wm DOLENJSKI LIST GLASILO SOC I A LIS TIČNE ZVEZE DEL O V NE G A L J U D S T V A OKRAJA NOV O ME S TO Intervju s predsednikom okrajnega odbora SZDL tov. Viktorjem Zupančičem ob 8. marcu Pozdrav delovnim ženam OB 8. MARCU — MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA . *■ • • Stvarna enakopravnost ženske se začne takrat, 5° Mvzame ona enakopravno mesto v procesu družbenega a«a. Da bi to dosegli, moramo napraviti še drugi korak, jo se pravi, da je treba tako organizirati družbo, da sta ahko tako žena kot mož zaposlena, ne da bi bila zato ~}anJ povezana z družino. Z drugimi besedami: treba je uraniti stabilnost družine s preseganjem starega tipa ru^nskega gospodinjstva. Pri nas smo glede tega precej A "-h Prepo^'asi se razvijajo ustanove za sprejem otrok, uruzbena prehrana, stanovanjske skupnosti itd. Mislim, r* Je Ju°i tu poglavitni vzrok — razen drugih objektivnih czav in motenj —, da zaposlitev ženske pri nas zaostaja . možnostmi, ki jih daje pospešeni razvoj proizvodnih Sl» v naši državi...« EDVARD KARDELJ — v odgovoru na anketo tednika »Svijet* v Sarajevu, jeseni 1961 Prosimo vas za kratko, zgoščeno oceno deleža že-na-proizvajalk v našem okraju in za njegovo primerjavo s celotnim gospodarstvom našega področja. Socialistična zveza v okraju je pričela posvečati več pozornosti zaposlenim ženam in njihovim težavam že pred nekaj leti, ko smo pričeli razvijati industrijo, v kateri se je zaposlovalo vedno več žena. Po analizah Zavoda za plan je bilo v letu 1961 v okraju ustvarjenih 49 milijard bruto proizvoda. Od tega so žene proizvajalke ustvarile kar 29,8 odst. Lani je bilo pri nas med zaposlenimi 32,4 odst. žena, na novo pa se jih je zaposlilo 1888 ali 2,6 odst., tako da odstotek žena proizvajalk v vseh panogah naglo narašča. V industriji predstavljajo 35,8 odst. vseh zaposlenih, v trgovini 56,2, v gostinstvu pa 62,2, medtem ko jih je v gozdarstvu, kmetijstvu, gradbeništvu in prometu manj. To je razumljivo in prav, saj moramo žene usmerjati predvsem v poklice, v katerih lahko ustvarijo največ. Če pogledamo zdaj še udeležbo žena na področju upravljanja, bomo ugotovili: v organih delavskegs samoupravljanja je 27 odst. Vzpostavimo še tesnejše vezi z izselienci li V prostorih Kluba poslancev v Ljubljani je bil 3. marca 8. redni letni občni zbor Siouensfce izseljenske matice. Udeležili so se ga razen dosedanjega glav-nega odbora s predsednikom Ivanom Regentom tudi šteuilni vidni predstavniki javnega in kulturnega življenja: podpredsednik glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije Franc Ki-movec ■ žiga, rektor ljubljanske univerze dr. Maks šnuderl, predstavniki hrvatske in srbske izseljenske matice, dalje književniki Tone Seliškar, France Bevk, Anton Ingolič in Ivan Potrč ter številni drugi gostje. Uvodnim besedam predsednika Ivana Regenta in izčrpnemu poročilu tajnika Alberta švaglja, v katerem je bilo prikazano Plodno delo matice od januarja 1960, je sledila zelo širahna razprava, v ka-teri je sodeioualo veliko število udeležencev. Vsi so naglašali potrebo po še VREME OD 9. DO 18. MARCA Vseskozi nestalno s pogostnim; padavinami (sneg do nižin) in razmeroma hladno. boljših stikih z našimi izseljenci v vseh državah in njihovimi organizacijami ter društvi. To velja za predvojne izseljence in njihove otroke, kot tudi za tiste, ki so šli v svet po vojni. Vsem je potrebno omogočiti, da bodo z življenjem, delom, uspehi in težavami stare domovine čimbolj seznanjeni, da bodo lahko obiskovali svojo rojstno domovino ali domovino svojih staršev. Potrebno jim je olajšati urejanje svojih osebnih zadev, bodisi da se hočejo vrniti ali pa ostati v tujini. Med razpravo so nakazali več oblik poglobljenega dela z izseljenci, kot so osebni obiski, obiski kulturnih skupin in književnikov, tiskanje ustreznih publikacij za izseljence tudi v ttijih jezikih, pošiljanje primernih filmov in podobno. Upoštevanja je vreden predlog, da bi s spodbudnim sistemom omogočili izseljencem vlaganje svojih prihrankov v naših denarnih zavodih, kot imajo to urejeno v nekaterih drugih državah. Razširjenje in poglobitev vezi z izseljenci nalaga Izseljenski matici in njenim podružnicam še večje naloge. To pa so hkrati tudi naloge Socialistične zveze in ostalih organizacij ter društev pri nas, to je naloga prav vseh. V večji meri kot doslej se bodo morale temu delu posvetiti razen okrajnih zlasti občinske organizacije SZDL. V dveh letih je našo državo obiskalo več kot 4.500 rojakov iz raznih dežel, predvsem iz ZDA in nekaterih zahodnih držav. Vsem, ki prihajajo, je potrebno posvetiti vso pozornost in jim omogočiti, da se seznanijo s tem, kar jih zanima. Priporočili so razen tega tudi tesnejše sodelovanje med republiškimi izseljenskimi maticami. Po zaključku obširne in vsebinsko bogate razprave so izvolili nov glavni odbor. Za predsednika je bil ponovno z aplavzom izvoljen Ivan Regent. V odboru so razen dosedanjih članov še številni politični, javni in kulturni delavci. Ob zaključku so soglasno izrekli priznanje uslužbencem Slovenske izseljenske matice za njihovo dosedanje požrtvovalno delo. © V organizacijah SZDL je zdaj 2 milijona 700 tisoč žena. Več kot 170.000 članov Zveze komunistov tvorijo žene, 94 odstotkov polnoletnih žena Pa ima volilno pravico. ® V Sloveniji je od skupnega števila zaposlenih kar 38 odstotkov žena, vendar precejšen del brez kvalifikacij. žena, kar je, če upoštevamo njihov delež v bruto proizvodu in število žena proizvajalk, ugodno. Zelo visok je odstotek žena, ki sodelujejo v organih družbenega upravljanja: kar 1281 jih je ali 15,6 odst. vseh članov, vendar so mnogo močneje zastopane v družbenih organih socialno zdravstvenih ustanov in šolstva kot drugod. Najmanj žena je v ljudskih odborih in njihovih organih, kar je v precejšnji meri posledica ekonomskega stanja v našem okraju pred zadnjimi volitvami. Malone povsod v okraju tare zaposlene žene najbolj problem otroškega varstva, prav od tega pa je v mnogočem odvisno nemoteno uveljavljanje žena v družbi in proizvodnji. Kako bi ta problem najuspešneje rešili, upoštevaje razpoložljivo materialno osnovo? Odgovor na prvo vprašanje dokazuje, da število zaposlenih žena v proizvodnji hitro narašča, vzporedno s tem rastejo novi in novi problemi okoli tega, kako razbremeniti ženo proizvajalko drobnih družinskih skrbi in gospodinjskih opravkov. To resno nalogo bi lahko, upoštevaje našo materialno osnovo in tehnično razvitost, re sevali preko stanovanjskih skupnosti, raznih servisov, vaških skupnosti in ustanov za otroško varstvo. Brez dvoma prav otroško varstvo ženo proizvajalko najbolj tare. V okraju je 11 ustanov za varstvo otrok, ki lahko sprejmejo samo 481 malčkov ali 1,2 odst. otrok zaposlenih mater, naši otroški vrtci pa vrhu vsega poslujejo na močno zastarel način. In vzroki? To odgovorno dejavnost smo vse preveč prepuščali ozkemu krogu ljudi v komuni ali v stanovanjski skupnosti. Uspeli bomo le, če bodo varstvo otrok pojmovali kot odgovorno družbeno nalogo vsi v komuni: tako ljudski odbor, podjetja in stanovanjske skupnosti in če b*fno hkrati znali pritegniti fcdi družine, ki jih varstvo otrok tare. Mislim, da bo vprašanje varstva otrok treba načeti tudi na vasi, saj se veliko število žena od tam vozi na delo v razne obrate. To je naloga krajevnih skupnosti na vasi. Te ne bi smele zapostavljati problemov kmečkih žena, ki so prav tako pereči. Tudi na vasi bo treba iskati različne oblike enostavnega otroškega varstva, primerne kraju, materialni osnovi in potrebam v okolju. Mnogo svojih težav, ki so hkrati seveda tudi problem celotne družbe, žene ne bodo mogle rešiti zgolj v okviru manjših skupnosti. Treba jih bo reševati perspektivno s stališča komun. To pomeni, da bodo žene morale načenjati svoje probleme kot občan v širšem pomenu besede. Prav v organih občine pa je zdaj najmanj žena. Če upoštevamo udeležbo žena v gospodarstvu, če dodamo k temu tudi vrednost dela, ki ga opravijo v gospodinjstvu — slednje je zelo pomembno za družbeni standard — in če hkrati pretehtamo probleme, ki zaposleno ženo tarejo, bomo ugotovili, da razvoj sam zahteva širše ocenjevanje in reševanje. Nova ustava bo dala občanom še večjo možnost sodelovati in soodločati v življenju komune. Zato mislim, da bodo morale družbene organizacije v komunah resno razmišljati o tem, kako zagotoviti, da bo dovolj žena proizvajalk voljenih v organe komune. Le tako bomo ženi omogočili, da bo s svojimi izkušnjami v konkretnem delu doprinašala še več kot doslej in hkrati uspešneje reševala svoje probleme. Velja pa poudariti tudi to, da so bile doslej žene pri volitvah nemalokrat prikrajšane po svoji krivdi, ker so se podcenjevale in odklanjale kandidaturo! Na koncu bi v imenu okrajnega odbora SZDL zaželel vsem delovnim ženam, da bi v vedrem razpoloženju preživele 8. marec kot praznik vseh nas, in jim hkrati želim, da bi vse njihove probleme z njihovo aktivnejšo udeležbo v bodoče še uspešneje reševali! Mirna peč vabi! Krajevna organizacija ZB iz NOV v Miirni peči prireja za 20. oble:mco odhoda prve skupine borcev v partizansko vojsko 17. marca ob 18. uri v Mirni peči svečano proslavo. Po žalni svečanosti na grobovih padlih bcimo v slavnostni priredi združeni s kulturnim programom, obudili spomin na prve dmi vstaje na našern nedrečiu. Vabimo vse prebivalce, še posebej pa prvoborce in aktiviste iz mirnop^lškega področja, vse preživele iz skupine, ki je 17. marca 1942 odšla v partizane, ter vse; ki jih je v letih revolucijo pot kadarkoli zanesla na nase področje. Krajevna organizacija ZB in NOV, Mirna peč Osnovni problem dejanske enakopravnosti ženske T naši družbi je vprašanje zaposlovanja ženske. Od tega pa je odvisno tudi vse drugo. Seveda je treba ustvariti take pogoje v položaju družine in družinskega gospodinjstva, da se bo žena in žena-mati lahko zaposlila ne le brez škode za družino, temveč celo v večjo korist svoje družine! Zato moramo krepiti široko mrežo ustanov ta služb, ki bodo zaposleni ženi omogočile brezskrbno delo v tovarni, delavnici, ustanovi, zadrugi bi drugod, ne da bi pri_ tem morala spet nositi staro skrb in težavno delo gospodinjstva. Potrebujemo več ustanov za otroke, sodobne objekte za družbeno prebrano, moderne službe za različne usluge in podobno. — Potem tudi ne bo ve5 otožnih pogledov izza oken: »KDAJ PRIDE MAMICA DOMOV?...« Foto: Franc Perdao ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Dober papir iz novih surovin Papirna industrija v Sloveniji nI mlada, saj je minilo že več kot sto let, odkar so šli v vevški papirnici v predelavo prvi kubiki lesa. To je bil začetek domače izdelave papirja. Precej časa so slovenske papirnice vztrajno zalagale vsa tista jugoslovanska tržišča, ki jim ni zadoščal uvoženi papir. Vendar je bilo to premalo. Treba je bilo misliti na Izboljšavo kakovosti različnih vrst papirja in tudi na larjo-ratorijske raziskave tistih surovin, ki za papirno industrijo niso kdo ve kaj pomenile. 1951 pa, ko fe Dil ustanovljen Inštitut za celulozo in papir v Vevčan, se je stvar povsem predrugači-la. Začele so se kemijske raziskave surovin in arugih vrst lesa, pri čemer su zaposlili veliko Število strokovnjakov. Predvsem su raziskali tehnološki posvjpek za topolovino, bukovino, riževo slamo in druge ehoietne rastline, ki dajo z določenimi primesmi zelo kvaliteten papir. V Vevčah so se učili Zaloge drobnih vrst premoga so vedrio večje Jugoslovanski premogovniki so v letošnjem Januarju proizvedli 1,996.785 ton premoga, od tega le 5 odstotkov črnega in 39 odstotkov rjavega, medtem ko je bilo nad polovico lignita. Dosežena proizvodnja je za 800 ton nižja od one v januarju 1961 ter je za 7,7 odstotka nižja od tega, kar predvideva družbeni plan. To je posledica stanja na tržišču in dejstva, da premogovniki prilagajajo proizvodnjo povpraševanju. Značilno je, da zlasti veliki premogovniki ne prilagajajo proizvodnje možnostim prodaje debelih vrst pretiloga .ampak možnostim prodaje oziroma vskladiščenja drobnih vrst. Kolikor bodo rudniki nadaljevali s to prakso, bo nastopilo na tržišču pomanjkanje debelih vrst premoga, kar bodo najbolj neprijetno občutile železnice. Zaloge premoga pri premogovnikih samih so znašale ob koncu januarja 1962 456,000 ton, kar je za 232.000 ton več od zalog ob koncu januarja 1961. -ptl- domala vsi strokovnJaKi za proizvodnjo papirja In celuloze v Jugoslaviji, danes pa Jugoslavijo štejemo že med tiste države, ki predelajo v lesni ali kemijsko papirni industriji vedno več lesa. Lani je Jugoslavija porabila za proizvodnjo papirja in celuloze okrog 800 tisoč kubikov lesa (brez bukovine, ki so jo šele uvajali v papirno industrijo), sama Slovenija pa 408 tisoč kubikov. To pomeni, da se še veano nad polovico papirja izdela v naši republiki. Slovenija je v tem primeru poraDila okrog 300.000 kubikov lesa iz svojih gozdov, medtem ko je ostale količine dobila iz drugih republik. Predelam je tudi 60.000 kubikov topolovi-ne in iglavcev in okrog 40.000 kubikov odpadkov. V tovarni celuloze m papirja v Vidmu-Krškem so osvojili postopek kuhane du-kovine in so že lani prede-leli 13.000 kubikov surovine te vrste. Z razširitvijo oura-tov in izpopolnitvijo proizvodnega postopka pa uodo že letos predelali 60.000 kubikov bukovine Tovarna je prevzela sodoben postopek, ki daje tako kvaliteten papir, da ga lahko primerjamo z vsemi drugimi domačimi in tujimi vrstami papirja. Sovjetska zveza je privolila v sestanek zunanjih ministrov ZSSR, ZDA in Velike Britanije in 15 drugih držav v Ženevi 14. marca letos, ki naj bi začela obravnavati prepoved atomskih poskusov in razorožitev. To privolitev imajo za določeno sovjetsko koncesijo, ker je znano, da je Hruščev prvotno predlagal sestanek na vrhu. Francija pa je med tem sporočila, da ne bo poslala svojega zastopnika na ženevsko konferenco. V zadnjih dneh pred konferenco je čutiti mrzlične priprave. Vsekakor pa je najpomebnejša izjava predsednika ZDA Kennedvja, da bodo ZDA nadaljevale atomske poskuse v ozračju na Božičnih otokih na Pacifiku, če se v Ženevi ne bodo sporazumeli o prepovedi atomskih poskusov. Kennedv je svojo izjavo utemeljil z razlogom, da je serija sovjetskih atomskih poskusov v ozračju lani jeseni ustvarila nov vojaški položaj. Ta položaj naj bi terjal še večje nadzorstvo in mednarodno inšpekcijo. Z druge strani pa je Zahod pripravljen zmanjšati mednarodno inšpekcijo in skrčiti število podzemskih eksplozij. Kakor zveni to protislovno, drži, da je v VVashing-tonu čutiti obe tendenci. Prvotno so napovedovali, da bodo ZDA takoj obnovile poskuse v ozračju — še pred ženevsko konferenco — da bi prehitele vsak ugovor. Kennedv jeva izjava kaže, da so vsaj toliko popustile. Tudi britanski premier Macmillan je v svoji najnovejši izjavi v spodnjem domu britanskega parlamenta izrazil dilemo, pred katero stoji Zahod. Dejal je sicer, da ima Kennedv prav, ko obnavlja poskuse v ozračju zaradi »vojaškega ravnotežja«, a je priznal, da je Zahod pred težavno politično izbiro. Skratka, ne Zahod ne Vzhod popolnoma ne zapirata vrat. Že dejstvo, da bodo med drugimi prišli v Ženevo trije zunanji ministri velesil, to dokazuje. Tudi sovjetska privolitev, da bo konferenca na ravni zunanjih ministrov, to potrjuje. Poleg tega je Macmillan še jasneje kot Kennedv sedijo visoka zavedni in popolnoma enaki ljudje,-« je zavrnil Hruščev take kritike. , Ko je govoril o rezultatih v kmetijstvu, je navedel podatke, kj pričajo o precejšnjem napredku, a je hkrati opozoril, da ta napredek ni zadovoljiv. Ni dovolj povečati kmetijsko proizvodnjo za nekaj procentov, ampak jo je treba podvojiti in po-------. Novo obdobje pogajanj namignil, da bi tudi sam utegnil odpotovati v Ženevo in se tam sestati s Hruščevom in Kennedyjem. Zgodovina prizadevanj za prepoved atomskih poskusov je dolga. Vedno znova so se ta prizadevanja izjalovila v vrtincu začaranega kroga in tako imenovanih argumentov o »vojaškem ravnotežju«. Čedalje bolj pa sili v ospredje prepričanje, da se bo ta začarani krog nadaljeval v nedogled, če ga ne bo nekdo prekinil. V Kremlju se je začel plenum CK KP ZSSR, ki ima na dnevnem redu samo eno vprašanje: naloge Partije pri zboljšanju vodstva v sovjetskem gospodarstvu. V ospredju je kmetijstvo. Skoraj ves prvi dan je prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev bral 150 strani dolg referat. Njegove glavne misli so: Kritiziral je tiste, ki kritizirajo zamisel komunizma kot mize, kj se šibi pod jedjo. »Komunizma si ne i smemo zamišljati kot mizo, na kateri stojijo prazni krožniki in za katero trojiti. »Ce te naloge ne bomo rešili,-" je dejal, »bomo spravili državo v velike težave.