¦'Jfochldbl. K.k. Hofbibliothek, Wien St. 51. V Gorici, v cetvrtek 9. decembra 1875. Teca5 „8oi«" izhaja viak eetrrkk in velj» 9 ijoito prejtmana ali t Gorici na dom psiiliana; VmMo......f. 4.50 Pol leU........2.3() v.etrtt lata ,......1.20 yKm«tovalet" za narocnike Soce Vse 1. f. 2--Pol lrtft f. 1. Za nenarocnike; Vse leta f. 3.- Pol leta f. 1.60 Pri o?n*nilih in ravno tako pri „jpo- flontca/i" Be piacuje za navadno tristopno 5 kr. to ie tiska 1 krat 1 , „ „ „ 2 krat 6 „ „ >, „ 2 krat Za vac* firka po prortora. SOČA ^¦^ ^^ ^*F Wm Poiamezne ittrilkt m dobirajo fa 10 aoldov ˇ Gorici pri PatMnolHjnjvTrtfa in del Furlanije zadobi ta druiina 1500 po dedinski pogodbi. <5esko, Moravija, Slezija in Luzice izvolijo Ferdinanda I. svojega kralja leta 1527, toko tudi Ogrsko, Hervatsko in Sedmograsko. Ko je namred zadnji Ogrski kralj iz Arpadove druzine, Ljudevit, pa! v bitvi pri Moha^i proti Tarkora leta 1526, izvolile so ogrrske dezeln kralja iz HabsburSke dinasti-je, da bi ve6i potnoi imele proti Turkom. LISTEK. {?cstl5n© feiveti In uinreli* BesDiCoa dogodba, spisal J. Bebek. II. V nekem zahodnjem dunajskem predmestji—ime-nujmo je Yierhaus—stela je uie dolgo 6asa dalec okrog dobro znana gostilna: „pri zlati zvezdi", v ktero so vioopivci iz oddaljenih preitmestij zahajali ter tu izvir-stuo a tudi uzg krSccno knpljico bozjo popivali. Mala a Strsta in tudi krasna krcmariea, ki je cesto tudi pivccm mozato imponirala, je f tern lokalu sluibo Hebe oprav-ljak, in mnogo raladili gospodov je k rzlati zvezdi za-hajalo ne zcradi zeje, nego zaiadi lepega oblicja krasne nase gospodarice. Nezna ienica morala je veSkrat mar-« kako ne ptm spodobno besedo siisati, pri vsom tern iiij pa nikdar na njeno mozato obnasanje pozabila, kaj-ti Cast, ktero si je znala prisvojitt, nij ne prijateljstva in tudi nobene prijaznosti znacila, in ko nij tje pa sera nifi pomagalo, umela je vse druge strune napeti. V tern zadnjem pomenu in za vse enake neokornosti prisvojila s; je mala gospa pravo rodnost v lepih neLntb roeih, kajti nekako gracijozno pa tudi prav hitroje njena ror ka izdrsniia iz narocja in iujo zaznamovala drtico, do ktere se jej lahko pnblizas in dalje ne..... Uze ta mali popis ralade gospg, kter^ga tu nava-jam, brez da bi o mozki osobi govoril, kaie. da je hi§-ni gospodar in moz zale kr&mariee pri vsem domacem V vsoh teli doielsh so deL«lni stanovi vilvali ra-zne drzavne pravice, zlasti Ogrsko se svojimi dezelami, partes adnoxao, piav tako C^sko, in vladarji nastopivsi vlado so vsaki dezeli s prisego potorjevali te pravice. HabsburSka druzina je pod Karolom V. pridobila in no-kaj 6asa imela tudi druge tlofctdo: Bnrgund, Spansko, Neapel, Sicilijo, in od leta 1699 in 1718 do 1739, do pomirja v Belemgradu od princa Eugona privojskovano Srbijo, Bosno in del Valabiie. Karol VI. je za se in dedifie svojiin k& ostulim deztlam, vsakej posebej potr-dil der&avne pravice v prugmaticni sankciji, to je, po-novil je dvr&nvno pngodbo w stanovi toll &*%*{ v razmh letili od 1713 do 1724 proti tmu, da so, ker m imel vec sina, prizmilo pravico nanledstva tudi ^enskem in njenim nanlednikom iz te dmastije. To je vso narode tako navdtisilo, da so radi pri/.nali njegovi hcieri Mariji Tereziji pravico inislcdstva, in da so ji pozncj prestol obvarovali! brabro so bojovajo ta dinastijo znper Mirosla-va velieega, kralja pruskega in drngo. Poziifjo je ta dniziiia pridobila pri razdelilvi Polsku l^tti 1773 Qali-eijo in od Turkov 1775 oziroma 1776 Bukovino. Tako je ta druzina mogofino vladala ticm^ko-iiitisko cni^tvo in te delnle po raznih ustavnli in postavati. Pa cesar Franc 1., prisiljen od Napolcona I., se odpove rimsko nemskega cesarstva, zedini vse te deLole v ceyarstvo Avstrijsico lota 1806 in v doticnum manifestu izrekoma prizna, da so vse to demote ueodvisno d rzavo. Leta 1815 pridobi Avstrija tudi ju^ni del Istrije iti Dalma-eijo, pa Lombardijo in Benetkc pri kongresu na Dunaji. Iz vsega tega se vidi, da so bile to divzelo zdai manjsa zdaj veca skupina dtz;iV, kaiere nijso bile mod seboj drugac.3 vezaue, nego po skupni dinastiji, ki jih je pridobivala in oddajala po sioot ali nesre^i. Vse te drzave in dr^avice z razniini ustarami in intcresi vla-dati bilo jo pad te/.avno, zato soicleli vladarji boljcen-tralizovati, to je potegniti drzavno mo6 v sredisHfe in vladati po istih naSelih, zatoraj so kolikor mogofie de-lali, da bi njih volja obveljala povsod. Ta ielja in to prizadevanje je izviralo tudi iz te okolnosti, da so kot nemski cesarji toliko vefi veljali, in so pozneje s Tur-ki toliko loze so bojevali, kolikor krepkejsa je bila njih domaea mofi. Ali kakor je navadno na tem svetu, pre-tirali so vse, prevee so si prizadevali, da bi stanovom, oziroma dezelam okraj.sali derzavne pravice in da bi gospodarstvu raalo ali pa nic veljal. Dobrodu§ftn in po-terpeiljiv n%e od nekdaj, bil jo zadovoljen, da jo zunaj-ne homatijo gostilniee volii in—zaotrofji blagoslov skr-bel. Budget in vodst\o financ, voditeljstvo in poduk otrok oskerbovala je prav autokraticno edina Mink a— njegova soproga.— Vostno, kakor se pravi raateri spo-dobi, brigala se je za poduk otrofiifi.^v; in ker jej nij bilo mogoee, zaradi pomanjkanja 5asa, osebno po-du^evati, podala je ta posel vedno Bizverstnemu hi§ne-luu ucitelju." Skrbela je mlada gospa ne le za dobro poduceva-nje otrok, atnpak pazila je tudi na mladega ucitelja, ki je njo zastopal in pri poduku nadomestoval. Po ve6-kratnem spremenenji-tamodaje pri domaHh ufiiteljih, kakor pri hi§nin deklah—-posreeilo se je Kali kremarici, da je nditelia naila, ki je imel v re&nici prav lepe in dopadljive lastnosti. Vsaj tako gajeona popisovala, lepega kot smn-ka izrasenega mladenca, z 6mirai br-katni in blodim lieom, in neutrudljivo jo §e mnogo lepih lastnosti nasUda, ko ga je popisovati zafiela. Jn kar se mi naj bolj dopada pri m o j e m uciteljitt, djala je navadno po dolgem govoru, Je razun njegovega ci-stega in prelepega glasu, tudi njegovo apartno obna§a-nje in morula." Pri teh besedah se je mala gospa navadno nekako Sudno—slodko zasmijala, kar je materi-nemu znacaju