-" Zadnji del referata je Hruščev posvetil ustanavljanju novih organov, ki bodo vodili kmetijstvo. Znano je. da je Nikita Hruščev v zadnjih tednih dosti potoval po Sovjetski zvezi in obiskoval kolhoze in sovhoze in se pogovarjal s številnimi funkcionarji in delavci. To njegovo skrb za kmetijstvo spravljajo v zvezo s pomanjkljivostmi in neproduktiv-nostjo sovjetskega kmetijstva. Sedanji plenum v Kremlju naj bi nakazal nove smernice sovjetskemu kmetijstvu in osvetlil tiste probleme, ki so v sovjetskem gospodarstvu najbolj pereči. Kljub temu ni izključeno, da bodo razpravljali tudi o političnih problemih. Ideološka nesoglasja med Moskvo in Pekingom, prekinitev diplomatskih odnosov s Tirano, odnosi z Zahodom in tako dalje — vse to tudi terja nujno analizo. Verjetno pa bodo te probleme obravnavali tajno. JUG0TANIN: lani slabše kot v prejšnjih letih Delavski svet »Jugotani-na« je na seji 27. februarja obravnavaj zaključni račun podjetja za leto 1961. Pri tem je ugotovil, da je bil kljub povečanim naporom dosežen slabši poslovni u-speh kot v preteklih letih. Celotni dohodek se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal za 19 odstotkov, čisti dohodek pa za 21 odstotkov. Organi delavskega samoupravljanja so mesečno sproti obravnavali problematiko poslovanja, zato je bila razprava slabša, kot bi pričakovali. Dotaknili so se le osnovnih vzrokov za zmanjšam uspeh poslovanja, to je predvsem tržnih in proizvodnih pogojev. Ugotovili so. da je bila kvaliteta lesa letos slabša od preteklega leta za 6 odstotkov, cena pa je porast-la približno za 10 odstotkov. Dosežene prodajne cene so v primerjavi s preteklim letom padle za približno 12 odstotkov, pri tem pa moramo upoštevati, da so se v prvem polletju dosegle višje cene. Cisti dohodek je delavski svet razdelil na osebne dohodke in sklade v skladu s pravilnikom o delitvi čistega dohodka, to je 80 odst. na osebne dohodke in 20 odst. na s.klade. Na koncu je delavski svet sprejel priporočilo za poslovanje v letu 1962. SŠ. • Okrog 40.000 žena je članic raznih delavskih svetov in upravnih odborov, nad 900.000 pa jih je zaposlenih v proizvodnih obratih. Predvidevajo, da se bo do 1965 število zaposlenih povečalo za 260 tisoč. KAJ PA GOZDOVI? V gozdarstvu so letos pred nami zahtevne naloge, predvsem pa bomo morali pravilno urejati in usmerjati blagovni promet z lesom. Odločno bo treba rešiti vprašanje žag veneci-jank in posekov za maloprodajo, ker bomo le tako zagotovili dovolj surovin naši predelovalni industriji in obrti. To je še posebno pereče, ker so naši gozdovi poglavitna surovinska osnova za oboje, lesni izdelki pa so hkrati pomembna postavka v našem izvozu. Da bi to dosegli, bo treba pri gospodarjenju z gozdovi in pri vodenju družbene proizvodnje v vseh gozdovih na našem področju določiti večjo vlogo gozdarskim organizacijam in kmetijskim zadrugam TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na seji sekretariata izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije so razpravljali o pripravah na volitve v delavske svete. Menili so, da bi bilo koristno, če bi se v občinah sestali razširjeni skupni plenumi, na katerih bi usmerili vso pozornost v višjo proizvodnjo in v povečan izvoz. Brez tega ni mogoče uresničiti predvidenega povečanja osebne, družbene in investicijske potrošnje. Podatki za januar in februar kažejo, da proizvodnja ne narašča v skladu s planskimi predvidevanji, medtem ko je potrošnja v stalnem povećavanju. Mnogi kolektivi se izgovarjajo predvsem na zunanje činitelje, češ da so instrumenti slabi ali da ne morejo prodati svojega blaga, namesto da bi se obrnili k sebi in iskali rešitve predvsem doma. Treba se je zavedati, da delavsko samoupravljanje in delitev dohodka po delu nista sama sebi namen. Njuno uveljavljanje je odvisno predvsem od večjih materialnih rezultatov, ki jih omogočata. Napak je videti rešitev za vse težave le v spremembi instrumentov. Čeprav je res, da so v sistemu še razne manjše deformacije, je pa vendarle tudi res, da so rešitve najučinkovitejše v kolektivu in komuni, ki ju novi sistem že danes, še bolj pa v prihodnosti, spodbuja k višji proizvodnji in k povečanemu izvozu. Bolj kot se bodo kolektivi z nižjimi proizvodnimi stroški moderne in velike proizvodnje vključevali v mednarodno delitev dela, hitreje bodo kos tudi pogojem notranjega trga. Sekretariat je menil, da bi se morali o vsem tem temeljito in odkrito pogovoriti na skupnih plenumih v komunah, pregledati, kakšno je stanje glede proizvodnje in izvoza, pogovoriti se, kaj bi bilo treba storiti za izpolnjevanje planskih predvidevanj itd. Za volitve v delavske svete je treba ustvariti vzdušje, v katerem bi se novi organi delavskega samoupravljanja jasno zavedali težišča svojega dela in svojih najvažnejših nalog. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da bodo kolektivi v tem času sprejemali zaključne račune, kar ne sme biti zgolj formalnost, ampak resnični pregled lanskoletnih rezultatov in_ težav, da bi bili letos lahko uspešnejši v prizadevanjih za višjo proizvodnjo in večji izvoz. 9 Izvršni odbor SZDL Slovenije je na svoji zadnji seji ugotovil, da razvoj na področju kulture zaostaja za družbenim razvojem na drugih področjih. Prav zaradi tega je treba krepiti samoupravljanje in družbeno upravljanje v kulturnih institucijah, odstraniti vse pojave birokratskih odnosov do kulturnih ustanov ter smelo razvijati nove odnose med kulturnimi ustanovami in publiko. Glede visokošolskega študija je izvršni odbor poudaril, da so problemi v zvezi s študijem I. stopnje odsev začetnih težav, nedoslednega uveljavljanja reforme in predvsem preslabega poznavanja lastnih potreb gospodarsko upravnih in drugih organov po strokovnih kadrih in možnostih za njihovo vključevanje. PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE 0 Na seji Sveta za zdravstvo LR Slovenije so poudarili, da sodi pomanjkanje bolnišnic med najbolj pereča vprašanja v zdravstvu. Pomanjkanje bolniških postelj je tolikšno, da morajo bolnišnice odklanjati številne bolnike, ki bi jih bilo potrebno sprejeti. Nujna je mobilizacija najrazličnejših virov sredstev, da bi vsaj delno pospešili izgradnjo novih kapacitet. ® Te dni je bilo tudi posvetovanje pri Svetu za socialno varstvo LRS. Med drugim so menili, da bi moralo biti torišče za zaščito starih ljudi v stanovanjski skupnosti. Gre za organizacijo mreže servisov za najrazličnejšo takojšnjo pomoč starim osebam na domovih, medtem ko je za relativno zdrave stare ljudi treba poskrbeti tudi za klubske in druge prostore za zbiranje, za primerno zaposlitev, ki jo zmorejo in jim je vrh tega tudi v razvedrilo. 0 Na rednem občnem zboru Zveze komunalnih bank v Ljubljani so sodili, da komunalne banke niso mogle pomembnejše pomagati gospodarstvu pri zadovoljevanju potreb obratnih sredstev, dokler je bila njihova kreditna funkcija omejena na tehnično distribucijo centralnih kreditnih sredstev. Tudi zdaj še vlada določena negotovost. Gre predvsem za ureditev odnosov z novo republiško gospodarsko banko, ki naj zagotovi smotrno prelivanje in razdeljevanje kreditnih sredstev. 0 V Ljubljani je bil v soboto osmi občni zbor Izseljenske matice Slovenije. Uvodno besedo je imel predsednik Ivan Regent. Med drugim je dejal, da je v tujini preko 400.000 rojakov, kar je skoraj četrtina Slovencev, ki žive v Jugoslaviji. Zaradi tega je treba stike z našimi rojaki še okrepiti. Izseljenci predstavljajo močno politično silo, ki lahko mnogo pripomore k ugledu naše domovine v tujini. Truditi se moramo, da bodo prav vsi rojaki spoznali dejanske razmere pri nas, se vključevali v napredne orga-. nizacije v deželah, kjer živijo in podprli politiko naše države. O Na posvetovanju pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije ,so naglasili, da vlada v gospodarskih organizacijah dokajšnja zmeda pri sprejemanju in odpovedih delovnih razmerij, nadalje ni razčiščeno, kam naj se delavec pritoži, da bo čimprej dobil pravno pomoč, kdo naj izreka disciplinske kazni itd. Urejanje vseh teh problemov mora biti zajeto v notranji zakonodaji podjetij, zato je treba posvetiti več skrbi izdelavi pravil in pravilnikov. Dolžnost sindikatov je, da ustanovijo za posamezna območja službe pravne pomoči. 0 V premogovniku v Banovičih je bila huda nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečilo 53 rudarjev. Do nesreče je prišlo zaradi eksplozije metana. Od vsepovsod so takoj prispele vesti o pomoči, ki so jo delovni ljudje po vsej Jugoslaviji pripravljeni nuditi svojcem ponesrečenih rudarjev. 0 V petek je bila v Ljubljani na obisku Trgovinski zbornici za LRS delegacija predstavnikov Trgovinske zbornice in velesejmske uprave iz Trsta. Govorili so o medsebojnem sodelovanju, še posebej pa o sodelovanju na sejmih Alpe — Adria v Ljubljani in na tržaškem vele-sejmu. B Čimbolj se bliža dan, ko bodo uradno sporočili sporazum o premirju v Alžiriji, tembolj sc stopnjuje teror francoskih skrajnežev po alžirskih mestih. Petega marca je na primer eksplodiralo v mestu Alžiru v poldrugi url sto petdeset bomb. Pasivno zadržanje francoske vojske in policije samo podpira to pobesnelo teroristično dejavnost. ■ V Burmi je armada pod vodstvom generala Ne Vina izvedla državni udar in razpustila vlado. Premier u Nu in ministra vlade so v hišnem priporu. Armada je prevzela oblast »zaradi čedalje slabšega položaja v državi«. Po zatrjevanjih Ne Vina se izvenblokov-ska opredelitev Burme ne bo spremenila. ■ Indonezija še vedno čaka na nizozemski odgovor na ponovni predlog predsednika Su-karna, da bi začeli pogajanja za prenos oblasti v Zahodnem Irijanu na Indonezijo. 0 Po nedavnih razgovorih v Moskvi med delegacijama ZSSR in DR Nemčije pišejo nekateri časopisi, đa so ti razgovori »utrdili Ulbrichtov položaj«. Sovjetska vlada je menda obljubila Dlt Nemčiji, da ji bo povečala pomoč. Znano je, da se vzhodnonemško gospodarstvo zdaj bori s precejšnjimi težavami. B Brazilski predstavniški dom je pred kratkim doživel svojo najburnejšo sejo, ko je populi-stični poslanec Cavalcanti med" peturnim govorom obtožil številne poslance, da v brazilskem kongresu zastopajo tuje In domače gospodarske skupine, ln tuja podjetja v Braziliji, da si prizadevajo dobiti nadzorstvo nad brazilskim tiskom. B V Kamerunu Je strmoglavilo letalo britanske letalske družbe ••Calcdonia Airways«, v katerem je bilo 108 potnikov in članov posadke. Niti eden ni preživel nesreče. B Predstavnik za tisk v OZN Je izjavil, da urad vršilca dolžnosti generalnega sekretarja O Tanta »nima nobenih Informacij o operacijah sil OZN v Ka-taugi«, kakor je izjavil Combe. B Vojaško sodišče v Barceloni je obsodilo štiri študente medicine, ker so sodelovali v demonstracijah proti generalu Francu. ŽENE, STROJI, DOM, DRUŽINA NOVOTEKS. Stroji tko °an za dnem votke, prede; °a se vrte, novi in novi fij«?tri najboljših volnenih Jkanin zapuščajo tovarno. Tovarno, v kateri • je med 37 člani delavskega sveta 11 žena, • so med 9 člani upravnega odbora 4 žene, •je med 79 člani svetov ekonomskih enot 40 žena, •sta med 13 člani uprav-^Sa odbora sindikalne Podružnice 2 ženi, • je med 29 člani sindikalnih pododborov 11 žena, • je med 36 komunisti osnovne organizacije ZK 9 zena, • je v 500-članskem kolektivu novomeškega obrata 322 žena. V dolgih, ravnih vrstah stoje stroji, ob njih pa že-Ye — delavke — proizvajalke. Pridne roke nenehno slede strojem, razpletajo ki so se zaplele, in Pruiskajo vzvode. Cuječl P°Sledi iščejo napake, po-Pravlj'ajo, merijo in štejejo Žene pri strojih. »Koliko več bi še dajale žene družbi, ko bi bile rešeni 4tje Rupena na novomeški olovni 8ol| priredilo 3. marca *mučar.-.ko nrvensUO, zbralo se =5 okoli 500 učencev, ki so tekmovali v tekih, skokih ir. sanjanju. ___ Slavko Splihal 0}> vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in nov; naslovi Vodnikove ulice v Brežicah do priključka v Zakotu. Gradnja brežiške bolnišnice narekuje pospešeno delo, ker bo sedanja černelčeva ulica delno ukinjena in bo treba poiskati novo zvezo proti Mariboru. Tudi novo stanovanjsko naselje Hrastinec s številnimi stanovalci potrebuje osrednjo cesto. Sredstva, s katerimi razpolagajo, pa še zdaleč ne zadoščajo, zato naj bi pri reševanju tako važnih problemov pomagala tudi podjetja. •ek Zadovoljstvo v Veliki Dolini V Veliki Dolini smo imeli tečaj Rdečega križa, ki so ga obiskovali mladinci in mladinke. Kljub oddaljenosti so redno hodili na predavanja. Tečajniki so se seznanili z asanacijo vasi, z nalezljivimi boleznimi, nego dojenčkov, vzgojo otrok, hranoslovjem itd. Za lepo predavanje na tečaju se dr. Glušiču zahvaljujemo. — Pri kuhanju so mladinke pripravile za zaključek tečaja dobro večerjo. Vsi, ki so hodili v tečaj, so izrazili željo, da bi bili podobni tečaji spet prihodnje leto. Zmenili smo se, da bomo jeseni za mlečno kuRinjo vkuhali čimveč sadja in zelenjave, nato pa nadaljevali tečaj po programu. I. C. prj čemer velja omeniti bližino Zagreba. Odprt bo od zgodnje spomladi do poznega poletja. Priprave za gradnjo novega športnega bazena torej teko. Načrti so v izdelavi, upajmo pa tudi, da bodo na voljo potrebna sredstva, brez katerih načrtov seveda ne bo mogoče uresničiti. £ Novo zdravilišče in turistični Čatež, kakor tudi vrtnarija, ki jo gradi brežiška kmetijska zadruga, bodo potrebovali veliko tople vode, katere se bo vsako sekundo nateklo 40 litrov. Vrtina, ki so jo napravili lani, odtoči komaj 18 do 20 litrov vode na sekundo. Te dni so se na področju termalnih vrelcev LOTO išče dobitnika v Brežicah Pred štirinajstimi dnevi je Delo poročalo, da je dobitnik LOTO v Brežicah. Dolgo so vsi ugibali, kdo je zadel. Ker se nihče ni javil, so menili, da gre za potegavščino. Nedvomno pa je šlo tu za nepravilno obveščanje. Dejstvo je, da je prodaja srečk v Brežicah silno slabo organizirana. Srečke se dobijo v trafikah, listke za športno napoved in LOTO pa prodaja zasebnik, ki je v službenem razmerju. Znano je, da gre določen odstotek iz dobička loterije za gradnjo športnih objektov, zato je prav, da se prodaja srečk in listkov za stave bolje organizira. O tem je raz-\ pravljala tudi občinska Zveza za telesno kulturo. Mnenje je, naj bi uredili primeren lokal, ' v katerem bi v glavnem pro-I dajali srečke. Številni igral-" ci na srečo upajo, da bo " stvar kmalu rešena, s tem pa bo omogočeno tudi zanesljive obveščanje. Iz brežiške tovarne pohištva mudili ljubljanski geologi, ki delajo nove vrtine. Računajo, da je rezervoar stalne tople vode (okrog 58" C) v globini 60 do 70 m. Takoj po poskusnem vrtanju bodo začeli graditi sodobno črpalnico za tri objekte. 0 Vodovod na Čatežu oskrbuje z vodo le naselje in servisno postajo. Ker bodo gradili tam okrog nove objekte, bo treba speljati nov vodovod severno od toplic ob savskem nasipu. Novo zajetje talne vode bo zadoščalo za potrebe vsega okoliša. 0 Prvi pogoj za turistični razvoj kraja so seveda lepe izletniške točke, takoj nato pa gostinstvo. Čatež leži ob priključku na avtomobilsko cesto in ima izredno dobre pogoje za poletno in zimsko sezono. 2al ima manj ležišč. Projektivni biro Gradbenik iz Brežic že pripravlja načrte, po katerih bodo preuredili restavracijo Grič ob Krki. V spodnjih prostorih bo sodobna restavracija, zgoraj pa bodo hotelske sobe. Obnovljeni obrat bo velika pridobitev. -ek BREŽIŠKE VESTI Novi prispevki za bolnišnici v Brežicah in Novem mestu Občina Brežice: Prcmo-gokop in gilinopok Globoko, Kitno Brežice, Zdravstveni dom Brežice. Občina Črnomelj: Rudnik rjavega premoga Kanižari-ca, Belokranjska želczoli-varaa in strojna tovarna »BELT«, Prehrambena industrija »BELSAD«. Gostinsko podjetje Ci-nomelj-Mesarija Črnomelj, Komunalna uprava Črnomelj, Občinski ljudski odbor Črnomelj, Zdravsteni dom Črnomelj, Lekarna Črnomelj, Komunalna banka Crno-meli. Občina Metlika: Pečarija Gradac, Belokranjski muzej Metlika. Občina Novo mesto: -ISKRA«, obrat »UPORI« v Šentjerneju; »ISKRA«^ montažni oddelek Žužemberk; Krojaško podjetjo Novo mesto. Zavod za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto. Občina Sevnica: Kopitarna Sevnica, Zdravstveni dom Sevnica. Občina Trebnje: Mizarska delavnica Trebnje. Občina Videm — Krško: Splošno mizarstvo Videm— Krško. Ali bo Čatež imel trgovino ? Na zboru volivcev, ki je bil 25. februarja na Čatežu, so se pogovarjali o usodi trgovskega lokala. Lastnik gostilne, v kateri je ta trgovski lokal, je namreč želel, naj bd prodajalno izpraznili, ker potrebuje prostor za razširitev gostinskega obrata. Zadeva Se je še zaostri',3, ko je tudi lastnik prostorov, v katerih je imel ta trgovski lokal skladišče, odpovedal. Vse to je bilo vzrok ne-razpoloženju volivcev, posebno gospodinj, kii so -z-iavile, da lokal mora ostati. Predstavnik trgovskega podjetja »Krka« v Brežicah je potem opozoril ljudi na to,da brežiška trgovina, v kateri Catežan; tudi ki> pujejc. posluje z izgubo. Hkrati je poudaril, naj Ca-težani sami kaj prispevajo za ureditev domačega trgovskega lokala. Komisija, k. bo poiskala nove prostore za trgovski lokal na Čatežu, je že osnovana. Hkrati s tem pa ljudje vedno bolj razpravljajo o estetski podobi naselja. Čatež postaja vedno bolj privlačen, dotok domačih in tujih gostov se veča. Nujno potrebno pa je, da se uredijo komunalne naprave, saj se celo gnojnica in druge odpadne vode stekajo na cesti, kar ni prav nič higiensko. Tudi smetišče nt v okras, zato g.a bo treba premestiti od glavne ceste. Tml. Prvo pot, potem pa red! Vsakdanja debata v Brežicah. Vsi pešci in kolesarji hodijo po asfaltirani cesti, motornih vozil pa vsak dan več; še sreča, da ni več nesreč. Tudi nedavna prometna nezgoda, ki je zahtevala življenje 11-letnega šolarja, je ponovno sprožila vprašanje peš poti Agroservis — mesto in hodnikov ob cesti, da ne govorimo o dijakih, ki hodijo trumoma, tudi po štirje vštric s postaje v mesto in so lahko vsak čas povzročitelji ali pa žrtve nesreč! Problem je zares resen, toda storili nismo ničesar, da bi odpravili pomanjkljivosti. Gornja peš pot je bila včasih zelo prometna; da- nes je neprehodna. Ne vemo, zakaj je geometer izmeril traso za razširitev poti skozi polje. Odgovorni organi pri ObLO Brežice morajo poiskati potrebna sredstva za ureditev te važne poti. Predvsem pa je treba prepovedati vsako vožnjo z vprežnimi in motornimi vozili in goseničar-ji, ki pridno »proizvajajo« blato za uboge pešce. Smatramo, da bi vsak najsi uporabil urejeno peš pot skozi polje, kot da bi se akrobatsko umikal drvečim vozilom na glavni cesti. Torej na delo, pa bomo tudi pešci ljudje in disciplinirani državljani! — ek NEKAJ MISLI 0 ŠOLSTVU (Nadaljevanje in konec) Med najbolj pereče probleme v naši občini spada še vedno problem šolskega prostora in stanovanj za učiteljstvo. V doglednem času bomo morali pridobiti učilnice v Dobovi, v Cerkljah, na Bizeljskem in v Veliki Dolini. V večini šol nimamo ustreznih prostorov za delavnice, šolske kuhinje in za kabinete, da o prostorih za telesno vzgojo sploh ne govorimo. Prepotreb-na bi bila gradnja telovadnice v Brežicah, ker dosedanji telovadni prostor že zdavnaj ne za- Piše ALOJZ PIHLER došča, saj ga uporabljata dve osnovni šoli z nad 1100 učenci, gimnazija z 280 dijaki in trgovska šola, poleg tega še Partizan in člani JLA. Kljub velikim materialnim težavam, ki smo jih imeli vsa pretekla leta, ugotavljamo ugodne rezultate, vidne v ureditvi naših šolskih poslopij, pri čemer moramo poudariti odločilno soudeležbo našega prebivalstva, ki je s prostovoljnim delom, s prispevki v materialu in prevozih in z uvedbo samoprispevkov pripomoglo k ureditvi nekaterih centralnih šol. Močna aktivnost šolskih vodstev in organov družbenega upravljanja ter ostalih organizacij se kaže danes v najlepše urejenih prostorih za šolsko kuhinjo v Pišecah, ki služi hkrati šolskim in izvenšolskim namenom, ali v Dobovi, kjer so gospodarske organizacije in podjetja zbrala sredstva za nabavo novega inventarja. Volivci šolskega okoliša Dobova so izglasovali krajevni samoprispevek, ki je namenjen za dograditev vodovoda tamkajšnje šole. Uspešno delo šolskih odborov v Globokem in v Artičah se zlasti kaže v lepo urejenih šolah. Vse te akcije potekajo samostojno in brez večjih podpor ljudskega odbora ter po načelih največje štednje sredstev, ki so namenjena za materialno oskrbo šol. Najnujnejša adaptacijska dela smo opravili v obeh brežiških osnovnih šolah, ki sta pri tem vložili preko delovnih akcij šolskih otrok in delno s prispevki gospodarskih organizacij pomemben delež. Res je, da so nekatere šole zabredle tudi v dolgove, ki jih le s težavo poravnavajo in jih zato tudi to dejstvo sili k iskanju novih virov dohodkov. Gospodarjenje upravnega odbora sklada za šolstvo je v preteklem letu bilo nadvse smotrno in smo vso pozornost posvetili osnovni dejavnosti, ki je zaradi pomanjkanja materialnih sredstev v prejšnjih lotih bila ovirana. Lani smo žrtvovali celo tisti del dohodkov sklada, ki so namenjeni za investicije, osnovni dejavnosti, tako da investicijskega fonda sklad ni mogel ustanoviti. V letošnjem letu tega ne bomo smeli več storiti in je zato toliko bolj kočljivo vprašanje, kako za osnovno dejavnost v letošnjem letnem planu sklada nadomestiti izpad sredstev, ki smo jih namenili prav za investicije in katera smo preteklo leto imeli vključena v sredstva za osnovno dejavnost! Kljub nekaterim doseženim uspehom nns čakajo še mnogi problemi, ki jih bomo morali reševati s skupnimi napori in prizadevanji, da bomo lahko dosegli tisto stopnjo v našem šolstvu, kot jo zahteva družbeni razvoj. Najodločilnejši faktor za pozitivno usmerjanje našega prebivalstva k razumevanju potreb šole in k vrednotenju šolske ustanove kot enega najvažnejših činiteljev pri vsestranskem razvoju in napredku pa mora biti pravilen odnos prosvetnega delavca do šolske mladine in preko nje do staršev. Dobri prosvetni delavci, v službi vestni in politično zavedni šolski in izvenšolski usmerjevalci vsega družbeno razvojnega procesa na našem podeželju bodo hkrati predstavljali avtoriteto, kakršno si želimo. 