gotovo nekoliko kontrastiralo Todasvsem tem hvalenjem nijso Se bile lep« lastnosti tega redke-ga mladenca popolnoma popisane. Seasom zapazila je tudi zala M i n ka pri njem, da je dober gospodar in v vsakem obxiru varfien; in to je gotovo tudi na§ nila-di wSloveneeu bil, kajti neverjetno bi skoro bilo, kako mu je mogofie pri ti pieli in revni plafi, moderne ob-laiila, uro, perstane in drugi dragi lisp imoti in nositi. nemSSino fiirili. Naslpdki so bili krvavi punti, zlasti na Coskem: bitva pri Beligori, leta 1620, vsled katere so Gobi dosti zgubili, in strafino trpeli kot narod. Tudi aft Ogerskern so bilo krvavo vstaje. V namen oentralizacUe vstanovijo se naDunajn za defcelo dvorne kaneelarije in Mariji Tereziji se je to po-sre&ilo tud za Ogrsko. Pod vlado njenogt na torn* U., ki jo bil vzvisen dull in blago sr«e, se ,|o hotnlo mnogo prena-rediti, vse z dobrim namonom centraliz.ivnti in pi)nem6'Vft« ti. Oaiale so se mnoge skupno poiitave vsake vrst^, possbno naso je kmotoin zlni^evalo zivljenja tu in imkraj titnvo, all kronati so oesar JoKef id dal tudi na Ogerskern ne. Na* sh'dek tega je bila velika novolja in bati se je bilo audi li puntov. Po desi'tltitnom vladiuiji umre velik ooaar in bolan in nesrofioti nrokli^o marsikatoro svojih nn-redeb. Njcgov naslodmk, Leopold II. se je dal kronati, tako tudi Franc I., ki je bil potem prav konservntlven •i, ininlstrom Mtitornihom vred. PriznM jo, kakor smo vi-deli, zgodovinsko pravo vsoh dcfcol, all vsogumogofinl Mettornich je vse nraviee v ncmar pnftfial, kolikor je bilo le mogoie. Vsled toga so de&olni zbori tako ob^ nemogli, da so bi'i senca nokdanje v/ljave, razun ogr-Rk<>ga zbora, ki je odtni saj nekaj pogumno postopal. Ponemievanja se tudi pod to vlado nij pustilo, in od strogega centralizovanja se je lo raalo odjenjalo. Dalai je Mettemich po starem na5eiu: skufiaj da vzainoft mnogo ; ako so jo pa bati hude nevihto, vzomi malo, in )ju-dje zadovoljni, da so saj nekai reSili, potolazijo se. To ponnvljaje se pofiasi vzame vse. Cesar Franc del je vsem dezelam takraj Litave dober skupen doriaviinnski zakonik, nj»govo politique postave pa so bile po okol-nosfih de%elain bolj primerne, torej razlifine.—Na Ogerskern so veliale, kakor od nekdaj, disto druge postave in io5ila ga je od nas cel6 mitnica. Skupne zadeve so biln samo zunanja o pravi la. vojastvo in dolgovi, ali tudi na Ogrskem je skusal Mettornich kolikor mogofie samovoljno vladati in na Dunaj potegniti vso mofi. Mettornich se je naslanjal na skrivno policijo in na cen/.uro. Vse to nam kaze, da je v Avstriji fcderalizem vendar le obveljaval v vseh dobah razun fiasaJoiefa II. in tudi temu se ni posreftlo izkor*niniti ga. (Dalje prih.) Moz naso gospe se nij za ni5 brigal in nij tudi pazil na sepctanje. in tiho pogovarjenje bliznih sosedov. Kiko bi se bil tudi upal soprogi' o5itati ubogi moS, kliuega je velika nesrefia zadela—tafias bib ie nam ime ^krah" §e neznano—,ktero je Minki vedno Se zaraolcal. Toda vse zastonj, kriza so je priblizala in fcalosten, lo-da osreen je soprogi stvar razodel in nesrefio naznanil. A tudi ona mu nij mogla nic dobrega povedati. Kr5-marenje gre slabo in pri vsem tem je tudi mnogo ^labia placevalcev;" midva si ne moreva nic vkupiti, otro-ci potrebujejo bukev, obleke, obuvala i. t. d.;—tedaj, „varonostu nbi5in'ga ucitelja" je, kakor se razvidi, nekako draga postala. Oba sta zelo toXila in stokala. Ne vedo5, kako bi sedaj sebi in svojiin ljubim dragim pomagal, taval je ubogi moz okoli tor pn-d s*'boj vidil tuzno bo.lofinost in veliko nesr<:co, ki bode hiso zadela; &ene lepi obraz zalivaio so snlziee zalosti in videlo se jej je, da njene eiste pl.ive o6i nijso bilo navajeue, se solzicami svetu naznaujati, kaj jo tezi, kaj jo trpinci in Zalosti, zatega-delj je tudi uboga ienica vse te tuge zakrivala in niko-mur razodela. Naposled toda se jo osr&la in sklenila, vse druge strune napeti. Neki veSer, ko so otroci uze spali in vsi hiSni pofiivali, sedela sta oba. moz in iena pri mizi in pri tej priloznosti razjasni mlada gospics svoj.'rau labkovernemu ihnzu vse te ^alostue hiSne ho-rnatije ter popise prav ginljivo voliko domafio nesrefio, ki bode njo in nj^ne malo otroke—tu se na glas razjo-ka—zadela. Obupala je uze popolnoma in ona noco do-ziveti te«a udurca—>spet milo jokanje—; kot mati, pri-morana je vse fcile napeti, otrofiifeo reSiti, za njih blagor I skrbeti in vse zrtvovati, bodisi tudi njeno fiast. Zdaj : poslusa res urn skoro omamljenl inoz, ho&e govoriti, DopisL Twt . decembra 1875. (Izv. dop.) Da slovenSei-no izrivajo in popolriem ignorirajo viiji in manji uradi, bflo je uze Sestokrat dokazano; jaz pa hocem danes le nuOo pojasnifo podati siavni juini zeleznici, ktera je §6 vsalri glas novin posIuSala. Vozil sem se mnogo uie po 4ni omenjene zeleznice in naj vec mej Gorico,I^jub-liano, Zidanem mostu; ?selej sem povedel kak zalosten dogodek ki se je pripeUl vsled tega, ker ni nobenega napisa na zelezniccih vozeh v slovenSeini. NaStel bi lebko ogromno Stevilo prepirov, kazni, Se celo pretepov, ki so vsied tega D&stali, toda za sedaj opastim to in bom le memogrede kaj omenU. Kg Se dolgo, kar sem se peljal mej I«rabljano m Tratoro; dohajali in odhajali so ljodje vseh alanov, kme-ty» in ?eliki posestniki, diihovni in dragi. Baron netkterih izobrazenih je le redko kedo nero-iko zoal in ko je mej vozno na oknn slonel, zmirjal ga jo kondukter; zopet dragi, kt je sam vrata odpiral, ko je vlak sa postajo pridrdral, bil je kaznovan po nem-iko i oziroin na reglement ali Ublico t vozu, ktera je ? neins&in!, madjarseini in italijanSemi tiskana. Slove-neo jo pri takej priliki, kakor Turek pri pridigi, in vends* moramo Slovenei plaSati, kakor vsaki drugi na-rod; nasi nofci placujejoisto kot novci proteziranih Nera-cev, Ogrov is Italijanov. Zatoraj polagamo tu juini ieleznici na srce, naj vendar v vozove prilepi tudi slo-venske ali saj srbsk)—hrvatske tiskovine, da so bo pri S-lo t okom sitnostim. Beseda v Bojanski citalnici btla je dobro obiskana. Gosp. fcvanut pozdravil je z uvodn'ra govorom zbrano ob&natvo ter Sioveneem