2e danes imamo v naši občini primere, ko se pozitivni odnosi in močan vpliv organov družbenega upravljanja v šolstvu javljajo v pripravljenosti popolnega sodelovanja s šolskimi vodstvi v tem, da volivci brez oklevanja izglasujejo krajevni samoprispevek v korist šole. Tako so prvi storili volivci v Dobovi, sledili pa so jim volivci na Bizeljskem, kjer bodo s samoprispevki napeljali v šolo vodovod in uredili higlenične sanitarije. Tem zgledom bodo sledili še v Artičah, Pišecah, v Cerkljah in drugod, kjer se družbeni organi za šolstvo zavedajo svojih nalog. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na pravilno nagrajevanje prosvetnih delavcev, ki imajo v primerjavi z mnogimi drugimi službami še vedno neustrezne prejemke. Razumevanje za napredek in razvoj šolstva naj se ne kaže samo v razpravljanju in v posvetih, marveč tudi v dejanski materialni podpori, brez katere si normalnega razvoja tudi v šolstvu ne moremo zamišljati. Borba za zvišanje prejemkov prosvetnih uslužbencev je utemeljena in zahteva —- če že ne takojšnje popolne rešitve — rešitev, ki bo zadovoljiva. DOLENJSKI LIST 5 NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Zaposljene žene so preobremenjene V občini Črnomelj zaposlenost žena močno raste. Lani se je na novo zaposlilo nad 200 žena, prijavljenih pa je še okoli 160, ki iščejo zaposlitev. Spričo stalnega naraščanja števila zaposlenih žena je nujno potrebno tudi v naši občini storiti mno-gokaj za razbremenitev žena pri gospodinjskem delu in pri vzgoji otrok. 5. februarja je bila v Črnomlju konferenca žena za družbeno aktivnost, ki je obravnavala predvsem preobremenjenost zaposlenih žena. Na konferenci je bila poudarjena vloga stanovanjske skupnosti, ki bo s servisi močno razbremenila delo žena. V ta namen so že pričeli preurejati prostore, v katerih bodo čistilnica, pralnica, likalnica in krpalnica. Ce vreme ne bo nagajalo, bodo dela kmalu končana, tako da bodo servisi pričeli delati 1. maja. Stanovanjska skupnost bo ustanavljala še druge servise, vendar so za to potrebna večja denarna sredstva. Konferenca je sklenila, naj se na zborih volivcev predlaga poseben krajevni samoprispevek v višini enega odstotka — za potrebe stanovanjske skupnosti. Ta sklep je bil na zboru volivcev sprejet in potrjen na občinski seji. Pri ustanavljanju servisov pa se je pojavilo vprašanje, če se bodo njihovih uslug mogle posluževati žene, ki so zaposlene v industriji. Te V nedeljo bo proslava na Vinici Zene iz Vinice so imele 2. marca sestanek, na katerem so se pogovorile o pripravah na proslavo 8. marca. Proslava bo 11. marca v kino dvorani na Vinici, po programu pa se bodo žene in možje na družabnem večeru v gostilni Skolnik prijetno zabavali. Pri organizaciji proslave so pomagali tudi člani krajevnega odbora SZDL. Krajevna organizacija SZDL na Vinici je na zadnji seji izvolila sekcijo za politična vprašanja. Sekcija bo organizirala politična predavanja, s katerimi bo seznanjala volivce z dogodki doma in v svetu. Prvo predavanje je bilo 3. marca v kino dvorani na Vinici. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo lepo število poslušalcev. so večinoma nekvalificirane in malo zaslužijo. Nekatere tovarne, med prvimi je bila »Eelokranjka«, so v okviru ljudske univerze organizirale tečaje za dosego kvalifikacije. 2al mnoge delavke niso razumele, da bodo po opravljenem tečaju imele možnost večjega zaslužka, večina meni, da jih je vodstvo prisililo v tečaje in se ne zaveda koristi. Na konferenci so precej razpravljali tudi o varstvu otrok in sprejeli sklep, da je treba urediti otroška igrišča pri novo zgrajenih stanovanjskih blokih. Otroci se igrajo po cestah, zato se je zgodila že prenekatera nesreča. Črnomaljske šole obiskuje veliko otrok, ki prihajajo TEDEN TISKA PRIPRAVLJAMO Za »TEDEN TISKA«, ki bo v črnomaljski občini od 24. do 31. marca, je posebna komisija pri občinskem odboru SZDL izdelala podroben program. V tem tednu bo odprta na novo urejena občinska knjižnica, pripravljene pa bodo tudi razstave raznovrstnega tiska. V Črnomlju, Semiču, Dragatušu, na Vinici, v Starem trgu in Adlešičih bo organiziran ustni časopis. Na literarnem večeru se bodo predstavili slovenski književniki. Izvedena bo tudi akcija za zbiranje knjig za centralno in potujočo knjižnico. Obisk študentov Preteki; teden so dijaike črnomaljske gimnazije obiskali predstavniki Mednarodnega študentskega kluba n Dolenjskega kluba študentov iz Ljubljane. Predstavnik Dolenjskega kluba študentov je dijake najprej seznanil z glavnimi sklepi VII. kongresa LMS in z novimi reformami na univerzi. Nato sta predstavnika Mednairodnega študentskega kluba govorila o svojih domovinah Jordaniji in Gani. Po predavanju se je med njima in črnomaljskimi dijaki razvil živahen razgovor. Tone Tome 9 Na Hrvatskem Imajo že nad 300 zabavišč, otroških vrtcev in drugih otroških objektov in bodo v te namene delili še več sredstev. tudi iz 10 km oddaljenih vasi. Na šoli sicer deluje mlečna kuhinja, vendar to ni dovolj za otroke, ki so ves dan zdoma. Potrebno bi bilo, da bi se iz mlečne razvila šolska kuhinja, ki bi nudila hrano Kategorizacija osnovnih šol Posebna petčlanska komisija bo pregledala in ocenila vseh 21 osnovnih šol na območju občine Črnomelj. Na osnovi podatkov ter mnenj vodstev in svetov šol bo komisija izdelala podrobno analizo, ki bo podlaga za kategorizacijo šol. Tako bo upravni odbor občinskega sklada za šolstvo določil za vsako šolo posebej potrebna finančna sredstva za osebne dohodke, poslovne stroške in sklade. Ob sklepanju dogovora o višini dodeljenih sredstev bodo še posebej upoštevali delokrog posamezne šole. Težko je za prostore, vendar. — »Prosimo, spomnite se na nas in nam dodelite primeren delovni prostor!« moledujejo odborniki Rdečega križa. — »Ali lahko v dogled-nem času računamo z dodelitvijo primernih prostorov, kjer bi lahko uredili občinsko knjižnico?« vprašujejo člani knjižničarskega sveta. — »Mi, mladina, zahtevamo, da se čimprej reši vprašanje klubskega prostora, kjer bomo lahko postavili shranjeni in že močno zaprašeni televizor!« — »Zaslužili bi povolj-nejše prostore glede na tiste, iz katerih ste nas izrinili!« ugotavljajo člani občinskega sindikalnega sveta. — »Vljudno prosimo, da nam dodelite primeren prostor!« se glasi vloga občinskega Društva inženirjev in tehnikov. — »Apeliramo, da nam dodelite druge primerne prostore, sicer je nemogo- Iz Dragatuša V torek je bila zaključena politična šola v Dragatušu, ki je izredno uspela. Obisk je bil zelo dober, saj je bilo od 36 prijavljenih povprečno 86 odstotkov navzočih. oddaljenim otrokom in tudi otrokom zaposlenih staršev. V prostorih, ki bi bili za kuhinjo primerni, pa stanujejo ljudje. Občinski ljudski odbor bi moral tej stranki nakazati stanovanje drugje, sicer s šolsko kuhinjo ne bo nič. Izvoljeno je bilo 25-član-sko predsedstvo, ki je izbralo 7-članski sekretariat. Novo izvoljeni organ je že začel s pripravami na prihodnjo konferenco za družbeno aktivnost žena, kjer bodo zastopniki podjetij, žene ter zastopniki družbenih organizacij in komune razpravljali o vprašanjih kmečke žene. Občinski ljudski odbor ter vse politične in družbene organizacije se zelo trudijo, da da bi izboljšale življenjske pogoje zaposlenim ženam, zato lahko upamo, da se tudi ženam v naši občini obeta lepša prihodnost. Seveda pa bodo morale tudi same prispevati k čimprejšnji rešitvi tega vprašanja. Vladka Vanovlč Ali naj šola na Planini še ostane? Posebna komisija upravnega sklada za šolstvo pri ObLO Črnomelj ima nalogo proučiti, ali naj še obstaja nepopolna osnovna šola na Planini pod Mirno goro. Vanjo hodi namreč le devet otrok in cd teh samo ena učenka v prvi razred. Povsem razumljivo je, da so stroški za vzdrževanje šole zelo visoki, saj znašajo nad 120.000 dinarjev za enega učenca. Ker hodijo v to šolo skoraj izključno le otroci gozdnih delavcev, zaposlenih pri Kmetijsko-gozdnem pose- stvu Novo mesto, ki ima r& Planini svoj obrat, bodo morali samoupravni organi tega podjetja v sodelovanju z občinsko komisijo analizirati ekonomsko upraviče-nost nadaljnjega finansira-nja šole na Planini. Ze približen račun namreč kaže, da bi bilo občutno ceneje preseliti družine v večja naselja ali pa vsaj otroke približati osemletki. Slednje bi bilo smotrneje tudi za otroke zaradi kvalitete pouka, zlasti, ker bi črnomaljski internat še lahko sprejel nekaj učencev. če razviti delo naše ustanove!« tarnajo tisti, ki se stiskajo v pretesnih pisar-. nah. — »Potrebujemo primeren prostor, kjer bomo lahko vodili naše društvo in imeli redno tečaje za šoferje, motoriste in mo-pediste!« se oglašajo odgovorni v Avto-moto društvu. Uboga ušesa vseh tistih na občini in SZDL, ki morajo iz dneva v dan poslušati te zahteve in moledovanja. Tudi številnim razpravam na zborili volivcev in različnih konferencah je tema vprašanje »primernih« prostorov za različne organizacije, ustanove in društva. Kritiki gledajo često enostransko na opisani problem ter se premalo poglabljajo v dejansko stanje, v objektivne razmere, v katerih se nahaja naš razpoložljivi fond stanovanjskih in poslovnih objektov. Prav pri reševanju teh perečih vprašanj bi se morali sami bolj poglobiti ter s smiselnimi predlogi pomagali reševati težkoče. »Že dovolj! Hvala za pojasnilo!« »Torej, sedaj razumete?!« »Da, razumemo! —... vendar pa nečesa tudi ne razumemo!« »Kakoooo? Zakaaaaj?« »Z nekoliko dobre volje in vsestranskim razumevanjem bi bilo možno preskočiti marsikatero oviro!« »Kakšno oviro? Kje?« »Spomnite se samo na bivšo šimenčevo hišo, ki stoji med novim poštnim poslopjem in prosvetnim domom in kateri je »zvonilo« že v avgustu lani, vendar ji do danes še ni »odzvonilo«. In vprašanje je, kdaj bodo na razpolago stanovanja za stranke, da se bo omenjena stavba m m lahko porušila, čeprav vemo, da močno kvari zunanji videz prosvetnega doma in poštnega poslopja. Toda — od septembra 1961 pa do danes sta prazna dva pritlična prostora in vprašanje je, koliko časa bosta še prazna!« Omenjena pripomba je na mestu! Tista dva prostora dejansko nista najboljša, vendar bi bila primerna za začasno uporabo. Sicer pa včasih tudi slabši prostor zadošča za uspešno delo — odvisno je namreč, kakšni odnosi vladajo v njem! -bp- Redna ekonomska srednja šola v Črnomlju? Sedanja ekonomska srednja šola za odrasle v Črnomlju, ki je podružnica tovrstne novomeške šole, se je že močno uveljavila. Sola je namenjena tistim, ki so zaposleni, in traja tri leta. Letos poseča drugi .semester 27, tretjega pa 26 slušateljev. Zaradi zelo velikega zanimanja za to šolo, kar je seveda posledica občutnega pomanjkanja srednjih in višjih strokovnih kadrov v Beli krajini) bo jeseni ponoven vpis v prvi semester. Razen tega vodstvo šole proučuje na predlog gospodarskih organizacij in ustanov ter staršev možnosti, da bi z novim šolskim letom odprlo redno ekonomsko srednjo šolo v Črnomlju. Tej misli govori v prid tudi črnomaljski internat, katerega zmogljivost zdaj ni izkoriščena. SPREJET JE PETLETNI PERSPEKTIVNI PLAN OBČINE Skoraj trikratno povečanje vrednosti bruto proizvodnje (Nadaljevanje in konec) ZA RAZMAH GRADBENIŠTVA, TRGOVINE. GOSTINSTVA IN TURIZMA Posebne naloge zastavlja perspektivni plan gradbeništvu. Nizka stopnja mehanizacije, slaba organizacija gradbišč, predvsem pa počasno izvajanje zaključnih del, vplivajo, da je učinek investicijskih naložb razmeroma majhen, da dela trajajo dalje časa in se vložena sredstva le polagoma aktivirajo. Cc hočemo doseči hitrejšo graditev objektov, je potrebno izboljšati mehanizacijo, uvesti v gradnje montažne elemente, pravočasno priskrbeti popolno gradbeno dokumentacijo. Za gradbeno podjetje BEGRAD pa velja Še posebej, da mora organizacijsko utrditi svoje podjetje s formiranjem ekonomskih enot ter organizirati obrate za obrtniška dela. Obseg trgovskih storitev se bo povečal za 18i odst., in to prj istočasnem izboljšanju kvalitete trgovinskih storitev. V trgovini na drobno — v prehrambeni stroki — bo prešla od nekdanjega načina prodaje na samopostrežbo, s čimer se bo trgovska zmogljivost povečala. V tesni povezavi s porastom ostalih panog sta tudi gostinstvo in turizem, kjer naj bi se povečal promet za 74 odst. Bistveno bo vplivala na razvoj omenjenih dveh vej gospodarstva re- konstrukcija ceste Novo mesto—Črnomelj—Vinica, ki naj bi bila izvedena v tem petletnem obdobju. Dokončana bo izgradnja camping prostora na Vinici. V Semiču bo potrebno zgraditi nov gostinski obrat z dvema gostinskima lokaloma in okoli 10 ležišč. Na znani planinski postojanki Mirni gori se bo povečala dosedanja zmogljivost z dodatnimi 100 sedeži in 30 ležišči. Posebna pozornost bo posvečena ustanovitvi in razvoju obrata družbene prehrane v Črnomlju. V OBRTI: SKORAJ TRIKRATNO POVEČANJE Na področju obrti je pričakovati, da bodo porasle obrtne storitve za 297 odst. ter bo tako dosežen bruto dohodek 1 milijardo 20 milijonov dinarjev. Pripraviti bo potrebno obrtne centre v Črnomlju, Semiču in na Vinici ter jih primerno opremiti s stroji, da bodo lahko hitro in kvalitetno opravljali dela in storitve za prebivalstvo. Obrtni centri naj bi združevali storitvene dejavnosti različnih strok; pri tem bi morala seveda sodelovati tudi trgovska podjetja, ki prodajajo tehnične predmete za vzdrževanje in popravilo. Vsled stalnega povećavanja števila motornih vozil vseh vrst bodo v Črnomlju ustanovili avtomatično delavnico. Hitreje se bo razvijala dejavnost domače obrti, predvsem tkanje domačega platna in vezenin na področju Adlešičev in Vinice. Z razvojem domače obrti bo mogoče zaposliti večje število žena. SEST IN POL MILIJARD INVESTICIJ Pospešeni razvoj gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti v občini za- htevajo tudi večja investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva. Petletni plan predvideva 6.551 milijonov dinarjev skupnih investicij. Od omenjene vrednosti bodo znašala lastna sredstva gospodarskih organizacij 1.590 milijonov, sredstva ljudskega odbora 1.075 milijonov dinarjev, ostali znesek pa je predviden iz posojil. Sredstva za gospodarske investicij« bodo uporabljena v naslednje namene: — v industriji za dokončanje prve etape rekonstrukcije premogovnika v Kanižarici in Žclezolivarnc in strojne tovarne BELT, za razširitev in nabavo strojne opreme za livarno LIC in obrat ISKRE v Semiču, za dopolnitev in zamenjavo starega strojnega parka v ostalih industrijskih podjetjih ter za druga dela na modernizaciji tehnoloških postopkov; — v kmetijstvu za gradnjo kmetijskih objektov 5n vodovoda, izsušitev 160 ha travnikov in nabavo voznega parka; — v gradbeništvu za nakup mehanizacije in za gradnjo novih objektov; — v trgovini za obnovo in modernizacijo poslovnih prostorov, za nakup prevoznih sredstev in dopolnitev opreme; — v gostinstvu in turizmu za poslovne prostore, dopolnitev opreme in povečanje planinske postojanke; — v obrti za gradnjo novih poslovnih prostorov, za povečanje in dopolnitev zmogljivosti v strojnem parku, za sodobno tehnično opremo in razvoj servisni'' delavnic; — v komunali za gradnjo električnega daljnovoda Novo mesto—Črnomelj, z* gradnjo cest in vodovodnega omrežja. Sprejeti plan perspektivnega razvoja bo terjal oo organov ljudskega odbor* in organov delavskega samoupravljanja razmišljanje in zavestno odločitev. Le * združevanjem vseh sil v komuni bo možno izpolnit« pričakovano gibanje P1"0*?' vodnje in s tem tuđi potro*' njo. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ METLIŠKI TEDNIK OB VELIKEM ZGODOVINSKEM DNEVU Letošnji osmi marec praznujemo v naši domovini v znamenju velikih zmag m uspehov na področju gospodarstva in poglabljanja socialistične demokracije. Pri tem se spominjamo fcmagovlle rc.JućUe, po kateri so bili ustvarjeni vsi Pogoji za popolno enakopravnost vseh državljanov naše domovine In tako tudi žena. Tudi te so v najusodnejšem obdobju borbe na življenje in smrt, borbe za narodno in socialno osvoboditev prispevale svoj veliki delež. V občini Metlika lahko rečemo, da je sodelovalo z NOV 98 odst. vseh žena. Ze v letu 1941 so bile poveza-ne v manjše skupine, ki so sodelovale pri pomoči Prvi belokranjski četi. Posebno Se je razmahnilo delo v zl-•ni 1941-43 ob pripravah za množičen odhod prostovoljcev v partizane. V zgodnji spomladi 1942 je bilo po vseh naših vaseh In v mc-»0 zelo razgibano. Pri zbiranju hrane, obleke, opre-mc» orožja, streliva, sanitetnega materiala Ud., povsod 80 z vso požrtvovalnostjo delovale naše žene. Zlasti )e bila izdatna njihova po-m°č ranjenim borcem In za °skrbo borcev ob času hudih borb. B'lo je v novembru 1942 °b veliki akciji slovenskih In hrvaških partizanov za likvidacijo belogardistične Postojanke na Suhorju. Dan 'n noč so tedaj živele vasi na tem sektorju z borci. Zene, mladina, pionirji In borcl-vse se je strnilo v »notno akcijo. Zene so kuhale, prale , đelale kot ob-veščevalke in kurlrke ter hodile na stražo. Globoko v spominu je ostal ta datum v srcu borcev In vseh vodilnih ljudi, ki so sodelovali v tej akciji. Za sovražnika tako bila likvidirana, partizani so dobili večjo količino o-rožja, streliva in drugega materiala. V akciji je bila uničena šola na Suhorju. (Obnavljali so jo nekaj let po vojni, vendar pa je za sedanje število šoloobveznih otrok premajhna. Zato so množične organizacije na tem terenu sklenile, da se dogradijo potrebne učilnice, dvorana za prireditve in klubske prostore. Tako bo dograjen najlepši spomenik ob praznovanju 20. obletnice velike zmage na Suhorju.) Druga večja akcija, kjer so sodelovale žene Iz cele Bele krajine, so bile borbe za Metliko od 12. do 16. julija 1944. Podnevi so žele po njivah, ponoči pa pekle kruh, kuhale hrano ter jo nosile na položaje. Tudi ta zmaga je bila rezultat skupnih prizadevanj. Največjo zmago so tukaj dosegle žene skupaj z mladino, kjer so rešile žetev pred sovražnikom. Med vojno vihro, streljanjem in požarom jc bila rešena žetev ln s tem hrana za borce in ostalo prebivalstvo. Poleg vsega tega se je v akciji manifestirala bratska povezanost slovenskih in hrvaških partizanov. Jeseni 1944 so žene in mladina prevzele vsa vo- Iz Križevske vasi Tudi ta je sestavni del naše komune. Samo dobra dva kilometra je oddaljena, vendar je ostala pozabljena. Nihče se ni dovolj brigat za krajevne razmere, nihče ni vaščanov poskusil vključiti v tok našega razvoja. Dolgo časa niso niti vedeli, na Koga se naj s prošnjami ali predlogi obrnejo, kam pravzaprav spadajo. Ali jih lahko še naprej iako pustimo? Krajevni odbor SZDt, Je decembra 1961 posvetil vso skrb vprašanju KriževsKe vasi. Na to ga je privedlo dejstvo, da ni skoraj več nobenega člana SZDL, ki bi plačeval članarino. (Mnogo je bila temu kriva nepazljivost prejšnjega krajevnega odbora SZDL.) Posebna Komisija je bila zadolžena, da stopi v stik s KriževCani. Uspeh ni izostal. Na sestanku, kamor so prišli skoraj vsi vaščani, so iznesli marsikateri problem, ki jih Je tiščal. V razgovorih o raznih stvareh, od setve in umetnih gnojil do kopališča in trgovine, so se izkristalizirali pametni zaključki. In še nekaj: v SZDL se je vključilo 33 članov in vpisali so Kompletno gasilsko društvo. Zakaj tega ni bilo prej? Odkrito so povedali, da od tega niso imeli nič, saino članarino so plačevali. Povedali so tudi, da Jih tare posebno izgradnja poti, kajti dostop do vasi je v resnici nemogoč. Zato so izvolili komisijo, ki jo sestavljajo Anton Vukšinič st., Anton Vraničar in Jože 1'av-lovlč. Ta bo ob podpori Krajevnega odbora SZDl, m ObLO Metlika, ki bo dal 100 kub. metrov kamna, s pomočjo vaščanov očistila sedanjo cesto blata, izkopala kanale in posipala z gramozom. Vsi so uvideli, tucu tisti, ki so na to gledali nekoliko nezaupljivo, da je to potrebno in izvedljivo le z njihovo dobro voljo m vztrajnostjo. Zakaj bi tudi v Križevski vasi ne imeli lenega dovoza? Krasinčani so delavni Znano je, da so prebivalci Krasinca, večje vasi ob Kolpi, zei0 pridni in marljivi. Prva leta po vojni so čutili potrebo po gasilskem domu. Gradili so ga sami kar pet let: od 1953 do 1958. Danes je vreden okoli 5 mi- Pred letom dni je bil na osnovni šoli v Metliki ustanovljen loto krožek. Ta vrsta dejavnosti, ki je danes med šolsko mladino Precej razširjena, ima dva osnovna namena: širiti politehnično znanje in razvijati mladini čut za lepo. — Člani našega krožka bodo letos sodelovali s svojimi Izdelki na razstavah, pripravljamo pa tudi lokalno razstavo v Metliki. Ce bi hnell večjo moralno ln materialno podporo, bi lahko krožek prerasel okvir naše 6°le. (Jože Kamblč) lijonov dinarjev, a prejeli so le 32.000 din pomoči. Čeprav so imeli gasilski dom, niso imeli gasilskega voza. Lansko jesen so pred občinskim praznikom kupili tudi gasilski voz. 250.000 din so zanj sami prispevali, a 50 tisoč din so dobili iz občinskega sklada. Letos imajo v načrtu, da bi nadaljevali z ureditvijo dvorane in doma. Obenem bi želeli vzidati spominsko ploščo padlim. Iz njihove vasi jih je padlo devetnajst. Vendar bi to stalo precej denarja in sami ne bodo zmogli, zato si želijo, da bi jih pri tem podprli drugi. Sporazumno s kmetijsko zadrugo iz Črnomlja bodo uredili vodovod. Sicer imajo vodo, vendar bodo uredili štiri vaška korita, da jim ne bo potrebno napajati živine v kilometer oddaljeni Kolpi. Obenem bodo vodo iz Kolpe uporabljali za kuhanje in pranje. Ko bo vodovod napeljan, bo za Krasinčane pomembna pridobitev. Lani je bil narejen most preko Kolpe, vendar je promet nemogoč, ker ni ceste do njega. Potrebno bi bilo napraviti 1,5 km nove ceste, da bi bila zveza s Hrvaško. Težave imajo tudi s potmi, ker so v zelo slabem stanju. Čeprav so pripravljeni poti nasuti z gramozom, tega ne morejo storiti, ker nimajo nobenega kamnoloma. Naj- bližji je na 3 km oddaljenem Kučerju. Toda cestna uprava ne dovoli, da bi vozili od tam gramoz in kamenje. Prebivalci Krasinca imajo dovolj problemov. Lotevajo se jih z veliko voljo. Zato lahko pričakujemo, da bodo marsikaj naredili. Ta-Xo nam je zagotovil rud Anton Pezdirc, predsednik gasilskega društva. Ll. dilna mesta v odborih OF in ljudski oblasti, psem ko je bila izvedena splošna mobilizacija. Posamezni KNOO so bili sestavljeni samo iz žena in mladine. Med njimi so se posebno odlikovale žene s Suhorja, ki so vodile tudi kmetijsko zadrugo ln prvi šolski odbor. Dobre so vodile f ^ioo tudi žene ln mladinke v Zemlju ln Boldražu. Tudi okrajni odbor OF v Metliki in okrajni komite KI*J so vodile žene in mladinke, tako, da kljub splošni mobilizaciji delo na terenu ni zastajalo. Skrb za partizanske bolnice, vojsko, begunce, utrjevanje oblasti in priprave za veliki dan osvoboditve, vse te naloge so žene z mladino častno Izvršile. In danes gre skupno z ostalim razvojem tudi razvoj naših žena. Kot proizvajalke in upravljavke imajo odločilno besedo v našem družbenem življenju. REGINA FIR PRAVNA POSVETOVALNICA? V Metliki so ponovno začeli govoriti o pravni posvetovalnici. O tem je bilo že govora na občinskem odboru SZDL. vendar je vse nekako odšlo v pozabo. Naši ljudje pa sprašujejo po različnih stvareh, ki se nanašajo na pravne postopke in predpise. Večkrat se tudi ne vedo kam obrniti za pojasnilo. Stopili smo do tov. Ma-lešiča, referenta za delovna razmerja, da ga povprašamo glede česa ljudje največ iščejo pojasnil. Povedal je, da so to predvsem prošnje, pritožbe, socialno zavarovanje, delov- no razmerje, dopusti vajeniška doba ln vrsta drugih zadev. Tov. Malešič smatra, da bi bila pravna posvetovalnica nujno potrebna, saj bi prihranila mnogo nepotrebnih korakov in povpraševanj. Vendar je težava glede vzdrževanja posvetovalnice. Za usluge, ki bi jih pravniki nudili in za sklepanje pogodb bi bilo treba najti primerno obliko dohodka, ki bi kril stroške. Občinski ljudski odbor je zaradi ureditve pravne posvetovalnice stopil v stik z okrajnim sodiščem v Črnomlju. Novi občinski odloki Občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Metlika sta na seji 2. marca razpravljala o izvajanju zdravstvene službe, reorganizaciji šolske mreže in o nujnih ukrepih za kritje najvažnejših potreb. V zvezi s tem so sprejeli naslednje: — Spremeni se odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku; le-ta se od sedanjih 6 odstotkov poveča na 15 odstotkov. Sredstva 9-odstotnega povečanja se odvajajo izključno v sklad za šolstvo. — Predpiše se 6-cdstotna stopnja občinskega prometnega davka cd prometa na drobno; sredstva se stekajo v proračun občine. — Zviša se prometni davek, in sicer za naravno vino od 10 na 20 odstotkov, za ostale alkoholne pijače pa od 15 na 20 odstotkov. Sredstva so namenjena proračunu ljudskega odbora. — Na osnovi sklepov zbora volivcev v Metliki se uvede poseben krajevni samoprispevek, ki je namenjen izključno urejanju komunalnih vprašanj. Za osebne prejemke do 10.000 dinarjev ni samoprispevka, od 10.000 do 3C.000 din znaša 1 odstotek od čistih prejemkov, za nad 30.000 din pa 1-5 odstotka. Za kmete in obrtnike ostane tak ka- kor v lanskem Kitu, to je 2 odstotka od dohodnine. — Da se bedo zbrala sredstva za izboljšanje telefonskega omrežja, zlasti za nabavo avtomatske telefonske centrale v Metliki, se uvede prispevek za lokalne telefonske storitve, ki ga bodo plačevali vsi telefonski naročniki. — Sprejet je bil odEok o ustanovitvi sklada za borce in spomeniško varsOvo NOB, po katerem naj bi gospodarske organizacije plačevale določen del odstotka cd družbenega bruto produkta. Sredstva se bodo uporabljala za reševanje perečih vprašanj borcev in gradnjo spomenikov ali spominskih obeležij NOB (Podzemelj, Rosalnice) in za varstvo že obstoječih spomenikov NOB. — Po sklepu zbora volivcev v Drašičih se uvede poseben krajevni samoprispevek za območje zbora volivcev Drašiči, ki je namenjen za gradnjo gasilskega doma s prosvetno dvorano v Drašičih. — Uvede se 2-odstotno povišanje neobvezne občinske doklado na dohodke od kmetijstva, na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja za leto 1962. — Poleg tega so bili sprejeti: odlok o ustanovitvi zdravstveno - investicijskega sklada, odlok o ustanovitvi centralne občinske knjižnice in o ustanovitvi sklada za obnovo vinogradov. D. Družabni večer Partizana Preteklo soboto je TVD Partizan v Metliki organiziral družabni večer. Udeležba je bila dobra. Manjkaio ni dobrega razpoloženja ln humorja. Večer je potekal v prijetnem vzdušju. Zal se je prireditve udeležilo malo mladine. Za cicibane, pionirje in pionirke je društvo priredilo čajanko. Navzočin je bilo 80. Dve uri in pol so ob čaju, slaščicah in glasbi rajali v telovadnici. U Namizni tenis v Gradcu 23. februarja je bilo v Grad-cr srečanje v namiznem tenisu med ekipo TVD Partizan iz Metlike in TVD Partizan iz Gradca. Zmagali so Metlicam s 5:1. RezultaU: Toni GaSperiič j Skabar 0:2, Darko Hrnjalc : Ja-kfa 2:1, Stane GaSpertc : Pezdirc 2:0, Ivan Gafiperič : Klobučar 2:0, Prevalšek : Pavlinih 2:1, Prevalšek : Skabar 2:1. Najlepše srečanje je biio med PrevaKkom in Skabiarjem. Mu-loštevilrjl gledalci bo prišli na svoj račun. Ob tej priliki so Metlicam vrnili obisk Gradča-nom. Bili so lepo sprejeti in so se dobro počutili. Naj bo to spodbuda za nadaljnja športna srečanja! O predavanjih, seminarjih in ustavi Na zadnji seji ideoioSke komisije pri občinskem odboru SZDL v Metliki so razpravljali o delovnem programu na različnih področjih družbeno-ekonomske dejavnosti v komuni. Izdelan je bil podroben načrt za predavanja in seminarje. Za kmetijsko področje je predviden seminar za upravni odbor kmetijske zadruge 0 V petek je bil končan dvodnevni seminar za sekretariate osnovnih organizacij ZKS. Na seminarju so obravnavali družbeno vlogo Zveze komunistov, ideološko vzgojo članov, delo sekretariatov ter probleme religije. Predavali so domači predavatelji. Seminar je uspel in lahko pričakujemo, da se bo dejavnost osnovnih organizacij še zboljšala. in zadružnega sveta. Na njem naj bi se razpravljalo o pomenu kmetijstva v državi in zadrugi, notranji organizaciji kmetijskih zaarug, pravilih in pravilnikih, ekonomskih enotah kmetijskih proizvajalnih enot, o funkciji zadružnih svetov, upravnih odborov in kolektiva zadruge. Poleg tega so pripravljena predavanja o razvoju kmetijstva v državi in komuni, o nalogah zadrug, razširitvi kmetijske socialistične proizvodnje itd. Predavanja bodo v okoliških vaseh: v Drašičih, Božakovem, na Radovici, v Slamni vasi, Gra-bovcu, na Suhorju, v Gradcu, Podzemlju, Lokvici, Ro-salnicah in tudi v Metliki. V tem času bodo na področju občine predavanja o kmečkem zavarovanju, posledicah zaradi zaostalosti naših vasi in o domaČem zdravljenju bolnikov. V že omenjenih vaseh pa DOdo predavanja O živinozarav-stvu. V marcu bodo obravnavali družbeni plan, razlagali novo ustavo in obdelali občinski statut. Predviden je seminar za mladinska vodstva. V tem tromesečju bo tudi seminar o kvalifikacijah za delavce industrijskih podjetij in zavodov. Seminar bo obdelal dve temi: strokovne predmete in družbeno-ekonomsko vzgojo (pravilniki, čisti dohodek, osebni dohodek, odnos podjetja do komune, vloga proizvajalca, delavsKo samoupravljanje itd.). Na seminarju za šolske odbore bodo pregledali II-nansiranje šolstva, voasiva šol, zakon o osnovnih šolah, šolske odbore in vzgojo otrok. Za izvedbo programa so zadolžena podjetja, ustanove in organizacije. V okviru ideološke Komisije dela tudi večerna šola za odrasle. Ta pod stroKov-nim vodstvom lepo napreduje. Izveden je bil tudi že seminar za sindikalna vodstva. I.i Sestanek s starši Predzadnjo nedeljo so starši otrok, ki obiskujejo metliško osnovno šolo, napolnili kino dvorano. Šolski upravitelj Ivan Zele je opozoril, na kakšne pomanjkljivosti nalete učitelji, pri posameznih predmetih, posebno pri pouku sloren-skega jezika, in pozval vse starše, naj tudi oni po svojih možnostih nadzirajo otroke pri učenju in jim dajo čas in prostor za delo. Po splošnem delu so se starši podrobneje pogovorili z razredniki. Prav bi bilo, da bi bili taki sestanki z razredniki večkrat. hi. NIKOLAJ VflSIUEVIC GOGOLJ: Kako sta se sprla 6 Ivan Ivanovič in Ivan ISikiforovič Ivan Ivanovic je izpil kozarček žganja in pokusil pi-rog s smetano. »Veste kaj, Ivan Nikiforovič: svinji na-vržem še dve vreči ovsa, saj vi ga niste sejali. Hočeš nočeš, letos ga boste morali kupiti.« »Bog se vas usmili, Ivan Ivanovič! Za pomenek z vami bi se človek moral prej pošteno fižola najesti. (To ni še nič :Ivan Nikiforovič zna človeku še huje zabeliti.) 2iv krst še ni slišal, da bi kdo puško zamenjal za dve vreči ovsa! Menda ne boste navrgli še svojega kožuha?«? »Čakajte, Ivan Nikiforovič: ste pozabili, da sem ponudil tudi svinjo?« »No! Dve vreči ovsa in svinjo_za puško?« »Ali morebiti ni dovolj?« »Za puško?« »Seveda, za puško.« »Dve vreči za puško?« »Dve vreči, ali polni ovsa. Pa svinjo — ste pozabili?« »Tisto svojo svinjo vi lepo poljubite; če hočete, naj jo pa hudič vzame!« »Oh, kako ste nataknjeni! Boste videli: na onem svetu vam bodo zavoljo vaših bogokletnih besed prebadali jezik z razbeljenimi iglami. Po dogovoru z vami bi si moral človek umiti obraz in roke in se okaditi s kadilom.« »Dovolite, Ivan Ivanovič, puška — to je plemenita stvarca, najprijetnejša zabava, vrhu tega pa lep okras v sobi...« »Vi, Ivan Nikiforovič, se tako šopirite s to svojo puško kakor pavlina s pisano bisago,« je rekel Ivan Ivanovič pikro ker se ga je že res lotevala jeza. »Vi, Ivan Ivanovič, vi ste pa pravi gosak.« Ce bi Ivanu Nikiforoviču ne ušla z jezika ta beseda, bi se bila še malo prepirala, potem pa se prijateljsko razšla kakor zmeraj, ali sedaj se je vse obrnilo. Ivan Ivanovič je planil kakor ogenj. »Kaj ste rekli, Ivan Nikiforovič?« je vprašal s povišanim glasom. »Rekel sem, da ste podobni gosaku, Ivan Ivanovič!« »Gospod, kako morete pozabiti na spodobnost in spoštovanje do človekovega rodu in stanu in ga tako predrzno osramotiti s takim obrekljivim imenom?« »S kakšnim obrekljivim? In kaj, vraga, sploh tako opletate z rokami, Ivan Ivanovič?« »Ponavljam: kako ste se upali vsem pravilom olike v brk zabrusiti meni da sem gosak?« »Požvižgam se na vas, Ivan Ivanovič! Le zakaj ste se tako razkokodajsali?« Ivan Ivanovič se ni mogel več premagovati: ustnice so mu drhtele, usta, običajno podobna ižici (zadnji črki cerkvenoslovanske azbuke), so se spremenila v O. Z očmi je tako mežikal, da je bilo kar strah. Tak je bil Ivan Ivanovič malo kdaj, samo v najhujši jezi. »Torej, da vam povem,« je izjavil, »posihmal vas ne poznam več!« »Grozna škoda! Mojduš, zavoljo tega res ne bom jokal!« je odgovoril Ivan Nikiforovič. Pa je lagal, debelo lagal, verjemite! Bilo mu je jako neprijetno. »Moja noga ne bo več prestopila vašega praga!« »Ehe-he!« je zagodel Ivan Nikiforovič v taki zadregi, da sam ni vedel, kaj bi storil. Proti svoji navadi je vstal. »Hej, stara! Dečko!« Po tem klicu sta se pokazala na pragu shujšana ženska in nevelik deček, zavit v dolg in širok suknjič. »Primita Ivana Ivanoviča za roke in ga postavita pred vrata!« »Kaj? Plemiča?!« je z občutkom ponosa in jeze zakričal Ivan Ivanovič. »Samo poskusita! Samo pridita! Zdrobim vaju in vajinega bedastega gospodarja! še krokar ne bo našel vaših koščic!« Kadar je bil Ivan Ivanovič razkačen, mu je glas naravnost grmel. Skupina je predstavljala čudovit prizor: Ivan Nikiforovič je stal sredi sobe v svoji polni goli lepoti, brez vsakega okrasa! Starka je odprla usta, obraz je pa imela bedasto spačen od strahu! Ivan Ivanovič z dvignjeno roko je bil podoben rimskemu tribunu na slikah! Bil je to čudovit trenutek, božanska predstava! Gledalec pa le eden: deček v ohlapnem suknjiču; gledal je precej hladnokrvno in si s prstom trebil nos. Nazadnje je Ivan Ivanovič vzel svojo kapo. »Lepo, res lepo ravnate z menoj, Ivan Nikiforovič! Tega vam ne bom pozabil!« »Zginite, Ivan Ivanovič, zginite! In nikar mi več ne pridite pred oči, sicer vam bom gobec razbil!« »Tole boste vi naredili!« je revsnil Ivan Ivanovič, pokazal Ivanu Nikiforoviču figo in zaloputnil za seboj vrata, ki so žalostno zacvilila in se spet odprla. Ivan Nikiforovič je stopil na prag in hotel nekaj zavpiti za sosedom. Ali Ivan Ivanovič je tekel čez dvorišče in se sploh ni ozrl. TRETJE POGLAVJE KAJ SE JE ZGODILO PO SPORU IVANA IVANOVIČA Z IVANOM NIKIFOROVIČEM Tako sta se sprla dva vrla možaka, čast in ponos Mirgoroda! In zakaj? Za prazen nič, zaradi gosaka. Sploh se nista več pogledala, potrgala sta vse vezi, čeprav sta dotehmal slovela kot neločljiva prijatelja! Prej sta sleherni dan po slu vprašala drug drugega za zdravje, ogovarjala sta se s svojih balkonov f k dan, kakršnih nI • "lalo v tej muhasti zt-I011- Sonce je topilo Sneg na prisojnih poli^ tta cesti se je delalo jjlM rjava voda je zalivanje. Stežka sem prejakih pet sto metrov, pi*a seboj most čez Tež-in se začel vzpenjati plasti poti. Regerča vas i;ttmreč na pol prisoj-r;na Pol osojnem pobočji Se vleče sem od Smili . le bila tiha. Tam, kjer sipi0 vaške poti, me je d: Pismonoša in z zajetnem časopisov zavil iU*er- Na srečo mi je tfunor sem Dil name-pi?okazal petletni fantek, čr^aj stanuje stric, ki g>!t«!« Ko sem pri hiši s 5t° 5* povprašal, ali it' r* stanuje v njej p^kula, so me ko j po-vf kuhinjo, s prijaznim pijrona: »Precej pokličem (f *n tako sem ga doča-P ,(> «e res prišli P^čakovano...« ^je z 80-letnikom sem f;Oislii povsem drugače, f^adi so !jUdje v taki jtfl redkobesedni, zaprti v;narnesto njih govorijo ■f Eube na obrazu in P Pogled, zazrt v prezire Prav v tem me je ;fcekuia presenetil. Ve-^Položen, nasmejanega 0r rni je ponudil roko, jfOrtl o vremenu, dru-| o drugih rečeh, s 61-I'razgovor s preprostim jrm Pravzaprav začne, i?* seQel pokraj mene in jjP°Hlu8no vprašal: »Za-| Pa to zanima? Boste lal sem brez okleva-O** bi, da bi mi kaj * kako ste dočakali (petnico.« ', T. Tes Prišli nepriča-W.*0 bi bil to prej vede*1 že sam kaj zapisal, jjR« morali pač sami gr« se bo prav bralo.« >ie misli, prižgal ciga-^•-»ajkrat puhnil dim in rf^r s krajšimi presled-ji"]al spomine na tiste K° je Regerča vas ve-Ijl »Češko« vas (tako so ji. Jato, ker je slovela j> V0 in številnih godbe-so ga nekoč M15-H&t?6 Povabili s seboj * b rt ^a Prepričali, lca- *;in ^e biti pri mestnl fC ko je kot šestnajst-IP nt prvikrat zašel v lrurnentov, not in kori V Mubljani: »r° NOVO MESTO!