na srce polagal, da delajo za obstoj drustva: Pevski zbor, kteri je bil ta veeer pom-nozen, pel je izvrstno, vsi komadi so se morali ponav-ljati, kajti ^Uboj14, Sasu priraerna pesem, nsvduSevala je obcinstvo. „8iroto* deklaraovala je m;il i Minka Zva-nutova, izgled slovenskim starSwm v Trstu, kteri na narodno odgojo svojih otrok ftsto nig ne pazijo, ampak odgojajo lahone. kteri veS aarodu Skodujejo, kakor tuji aovrag, V krasni pesni Kajdrihovi „V tihi noci" poka-ta) je nas kvartet sprmnost in prav dobro Solo; da bi nab Se mnogokrat razveselnval. Solo MHci na grobu mate re" pela je gospodtfna pi. NVigebaver-jeva; uie pri nasfc>pu pozdravilo jo je obcinstvo z gromovitiin ploskom in „z i v i 1 a" klici, po-staia je tihota, oisto doneci glas presunil jo slehernega, knjti peia je \i srca, kakor bi v resnici na groba pela. Obeudovali smo eisti glas, zdaj „piano", zdaj nerescendott, zdaj zopet kot bi iz daljave donelo, slava in aplavzi so po dvorani doneli, ko je pcvka koncala; gre ji pa tudi slava, da je pocastila rojansko citalnico. Igra Rgluh mora biti: uzbo lila je moogo smoha, kajti igralci, kteri nze kot izvrstni slovijo, izvrSili so svojc naioge raaj-steriko. Po igri, ko se zopet zastor vzdigne, biloje na-kopigenih na veliki mizi obilo darov sv. Miklavza, kteri so se potem na razne osobe razdelili; tudi vina je le-tos prineael, a pozabil je uicrda na kraco, pa sv. Mi-klavzu se ne mora za zlo jemati, ker je globoko v za-logo segel. Po veselici smo bill se dolgo casa veselo skupaj; obLinstvo se je razslo se le po polooSi. toda jezek se mu zapleta in slisijo se le zdihleji iz glo-boSine trepetajocih so prs. Bojevaje se vidno z notraj-nimi cuti, z srcem in vedno spreminjevaje barve na obra-za, prifiela je zenica pripovedovati oplaSenemn mozu, da se je nedavno seznanila z nekim imenitnim gospo-dom—menda knezom—, ki se vsaki dan mirao gostil-ne na poletno stanovanje v P..... pelje, da mu ona tudi neizreeeno dopada in da se blagi knez za njo tako zel6 zanima, da jej je pred nekirai dnevi poro5aI in tudi pisal, da je vedno pripravljen vse zrtvovati za njo, vse kar ima, ako bi hotela vsaj za nekoliko 5asa—tu se mlada zenica jeclaje pre6 obrne, pobesi plave ofii in se skoro neraznmljmmi besedami pravi—ako bi hotela, k njerau priti, ter ma „dra S t v e n i ca" ostati! Ves omamljen je revni moi, ki na take kombina-cije nikdar mislii nij, vse to posluSal. Solzice lepe so-proge in njeno ibtenje in stokanje, so ga popolnoma otr-nile, in ko mu je jnkaje nadcijevala pripovedovati in razlagati, da jej je materna dolznost, za otrocide skr-beti in se za nje zrtvovati ter vsem pomagati; in ko mn je s solzami zalita vrat oklenila in hlipaje in se zvijaje, kot bi jo kre trgal, obljubovala, da mn hoce vkljub vsemn temn vendar vedno ynba in zvesta fceni-ca ostati in da ljudje ne.bodo nikdar in nifiesar o tern izvedili-se ga taka omotica polasti, ko da bi bil vse vince iz kleti izpil. Mala gospica je zelezo kovala, do-kler je Se gorko bilo; v vse—te krepke njene besede znala je tudi mkoliko prav lepih izrazov zapletati ter veckrat to naglasov..Ia in povdarjala, da prav za prav se le o n a zrtvuje in drugi lu'sni ne. Jaz meuim, da v tern trenutku bi bil nbogi moz tndi svojo lastno smrtno ubsodbo podpisal, ko je, oslep-ljen od sladkih besedi soproge, pismo podcrtal. ktero je zenica nalasfi pripravila in iz iepa izvlckla. Vtempis-mu se moz odkrito sreno ^knezu" razodene ter mu po-roSa, da z veseljem in radostjo dovoli, da njegova zenica pri tako imenitnim gospodu kot ^rnStvenica" usto-pi in da si to tndi za veliko sre&o Steje. Po&astili so nas tndi naSi bratje Hrvatje castniki in dragi vojaki, le naSega kranjskega polka Sastoikov se ne vidi v narodnej zabavi, ker jih mati Tevtonija na svoje prsa pritiska. Iz Twti, dne 6. decemb. (Iw. dop,) Uie kedaj sent hotd nekoliko popisati kmetijski te5aj na dezeloi kme-tijski Soli v Gorici,kojega sem se tudi jaz vdelezil, in to po ielji svojih gg. tovariSev. 13. septembra je bilo, ko smo se zopet po enem let© v poslopji omenjene Sole snideli in precej ta dan priSelo sejetudi predavanje, ki je skozi celi mesee po 5 nr na dan trpelo z izjem-kom praznikov in nedelj. Ob sredab in sobotah po po-ludne, fie je bilo vreme vgodno, smo imeli izlete in si-cer: enega na posestvo dezelne kmetijske Sole pri mi-rodvorn goriSkera, druzega ˇ Kronberg, Se druzega na senozet kmetijske Sole pri Savodnjih; daljo silj imeli zadnji teden dva izleta, enega v Lipico, kjer smo po-sebno lepa konjiska plemena ogledovali, druzega pa v Videm. 0 tern izletu, ki je bil jako krasen in za nas Slovence vse, prav zaniniv, bi se moralo veliko pisati, ali jaz sem namenil le glavonejse re&i omeniti. 8rz na videmski pustaji, je nas pricakovalo ve6 profesorjev s\~ demskega tehniSnoga zavoda, provincijalni solski nad-zornik, vicevodja omenjenega zavoda in vee* drugih ort-H6nih gospodov, ter so nas jako prijazno sprejeli in nam od 10 nre do 1 popolndne razkazavah razlieno poljedelsko orodjV, kakor tudi jako bogato zbirko ke-mi$nih aparatov, mineralov in okamnenih stvari, fisi-kalifien kabinet in veliko raznih strojov narejenih iz lean, pa tako licno izpeljanih, da je tezko na vide?, lociti, 5e so vliti ali iz lesa nnrnjoni, dalje razli&ne in jako okusno izdelke uceneev iz risanja in na vse zadnje, pe-ljaii so nas So na motoreologictio staeijo. Takaj smo *<>¦ poslovili od g. profesorjev in podali se v „Hotel d'ftalia1* k obedu. Ali Se se nijsmo dobro k mizi vsedli, nze bo imenovani gg. profesorji nas z njih navzocnostjo po{a stili in gg. Slovence prosili, naj cuo zapojo, kar se je tudi rado zgodilo. Brl po petjn govoril je g. vice-vodja in:enovanega zavoda prav ginljiv govor v kt«rem je p o u d a r j a ], da jih jako veseli na§e obiskovanjo, da je cole Italije, ki je v preteklosti krtvico deiala svojim sosfdom, pa uzo se spokori.'a, srena zelja v bratovski Ijubezni s sosedi ziveti. Napil je tudi Hercegovineem, ki se za svobodo, kakor enkrat Italijani, proti svojim tla&teljem bojujejo rekoc: Go^poda moja, naj mi bo dovoljeno Vasim bratom v daljni Horcegovini, ki so tudi VaSo zlahtne krvi, in sc za zluto svobodo bijejo na-piti. Gospod profesor France PovSo se je prav lepo zr-bvalil v imenu svojoga slovenskoga oddelka in poudar-jal tndi on, da tudi nas slovanski no rod ne zdi druzega nego v Ijubezni s sosedi in drugimi narodi ziveti. Med tem smo se bili za sijo okrepcali z jedjo in kapljico 5rnca ter smo jo zopet v spremstvu teb odlieuiii gospodov po Vidmu mahali. Peljali so nas ntj prvo njih iep magistrat in bralni kabinet ogledat, potem v otroeji vrt ('giardini frobeliani) v zavod „Uccclis,'* kjer se od-feojujejo deklice premoznih Ijudi. Snaga, red in iepota tega zavoda, se ne da prehvaiiti. Od tod smo sli Se njih kmetijske druzbe vrt pogledat, na grad in zvccer so nas vpeljali v telovadno drnStvo (ginnaslica), kjer so nam na cast razne telovadbene vaje iz vrSevali, drugi I Zenka je na tem odru izverstno igrafa ter dobro I paztla, da se njeni moz vsaj za trenutek iz oniotice ne | I sprebudi. j J Koj drugi dan stala je lepa kocija pred gostilno ; crno obleceni gospod, kije poieg kocijaza sedel, odperl I I je kocijo, v ktero je mala, lepo obleuena gospa, z belo j I ruto si oci obrisajoca ustopila in—hajd v dir s konji. j Nekakov skoro romanticen dun te knlke prigoil- I I be podaja mi sedaj lepo priloznost, popisati nekoliko j notranje cutstva obzalovanja vrednega moza, ki je v j I veliki dusevni slabosti in omotici sam uzrok svoje zad-I nje nesrece, toda s to prigodbo napisaie le mali feljton, I mislim, da je bolje, ako dogodbo nadaljevam in kon-I 5am. i I Revni na§ gostilnifiar—extra statum—se se prav ! I spametil nij, nze mu dojde nekaj dni po „odpotovanjiu I soproge od eerkvene oblastnije povabilo. DuStii pa I stir ogledoval in opazoval je z nekako sveto jezo in za-I fiudenjem moza, na kojega obrazu so se veuke srene I bolecine brate. Duhovnik mu zdaj pismo pokaze, na I kterem je bil revni nekdanji gostilnicar „pri zlati zvez-I diK Iastnorocno podpisan. Z^lo zacuden naznanil je se-I daj dnSni pastir nemeniu in tuznemu mozu, da je nje-I gova soproga na podlagi tega pisma, v kterem je ona I od svojega moza in optima forma produna, t o z b o z a I rad i 1 o 6 i t v e poloziia, kar jej bode zakonska sodni-I ja tudi gotovo odobrila. Tin in v?s potrt poshisal je I nesrcdnez to novico. 8rez da bi bil duhovniku ra/.odel, I na Ukovi hinavski nacin ga je nezvesta zena prevarila I in si ovo pismc prisvojila, odiSel je tiho revez kar na-I ravnost; morebiti se je sramoval zaradi osobne svoje I slabosti, ali pa morebiti nij hotel se i/.dajalki Skoditi — — — —. Stvar ga je zelo presunila in hudu bolezen se ga je polastila. — — — —. — — I PreSli ste dve leti od tistega casa, Locena gospa, j stanoyala je sedaj v ravno nasprotnsm dunajskim pred-i mestji, kot nekdaj z mozem. Komaj da jo spozuaS. Le- nam ueznani Videmski gospodje Poslopje tega druStva je bil Samostan fratov Filippiuov. Od tod so nas uze po noci Se na kolodvor spremili in pri odhodu vsacemu posamezno v roke segali, Kakor da bi bili Bog ve ko-liko casa znanci in prijatelji, in 5ez dva dni poslali 'so naaipoposti Se posebon sonet, kojega so na cast liaSih I gg. profesorjev in nas skovali in tistvali. Sre6na jim bo- I di iedaj hvala za toliko gcstoljubnost in srcen pozdrav od vsega slovenskega oddelka. Bad bi te gg. iraenoval, ali ker ne poznam druzega, nego g. Br. Antona Ponto-ni, professorja Wolfa in vice-vodjo politehnicnega zavoda, naj bode s temi vred tudi vsim drugim gospodom j enako hvala izre5ena. Omentti bi Se bilo, da smo se potem izletu le Se I 2 dni v Gorici mudili in v tem 5asu pismene izpite detail in zadnji veuer „Komers" napravili, katerega ,so so odlifine osobe vdelezile, kjer so se prav micne pesmice prepevaie. ___________ Iz slovenskega Stajerja dne 4. dec. (Izv. dopis.) (Affaira Brands tetter.) Dne 28. in. in. so pripeljali iz Maribora znanega Friceta Brandstftterja v Celje, ter ga vtaknlli v ^kaj-ho.M — (Stajerci tako jefii pravijo Pis). Tarn sedi gospod, kateri je imd Voliko cast zastopati mesto Mari-bor i. t. d. v drzavnem zboru kot drzavni poslanec, mej drugimi goljun, tatovi, roparji in izvrzenci ljudstva sploh 5akaje obsodbe svoje, moz, za katerega so se vsi nemSkutarji dravskih okraj<'V v preteklih ietih- jako po-ttgovali in ga veckrat spravili k casti dezelnega in Se celo drzavnega poslanstva! — NuSe ftitateljo bode gotovo zanimalo ako moza, naslikam, kateri je veckrat za-gotovljal, da mu je blagor ljudstva pri srcu, v«adar pa ljudstvo siepnril. — Frice je bil nekedaj nadporocnik pri vojakah. — Pozmje se oz^nil z bogato grofovko. Tacas je iraol vedno dosta ncvoiiku;H — kajti po zeni jo dobil veliko po-sestva; lepe vinograde, polja in gojzde polcg Maribora in tudi lepo grajseino BBotb\vein" pri Maribora. ¦— V tej grajSeini je Brandstcttor navadno stanoval z druzi-no, to je, z uze staro bolehao zeno in petuni otroci,— kateri so bili uze prec«\j dornsli. — Prod dvema lutoma je umrla njegova zona, a za nekaj uioqocov jo uze Frice pozabil na ranjko, ter se zopet ozeuil z ml a do damo iz Pe?>ta. — MoniJ jo, da je ona jako bogata, a pozuoje jo uvidil, da so je varal — voudar ny to nic Skodilo, kajti premozenja je im«*l So od pne zene zadosta. — Sinebljalii sc mu jo tudi „ fort una," kajti z prijateljom je kupil blizo Sredisca za tisu6*) foriutov zemlisCe, v katerem so jo poznejo nuj&ol bogati rudnik. — Ko je on to vide], znal se je svojemu prijatulju jako prilizo-vati; vrnil mu jo neki znesok, katerega je bil prijatolj za zemljisce placul; ter tako postal zviti Frice sam gospod ar bogatega rudni«a, katerega so ceniii 40.000 gol» dinarjev vrednosti. Koiuisija strokornjakov iz Ounaja in Koroske je pred Vjt ietom eenila rudnik nad pol mi-iijona vrednosii; in ako bi znalo doticuo oskrbniStvo dobra oredstra vporablj'iti pri rudniku, bi imel rudnik Se deset krat veejo vrednost. — 0. k. erar je sklenil tedaj z Brandstetterjjm (sedaj se ne pridrznem iraeno-viiti ga vefi gospod, ker je v „kajbi. — Pis ) pogodbo, da bode on ruio c. k. cinkovem zalogu v Oelje oddajal *) Nekateri pravijo za 4 tisoc. Pi^- pe rudeee lica bile so zelo blede