« tj*ta sem se učil pri t/ ^ kapelniku mestne j "aucil sem se igrati Zdenka Golob-Borčič: Iz šmihela pri Novem mestu Dva požara v zadnjem času sta nam v kratkem prizadejala več sto milijonov škode. V delavnicah Lesno industrijskega podjetja na Reki je ogenj v pol ure uničil 6000 parov smuči, pripravljenih za izvoz v Ameriko in Anglijo. Požar je izbruhnil sredi Ramzes spet stoji Ko je delavec Salem kopal temelje za turistični hotel v Sakar; — Zedinjema arabska republika — je naletel na kip iz rdečega granita. Prišli so arheologi, previdno izkopali kip in ugotovili, da predstavlja faraona Ramzesa II. iz 13. stoletja pred našim štetjem. Sedaj so kip, star 33 stoletij in trikrat večji od normalnega človeka, postavili na trg pred kairskim kolodvorom. Reke, med stanovanjskimi zgradbami. Gasilci so uspeli zajeziti ogenj, da ni bila škoda še večja, podjetje pa ima 150 do 200 milijonov dinarjev izgube! Rešili so sicer nekaj sto parov smuči, mnoge med temi pa so ožgane ali drugače poškodovane. — Ogenj je izbruhnil v delavnici, kjer so imeli strojno žago. Na pogorišču je našla smrt 19-Ietna delavka Lidija Ku-kuljan, ki ni mogla iz prostora, kjer se je nahajala ob izbruhu ognja, oz. jo je omamil dim, da je izgubila zavest, in se zato ni mogla rešiti. V prvem hipu je delavec v podjetju zajel hud preplah. — Primer resno svari vsa podobna podjetja, ki predelujejo les, da je tu bolj kot drugje potrebna prav posebna previdnost! Posledice pol- urnega požara so strahotne: skoraj 200-milijonska škoda! V soboto zjutraj pa je nenadoma izbruhnil požar v montažni hali inštituta Letalske zveze Slovenije »BRANKO IVANUŠ« na Celovški cesti 285 v Ljubljani. Tudi tu je ogenj podivjal in povzročil pravcato katastrofo našemu domačemu letalstvu. Po prvih podatkih znaša škoda nad 150 milijonov dinarjev, saj so plameni uničili 13 skoraj do kraja {zgotovljenih dvosedežhih jadralnih letal L-22, eno popolnoma izgotovljeno motorno letalo tipa KB-11 in dve letali istega tipa, ki sta bili zgrajeni do polovice. Ogenj je uničil tudi dve popolnoma izgotovljeni letalni napravi in G letalskih motorjev. Uničenega je tudi precej orodja, več manjših strojev za poliranje, strojna peč in podobnih priprav. — Požar je izbruhnil okrog 5. ure zjutraj, ver- Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST! jetno zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Vratar je nekaj pred 5. uro vključil električno pečico, kmalu nato pa je požar že izbruhnil. Nesreča je tolikanj hujša, ker bo proizvodnja zaostala najmanj za leto dni! Naj bosta nesreči — hkrati z nedavnim poža-. tom v Podgoriči pod Lisco — resno svarilo! Preprečujmo požare in nesreče z ognjem s pravočasno pravočasno odstranitvijo vseh vzrokov, ki lahko pripeljejo do milijonskih škod! Prvi morski akvarij na Balkanu Pred petdesetimi leti so v Zagrebu osnovali morski akvarij — prvo tovrstno ustanovo na Balkanu. Ta »košček morja«, kakor so mu rekli Zagrebčani, je pripadal vseučilišču. Bil je namenjen znanstveno-raz-iskovalnemu delu in študentom biologije. V dobro zgrajenih bazenih je plaval živi svet Jadranskega morja — ježki, zvezde, raki, polipi, meduze, ribe ... Toda v prvi svetovni voj- žrebanje brez N0V0TEKSA ne bi bilo žrebanje! Naročnikom, ki bodo sodelovali v letošnjem nagradnem žrebanju, smo pripravili s pomočjo znanega delovnega kolektiva naših tekstilcev še eno presenečenje: Tekstilna tovarna NOVOTEKS v Novem mestu je prispevala za letošnje žrebanje moško obleko in dve pleteni jopici Zato ne pozabite: PRAVOČASNO PORAVNANA POLLETNA NAROČNINA za 1962 vas bo uvrstila med naročnike, ki bodo deležni letošnjega nagradnega žrebanja! Vaš pismonoša vas bo obiskal za polletno naročnino še ta mesec — pripravite zanj 450 dinarjev, da mu ne bo treba predolgo čakati! ni so bile uničene vse naprave in vsi objekti te edinstvene ustanove na Balkanu. V času med obema vojnama so ga hoteli zagrebški znanstveniki obnoviti, ostalo pa je zgolj pri načrtih. Danes imamo velike morske akvarije v Splitu, Dubrovniku in Rovinju. Vsi trije so namenjeni znanstvenemu delu. Zlasti je pomemben splitski akvarij, ustanova Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu. Ima petnajst manjših in enajst velikih bazenov. Obiskujejo ga mimo znanstvenikov tudi domači in tuji turisti. Vneti zbiralec škatlic Djura Marinkov iz Zre-njanina je navdušen zbiralec etiket s škatlic vžigalic. Doslej je nabral takih etiket že iz 60 dežel iz vsega sveta. Največja njegova redkost je etiketa s škatlice vžigalic iz leta 1896. Etiketa je bila izdelana v Budimpešti in predstavlja eno od prvih serij, ki jih je dala v promet Avstro-Ogrska. 53. Po dveh dneh, med katerimi so se konji odpočili, so prispeli v taborišče novi psi — osem po številu. Tudi ohladilo se jc ta čas in neko noč jc zapadel sneg. To je bilo za lovce veliko veselje, saj so sedaj imeli mnogo več možnosti, najti Volkodla-kove sledove tudi brez psov. »Le njegove sledove naj najdemo, pa nam ne bo mogel več pobegniti!« se je zaklel stari lovec King; in res je bilo videti, da se bodo njegove besede vendarle izpolnile, posebno, ker so slišali tisto noč zopet mogočni Volkodlakov glas. 54. še preden se je zdanilo, so bili lovci na nogah. Ko so odhajali iz taborišča, so se jim pridružili še trije možje, bi so se spet vrnili v upanju, da bodo sedaj imeli več lovske sreče. Medtem je namreč Volkodlak pomoril že deset krav in nekaj psov, tako da so bili ljudje nanj še bolj jezni. »Nihče naj ne pozabi,« je dejal King pri odhodu, »da lovimo starega Volkodlaka. Predvsem moramo najti njegovo sled — potem nam ne bo mogel več pobegniti. In njegova sled meri trinajst centimetrov!« 55. Vsak lovec si je odmeril na držaju biča trinajst centimetrov, da bi tako laže spoznal Volkodlakovo sled. In res ni minilo niti pol ure, ko so že zaslišali strel lovca, ki jc odjezdil proti zahodu kot izvidnik. En sam strel je pomenil: pozor! — dva strela pa: takoj pridite! Napeto so lovci čakali, če se bo znamenje ponovilo, šteli so do deset — in res je počilo še enkrat. Kot burja so se spustili na konjih v tisto smer, psi pa, kolikor so mogli, za njimi. Končno sc jc bližal trenutek obračuna s starim razbojnikom. 56. King ltyder jc je javUTpu,> in odhitel proti griču, S .f«* ^a™ lovec. Vsi ostali so hiteli za ® kali s konj in so med f*3 Vel£0l°,lcjlmi sledovi začudeni odkril*...ji* je đ sied — takšno, kot fc^aaS ŠJ^SS centimetrov; ni buo u* M staremu tr-Volkodlaka. Po ^f^S ie 8žg«g Rvderju zopet veselo «mU že Aol 0 ™ na sledi svojemu sovr«*1 6" ,el» ni mogel blizu. ŽJVLJENJEZ ŽALOSTNIMI Ob 80-lelnici življenja godbenika Franceta Sekule iz Regerče vasi na vse instrumente, samo klarineta nisem pretizkuail. Vse je kazalo, da sem za mu-ziko res nadarjen, zato sem moral biti povsod navzoč. Spominjam se, da sem bil najbolj srečen takrat, ko je bil v Ljubljani koncert podeželskih godb (okrog leta 1900) in smo Novomeščanl doživeli tak uspeh, da so našega kapelnika metali v zrak in vzklikali: »živelo Novo mesto!« Potem smo še nekajkrat igrali po najrazličnejših krajih Dolenjske, Bele krajine in v Posavju, dober glas o naši godbi pa je segel celo na Hrvaško, kamor so nas vabili na ohceti. Ampak tam so bile ohceti po štiri, pet in tudi po šest dni skupaj. Ko smo šli domov, so vsakemu dali paket priboljškov ... Da ne boste mislili, da je bila naša godba kar tako! Vsak teden smo igrali na Glavnem trgu v Novem mestu, in tudi take skladbe, ki jih orkester ni zmogel. Jaz sem vedno menjaval instrumente: zdaj sem igral na boben, zdaj na bas in tako naprej. Posebno veliko veselja med ljudmi je bilo, kadar smo udarili znano avstrijsko koračnico »Wien bleibt Wiena (Dunaj ostane Dunaj) in »Kočevsko polko«. »Kdo pa je igral na vaši ohceti?« »I, naši fantje! To je bilo 1909, ko je v godbo prišlo še nekaj mlajših fantov« »Ste bili tudi med prvo svetovno vojno v kakšni godbi?« Godba svinčenih krogel Vprašanje ga je zadelo v živo. Obraz se mu je spremenil v eno samo gubo. »Ja, takrat je bil pa hudič! Mobilizirali so nas in nam rekli, da gremo nad Srba. V Ljubljani pa so nas že razvrstili v kompanije za vzhodno fronto. Vozili smo se po Avstriji, Madžarskem, vse do Galicije. Tam so Rusi neprenehoma pobijali avstrijske polke. Imeli smo nepremišljenega častnika, ki nas je poslal naravnost pred ruske cevi. Iz treh pehotnih bataljonov so potem skrpali en bataljon, vse drugo je bilo ranjeno in ubito. Takrat nekako, ko sem bil komaj leto dni v avstrijski uniformi, pa se je zame že končala prva svetovna vojna... Takole je bilo: ob nekem gozdičku v Galiciji sem si ravno popravljal gamaše. Kc sem hotel pobrati puško, ki je slonela ob debelem hra- Franc Sckula pred domačijo v Rcgcrči vasi stu, so me Rusi opazili in me prerešetali s kroglami: štiri sem dobil v trebuh, eno v roko. Klical sem saniteto. Ko so me prišli iskat, so me hoteli odnesti kakor klado, pa sem se razhudil: .Hudiči, kaj se tako ravna z ranjencem! Kaj se niste že v šoli naučili, da je treba ranjenca vprašati, kam je zadet in ga šele potem previdno prijeti in odnesti!' Nekateri so mi tistikrat dejali: ,Ti nisi več sposoben za življenje, kaj šele za bitko!' čeprav nisem vedel, kam merijo besede, sem sklenil, da bom vztrajal, čeprav s prestreljenim črevesjem. Vse do bolnišnice sem bil pri zavesti. Kaj so delali z menoj takrat, ko sem bil v nezavesti, ne vem. Vem le to načelo, da se za vojaka, ki je dobil ,bauhšus' (strel v trebuh), niso brigali. Ko le nisem hotel umreti — bila me je že sama kost in koža — se je zame zavzela usmiljena sestra, s katero sva si postala prava prijatelja. Rešilo pa me je to, ker osem dni nisem jedel. Ostal sem, ZLATO KUHA MI ŠTEDILNIKU Francoski kemik Aram Haratunian, po rodu' Armenec, je odkril zlitino, ki se na zunaj sploh ne loči od pravega zlata, po drugih svojstvih pa je celo boljša kot zlato. Ima namreč lastnosti zlata, bakra in jekla: je toplega leska in trpežna kot zlato, je dober prevodnik elektrike in je kaljiva kot jeklo. Zlitina je dobila naziv »zlato BH« in ima na borzi vrednost pravega zlata. Haratunian pa jo je odkril po naključju, ko je raziskoval metode pozlačeva-nja. Razne industrijske panoge se že na veliko zanimajo za novo kovino, ki jo Haratunian proizvaja sedaj še na zelo preprost način in v majhnih količinah — na štedilniku, ker ima svoj laboratorij kar v skromni kuhinji. Tako žena kuha kosilo, mož pa zlato. kot vidite. Na prvo svetovno vojno pa me še spominja krogla, ki sem jo pozabil iz-dreti iz trebuha, ko sem pri-šepal iz dunajske bolnišnice. Morda bi bil še lažji, če bi izgubil svinčenko, dejansko pa sem na Dunaju tehtal 35 kilogramov. Pozneje so me spet poklicali pod uniformo. Tckrat sem učil fa.ite igrati na instrument.« »Kako so bežali!« Zgodbo, ki se je končala z malce hudomušnim zaključkom, sem vseskozi bral na starčkovem obličju, česar ni mogel sam povedati, so mi povedale kretnje na njegovem obrazu in gube, ki so se mu poglobile, kadar je omenil svetovno klanje. Tudi drugo svetovno vojno, polno grezot, ki so jih zapuščale okupatorjeve tolpe, je preživel. Najbolj je sovražil belogardiste, domačine, ki so se prodali za lepe uniforme in okupatorjeve laži. Spominja se, kako so bežali Nemci in belogardisti, kadar so udarili gubčevci, šercerjevci in can-karjevci. »Niti kamna ni ostalo na vaški poti, kadar se Je okupatorska svojat pognala v beg,« je dodal, »če bi vedeli, da sem bil jaz takrat partizanski obveščevalec, mi ne bi požrli samo vina in jabolčni-ka, ki sem ga pripravil za žanjice, ampak bi tudi mene spravili tja, kamor so poslali toliko nedolžnih žrtev.« Skromno priznanje Da, Franc Sekula je doživel marsikaj. Nikoli pa se ni odrekel godbi, ker ga je vedno veselila. Niso ga ovirale bolečine, ki jih je čutil še desetletja po prvi svetovni vojni. Ob vsakem času, kadarkoli so ga poklicali, je hitel na zbor novomeških godbenikov. Menjavale so se generacije, načini igranja, na sporedu so bile nove skladbe. Vselej pa je bilo iz zvokov, ki jih je oddajalo njegovo glasbilo, čutiti ljubezen do veselih in žalostnih melodij. Melodije na njegovem glasbilu so pred kratkim utihnile, niso pa utihnile melodije v njegovem srcu. Eno je zanj še sveto: lepa glasba. Franc Sekula je po srcu še vedno mladenič, čeprav bo 14. junija letos slavil 80 let, odkar mu je stekla zibelka v njegovi Regerči vasi. Lani mu je občinski svet Svobod in PD v Novem mestu izrekel Javno zahvalo z diplomo, na kateri piše: »Francu Sekuli za dolgoletno sodelovanje pri glasbenem društvu v Novem mestu od 1905 do 1961.« Res, samo skromno priznanje, vendar pa je Sekula vesel in ga rad Tiokaže vsakomur, ki ga obišče IVAN ZORAN »Posebna komanda« ima v taborišču izjemno stališče. Njeni člani spijo v kurjenem, dobro zračenem in snažnem prostoru, v pravih posteljah z blazinami in toplimi odejami. Prehrana in obleka sta odlični. Vsak ima dovolj cigaret pa tudi pijače. Zaradi tega ti ljudje ne poživinijo kot kaznjenci v drugih delih taborišča, ki jih uši skoro požro. V hudi lakoti se zbijejo med seboj zaradi skorjice kruha, ki je padla na tla, ali zaradi polovice krompirčka. Ljudje »Posebne komande«, živi mrtveci, se trudijo, da bi svoje prednostno stališče izkoristili v prid ostalim sotrpinom. Pred vrati krematorija že dneve dela komanda za gradnjo cest. V njej je 500 žensk. Stražita jih dva esesovca in štirje krvoločni psi. Ob vratih stoji nekaj mož »Posebne komande«. V sporazumu z esesovsko stražo krematorija stopijo v stike s stražnikoma ženskega delovnega bataljona. Stražnika prejmeta 100 cigaret in zveza je vzpostavljena. Nekaj žensk prinese nekaj kamnov do vrat, kot da tam delajo. Bliskovito prevzamejo namenjeno jim obleko, razen tega še cigarete, kruh, slanino. Z darovi obložene se vračajo. Dan za dnem se pojavlja ista scena. V ogromnem skladišču taborišča je na pretek oblek, čevljev, nogavic. Napolnim si vse žepe z vitaminskimi tabletami, praški za rane, obvezili in stekleničkami jodove tinkture. Ponovno se vračam v svojo sobo in znova polnim žepe. Zaradi strahotnega uboštva, ki se ne da popisati, ni dosti, kar storimo, vendar smo srečni, da imamo vsaj toliko možnosti pomagati. Ko sem končal z obiski bolnikov v krematoriju II, jih nadaljujem v krematorijih III in IV. V krematoriju III dela poleg grških in poljskih Zidov že okrog 100 ogrskih deportirancev v »Posebni komandi«, v krematoriju IV pa so večinoma Židje iz Francije in Poljske. Vsepovsod je obratovanje v polnem teku. Neprestano se pomika neskončna vrsta žrtev prek Judovske rampe, tega morilskega tekočega traku. Ledeno mrzla rutina, s katero posluje SS, me vedno znova navdaja z grozo. Človeka se loteva misel, da so si uredili delo za večno. Ne vem, kako naj opišem, kar se tu godi. Nobena domišljija ni dovolj velika, da bi si mogla naslikati to grozoto, le oko, ki jo je gledalo, je ne bo nikdar več pozabilo... Posrečilo se mi je dobiti leksikon. V zemljevidih iščem kraje, o katerih sem bral v časopisu. V svoji sobi študiram položaj na frontah. Težki koraki se bližajo. Hitro listam dalje in se ozrem v vrata. Komandant krematorija vstopi. Sporoči mi, da pride ob dveh popoldne velika komisija. Takoj naj pripravim secirno dvorano. Črno lakiran mrliški avto pripelje truplo visokega esesovskega častnika. Strežnikoma velim, naj ga polože v uniformi na secirno mizo. Točno ob napovedani uri se pojavi komisija: visoki esesovski častniki v brezhibnih uniformah, zdravnik v činu esesovskega polkovnika, javni tožilec, preiskovalni sodnik, dva preiskovalna častnika gestapa in pisar vojnega sodišča. Nekaj minut kasneje pribiti še esesovski taboriščni zdravnik dr. Mengele. Nato sledi kratek razgovor. Juristi pripovedujejo, kako so našli truplo. Revolver tiči v svoji torbici. Na samomor tedaj ni misliti. Strelni rani kažeta na umor. Najbrž je poginil pri kakem atentatu. V Glei-\vitzu trenutno ni sodnega zdravnika. Zato so pripeljali truplo k obdukciji v secirno dvorano krematorija Ausch-witz. Auschvvitz je le 40 kilometrov oddaljen od Glei-vritza. Med konferenco stojim v drugem koncu sobe in čakam s potrpežljivostjo zapornika KZ na navodila dr. Men-geleja. Da bi se smel jaz, zapornik KZ in razen tega še Jud, samo dotakniti trupla esesovskega častnika — kaj šele, da bi ga seciral — se mi zdi nepojmljivo. Toda kdo naj sicer opravi to delo? Kljub temu sem zelo presenečen, ko mi dr. Mengele vendarle ukaže, naj truplo obduciram. Mrtveca je treba najprej sleči. To pa ni tako preprosto, kot bi človek mislil. Posebno težavno je s čevlji, ki jih en sam človek nikakor ne more sezuti. Zato prosim, da bi si smel vzeti nekaj pomočnikov. Komisija je tako zatopljena v pogovor, da naju le raztreseno opazuje. Po prvih prijemih imam tremo. Najprej prerežem kožo na glavi in potegnem prednjo polovico prek obraza, zadnjo na tilnik. Potem se lotim žaganja lobanje, najtežjega dela pri seciranju. Nato preiščem obe strelni rani. Izstopna je navadno večja od vstopne. Pri esesovskem častniku pa sta obe enako veliki. Prednja je pod levo prsno bradavico, zadnja pa v zgornjem delu lopatice. Dr. Mengele meni, da telo ni prestreljeno, temveč da gre za dva strela, od katerih jc bil eden oddan od spredaj, drugi za hrbtom. Esesovski častnik je po prvem strelu morda padel in prejel nato še en strel v hrbet. Oba izstrelka bi v tem primeru obtičala v telesu. Teoretično bi bilo to mogoče, torej moram preiskati, ali sta izstrelka še v telesu. Zato odprem strelni kanal. Izstrelek jc predrl srčno mišico, oplazil levo stran hrbtenice ter prodrl v kotu 35 stopinj do zgornjega dela leve lopatice, odkrušil od nje košček kosti in izstopil iz telesa. Situacija je jasna: oddan jc bil samo en strel. Vsekakor od spredaj, ker poteka kanal od spodaj navzgor v kotu 35 stopinj in od spredaj nazaj. Rani sta enako veliki, le izstrelek ni imel več moči, da bi iztrgal pri izstopu večji del gmote. Zame je zadeva jasna: strel je bil oddan iz neposredne bližine prsi iz dvignjenega revolverja. Iskati morilca pa ni moja skrb. Komisija je z mojimi izvajanji zadovoljna in izjavi, da bodo obdukcijske primere odslej pošiljali sem. Menijo, da je ta rešitev dobra in prikladna. BORCI ZAHTEVAM PRIZNANJE Letna skupščina občinskega odbora Zveze borcev, Id je bila v ponedeljek, 2G. februarja, ni bila toliko zanimiva zaradi tega, ker se je je udeležilo okrog 85 odstotkov vabljenih delegatov, ampak zlasti zaradi pestre in izčrpne razprave. Slučajnega opazovalca bi nedvomno najbolj pritegnila neposrednost in konkretnost, s katero so člani ZB ocenjevali vlogo in delo svoje organizacije med dvema skupščinama, razen nje pa tudi odkritosrčnost in nepristranost o kritiki, ki je veljala ali posameznim članom ali oblastnim organom ali pa gospodarskim organizacijam. Na osnovi teh zaključkov je pisan tudi pričujoči sestavek. Bogato vsebino za razpravo je nudilo že predsednikovo poročno, ki je v prvi vrsti govorilo o organizacijskem vprašanju ZB in vlogi te organizacije v komuni. Poudarilo je, da določena organizacija ne sme in ne more biti več osamljena, zato je potrebno, da ZB še bolj sodeluje z drugimi političnimi in družbenimi organizacijami. O borcih, invalidih, aktivistih in drugih članih ZB naj se govori na vseh pristojnih mestih, da bo čimprej rešen problem, ki še danes mnoge borce postavlja na nižje mesto, kot so ga zaslužili; nanje ne glejmo kot na izčrpane ljudi, ki v proizvodnji niso kos mladim tovarišem, ampak naj nam bodo pred očmi kot borci, ki so darovali zdravje in moč za to, da danes lahko nemoteno živimo in ustvarjamo! To pa je vse, za kar se organizacija ZB poteguje, oziroma kar zahteva. Žalostna je resnica, da v vseh letih po osvoboditvi še nismo uspeli borcem zagotoviti primerno življenje. Stanovanj na splošno primanjkuje. Brez prave strehe pa so zlasti nezaposleni člani ZB. Zanje je sicer zbranih 25 milijonov dinarjev, vendar bo to le večja kaplja v morje nerešenih vprašanj. 