in upadle, njene nekdaj lepe bistre plave oci so svitlost zgubilo in krepka nekdanja krcmarica Minka, je danes prav tonka in su-ha. Tudi nij stima. Na uz.» raztrganein divanu sedi moz, in poleg njega stoje na zid naslonjene—dve ber-gli. Na obrazu se mu zapazi miiogo ran, ktere si je v boju z neusmiljeno revScino prisvojil. Uboga zena ! Kaj so je ns tvojira prekrasnitit hisnini ueiteljem. zgodilo" v zadnjih dveh Ietih, kar i njim zivis .... . . !? To so nadsiedd vulike pregrehe. Tebe je ta pregreha v veliko revsfiino pahnila, in o n je kruljov postal! Kaj bi se h\\o z vama zgodilo v tej hudi rev-seiui in stiski, ko bi vam ne bil neznaui dobrotnik, ki je vajino nesreco izr.»drf, ve Ino lepo in zdatno pomoc po-siljai?! Bog sam vedi, ali bi ga wraala gospa1* Se enkrat prevarila. tega dobrotnika, ko bi ga vulila, osive-lega in zelo obnemoglega-------nekdajneganjenega moza? Spet ste dve leti utonili v globocini vecnosti. Pred nekaj dnevi—bilo je ravno zadnji Smarni dan—vdobil I sem pismo. Uze pi&ava tega listka mi je kazala, dase I roka, ki je to pisala, zelo trese, ne zaradi starosti ne- j go zaradi obneraoglih in popolnoma osiabljenih udov. Pismo se je tako-Ie glasilo: -Dragi prijatelj! Ali Te smem Se tako imenova-ti? Ne huduj se, da nijsera nekdaj na Tvoje prijatelj-I sko opomitijevanje pazil. Kesam se iz globocine serca; odposti mi! Ako v tvojera sercu se lskrica ovega pri-jateljstva Hi, s kterem si mi bil pred nekij leti udan, prosim te hiti k postelji kruljevega. ske.sanega tvojega prijatelja. S tint slajsas gotovo zadnje trenutke zivenja revnenm Tonetu." Zadnji stacek tega pisma nij bil nikakorSen argu-j ment za razum, toda nekakov apelj na srce. Jaz sem I toraj Set, sent videl in moral sem se jokati. Roka uini-rajotega prijatelja bila je v moji desnici, mej temko. mi j zenica nekdajna zala Minka—, ki ima se vedno znam-; nja pivbie lepote, isvo z britkimi solzicami zaliva. Kaj proti odskodnini. — Od te dobe je BraiKlstotter z gla-ve mozganezgubil.-1- Kaj je on spekuliral bodo sodnija iztaknlla. ¦—' Ona bode razjasnila, je-li r«s — kakor se govori — da je bil Brandstetter prepri&an, da je rul-nik male vrednosti, — tedaj tudi jetnik iskal prilozno-sti ga kmalo drago prodati. -• Velika podvzetja so mu tadi dostu denara stala. Tedaj je zaM m^njice falsifi-cirati. — Drzavni poslanec g. Konrad Seidl, njegov iskreni prijatelj, je Sestokrati njemu mejnico „giriral;" zadnje case pa nij hotel Seidl vec kaj tacega stpxiti, in BrandsMter je pa sam SeidJnovo ime podpisal, ler ta-ko giriral mejnioo za 40 do 60 tisue, kakor gre govo-rica.— Seidl je sam na to sodniji sleparijo imznanil,— ko so mu menjico predlozili, da bi placal. — Druga mcnjica podpisana za 70.000 f. od Brandstetfcerjeve prve zeno, jo baje tadi falsificirana.—Dolgov so je Braudstet-terju v z&dnjib 3 letah, na 800.000 f. nakupifeilo, -Vlada je fjdi intabnlirana rna Brandstetteriev rudnik za 60.000 f. Dunaj.ska bunka has" tako /.a 100.000 f. Ko je Brandstetter zvedil, kaj se bode z njiin godilo, jo skusil umoriti se, pi&tolo je nabii z vodo in rokovicnimi cu-njami, a s« je Ie obstrelil, Ranil se je lo na lovi prsni strani. Dokazno je pa, da rana nij bus nevarna. --Prav ima. Slov, Ntirod, kateri pravij da „se je streljal z vodo in rokovicnimi eunjarai/ ker wza trdo kroglo je teinu voiji nemske s(ratike na spodnjern Stajerskom fie manjkalo korajLe.u -- g. Seidl je baje podpisal B. menjico falsiticirano, Radi tega sta si Seidl in Brandstetter v lawn; ravsata in kavsata se; tor hocela se e-den drugega uniciti. Brandstetter je no) — niandat polozil in njegov prijatelj Sridl, kateremu so dieto za-rubljene, bi tudi dobru storil, da bi pobral „il tro di kopa,"— So ve, da je Brandstetter bil prisiljcn mandat poiofciti, kajti reljska sodnija se je telegraficno obrnila do predsednika drzavmga /born, naj so sine Brandstetter v preiskovalni sapor deti. — Naj so odprejo ofii volileeni kmetskih obcin ma-riborskega, konjiSkega in slovenjegraskega okraja in do-bro naj pogledajo tudi oni, kakega poslancaimajo v g. Soidelnu, ~ kaUri jo tako zapieten v Brandstetterjev HsmarQ,u da so no bod» roSil. — Brandstetter. yodja cole nemSke ustavoverne stranke na spoiljnom Stajerjn, jo nevadno v „Tag<'8po.sto" pisnl; zabavljal Slovencem ; imenoval je kandidate slov. poslanstva zapoljiveo ljud-stva, hinavce in neposteujake. Ta moz tedaj, ki je ti-ko pisal in govori sedi gudaj radi golufije, sleparstva, v — „knjhiu — in ima blizo en miljort dolga, „Sehone Landsctr-ifttH— Oudimo se pak, da ?w» vsi iiein&ki listi, skoro brez izjeme. mol&all o Braudstetfcerjti inSeidtdnu, ko so razni siovctiski in slovanski iisti uze pisali o „&vindelnu" in rKraiiu.a— Slovenski in nemSki volil-ci! Drugi pot pozor! — " A. Mozirski. Na Dunaji, 7. de«einbra. (Izv. dop.) (S n e g,—d r I. z b o r, — pre d e 1 $ k a z e I e z¦»i ca — s 1 o v e n s k i p o s I[a n e t ^ W i n*k i e r—s lDvcsen komer s— „Zvonu.) — V seadnicm Caso Vam prav po redkoina dohajajo moji dopisi. in &e danes, ko imam prav dobro voljo, nekoliko nacrtati, bojiin se, da bodo te vrste v snegu ob S »meringu, all na Krasu obticale, kajti uie 3 dni ne dobivamo z juzncga redne ali prav za prr<7 no- se je z mojera prijatelom zgodilt) v zadnjih stirili Ietih, od kar ga nijsein vMil I ? Hi«rribil«? dietu! „Kaj sem pred Sestimi'leti v vag-mu re^cl, kosva prvikrat stolp svet^ga §ti»fanv zaglelala?' uprasa koraaj razumljivo umirajooi Tono. rBlagoslo\i ali udari ino Ijubozni ro-ka, na Dnnaji moram feiv«-ti in umnti—v po^ziji!" No-kako uudtin »e pri t«di za aijih be.sedali zasmehlja nek dajni moj soSolee z m-popioljivim ognjenim pogledom na nekdajno Hebo iz go»>tilnice -pri zlati zvezdi." Oei se mu zaprejo. Kahlo mi desnico sliska, se se enkrat prav malo zasmehlja, ustnice se mu ruo6no tresejo in popolnoma oblede ; ma'o minut trajajoci krc, presine ves njegov zivot, Se par prav globokih zdihleje,v in— Tone L.......L ja mertev. Zgoddo se je ravno tako, kakor je ielel. pbjpmean in poljublen od ^enskine krasote, padel je niladi prijatelj, enak visolii, lepo izraseni smh ki, ktero v naj boljsili iu naj Jepsili 6asih rastvi neustniljena' sekira posvka. Bilo je proti veceru pretee«*ne nedelje. Mill solncni zarki zahajajoeega solnca, osvetili so dve mrtvaski tru-gi. Tone'L. . . .v . .5 in ilinkalt . . . . po&vala sta v njih. Znjim ziveti hotela je „mala go-spft in tudi znjim umrcti—ter se ostrupila. Nei/reeena zalost mi wrcc oklcnila zaslisaje ropot na obe trugi padajoue erne prsti. Rtizun inene nij biio nobent-ga tukaj, ki bi zmenoj %aloval po ravno *pokopa-nih ; totia nekoliko korakov pri-c od groba, zapar.il sem slabotnega. milo jokaj^ega moza, ki je klobuk v rokah drzaje neprenehoraa na grob gledal,—bil je prevarjeni revni moz rartve Minke . . . .; temna noc mu je um pokrila, in revez uze tri dni v norisnici stanuje ......»j Zel6 ginjcn in zalosten zapustil sem -kraj mini in pocitka", kder sem ravilo zadiijo toSko neke drama-tiene druzino vidil, in pr.*misljeval sem dolgo, dolgo. kde da morala te dogodbe tici, ako hoci- kedo—kakor ta popis kaze— „poeti6noiivetiin umreti." bene pofite.-A nij fiuda, se tukaj, kder je nofi in dan tisofi delaleev najetih, je toliko, snega nakcpidenega, da nijmamo skoro nobent komunikacijo. Kaj pa §e le ob strmein Semeiingu aii na fcisto odljujmn Krasu? In kakor je v naravi vse pusto in zrnrzlo, baS ta-ka je v na§em politi7:nem zivenji, posebno pred §kot-skimi vrati. Poproje si videl vsaj nekoliko veselih obra-zov me) poslanci, sedaj so pa vsi „klaverniu in pobiti, kakor bi je v istini tozili 30 milijoni premanjkijaja, ka-terega nam prinese drugo leto. V naravi piha vsaj zdrav zrak, v zbornici je uze veaka sapica ostrupljena. Poslanci in ministri majejo z glavo, kajti nikedo ne ve pra-vega zdravila proti vedno rastoLemu raaterijalnemu pro-padu. „Davkov ne smemo povi&ati, dnzela je uze tako preobloiena/' pravijo §e calo tisti poslanci, ki so v2e-raj, v ponedeljek, za predlozen proracun govorili, a kaj stalnega, dolocenega, positivnega ne znajo povedati. Da bodo ti gospodje tudi zoper vsak nepotreben trosek gla-sovali je naravno, a da mej te n o p o t r e b n o trofike tudi pred e 1 s k o Ie 1 ez nico stej6, to je za nas Primorce jako zalostno. Ministerstvo se sieer za to c'rto mo&no poganja, sku^a si pridobivati povsod privrzencev, a bojim se, da bo tezko Alo. Ko bi bilo ob svojem na* stopu to crlo predlo>,ilo, bi bilo gotovo zmagalo, kajti ustavoverei bi se no bili upali tako brzo glasovati proti liihtnim miniutroni. Dandanes pa, ko je ustava uze bolje utrjoua, nij ve6 tako ozko zvoze mej ministri in poslanci, in zaradi tega smo videli, da so ustavoverei uze pri mnogih pretllogih vlado zatajili. in da je zadnja vkljnb tnlikiin mwiiipnieaiu od laslne stranke vendar fie na krmilu ostala. Pred dvema tednoma so so bili seSli poslanci onili (]('/cl, katerun bi koristila predelska zeleznica, da bi se o tern praftanji posvctovali. Tega shoda so se udelezili grof Ooronini, dr. Valussi (bar. Taeco inVViiiKler nijsta biia tukaji, Nabrigoj, Teuschel, Samlrini, Ljubifta in dva Kolnogrnska poslanca. Bklotiili nijso nifcosar, a obftno so se izrekli, na to delati, da predlog no prijde prodpraz-niki pred zbornieo in dn naj posnmosni pri svojih to-vnrsih si pridohivajo privi">.tMieev: zeit gewonnen, alles gewonnen. Ali bode ta laktl :aj pomagnla, bog ve.— Marsikatori fiitatelj, brihmoL se za drfcavnozborsko razprave, se je uze veet.rat fiudil, zukaj nij nobon slo-veuskih poslaiicev v kakov odsnk izvoljen, vsaj vendar ijso tako niebs da bi no mogli in ne znnli niftesar do-Inti. A to prihaja od tod, ker slov. poslanci tudi nljso v nobenem klubu, in le ti postavljajo svojo knndidato, s kittcrimi hoCejo prod xboroni zmagati in za kntorega se zavezejo vsi klubovci glasovati. Kedoi tedaj nij klu-bovec, fte kandidovati n« more, in fie tudi kandiduje, skoro gotovo propade. To nadleznost so sprevideli tudi j nasi divjaki",—-kakor se invadno v parlamentu nobeno-mu klubu pripadajoce posliuice iinnnuje—in uze se po-gova;-jajo mej seboj, ali bi ne bilo bolje, ko bi k tace-inu klubu pristopili in dr. VoSnjak.jopopolnoma za„de-sni centrum.a To bi bil zopet korak k porazumu ;nej starimi in mla*limi. GoiiSkega poslanca, svetovalca Winklerja, So sedaj nij tukaj, in ga tudi toliko casa ne bo.dokler jo baron Pino tukaj. Oba no rnoreta ob enem Trsta zapustiti, sicer bi namestnistvena hi&a sama v Trstu ostala, ali vsaj brezi glavarjev. Da bi so Winkler pusianstvu o d p o v e d a I, nij res; da bo pa za dvornega svetovalca v kratkem imcnovan, to jo istina, a no kakor je „Snca" porocala za Dunaj, ampak za Trst in sicer mcsto na Dunaj odsedsega dvornega svetovalca Gros-serja. ¦ " Slovonska dunajska mladina lotos ne napravi, kakor obicajno, Presirnovo besede; ampak misli osnovati sloveson komors na cast Zvonoveinn u r o d n i k u, prof. Stritarju. To je prav lepa, hvale vredna mi-sel. dr. se moza, ki je ze toliko dobrega ucinil za slo-vensko. v zadnjem 6iku tako zanemarjeno Ieposlovje, vsaj nekoliko navdusi v njegovem tezavn^m, onovljenom zapofietji. Upajmo, da drugo izdavanje „Z pocoti, da nov prevrat, kakorfinoga §e nij vidol svet, drug ^vesabeu" poLop", ne pjkoncA vsega, kar je;V ti- socletjih s tdikim tradom *osegloci^^^^^^ stopi nova doba, doba dejanjskega bratoljub^a? Ked6 nam orizce novo lu&, luc, ki razsvitlja in ogreva,ka-Z? Efe-luc;liuoezni? Kateri izmed narodovbode mffili?-Nar>d, kateri je najvee terpe km,ce; kateri je na globokeje Ml gorje, k, tare cloveityo; "rod tartwtm nij okuzil strop samopasja-narod, ka-eriimSizie serceJ Bode-li ta narod rejitelj-na-rod KaSi?