17 stanovanj za borce so pripravljena zgraditi tudi podjetja, v katerih so borci v rednem delovnem razmerju. Čeprav je treba priznati dobro voljo in dosedanje uspehe, ki so bili doseženi pri stanovanjski izgradnji, je treba vendarle omeniti tudi to, da ob tako počasnem reševanju pereči problemi še dolgo ne bodo urejeni. Druga, še bolj pereča stvar pa so nezadovoljivi osebni dohodki tistih borcev, ki delajo v podjetjih. Do tega pride največkrat zato, ker so borci izčrpani ali ker nimajo ustreznih kvalifikacij. Vendar je bilo za izobraževanje članov že veliko narejenega, saj je samo lani o-pravljalo izpite za ustrezne kvalifikacije nad 150 članov. Eorci se vključujejo tudi v redno izobraževanje odraslih in jih najdemo skoraj na vseh večernih osemletkah, srednjih in visokih šolah. Nedvomno Je to posledica tega, ker so se za borce za- Novomeška kronika ■ V ponedeljek popoldne so Novomeščani množično odhajali r_a šelmanje v Kostanjevico. Nabiti lički in boljše limuzine, avtobusi, vsi so bili polni potnikov, ki so si želeli videu kostanjeviški »Perforcen-haus«, za katerega je bila tolikšna reklama. Mnogi pa so povedali, da so bili razočarani... ■ z dežja pod kap pride v Novem mestu tisti, ki ga naliv zaloti brez dežnika in se umakne pod ostrešje hiš. Ker žlebovi pri mnogih hišah puščajo, obveščamo vse kleparje, da jih čaka še mnogo dela, če bodo hoteli vse popraviti l ■ V našem mestu že precej časa razsaja gripa med otrok) in odraslimi. Dežurni zdravniki so imeli dela čez glavo, saj so opravili v teh dneh rekordno število obiskov na domu. Čakalnice v ambulantah pa so bile tako polne, da se vrata niso dala zapreti... ■ »Po arabskih deželah« je nastov predavanju Staneta Tavčarja, ki ga bo imel v ponedeljek, 12. marca, ob 18. in 20. uri v Domu JLA. — Prodaja vstopnic dve uri pred pričet-kom predavanja pri blagajni kina. Predavanje — zanj je med prebivalstvom izredno zanima- nje — je organiziral Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. ■ Mestna tržnica je bila minuli ponedeljek polna vsega. Največ je bilo jajc, ki so jih ženske kar ponujale po 19 ali 20 din, prodajali pa so tudi jabolka po 50-70 din, suhe hruške po 50 din, suhe slive po 160 din, orehe po 180 din, fižol po 100—120 din, regrat na merice po 50 din, radič na merice po 60 din, smetano v skodelicah po 70 din, krompir po 32 din, mleko po 45 din, kislo repo ln zelje po 70 din kg. Gospodinje so radič in regrat takoj pokupile, v trgovini z zelenjavo pa so nekatere odklanjale solato po 550 din kg, češ da je predraga. Najbrž kupljenega radića £« niso nikoU dale doma na tehtnico, sicer bi videle, da jih stane 1200 din kg. ■ Gibanje prebivalstva: poročili so se: Anton Perko, dijak iz Višnje gore, in Marija Hočevar, delavka iz Paderši-čeve ulice; Stanislav Zalokar, delavec iz Ločne, in Terezija Ilnikar, krojačica s Prešernovega trga 5. — PonesrečU se jc Albert Kunštek, uslužbenec s Ceste komandanta Staneta, ki je na eesU padel ln si poškodoval glavo. Most jeze, kletvic, luž in šoferske brezobzirnosti . . . Na knndijskem mostu se ob deževju, še posebno pa, kadar se sneg topi, nabirajo vzdolž obeh pločnikov velikanske uma-2fene luže, kajti male in pregoste odtočne mreže se takoj za-maše in tako onemogočajo odtok vode. Pešci in teli je tam vedno veliko — imajo na mostu svojevrstno, dasiravno nehoteno zabavo, n. pr.: tisti, ki radi stavijo v loterijo, lahko ugibajo, ali se Jim bo posrečilo priti čez most, ne da bi se srečali z avtomobili; taki, ki imajo smisel za statistiko ln dobre živce, lahko ugotavljajo, kolikšen je procent obzirnih šoferjev in koliko Je takih, ki škodoželjno uživajo, če se jim posreči s curkom umazane brozge poškropiti pešca čim više, če Je v tebi kal športne žlice ir. te je narava obdarila s skočnejšlmi nogami, se lahko preblješ skozi curke, ki jih pršijo vozila na vse strani, če poskakuješ kakor bolha: če ti pa noge niso več tako pokorne, si lahko melanholično zabrundaš tisto staro pesmico: O, mladost ti moja, kam odšla si, kje si. .. —In končno, če si kolerik in ti rada kri zavre, si Jo boS, preden boš prodrl na drugo stran mosta, nedvomno lahko vsaj nekajkrat ohladil s tem, da boš brezobzirnemu šoferju takole skozi zobe omenil očeta in mater... Zakaj vse to? Zato, ker so kot že rečeno, odtočne rešetke na novomeškem glavnem mostu premajhne in pregoste in bi jih bilo treba čimprej zamenjati, če ne celo povečati odprtine. Dokler pa se to ne zgodi, bi bilo dobro, ko bi kdo poskrbel za nauk brezobzirnim voznikom - vsi niso taki! — da most ni samo zaradi njih na svetu. Ce pa tudi to ne bi zaleglo, bi pa nemara naš list od časa do časa objavil evidenčne številke vozil, ki se bodo še naprej »odlikovala« z brezobzirno vožnjo prek« mnfftii, K. B. vzeli aktivi ZB, ki so jih osnovali pri 17 podjetjih v občini, ti pa se borijo tudi za to, da njihovi člani dobivajo res ustrezne osebne prejemke. V občini je nad 4100 članov Zveze borcev V občini je 28 krajevnih ln 6 terenskih organizacij ZB. Po zadnjih podatkih šteje organizacija več kot 4.100 članov, s čimer je postala ena Zdravko Štrukelj, novi predsednik občinskega odbora ZB najmočnejših v republiki. Tako veliko organizacijo pa so v preteklem letu poleg članov občinskega odbora ZB mogle voditi le mnoge komisije, ki so si prizadevale, da bi bila dejavnost čimbolj prožna in uspešna. Poročilo in razprava sta pohvalila delo komisij in ugotovila, da je imela najtežje delo komisija za priznavanje delovne dobe, ki je lani obravnavala več kot 500 prošenj. Razprava o delu te komisije je obsodila dajanje nepravilnih izjav borcev neupravičenim o-sebam, ki so — ne da bi bile člani ZB— hotele priti do ugodnosti. Predvsem pa je nerazumljivo to, je ugotovilo več delegatov, da imata enake pokojnine Janez in Miha, čeprav je bil prvi aktivni borec NOB, drugi pa le simpatizer revolucije. Čas je tudi, je bilo nadalje rečeno, da preprečimo upokojitveno »mrzlico« in da zahtevamo priznanje in ugodnosti le za tiste borce, ki to zaslužijo. Prav tako kot za žive moramo skrbeti tudi za padle borce. Neurejena pokopali- šča in prostori okrog spomenikov in spominskih plošč nam ne delajo časti. Na spomenik še vedno čaka tudi dolenjski Urh — Sentjošt. Skoraj nerazumljive so izjave, da za postavitev spomenika ni sredstev. Zahvaliti pa se je treba vsem, ki so omogočili postavitev žužem-berškega spomenika z grobnico in manjših spomenikov ter plošč v drugih krajih občine. Cas hiti, borci odmirajo in zgodovina petih krvavih let se pozablja. Komisija za izdelavo topografij krajev, ki jih je zajela NOB, je imela sicer polne roke dela, vendar naloge ni dokončala. V prihodnje jo čaka še odgovorno opravilo, saj je skrb za zgodovino prav tako nujna kakor vsaka druga dejavnost v okviru organizacije ZB. Nalog je torej veliko; organizacija ZB jih bo rešila, če bo složna, kot je bila doslej. V prvi vrsti mora skrbeti za uveljavljanje pravic, ki jih borcem določa že zakon. »Nič več in nič manj kot to hočemo,« pravijo člani ZB, »poznamo zakon, po katerem zahteve lahko uresničimo!« Sami bodo delali s podvojeno prizadevnostjo. Ob pomoči vseh ostalih organizacij in oblastnih organov tega ne bo težko doseči. —Iz Kupcev dovolj! 5. marca je bi! v Novem mestu živinski sejem, ki je bil precej dobro obiskan. Naprodaj je bilo 593 prašičev in 178 glav goveje živine; od tega so prodali 512 prašičev in 77 glav goveje živine. Kupcev je bilo precej, nekaj tudi iz oddaljenih krajev, vendar so govedo kupovali večinoma zasebniki, medtem ko je novomeška KZ odkupila le 10 glav. Cene: prašiči od 5.000 do 17.500 din, voli od U0 000 do 135.000 din, krave od 75.000 do 110.000 din in junci od 70.000 do 110.000 din. NOVOMEŠKA KOMUNA 0 ČEM BODO TOKRAT RAZPRAVLJALI VOLIVCI? Danes bodo imeli odborniki ObLO posvetovanje glede priprav za zbore volivcev, ki bodo v naši občini od 9. do 18. marca. Obveščeni bodo o datumih za posamezne kraje in dobili še zadnje napotke, kako naj zbori potekajo. Na današnjem posvetovanju se bodo odborniki seznanili z obširnim gradivom, ki ga bodo morali razlagati občanom. Na zborih volivcev bo na dnevnem redu predvsem naslednje: poročilo o uresničitvi družbenega plana in proračuna občine v preteklem letu, predlog za občinski družbeni plan in proračun za leto 1962, odlok o uvedbi prometnega davka na maloprodajo, sprememba odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku, sprememba odloka o uvedbi prometnega davka na prodajo alkoholnih pijač, poročilo o finančnem poslovanju sklada zavarovanja kmečkih proizvajalcev in podobno. Hkrati bodo ljudem pojasnjena nekatera vprašanja, ki so jih občani sprožili na zadnjih zborili. Gradivo za zbore volivcev jc potemtakem zelo obsežno, zaradi česar bodo potrebna dobra poročila, saj bo le tako tudi razprava dobra. Pričakujejo, da se bo razprava ustavljala predvsem pri letošnjem družbenem planu in proračunu, ki bo precej napet. Predlog plana namreč predvideva v primerjavi z realizacijo v lanskem letu znaten odskok v družbeni in zasebni proizvodnji, v industriji in kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih. Skratka, to bo napredek, ki ga bo mogoče doseči le s pomočjo slehernega občana, predvsem pa z dobrim gospodarjenjem. Na teh zborih volivcev bodo sprejeti novi in spremi-njevalni odloki, tako o davku na maloprodajo in prodajo alkoholnih pijač, kakor tudi odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, ki se bo povečal v okviru zakonskih predpisov in potreb komune. Sredstva, ki se bodo na ta način zbirala, bodo določena v posebne namene, med drugim bo n. pr. šlo 5 odstotkov za šolstvo. V skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmečkih proizvajalcev, ki velja od lanskega decembra, je predvideno razširjeno, splošno oziroma dopolnilno zavarovanje kmečkih zavarovancev. Na zborih volivcev bodo predvsem govorili o tem, ali se da tako zavarovanje (podobno naj bi bilo socialnemu zavarovanju) uvesti tudi v naši komuni in kolikšne zneske naj bi kmečki zavarovanci plačevali. Nihče ne bo mogel prezreti ugodnosti, ki jih daje ta način zavarovanja. Kot vedno bo treba tudi tokrat prisluhniti glasu občanov, upoštevati njihove želje in jim pojasnjevati, česar ne vedo. Na drugi strani pa je pred ljudskimi odborniki velika naloga, da bodo v času zborov volivcev res vestno opravili svojo dolžnost in do potankosti tolmačili gradivo, zlasti ker gre za občutljive zadeve komunalnega gospodarstva in za pomembne naloge glede nadaljnjega razvoja naše občine. INTERESENTOM ZA DIETIČN0 KUHINJO! Zaradi morebitne ustanovitve dietične kuhinje v Novem mestu so nam potrebni podatki, koliko je interesentov, ki bi se hoteli hra- niti v taki menzi. Vabimo vse. ki bi se želeli hraniti v dietični menzi, naj se prijavijo pri okrajnem ali občinskem odboru RK v Novem mestu (Cesta komandanta Staneta), kjer naj izpolnijo obrazec, Icj ga bodo tam dobili. Ker so nam podatki nujno potrebni za čimprejšnjo ustanovitev dietične kuhinje, prosimo, da se prijavite do 19. marca 1962. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo pri ObLO »Za otroke delamo...« Kako dela in uspeva mirnopeška »DOLENJKA« Ce vas pot zanese v Mirno peč, boste morda hitro našli Pletiljstvo -Dolenjka«, čeprav se skriva po šestih mirnopeških hišah. V vasi vam bodo prav radi pokazali, kje je njihova »tovarna«, 6aj so nanjo ponosni. In kako tudi ne bi bili, saj je pletijstvo v nekaj mesecih napredovalo kot malokalero v tako težkih pogojih. V oktobru 1961 je bilo v pletiljstvu le pet strojev, do danes pa je število naraslo že na 30. Tako naredijo dnevno že za 800.000 dinarjev izdelkov, ki jih razpošiljajo po vsej Jugoslaviji, največ pa na Hrvatsko. Izdelujejo pletena oblačila za otroke do 14 let, v prihodnje pa bodo delali tudi lažjo spodnjo in zgornjo trikotažo. Podjetje skrbi predvsem za to, da bi bili njegovi izdelki za otroke čimbolj udobni praktični. Takih oblačil pri nas zelo primanjkuje, saj na trgu pogostokrat težko najdemo dobro krojene in praktične jopice ali hlačke za najmlajše. V »Dolenjki« izdelujejo zdaj 18 vrst volnenih izdelkov v 14 različnih barvah. Uporabljajo samo čisto 100-odstotno volno, k: jo dobijo nekaj od metliškega Novoteksa, nekaj pa iz Beograda. Pred nedavnim so začeli izdelovati tudi otroške žabice iz bombažnih vlaken, za spomladansko in poletno sezono pa imajo v načrtu lažje garniture za dojenčke, brezrokavnike, vrhnje športne majice in druge reči iz £i-nejših vlaken, ki jih po navadi prav v sezoni nikoli ni dovolj. Tako bodo letos naredili okrog 70.000 volnenih izdelkov, 80.000 parov otroških žab in 15.000 različnih letnih oblačil za otroke v 6kupni vrednosti 240 milijonov dinarjev. Letos bi radi v »Dolenjki-" ustanovili posebne oddelke za proizvodnjo iz bombažnih, volnenih, svilenih in sintetičnih vlaken. Seveda so za to potrebni novi prostori. V stiski, kakršno imajo zdaj, ko so delavke skoraj zakopane med volnenimi jopicami in ima podjetje svoje delavnice raztresene skoraj po vsej Mirni peči, je zares težko. »Obratnih sredstev nimamo dovolj, pa še kupci nam dolgujejo skoraj 10 milijonov,« je pripovedoval Jože Luzar, človek, ki jc skoraj iz nič ustvaril novo podjetje. »Upamo, da bomo dobili r.ekaj posojila od banke. Potem bo precej lažje.« Ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, bodo takoj začeli preurejati objekt, ki je zdaj zasebna last, ter tako pridobili prostore za delavnice. S tem se bo podjetje znatno razširilo, nabavilo bo lahko tudi pre- cej novih strojev, predvsem za šivalnico, kjer je zdaj še največ ročnega dela. V jeseni nameravajo začeti tudi z lastnim remontom pletilnih strojev, kar bi precej zmanjšalo stroške. Poskrbeli bodo tudi za obratno okrepčevalnico, kjer bodo dobivale delavke tople obroke. V »Dolenjki« je zaposlenih 160 oseb, prihodnje leto pa bodo število dvignili že na 200. Delavke, ki prihajajo v podjetje, so večinoma nekvalificirane in jih je treba strojnega pletenja šele učiti. V ta namen imajo občasne tečaje, kjer jih usposabljajo za poklicne pletilje. Od lanskega decembra imajo v podjetju delavski svet, razen tega pr tudi več ko:n:s!j in odborov, ki na sestankih živahno razpravljajo o problemih svojeg; podjetja ter jih rešujejo s skupnimi močmi. Kakor povsod, tako tudi v »Dolenjki« niso brez težav, z voljo in delom pa bodo le-te prej ko slej izginile. Važno je le, da je pot jasno začrtana! -db J SEVNIŠKI VESTNIK Pomen novih odlokov ;e nekaj o sklepih z zadnje seje ljudskega odbore Na ločenih sejah obeh zborov občinskega ljudskega odbora Sevnica 17. februarja so bili sprejeti naslednji odloki: — Odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada, katerega sredstva se bodo uporabljala za gradnjo, razširitev in opremo zdravstvenih zavodov, za znan-stveno-raziskovalno delo, strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in za preventivne zdravstvene ukrepe. V ta sklad bodo pritekala sredstva, kot: prispevki iz dohodka zdravstvenih zavodov, dotacije iz občinskega proračuna, dohodki iz skladov zdravstvenih zavodov na podlagi pogodbe, dohodki iz skladov zdravstvenega zavarovanja na podlagi pogodbe, dotacije gospodarskih in drugih organizacij in zavodov, do 50 odst. amortizacije zdravstvenih zavodov v občini in drugi dohodki. Tako zbrana sredstva bodo nedvomno prispevala k hitrejšemu reševanju problemov zdravstvene službe, zlasti pa k čimprejšnjemu pričetku gradnje zdravstvenega doma v Sevnici. — Odlok o ustanovitvi gasilskega sklada občine Sevnica, sprejet z namenom, da se zagotovijo sredstva za finansiranje požarne varnosti in gasilske službe. Dohodki tega sklada predstavljajo: premije za požarno zavarovanje, ki se plačujejo zavarovalnici na območju občine, katerih višino določi skupščina zavarovalnice Videm-Krško; sredstva, ki jih določi občina z družbenim planom in proračunom za vsako leto posebej; sredstva, ki jih prispevajo gospodarske, zadružne in družbene organizacije. — Odlok o povečani stopnji davka na promet na malo prodajo — na drobno v trgovski mreži. S tem odlokom se povečuje stopnja občinskega prometnega davka v trgovini od prometa na drobno od 4 na 6 odst. Temu davku pa niso podvrženi: proizvodi, od katerih se po zveznih predpisih priznava regres; proizvodi, za katere so po zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno ali je zanje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; živila in semena, izvzemši alkoholne pijače; kolki in poštne znamke, poštne dopisnice in vse vrednotnice, časniki, revije, knjige in tiskovine ter oficirska oprema. — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, katerega plačujejo zavezanci zasebnega in zadružnega sektorja od naslednjega prometa in od naslednjih storitev: 1. od prometa v gostinstvu od prodajne cene na alkoholne pijače — obvezni 10 odst., dopolnilni 10 odst; na naravna vina — obvezni 5 odst., dopolnilni 15 odst. V davčno osnovo se ne všteje gostinska postrežni-na. 2. od prometa v trgovini: na alkoholne pijače — obvezni 5 odst., dopolnilni 15 odst.; na naravna vina od litra 10 odst. — Povečanje prometnega davka na drobno v trgovini, kakor tudi povečanje prometnega davka na alkoholne (žgane) pijače in vina v občini Sev- nica je pogojeno s povečanjem istovrstnega davka v vseh ostalih občinah. Zato se prodajne cene v naših trgovinah in gostiščih bistveno ne bi smele razlikovati od prodajnih cen istovrstnega blaga in uslug v ostalih občinah. Ignac Vintar Kaj je novega na Pokleku Krajevni odbor Socialistične zveze na Pokleku-Selcah je na pobudo občinskega odbora SZDL iz Sevnice 25. februarja sklical sejo. na kateri so rozprav- Razprave o VIL kongresu LMS Občinski komite LMS v Sevnici je na drugi plenarni seji prejel sklep, da bodo delegati, ki so se udeležili nedavnega mladinskega kongresa v Kranju, pripravili predavanja o tem kongresu. Podobni predavanji sta že bili v Krmeiju in sevniški kopitarni, v drugih aktivih pa bodo v času. ki ga bodo določil: ektivi sami. L. J. Svetovni popotnik v Krmeiju V okviru predavanj, ki ™ je v Sevnici organizirala delavska univerza, je mi-nuAi četrtek govoril Stane Tavčar o svojih vtisih s potovanja po severni Afriki, Libiji in Tunisu, kjer je bil 2 mopedom. Nepozabno doživetje so bili za gledalce Posnetki kulturnih spomenikov, predvsem lepote stavbarstva starih afriških dežel. Predavanje je tovariš Tavčar zaključil z mislijo, °a je koristno videti tujino tudi zato, da potem znamo bolj ceniti to, kar imamo sami v svoji domovini. D. B. ljali o dosedanji vlogi SZDL na vasi. Zaključek je bil. da glede tega ni bilo veliko narejenega, čeprav je na vasi dosti problemov. Delo je treba poživiti, saj bomo le tako kos nalogam in problemom v komuni. Dolžnost vseh je. da sodelujejo, ker je le v skupnosti moč. Nedvomno je SZDL odgovorna za to. da njen sleherni član pozna dogajanje v komuni in v drugih krajih domovine. V prihodnje bo več predavanj o kmetijstvu, živinoreji in pogodbenem sodelovanju z zadrugo, organizirala pa jih bo krajevna organizacija SZDL s pomočjo občinskega odbora Socialistične zveze. Milan Mešiček Zadnje slovo lovskega veterana Dolga je bila vrsta ljudi, ki so preteklo soboto spremili v Šoštanju na zadnji poti Martina Plazarja, znanega lovskega veterana, ki je preminil v visoki starosti 94 let. Kot rudniški upokojenec je živel v Boštanju. Bil je znan kot vnet lovec in velik ljubitelj narave. Sedemdeset let je aktivno sodeloval pri lovcih. Bil je eden najstarejših lovcev našega okraja, še kot de-vetdesetletnik je sodeloval na lovskem pogonu in si tudi priboril trofejo. Pokojni Plazar je bil splošno priljubljen, znan po šega-vosti in skromnosti. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila zastopnika Društva upokojencev in lovske družine. Poslednjikrat se mu je oglasil lovski rog, turobno so odmevali njegovi glasovi po bližnjih gozdovih, ki so bili pokojniku tako dragi. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v trajnem spominu, žalujočim pa naše iskreno soža-Ije. D. B. DOKLEJ BOMO GOVORILI 0 ISTIH PROBLEMIH ŽENA? Tu je 8. marec, praznik žena. Vsako leto ga praznujemo. Vsakokrat govorimo o pravicah in problemih žena. Vendar, kaj je narejenega? Ali bomo probleme rešili samo s praznovanjem? Zapisali bi nekaj besed o sklepih, ki jih je postavila zadnja občinska konferenca žena in kako se uresničujejo. Pisali smo že, da je bilo na konferenci govora o ne- P0IŠEIM0 BOLJŠE OBLIKE DELA! Pretekli teden Je bil v Sevnici zbor Zveze rezervnih ofi clrjev in podoficirjev. Udelež ba je bila slaba, razprava p; zelo živahna. Lani društvo nI naflo pravil oblik in metod dela, s katerimi bi pritegnilo članstvo k aktivnejšemu delu. Zveza se J< vse preveč ukvarjala z raznimi tehničnimi in administrativnimi problemi in se zaradi tega ni mogla posvetiti drugemu delu. Delo je otežkočalo tudi malomarno finančno poslovanje blagajnika Staneta Llparja, ki se ni udeležil niti občnega zbora, da bi poročal. Zaradi tega ni dobil razresnice. Občni zbor je sklenil, da mora biti blagajniško poslovanje urejeno v dveh mesecih, odbor pa Je bil pooblaščen, da blagajnika primerno kaznuje. Čeprav je zveza za svoje člane organizirala več predavanj, ta niso dosegla zaželenega u-speha, ker so se vabilu odzvali le redki člani. Nedisciplino je treba odpraviti in ljudi prepričati, da Je njm samim v korist, če se sestankov in predavanj udeležujejo. Oe pa to ne bo zaleglo, bo treba seči po ustreznih kaznih. Sklenjeno Je bilo, naj se u-stanovi več krajevnih organizacij, kjer so za to pogoji. Na ta način bo delo lahko bolje deljskih dopoldanskih kino predstavah v Sevnici in Krmeiju. Vendar želenega nismo dobili. Drugi sklep je govoril o ustanovitvi pionirskega kluba in pionirske knjižnice, pa tudi tO ni nič narejenega. Potrebno bi bilo zgraditi otroški vrtec. Blok se bo gradil, kaj pa vrtec? Prav tako smo že pisali o igrišču pri vrtcu. Naj ta zahteva žena ne bo pozabljena! če hišni sveti nimajo kaj razpravljati, naj obravnavajo vsaj udeležbo pri gradnji igrišča. Upravni odbor DU je zadolžen, da organizira »tribuno družine«. Radi bi slišali predavanja o mladinski vzgoji. Še je čas, da se stvar uredi. Vsi čakamo na to! Vse tc sklepe bi letos lahko uresničili. Treba jih je resneje obravnavati. Na proslavi žena jih bomo še enkrat osvežili in mnoge, ki so odgovorni za delo in reševanje ženskih problemov spomnili njihove dolžnosti. Ali bomo 1. maja že poslušali RADIO SEVNICA? 25. februarja je bil v Sevnici občni zbor Ljudske tehnike. Poročila so ugotavljala, da šteje društvo že 487 članov ter 67 pionirjev in mladincev. Najbolj delaven je bil vsekakor foto-klub, ki je lani štel 64 članov in 2* začetnikov v fotoamater-stvu. Klub trna temnico na podstrešju zasebnega stanovanja, zato delovni pogoji niso bili nič preveč ugodni. Navzlic temu so fotoamaterji imeli lepe uspehe na okrajni razstavi, kamor so poslali 35 slik in dosegli drugo mesto. To je nemajhna zasluga Antona Senice, ki je tri mesece vodil tečaj za začetnike in pionirje. Dlavno je bilo društvo traktoristov in kmetijskih tehnikov. Organiziran je bil tečaj za traktoriste, v občinskem merilu pa so izvedli tekmovanje v oranju in spretnostnl vožnji s traktorji. Bazen tega so se člani društva udeležili okrajnega in republiškega tekmovanja. Za uveljavljanje svoje dejavnosti pa je društvo poskrbelo tako, da je organiziralo predavanja v Sevnici in okoliških krajih. Zatem so govorili o šolski komisiji v sevni.ški osnovni šoli, kjer delujeta foio in radioamaterski krožek. Da tamkajšnja dejavnost ni bila še bolj uspešna, so glavni vzrok materialne težave. V novembru so ustanovili društvo LT v sevniški Kopitarni. Ima 65 članov in štiri sekcije: lotoamatersko, radioamatersko, avto-moto in elektrostrojno. Uredili si bodo fotolaboratorij in elektrostrojno delavnico. Podjetje Jim je poklonilo r?r"CT avtomobil. Posebno nalogo Je prevzel radioamaterski klub. Dobil Je prostore v gradu, njegovi člani pa jih že urejajo. Hadioklub šteje 36 Članov. Pripravljajo radioamatersko oddajno postajo, vključili pa se bodo tudi v reševalno varnostno omrežje. ObLO jim bo omogočil, da bo v gradu začela oddajati relejna radijska postaja na srednjih valovih. V ta namen bodo organizirali dva tečaja za ljudi, ki bodo upravljali z oddajnikom. Postaja naj bi se oglasila že l. maja. Vsa druga dela bodo opravili prostovoljno. 2elimo, da bi se jim načrti uresničili. -šic potekalo, ker bodo pobude prihajale od krajevnih organizacij. Letos bo treba bolj poskrbeU tudi za razvedrilo članstva. Organiziran naj bi družabne večere, predvsem pa prirejali izlete v pomembnejše kraje iz NOB. Poživiti je treba tudi organizacije, ki vključujejo dejavnosti, pomembne za obrambno moč naše domovine, n. pr. Strelsko avezo, ki je pred meseci prenehala delovati. Novi odbor se bo povezal tudi z AMD v Sevnici in omogočil članom ZROP, da obiskujejo šoferski tečaj; člani so mnenja, da bi AMD moralo nuditi članom ZROP finančne ugodnosti. Občni zbor je tudi izrekel priznanje požrtvovalnemu članu, tajniku ZROP tov. Mirku Brimsku. (-lh) Debatni večer Klub OZN aktiva LMS pri sevniškem Veležitarju je v petek zvečer pripravil prvi debatni večer. Udeležili so se ga mladinci tudi iz drugih aktivov. Tema, ki so si Jo izbrali za debato. Je bila: obiBk predsednika Tita v ZAR. 'Mladinci so pokazali veliko zanimanja in izrazili željo, da bi tudi v svojih aktivih ustanovil kluto OZN. 8. marca v Loki Zene iz Loke in Račice si že več let prizadevajo zgraditi v Račici, kjer imajo dovolj močan vodovod, sodobno pralnico, ki bi se je posluževali lahko tudi prebivalci Loke. Nekaj denarja so že zbrale, vendar pa je stvar zamrla. Upamo pa, da bo vendarle kaj iz tega. Socialistična zveza v Loki bo priredila v soboto, 10. marca, proslavo v počastitev dneva žena, hkrati pa skromno pogostitev. Ss. Ljubo žumer iz Sevnice je na oddaji »POKAŽI KAJ ZNAS« v Brestanici ogrel poslušalce s prijetnimi popevkami ŠOLNIKOVE SANJE "Ah, kako krasne sanje sem i?nei nocoj,« prar-i profesor svojemu kolegu. »Res? Kaj se vam je pa sanjalo?« »Da sem moral prijauiit osebni davek na svoje prejemke!« PLAČEVANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA IN KANALIZACIJSKE PRISTOJBINE Pred kratkim sta bila v Uradnem vestniku okraja Novo mesto objavljena dva zelo važna odloka občinskega ljudskega odbora Sevnica, ki urejala plačevanje komunalnega , prispevka in kanalizacijske pristojbine. Odlok, s katerim se v letu 1962 uvajajo obvezna priključitev zgradb na komunalne naprava in prispevki za izgradnjo komunalnih naprav v ožjem gradbenem okolišu mesta Sevnice, določa, da se vsi objekti (stanovanjski in drugi) morajo obvezno pri-k'jučiti na obstoječo oziroma naknadno zgrajeno električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno o-mrežje. Ta obveznost na- stopi z dnem izdaje odločbe o lokaciji objekta ali takrat, ko so glavne komunalne naprave dograjene v tolikšni meri, da je priključek nanje možen. U-pravni organ, pristojen za gradnje, ne sme izdati uporabnega dovoljenja, dokler niso izvedeni posamezni priključki. Kolikor posamezni objekti glede na svoj namen ne bodo podvrženi obvezni priključitvi, bo odločil organ za gradbene zadeve občinskega ljudskega odbora z odločbo o načelnem dovoljenju oziroma z odločbo o lokaciji. Višino prispevka za izgradnjo komunalnih naprav in ureditev stavbnih zemljišč, ki odpade na posamezen objekt, določi Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora vnaprej na podlagi tehnične dokumentacije s projektom in predračunom komunalnih naprav za vsak primer posebej in se sporoči investitorju z odločbo o lokaciji. Po 8. 61. omenjenega odloka prispevek ne sme presegati 10 odstotkov predračunske vrednosti posameznega objekta, za gradnjo individt> alnih hiš pa prispevek za ureditev komunalnih naprav ne sme biti večji od 140 tisoč denarjev. Važno je, da mora investitor sredstva, ki so potrebna za plačilo prispevka, zagotoviti v roku, ki ga določi organ za gradbene in komunalne zadeve, v nasprotnem primeru pa se odločba o lokaciji odkloni. Po tem odloku zbrana denarna sredstva se smejo uporabiti izključno le za ureditev električnega, vodovodnega, kanalizacijskega in cestnega omrežja. Odlok o določitvi kanalizacijske pristojbine in prispevka za priključek na kanalizacijsko omrežje pa velja za celotno področje občine. Po tem predpisu se kanalizacijska pristojbina odmerja na osnovi količine odpadne vode. Tu se upošteva tudi črpanje vode iz lastnih vodnjakov. Pristojbina znaša 10 odstotkov od zneska vođarine mesečno. Kanalizacijski prispevek se plača enkrat, in sicer ob priključku na kanalizacijsko omrežje. Višina tega prispevka znaša: — za enodružinsko hišo 6.000 din, — za vsako nadaljnje družinsko stanovanje 4.000 din. — za vse stanovanjske bloke od vsakega stanovanja 3.000 din, — za lokale po 50 d^n za kv. meter, — za industrijo po 500 din za enega zaposlenega. Ta prispevek pobira organ komunalne službe, ki upravlja kanalizacijo. — Sredstva, pridobljena po tem odloku, se uporabijo izključno za vzdrževanje in gradnjo kanalizacije v tistem gradbenem okolišu, kjer so bila plačana. Zavezanec plačila prispevka je lastnik ali upravni organ objekta. Oba omenjena odloka pomenita nadaljnji korak k uveljavljanju in Izbo^ša-nju komunalnih služb v občini, zlasti pa v gradbenih okoliših, zato je izpolnjevanje odlokov izrednega pomena. Znano je, da smo prav tem službam doslej posvečali premajhno skrb. vi. Vso skrb proizvajalkam in materam1. Ne bo odveč, če bomo za 8. marec vsaj malo po-kramljali o zaposlenih materah. Že v začetku moramo poudariti, da je napak misliti: zaposlena je samo tista žena, ki dela v proizvodnji. Ne, tudi gospodinja in mati, ki sicer ne gresta v službo, pa vendar delata ves dan v gospodinjstvu, sta zaposleni! Po zaposlitvi lahko torej ločujemo žene v ekonomsko zaposlene (one, ki delajo v tovarnah in drugod) in v neekonomsko zaposlene žene (one, ki so doma gospodinje). Na konferenci žena v naši občini smo prav zato največ razpravljale o dveh problemih: o varstvu otrok, ki predstavlja največjo težavo za ekonomsko zaposlene žene, in o problemu žena gospodinj, ki žele postati proizvajalke, pa nimajo primerne zaposlitve. Številke nam povedo, da je slednjih pri nas še zelo mnogo. Računati pa moramo, da bo ta težava vedno manjša, problem varstva otrok pa bo vedno bolj prihajal v ospredje. Tudi družba mora težiti k vse večjemu zaposlovanju žena. Le tako lahko postane žena enakopraven in dovolj razgledan član družbe. Izkušnja nas uči, da je gospodinja vse preveč zaprta v ozek družinski krog, drobne družinske skrbi dušijo njeno zanimanje in jo odtrgujejo od razvoja. Prav nasprotno pa je žena proizvajalka bolj sproščena, zahtevnejša in se laže aktivno udej- Predavanja v Trebnjem in Mirni V petek 9. marca ob 19. uri bo v dvorani Zadružnega doma v Trebnjem predavanje »O zunanjepolitičnih problemih«; predaval bo Franc Markelj iz Ljubljane. Predavanje bo z diapozitivi Prvo predavanje v okviru šole za življenje v Trebnjem bo v petek, 9. marca ob 18. uri v osnovni šoli. Predaval bo prof. Franc Demšar Iz Ljubljane. Mladinci In mladinke iz Trebnjega ln okolice, ki se še niste prijavili v oddelek šole za življenje storite to čimprej! Prijave sprejema Marta Novak. Na Mirni bo 9. marca ob 16. url v osnovni šoli drugo predavanje za člane kolektiva Gradbcno-opekarskega podjetja Mirna: »Aktualni družbeno-ckonomski problemi«. Govoril bo tovariš Branko Grošelj. stvuje v okolju. V naši komuni nas k zaposlovanju žena sili tudi gospodarska nerazvitost, saj bomo le tako odpravili našo zaostalost in povečali materialno osnovo občine. S tem bomo hkrati ustvarili tudi ugodne pogoje za resnično reševanje problemov žena. vendar se preveč enostran-' sko ukvarjajo zgolj s komunalnimi problemi. Na vasi tudi veliko razpravljamo o naprednem kmetijstvu, nikogar pa ni, ki bi spregovoril o naprednem gospodinjstvu! Znano je, da kmečka žena največ trpi zavoljo gospodinjskih Občinski odbor Zveze borcev NOV Trebnje čestita ob prazniku žena vsem partizanskim materam, zlasti tistim, ki so izgubile može in sinove v NOB! Priznati moramo, da smo v tem doslej vse preveč načelno in le pomikoma razpravljali. Stanovanjska skupnost v Trebnjem je že načela problem varstva otrok. Doseči moramo, da bo naš otroški vrtec res namenjen ženi-proizvajalki. Odprt naj bo tako, da bo ves čas materine zaposlitve otrok imel v njem prijetno varstvo. Na anketo, ki jo je' poslala stanovanjska skupnost, je žal odgovorila samo polovica mater! Ker je slišati, da otroškega vrtca v bodoče občina ne bo mogla več podpirati z dotacijo, bi bilo prav, da bi že zdaj postopoma uvajali primerno ceno in se o tem čimprej pogovorili s starši. Zelo počasi se stanovanjska skupnost loteva ustanavljanja raznih servisov, ki bi ženam nudili pomoč pri domačem delu. Morda je posredi premalo stikov s prebivalci, ki bi vsekakor lahko dali vrsto dobrih pobud in hkrati tudi materialno pomagali Krajevni odbori so v naši komuni zelo delavni, TEDEN TISKA Občinska komisija za tisk je na razširjeni seji dne 28. februarja določila, da bo teden tiska od 26. marca do 1. aprila. V Trebnjem, na Mirni, v Sentrupertu in Mokronogu bodo pripravili razstave. Literarni razgovori s šolsko mladino bodo v Trebnjem, na Mirni ln v Sentrupertu. V Mokronogu bo literarni večer za odrasle. Ljudska univerza bo pripravila v Trebnjem in na Mirni predavanje; »Tisk — 7. velesila«, v Mokronogu pa »Novinarska fotografija«. Na šolah bodo pisali naloge o pomenu tbka. del (kuhe, krmljenja živali, priprave hrane, žehte, varstva otrok, pospravljanja itd.), ki so ji po vsako- dnevnem garanju na polju samo še dodatna obremenitev, kakršne možje ne poznajo. Krajevni odbori naj zato razmišljajo o urejenih periščih, o enostavnem varstvu otrok na vasi in še o drugem, kar bi lahko v znatni meri razbremenilo kmečko ženo. Pobudnik takšnih akcij na vasi pa naj bodo kmečke žene s pomočjo Socialistične zveze! Za letošnji 8. marec se odločimo: bolj kot doslej bomo skrbeli za ženo proizvajalko, ki razen dela v gospodinjstvu, tovarni, podjetju ali ustanovi opravlja zelo odgovorno nalogo, saj vzgaja mladi rod, iz katerega rasto novi državljani — bodoči upravljavci naše domovine. CIRILA ZIDAR TREBANJSKE NOVICE Sneg — veselje pionirjev 28. februarja je starešinski svet na osnovni šoli v Trebnjem razpravljal o akciji »Leto telesne kulture Otroci ženam in materam-borkam Prisrčno razpoloženje vlada med cicibani in pionirji v trebanjski občini. Povsod se pridno pripravljajo za proslave, ki jih bodo priredili v čast delovnim ženam, materam-borkam. —ra— mladih«. Pionirji so žalostno ugotavljali, da najljubši del programa ne bo izveden, ker ne bo snega. Pred dnevj pa so njihove oči zableščale, ko so zagledale debelo snežno odejo. Tak0 program, ki so ga sestavili na seji ne bo ostal na papirju, temveč bodo pogumno zdrčali po beli snežni odeji. Razveselile znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Prosveta, kultura in šolstvo v očeh ljudskih odbornikov Šolstvo, prosveta in kultura, o katerih so tekle vse lansko leto živahne razprave, so prišli v torek, 27. februarja, tudi pred oba zbora ObLO. V poročilih in razpravi je bilo prikazano pereče stanje na teh področjih, predvsem, kar se tiče prostorov za prosvetno dejavnost. Manjka knjižnic, zato so menili, da bo treba obnoviti nekaj kulturnih domov. Ob vsem tem pa so se strinjali, da je glavni problem za zdaj še vedno pomanjkanje materialnih sredstev. To se čuti tudi v dejavnosti ljudske univerze, ki je lani uspešno zaorala na področju izobraževanja. Nima namreč svoje aparature, razen tega pa je brez profesionalca, čeprav bi imel prav v naši občini veliko dela. Honorarni upravnik si sicer prizadeva, da bi delo teklo normalno, vendar ga zaradi pomanjkanja časa ne more sistematično voditi. Pomanjkanje učil v šolah je splošno; učila, ki jih imajo, pa so vse prej kot primerna za sodoben pouk. V ta namen dajemo še vse premalo sredstev. Pouk je nekvaliteten tudi zato. ker ni učiteljev; zaradi prenizkih osebnih dohodkov prosvetni delavci odhajajo v dlruge poklice. Odborniki so ugotovili, da bi se stanje na tem področju izboljšalo, če bi povečali šolski sklad. Poiskati bo treba nove vire sredstev za ta sklad, zato bo potrebna pomoč vseh občanov. Teh problemov pa nikakor ne bo mogoče rešiti brez družbenih političnih organizacij in šolskih odborov. Do nedavnega se je pri reševanju podobnih nalog kazala ozkost šolskih odborov. Ti največkrat tudi niso našli primerne oblike za povezavo s pristojnimi organi, kolikor ni šlo v razpravi za osebne prejemke in materialne izdatke šol. Nujna je skrb za prosvetnega delavca na terenu, ker ljudsko mnenje šolo in učitelje še vedno ocenjuje tako ali podobno: »Ta šola je dobra in učitelji tudi, ta pa nikakor ne in učitelji tudi ne.