-NeSre5npga bi me stonl, kedoi• bijm vzel to vero, kc-dor bi mi dokazal da vse to so same lepe, prazne sanie. Za bog*! kak namen, kakojialogo pa ima sicer v zgodovini nebrojno pleme sIoTaDsko? S je prazna ta vera, kako ferdno podlogo m ima po-tem na§e rodoljubje, nag narodm ponos! V tej veri s tcm vzvisenim smotrom pred oem,, Fsvec^jem kohkor mi je modi svoji domovini; kedor je a roano jn^xh misli, naj se mi pridruzi! Kaj je tore) pofcti ™mSh-veneen ? NaSestanje nij veseloj malo pas je nabemoci niso obile; bnriti se je nam z ranogirai, sdnimi wp^kamt Na8apoH^n»P«^eTanja niso imela vspeha, kakorSnega smo sVobetali; mnngokateri cvet nam jo zvenei brez JITn A *a.o n« oblipajmo. S kakim navdusenjem, s kakim vesdjem in zaupanjem so zaceh Izraelci, vermv-*i 8e iz babilonskega prognaiistva, z novazidaU razru-feno mesto, razderto 8*eti§ce! Take delajmo tudi m. SaU nam je delo od tal. da bode nnelo terdno,atal-no podlogo. Da si najprej ohranimo narodnost, vkore-niniuio jo v ljudstvu. Drfimo se ljudstva naSega vse hvale vrednega, tako dovzetnega, po omiki tako nrepe-necega hudstva' Ueirao, izobrazujmo ga. blazimo, dvi-caimo ga, dajajrao mu zdrave du§ne hrane. lla pa Srono to, «eimo u najprej sami; posnemajmo, pn-svajajmo si, kar vidimo dobrega. konstnega in lepega pri druzih nnrodih; mi, ki se imenmemo izobrazeuein, bodimo mu izgb-d, bodimo mu ponos! Bodimo v vsem po&teni, ne drtajmo nieeaa na vidrz, sovrazimo vse po fovirarstvo; s korenom iztrebhno vso surovost, pod lost, vse hlapcevske lastnosti. Xa& narod nima plerastva; tern bolj.\ bodimo v s i p 1 e m e n i t i. Potezajmo, bo-rimo se za svoe pro vice; a pametno, zmi-rno; no de-liijino kakor d.-t-. ki pnd* ter obl«-ii in knei, da raati pn.le in "a v/.-i-'n-; p«»m»/imo si sami. *e pneakoj-m«> (u Itz.v in mlodamv o 1 agoraj, kjer je mo6 in oblast. Xi' knr »* mi podeli—kar si sam pndobim in priboriin, to j»» moj«. u> jo stalna moja last. VBtvan-mn si narodno ^lovsjvo. Narod, kateri nij zraozen, iz fichc roditi svo-ega slovstva, nimsi pravice zalitevati, da s > btt*i»> ni;' i i/.uUi-rt/»»n:* narod\ Slovstvo je cvet omi-k«'j slovstxo kni\ kai more mrotl sam iz sebe; slovs-tvo ie iiii*rdo moH narnduve, merilo spostovanja, kate-rega sme zaht-vati od drnzili narodov. Slovstvo kaze! jt»-^i narod vr. d»?n, da bsva nasvctu. Ljnbimo, gojimo, izdbnizujtiio hvi»j mili materia govor! hranimo ga ka-k<>r svoj naj Iraiji z u!a I. Svet nam bodi. ne igraca ; in fie ga nun prez>*n6 iz sol in udarov, v nasih sercih bo li mu vi;rno zavctjp, odkoder ga ne prezene nobena sila. Svi't. jezik nam bodi materin jezik; v njem mis-limo najvisH misli, vanj zliva.jmo najslajse date; ta ji-zik naj gorori prijatelj s prijateljein, 0&3 z otrokom. Y tem dnhn bode uredovan novi list, katerega s tf-mi verstieami priporodam svojim rojakom ! Ime mu bode „Zvontu—zvor», ki s k r e p k i m, c i s t i m, ra i-lodonecim g 1 a s 0 m zjutraj budi na dele ; ki 0 polndne opominja, da povzdignimo ofii in serca v jas-ne visave; ki zveeer po dela vabi na pocitek ter tru-dne delavee zbira okolo svetega domaeega ognjiSca, kjer se vnemajo prijazni pogovori, pojo se pesmi, zdaj zulostne, zdaj vesele; v vsem pa vlada blag duh, mir in sprava in med brati ljubezen! „Zvon" zaSne izha-jati z novim letom, po dvakrut v mesecu na celi poli. Knroenina mu bode: za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold.; ueencem in dijak m (po vefi listov skupaj v zavoji) 3 gold, na leto, 1 gold, za 4 mesece. Naslov: An di Redaktion d«r Zeitschrift ,Zvontt, Wien, Hernals, poste restante. Na Dunaji, 1. decembra 1875. Jos. Stritar, Wien, Ottakring, Hauptstrasse 23 Razne vesti. (K pevskcmn <&raS«v« „SIavee««) so nadalje kot nstanovniki pristopili: P. n. gg. feimen GregortiSvRihenbergu, Ivan Jog v Goriei, Ivan Licen v Rihenbergu, Anton Nanut v Gorici, Franjo 3Seme« v Nabrezini, Ambroz Poniz v Rihenbergu in Franjo Povge v Goriei. ( Pevsha sku.nfa si*«*ev* ) bode prihodnjo ne-deljo, t. j. 12. decembra v Kviskem ob 3 popolndne za Kvisko, Kozano in Yipolze; drugo nedeljo, t.j. 19. t. m. pa v Rihenbergu ob 3 popoi«idne za Rihenberg, Dorn-berg, I't-rvneino Gi-rhiee, A{dovs6ino in Storijo, kamor tudi Komenei in Vipavei pridejo. Upatno. da se gotovo vsi vidimo! Skuone vaje za Kanal, Tomin, Kobarid itd. bodo v bozi5nih praznikib. Y Goriei pa so vaje vsak torek, Cetvertek in sabo-to ob 6 uri sveeer v Citalniei. s^ja M«i«v#eves»«* odbora bode pribodnji eeter-tek t j- 16. deeembra 1.1, ob 1 uri popolndne v go-riSki Citalniei. Na dnevnem redn bode, kar je potrebnega xa „SlavJe?a koncert 30. decembra, in nasveti rKnih gg odbornikov Ako bi bil kteri p. n. gg. odbornikov zaderian osebno priti, naj blagovoljno pismeno naznani, koliko pevcev da pride itd., da se bodevedilo za stanovanje in drugo potrebno preskerbeti. Tofinost, tocnost pripo-roeamo gospodom poverjenikom. — (fff«vwwi i»a»«w»»w» s^e) Yrsila se je 3. t. m. Dr Jakopift je sastopal So«o prav izvrstno, ngovarjal je prav dobro in ojstro, tako da ee skoro bojirao pri-nesti njegov zagovor, da se nam ne zgodi, kakor Naro-du; tudi nam denes prostoro primanjkujo in bomo mor-da prih. kaj izg.Jakopie>vega ngovora posneli. — Glede dopisa iz Tomina v 43 at. So6e je bil* vkljob iztrstnem zagovoru potrjena prva rassodba ozifoma kontiskaeija 43 St SoLe. - Glede elanka wAvstrija in federalizemw v 44 st je sodisco spoznalo. da v clanku nij prestopka raialjonja udov ees. hise po §. 64 k. z., potrdilo pa je razsodbo po §. 65, kateri se nanasa na suntanje proti vladi in nstavi. — Drz. pravdnik pa Se s to razsodbo nij bil zadovoljen in je rekariral. -> V kratkem bomo imeli 3. obravnavo. <1tl««i MMetelJalk m- ****** Uweltmtm) bode tekom prihodnjega tedna koneertiral v tukajinjem gledaliSfii. Dunajski fasopisi pisejo 0 njem tako-le* BC. M. Ziebrer'a dentsche Mosik-Zeitung": Pri slednjem koneeletnem izpitu v dunajskem konservatoriji vzbndii je go prav mladi ometeljnik na goslih, g. France Kre2ma, spio§no pozornost s Papageno-fantazijo: v ob5e prorokovalo mu je iznenadjeno obfiinstvo sijajno bododost. To vgodno mnenje se je poterdilo o priliki njegovega veckratnega javnega nastopa v najnov*j&ej dobi. France Krezma, narodivSi se v Oseku (Slavonija) 2. sept. 1862, dobil je v Zagrebn, kamor so se bili v tern mej5asu njegovi star.si preselili, potrebno muzika-licno predomiko ter vstopil 1871 v dunajski konserva-torij (v ra/red prof, Hoirslerja). Potem ko so mu 7 pervih stirih letih bila naklonjena vedno perva darila in zlata svetinja, doversil jo konservatorij kimcom hohka-ga leta 1B74j75 s posebno odliko, tako sicer. da mu je bil enogtasno priznan in urofien diplom nkot svedoeba umeteljniske zrelf-sti." V tako neznej starosti pohaja tedaj France Krei-ma, ki ga je mati narava okrasila z blago, milo zunaj-nostjo, siroki svet, ter po svojom talentu meci in bla-zi ter pridoblja si serca srojib posluSalcev. Naj odlicnejse lastnosti, ki mogo diLiti violinista, strinjajo se v mladem virtuvozu: krepak, §irok in ven-dar nezen poteg, umeteljnisk mir in objtiktivitata, ja-sen, prost pogled in Sudovita gotovost celo pri najtezih prchodih. Lebko in elegantno obvlada najvece t<>hnicne tezkobe, da se mu merodajni dunajski krogi ne mogo dosta nacuditi. Y kantiieni ume izvabiti svojim goslim najslajse giasove. Verb vsega tega prirojena je Krezmi za njegovo raladost neznansko cudesna mehkocutnost v izrazevanji in tako mnogosfcrano, lehko in temeljito ra-zumetje mojsterskih umotvorov, kakorsnega moremo pri-cakovati ie od jako slarSih violinistov. BDeutsche Zeitung." (Iz poro&la prof. Fr. Geh-ringa.) Slisali smo igrati ga Yieuxtemps-ov koncert v E-dur v velikej tehnifinej doversenosfci. nNeues Fremdenblatt.M G. Krezma razodevlje v najtezih piecah (Yieuxtemps-koncert, Ernst-Othello-fan-tazija) jako zlikano teliniko, poleg nje naraven okus in gistost v glasovh. „\Yiener Abendpost.(Prilogak BWiener Zeitung ) Porofiilo A. V. Ambros-ovo: Krezma je stoperv 13 let star, kakor spricujo dokumenti z juridicDo tzvestnostjo. Njegov „veiiki glas" te osupne in ocara; ako cujeS, kake tezkobe ta mladostni nmeteljnik igraje in z goto-vostj'o pramaguje, ob^udoval ne bodeS le njegovega ta-lenta, a tudi vspeh, ki ga more dosefii mnzikaltena pe-dagogika ua§e dobe. „YP"iener Sonn^ und Montags-ZcXtung.** §e prav mlad gost vstopil je v javno koncertno zivenje : violinist France Krezma, obdarjen se zlato svetinjo in diplomom, izsolan odgojenec tukajSnjega kon3ervacorija iz Sole prof. Heisslerja in—13 let star. Istinito nij ga, ki bi se ne cudil &ujoLt kako ta decek sanjarskih ocij obvlada Yieuxtemps-ov koncert v L—dur, ki od virtuvoza ne zahte-va ravno malo, s tako krepkostjo in polnostjo v glaso-vih, s tako gotovostjo, da mu jo sme§ zavidati. Jllustriries Musik-nnd Theater-Iournal." Porofilo Dr. J. P. grofa Laureneina: France Krezma, virtuvoz na goslih in obdarjen abitnrijent dnnajskega konserva-torija, ima Sirok, poln, velik glas in tehniko, ki jej* je uze sedaj pripoznati popolno venacbo, plastifino jasnobo in krepko brilanco." nGrazer-Tagesposttt: Njegovo tehnifno dov«»rseno igranja odlikuje se s krepkim potegom, cistostjo in mi- rom; njegova roka nadvlada z veliko gotovostjo najte-ze prehode; posebno krasan je njegov flageolet. Njegova inteligentna giava dela ge cloveka k visemu gospo* dovanjn pozvanega. Krezma, ta lepa prikazen na jugoslovanskem ob-nebju, bo torej tudi pri uas pokazal svojo umeteljnost; bode koncert v prih. sredo in mi nze denes opo-zornjemo slovensko obfiinstvo, da se mocno vdelezi kon-certa. Od tukaj odide Krezma 9 Italijo, pa bo prifiel nazaj za Slav&ev koncert, 30. t. m. in bo sodeloval. <«• foiiji) Se nam poroca, da nij res tako, kakor je bilo v zadnji' RSoLi od dne 2. t. m. St. 50 razgla-seno 0 ^bratomoru " Mogoce je, da sta se brata v ne-cistern vremenn (pijanosti) eden druzega kaj polasala, na to vstal je hrup, da je Z. ubil A., kar pa je ne-reanica. Na tretji dan je uze ostal in igral na kroglje (balineaj). in nijma nikakorSnjega znamenja umora. Uljudno se prosi slavno urednistvo, naj bi oao blago-volilo to neresnico prekiicati. v Bakreiiai se jo 8. t. m. vaja posebno dobro izvriila; vrli pevci iz Komoa, Nabrezine, Proseka in drugod so se zbrali pri g. Tance-tu in so se tarn kake 4 ure pod vodstvom g. Hribarja z najveeo strplji-vostjo u5i!i vsih v programu razgla$enih napevof, pokazalo se je da konct* skosnje, da bodo vrli KraSerci in triaski okoliiani (bilo jih je okolo 30 najboljsili pevcev) popolnoma zadostovali.— G. pevovodja je bil zbog tega navdu^en, katera nnvdusonost se je poprijela tudi pevcev in poslusalcev. — Po poskuinji je bila skupna zabava, pri kateri se je pelo in napivalo. — Kraske in okolicanske pevco moremo staviti v izgled in nv. Ijamo se, da bodo tudi drugi pevski oddelki v marljivosti in toc-nosti posnemali vrle KraSevLe, katere Bog zivi! — (VM^nlJe 0a dar»va!l a» N«vee«|4*vla«ke alrota.) Yesela druzba delalcev mitnice v Trstu na nv. Luka dan pri g. Luku Pi§6ancu, ko so praznovali njegov god in se je on v,napitnici sporanil nbogih brutov 4 gld. (ZrM^au p»tav«nj0 #«• «©«!»¦). A.raerikanec Sebroeder je iznajdel zracso ladijo z krmilom (Ruder.) Tako ladijo so tudi uze i/del-ilali in JzpostaviU v Bal-timoru, da jo ljudstvo ogleduje. Znani zracni potnik Wise je Scbroederjevib misli, da vozoja dez atiantiiki ocean je gotova in izpeljiva, — Naj prvo bodo vazaje na poskuinjo v Wasingion in New-fork. To dni se bude taka vo/nju vrliia v New-Yorku in tawkej tudi la-dija izpostavila. — Voznja v atari svet bode se na spom lad vrsila. — St 694. Razpis uditeljskih sluieb. V solskem okraju goriske okolice razpisujeti se uciteljski sluibi euorazreuaic v solskih oWinah III. vrst© ? Podgori (oziroma II. vrste) in t Lo-kavcu. Dobodki feb sluzeb so dolo^eni v §. g. 22, 30 in 33 postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vlozijo prosnje provide ne 2 doka-zora uCiteljske sposobnosti in dosedanjega sluibova-nja naj dalje do 4. januarija 1876. pri dotiSnib krajnih Sol. svetih. Prosilci, ki ne sluzijo v tern okrajtt, naj vloiijo proSnje po njem predpostavlje-nib sol. oblastih. C. k. okrajni Sol. svet t Gorici dne 7. decembra 1875. Na prodaj je prostovoljno l1/* nre od Cirkna na skladovni ces-ti proti Gorici poslopje, ki obsega: kovaSyo 2a tri ogoje, zage, ena za navadni les, druga za furnir in mlin z dveoia parama kamnoY, poleg tega pros-torno stanovanje in precej verta. Vse to goni vo-dna moL, katere ne zmanjka v najbnjSi suii in ima se to dobro, da v najhujsem mrazu ne zmerzoe, za> rad moCnib stndencoT ki se prav nad jezom v potok stekajo. Kupazelni naj se oglasijo pismeno ali ustme-no pri zupanstvu v Cirkrtein. Lastnik VIKTOR D0LENEC. Izdavate^j in za nredniStvo odgovoren: ALOJW VALENTINCC.- Tiskat: PATERNOLLI t Gorici.