« Taka ocena je že marsikaterega prosvetnega delavca spravila iz poklica. Šolski odbori si zadnje čase sicer prizadevajo urediti vprašanje tako, da zadržujejo prosvetne delavce s terenskimi dodatki, ki jih dodeljujejo glede na oddaljenost od večjih središč, vendar so to šele začetki. Nato so odborniki zvedeli, kako poteka gradnja nove šole v Trebnjem, ki bo dograjena v treh obdobjih. Z gradbenim podjetjem Pionir iz Novega mesta je podpisana pogodba o izvršitvi del v prvi fazi; zanjo so sredstva zagotovljena. Aprila bi podpisali pogodbo za dograditev poslopja, ki naj bi ga še letos spravili pod streho. ObLO bo v ta namen najel posojilo, zaradi česar je bil potreben pristanek odbornikov. Nihče ni bil proti gradnji; nasprotno, menili so, da je potrebno šolo zgraditi čimprej. Po poročilu komisije za obnovitvene kredite, ki so jih po vojni dobili lastniki požganih in porušenih domov, se odborniki dolgo niso mogli zediniti in je glasovanju večkrat sledilo novo glasovanje. Slednjič so predlagali, naj te stvari rešuje pristojna komisija. Razprava se je zatem zadržala pri ugotovitvah, kako potrebni bi bili v Trebnjem obrati kemične industrije, saj bi v njih lahko zaposlili pretežni del tistih delavcev, ki se zdaj vozijo v druge občine in celo okraje. V zvezi s tem že tečejo razgovori o ustanovitvi večjega obrata podjetja Farmis in obrata embalaže. Seja je potem obravnavala drobne zadeve. Po predlogu komisije za gospodarstvo so likvidirali podlietje Naši izdelki v Mokronogu, ki je bilo že dajj časa brez perspektiv. Odborniki so potem pritrdili predlogu, naj se ukine še obrtno nabavna zadruga v Trebnjem, ki dejansko le životari na papirju. Bodočnost kmetijstva 3 Arondacija je eden najosnovnejših ukrepov, če hočemo na posestvu oziroma ekonomiji smotrno gospodariti. Razparcelirana zemljišča, meje in včasih še neurejena pota do posameznih parcel močno obremenjujejo stroške proizvodnje in tudi moderna agrotehnika je na majhnih parcelah nemogoča. Takšno je stanje na vseh naših ekonomijah, razen Kmetijskega posestva Dob, ki ima razmeroma že urejena zemljišča. Zaradi tega strokovnjaki v kmetijski zadrugi že pripravljajo načrte za arondacijo, ki bo izvedena na vseh obstoječih ekonomijah. Razen tega je arondacija predvidena tudi tam, kjer so večje površine splošnega ljudskega premože- nja, četudi tam še ni ekomo-mij. Ta zemljišča bodo namenjena za proizvodnjo krme za predvidena pitališča. Razumljivo je, da ne bomo mogli zajeti takih parcel splošnega ljudskega premoženja, ki leže v hribovitih predelih. Takšna zemlja bo še nadalje ostala izven obdelave Piše TONE ŽIBERT družbenega sektorja, po izdelani pedološki analizi pa bo zajeta za gozd ali sadjarstvo. Smisel arondacije je v tem, da bomo pridobili velike parcele, ki bodo omogočile ceneno in intenzivno proizvodnjo. Istočasno pa bomo pridobivali tudi nova zemljišča. Tako bodo družbene ekonomije po izvedeni arondaciji gospodarile na približno 800 ha zemljišč. To bo za družbena posestva velik napredek, saj bodo na tej zemlji lahko pridelala krmo za 1600 glav velike živine. Vzporedno z arondacijo bomo krčili gozdove in izsuševali zamočvirjena zemljišča. Perspektivni plan predvideva krčenje gozdov v k. o. Bistrica, od Puščave do Doba; to so predvsem hrastovi sestoji, ki kot gozd ne predstavljajo posebne vrednosti. Ko bo Mirna regulirana, bo talna voda upadla, s hidromelioracijami pa bo dokončno urejen vodni režim na tem področju. Ker so tudi dobri pogoji za spremembo kulture v prid kmetijstva, bomo izkrčili okoli 200 ha gozda, nato pa opravili vsa potrebna dela, kot so drenaže in agromelioracije. Verjetno bo treba misliti tudi na naprave za občasno umetno namakanje. Na ta način pridobljeno zemljo, sposobno za pridelovanje poljščin, bo prevzel novo zgrajeni obrat v Martinji vasi, ki bo zajel okoli 300 ha zemljišč. Krčenje gozdov in izsuševalna dela se bodo pričela tudi ob reguliranem potoku Ve-jeršci. Tu bodo izkrčili približno 60 ha gozda. Izsuševalna dela se bodo verjetno začela že letos, in sicer na 100 ha zemljišč, ki so še vedno pre-vlažna za pridelovanje dobre krme. Razen tega bodo izkrčili gozdove še v nekaterih drugih krajih: v Veliki Loki, Vel. Gabru, Medvedjem selu in Dol. Nemški vasi; vendar to le, če bodo takšen ukrep narekovale splošne družbene koristi in potrebe. To bo do neke mere odvisno tudi od tega, kako bodo kmetovalci pri- pravljeni sodelovati z družbe, nimi posestvi za pridelovanje krme in reprodukcijskega materiala. Posebno važno se mi zdi omeniti, kako bodo ekonomije še pridobivale zemljo. Znano je, da je zemlje za odkup in zakup na razpolago vedno več. Kmetovalci ponujajo cela posetva, ker jih sami ne morejo*obdelati ali se jim to ne izplača. To je povsem razumljivo, kajti zemlja, če je ne obdelujemo po sodobnih načelih, ne daje niti za življenjske potrebe in družbene dajatve. Zato je nujno, da kooperacijsko proizvodnjo prevzamejo neposredno ekonomije. Hkrati pa je treba kmetovalcem dati čimveč možnosti, da bodo vključevali zemljo v družbene obrate, sami pa naj bi se tam zaposlovali. Pri starejših ljudeh bomo skušali reševati zadevo tako, da bomo zemljo odkupovali. Ista komisija je potem predlagala obema zboroma ObLO naj razpravljata o poroštvenih zadevah. Ko je šlo za jamstvo kmetijski zadrugi, ki namerava najeti posojilo, so odborniki zahtevali nekoga iz zadruge, naj razloži, s čim KZ utemeljuje svojo prošnjo, oziroma s kakšnimi podatki jo podpira. Odborniki so zahtevali, naj bo v prihodnje o podobnih zadevah več razprav, še preden bi stvar prišla pred odločitev ObLO. Začasina jamstva bo odslej dajala posebna skupina ljudi, ki delajo na ObLO. vendar bo obvezna ob takih primerih poročati obema zboroma na seji. Za drugimi občinami so tudi v Trebnjem razpravljali o ustanovitvi raznih skladov ter v zvezi s tem sprejeli ustrezne odloke. Potrjeni so bili člani upravnih odborov trebanjske lekarne, zdravstvenega investicijskega sklada, gasilskega sklada, kinopodjetja v Trebnjem itd. Hkrati so razrešili upravnike nekaterih podjetij in predlagali nove. Več pozornosti izseljencem! Občinski odbor Socialistične zveze Črnomelj je opozoril vodstva krajevnih organizacij, da morajo imeti pregled nad slehernim našim izseljencem, ki se vrača za krajšo ali daljšo dobo v svojo domovino in svoj rodni kraj. Vračajoči se izseljenci naj bodo deležni naše pozornosti, kajti le tako bodo res občutili vso toplino domačega ognjišča. Prikazati jim je potrebno dejansko sliko našega današnjega dne v primerjavi s temno preteklostjo ter pojasniti težkoče, s katerimi se dnevno srečujemo v prizadevanju za vsestranski napredek. Izseljenci naj vidijo vse: to, česar še nismo uredili, in seveda tud; tisto, kar smo že ustvarili. Meja skozi gledališče Meja med ZDA in Kanado je dolga 3986 kilometrov in je že nad sto let bolj simbol kot prava meja med tema dvema državama. Nikjer ob njej ni nobenih utrdb ne vojaških postojank. Na tej meji leži tudi neko staro mestece in meja gre tečno skozi sredino gledališča. Tako sedijo v Ameriki, igralci na odru pa igrajo v Kanadi. poročevalec komune videm-krško Sindikat senovških rudarjev o novih nalogah V zadnji številki našega lista smo na kratko že poročali o občnem zboru sindikalne podružnice rudarjev na Senovem. Z vsebino poročila, razpravo ;n zaključki občnega zbora seznanjamo bralce v tem sestavku. Sindikalna podružnica rudarjev se je zavedala nalog pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Zaradi tega so lani decentralizirali delo sindikalne podružnice. Postavili so aktive po obračunskih enotah ter izvolili dobra vodstva aktivov. 11 sindikalnih aktivov in 2 obratna sindikalna odbora omogočajo rudarjem, da se uveljavljajo v delavskem samoupravljanju. Takr postaja proizvajalec v senov-skern rudniku resnična upravljavec. GOSPODARSKI PROBLEMI V RUDNIKU Zaradi znatno zmanjšane porabe premoga v potrošnji je večina rudnikov zašla v gospodarske težko-ce. kar zalog ne morejo plasirati na tržišču. Pri rudniku na Senovem zaenkrat še ni bilo takšnega zastoja, vendar so bili odje- malci premoga neredni plačniki, To pa je nujno zahtevalo povečanje obratnih sredstev. Ze samo dejstvo, da so cene senovške-mu premogu za 10 do 12 odstotkov višje od cen zasavskih premogovnikov, nalaga kolektivu nove naloge. Občni zbor je 'bil mnenja, da se je na tržišču možno uveljaviti le s kvalitetnim premogom, hkrati Pa je treba znižati proizvodne stroške premogu. V senovškem revirju1 pojenjajo zaloge premoga. Zaradi načrtnega črpanja so proizvodnjo lani zmanjšal; za 6 odstotkov, šlevi-lo zaposlenih pa se je zmanjšalo za 85. S tem pa še zdavnaj problem ni rešen. Rudnik se je siicer že leta 1960 lotil priprav za gradnjo cementarne. Vse dosedanje raziskave so namreč ugotovile veliko kvalitetnih surovin za izdelavo cementa. Čakajo le še na odločitev zvezne Investicijske banke. Ni pa zagotovo, če bodo posojilo dobili, kajti prosilcev je baje okoli 20. Delegati na občnem zboru so še posebno razpravljali o problemu rudnika in zahtevali od odgovornih činileljev, naj NAS OBISK žene se v družbenem življenju vse bolj uveljavljajo Pred praznovanjem dneva žena smo obiskali Francko Stupar, učiteljico na osnovni šoli II v Vidmu-Krškem. To-varišica je članica okrajnega in občinskega ljudskega odbora, občinskega sveta za zdravstvo in sveta za šolstvo, prosveto in kulturo ter šolskega odbora in že več let uspešno vodi tečaje Rdečega križa za zdravstveno vzgojo ženske mladine; je pa tudi Predsednica upravnega odbora gospodinjskega centra. Rade volje nam je odgovorila na »eč vprašanj: Ali menite, da se žene v vldemsko-krškl občini dovolj uveljavljajo v družbenem In političnem življenju? — Po mojem mnenju se že-ne v naši občini dovolj uveljavljajo v družbenem življenju. Vestno izvršujejo zadane naloge. Ze sama razprava na konferenci žena o varstvu in vzaoji otroka dokazuje, da si žene tudi v tem pogledu žele napredka. Mislim pa, da je naša skrb za vzgojo predšolskih in šolskih otrok upravičena. Otrok je v Vidmu-Krškem vsak dan več, nihče pa ne vpraša, kaj smo tem otro- kom nudili. Otroških igrišč je v mestu zelo malo, pogrešamo pa tudi varstvene ustanove. Ali bi nam hoteli kaj več povedati o delu gospodinjskega centra In kakšne koristi so imele žene od tega centra? — Gospodinjski center je pričel samostojno delovati leta 1956. Ze od začetka ima center svoj delovni program, ki mu še danes služi za osnovo. Razposlali smo anketo in ugotovili, da si žene želijo predvsem pralnico, čistilnico, kopalnico in krpalnico. Takoj smo ustanovili pralnico, kasneje pa smo s stanovanjsko skupnostjo odprli kemično čistilnico, krpalnico in kopalnico. V ostalili krajih občine pa smo organizirali predavanja in seminarje za konservi-ranje sadja in sočivja, pripravo sokov in mesnih izdelkov. Ti nasveti so ženam vselej koristni. Tudi s kmetijskimi in gospodinjskimi nasveti smo ženam pomagali. Naš center je tudi sodeloval pri ureditvi obrala družbene prehrane in organiziral vsako leto seminarje za vodje in kuharice šolskih mlečnih kuhinj. Katera je vaša največja želja? — Kot mati dveh otrok si najbolj želim, jla bi otroka vzgojila v zavedna delavna državljana in da bi letos uredili vprašanje otroških igrišč in varstvene ustanove v Vidmu-Krškem. To pa ni samo dolžnost žena, temveč celotne družbe. Naj še dodam, da bomo žene letos praznovale svoj praznik 9. marca v dvorani Partizana v Krškem, kjer bo bogat kulturni program in pogostitev žena. upoštevajo problematično stanje, ki bo nastalo že v naslednjih letih. Uprava iudnika pa naj bi omogočila nadaljnji razvoj kovinske delavnice pri rudniku. NENEHNA SKRB ZA ZAPOSLENE Lani so bili vloženi težki milijoni za dobavo zaščitnih sredstev, s katerih uporabo so bili vsi seznanjeni. Kljub temu' pa je bilo v rudniku lani kar 229 nesreč! Kolektiv je zsradi tega izgubil 3279 delovnih dni. Število nesreč je zadnja leta sicer pojenjalo, vendar je občni zbor sindikalne podružnice izrekel zaskrbljenost nad dokaj velikim odstotkom nesreč. Na pobudo proizvajalcev je sindikalna podružnica posredovala pri zobni ambulanti, da ordinira v popoldanskem času. Tudi za izobraževanje zaposlenih je bilo vloženih veliko sredstev. Izkušnje pa so pokazale, da bi se moralo v rudniku uvesti sistematično izobraževanje zaposlenih, kajti lani se jih je veliko izobraževanju upiralo. Rudarji so se zlasti močno udejstvovali v športni dejavnosti, kjer so dosegli lepe uspehe. Lani je bilo v raznih domovih na oddihu 265 članov kolektiva s svojimi družinami. Ker pa rudnik nima lastnega letoviškega doma, je bilo na občnem zboru predlagano, naj bi kupili počitniški dom v Vrsarju pri Poreču, kjer je naprodaj primerna stavba po zelo ugodni ceni. Občni zbor je sprejel več pomembnih sklepov. Članstvu nalaga izpolnitev planskih nalog v proizvodnji; priporoča učvrstitev decentralizacije sindikalnih organizacij, obratnih sindikalnih odborov in sindikalne podružnice; prav tako, naj bi čimveč pristojnosti pre- Zbor proizvajalcev o pravilnikih o delitvi osebnih in čistih dohodkov 2. marca je zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Videm-Krško razpravljal o pravilnikih o delitvi čistega in osebnega dohodka. Na priporočilo komisije za pregled pravilnikov je zbor proizvajalcev z manjšimi pripombami odobril pravilnike sledečih podjetij: Trgovskega podjetja »Resa«, Trgovskega podjetja »Promet«, Valvasorjeve tiskarne, »Transporta«, Tovarne čokolade »Imperial«, Elek-tro, Kmetijske zadruge, Gradbenega podjetja »Sava«, Konfekcije papirja, gostišč »Pri mostu«, »Ko-Najmlajši izmed bratov Lo- močar« in »Murko« (vsa patičev je bil hkrati tudi iz Vidma-Krškega). Potr-najmlajši med nastopajočimi jeni pa so bili Ss pravilni-(Z nastopa na prireditvi »PO- ki »Preskrbe« na Senovem, KAZI KAJ ZNAŠ« v Bresta- Elektrarne v Brestanici, niči — 25. 2. 1962) Restavracije v Senovem, Kmetijske zadruge v Brestanici, gostišča Vinarske zadruge v Kostanjevici in restavracije »Pod Gorjanci« v Kostanjevici. Seja občinskega odbora SZDL 8. marca bo ob 8. uri zjutraj seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Na seji bodo v glavnem obravnavali družbeni plan in proračun občine. Priprave za občni zbor sindikalnega sveta V teku so priprave za občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo konec marca ali v začetku aprila. Občnega zbora se bo udeležilo okrog 110 delegatov, ki bodo zastopali 5200 članov. PESTRA RAZPRAVA NA SINDIKALNEM OBČNEM ZBORU PAPIRNIČARJEV TOVARNE »DJUR0 SALAJ« 27. februarja se je na občnem zboru sindikalne podružnice tovarne celuloze in papirja zbralo kar 134 delegatov. Kot gostje so se občnega zbora udeležili predstavniki republiškega sindikata papir-ničarjev, okrajnega in občinskega sindikalnega sveta ter političnega in občinskega vodstva. Poročilo o problemih in uspehih podjetja ter delu sindikalne podružnice je prebral predsednik tovarniške sindikalne podružnice Zoran Dular. V večurni živahni razpravi so delegati obravnavali določene probleme in predlagali marsikaj koristnega. Veliko govora je bilo o obratu družbene prehrane. Ugotovili so, da je bil sklep o ukinitvi regresa za enolončnico preuranjen, in se hkrati zavzeli za uvedbo regresa v večjem nesli na obračunske in predračunske enote; področje izobraževalne službe v podjetju pa je treba vključiti v dejavnost izobraževalnega centra. Končno naj bi se proučile vse možnosti za nakup počitniškega doma. znesku kot do sedaj. Menili so, da je treba obratu družbene prehrane nuditi pomoč in mu omogočiti, da bo s toplim obrokom hrane zaposlene zadovoljil. O delitvi osebnih dohodkov so delegati menili, da nastajajo pri nagrajevanju prevelike razlike. Delegati so spraševali, čemu se je v tovarni v enem letu na novo zaposlilo 152 ljudi, ki obremenjujejo osebne dohodke. Predlagali so, naj bi se osebni dohodek ugotavljal po ekonomskih enotah. Ugotovljeno je bilo tudi, da nekateri delovodje nimajo pravilnega odnosa do delavcev. Občni zbor je nadalje predlagal, naj bi uprava podjetja upoštevala zaposlene na lesnem prostoru in jih sčasoma zaposlila v proizvodnji. Do sedaj se je namreč dogajalo, da so na novo zaposleni dobili takoj zaposlitev v proizvodnji, delavci z lesnega prostora pa so morali še naprej ostati na težkih delovnih mestih. Neki delegat je razpravljal o delu sindikalnih pododborov v tovarni in ugotovil, da njihovo delo ni najboljše. Predlagano je še bilo, naj bi se športna dejavnost v tovarnj nekoliko razgibala. Na občnem zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor sindikalne podružnice in delegate za občinsko sindikalno konferenco. V marcu bodo zbori občanov Občinski odbor SZDL bo še ta mesec sklical zbore občanov, na katerih bodo razpravljali o družbenem planu in proračunu občine za leto 1962. V bodoče bodo zbori občanov namesto sedanjih masovnih sestankov SZDL in zborov volivcev. Zakaj propadajo naši sadovnjaki In vinogradi? Delavska univerza bo prihodnji teden organizirala predavanja v Dolenji vasi, Velikem Podlogu, Leskov-cu, na Senušah, Velikem Trnu, Raki, v Podbočju, Kostanjevici, na Gori in v Koprivnici. Kmetijski strokovnjaki z občine bodo predavali »Zakaj propadajo naši sadovnjaki in vinogradi«. ZAPISKI Z LETNE SKUPŠČINE BORCEV NOB IZ VIDMA-KRŠKEGA Borci: ali poznate svoje pravice ? 28. februarja je bila v Vidmu-Krškem redna letna skupščina Občinskega združenja borcev NOV. 55 delegatov je na skupščini zastopalo preko 1300 članov ZB. Tov. Franc Dragan, tajnik Občinskega združenja ZB je prebral zanimivo poročilo, v katerem je bilo med drugim poudarjeno, da se je delo občinskega združenja odvijalo v komisijah. ! Komisija za skrb borcev je prejela v preteklem letu 120 prošenj različne vsebine; prošnje je reševala v soglasju z i osnovnimi organizacijami. : Stalne podpore oziroma ob-! činske priznavalnine so bile I odobrene 8 borcem, enkratno denarno pomoč pa je prejelo 23 borcev. Za upokojitev je občinski odbor ZB predlagal 17 bivših borcev, od katerih Jih 11 pokojnino že prejema. V kratkem pa bo predlaganih za upokojitev še 7 članov. Dolgovi iz sklada za obnovo podeželja so bili odpisani vsem članom ZB. Za gradnjo stanovanj je bilo odobreno iz stanovanjskega slada 8 milijonov dinarjev z 1-odst. obrestno mero. Upravni odbor stanovanjskega sklada je borcem NOV nudil še druge olajšave. Vprašanje zdravljenja borcev je iz leta v leto bolj perece. Zato bo občinski odbor ZB zajamčil zdravljenje svojim članom tudi v poletnem času. Lani je bilo na okrevanju 120 članov, letos pa se jih bo moralo zdraviti še več. Zato bi kazalo, da bi se zdravstvena komisija sestala posebej zaradi borcev, predlaganih za okrevanje ali zdravljenje. Na okrevanje pa jih bodo pošiljali v bližnja okrevališča, in sicer na Lisco, Bo-hor, Polom itd., ker so stroški v domačih domovih znatno manjši. Tako bo letos možno poslati na okrevanje več članov. Veliko pozornosti so bili deležni zlasti otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Komisija je zabeležila 60 takih otrok; vsi prejemajo študijsko podporo alj pa invalidski dodatek. V minulem letu je bilo poslanih na okrevanje 10 otrok. Komisija se stalno zanima za življenje teh otrok, za njihove učne uspehe In življenjske razmere. Zlasti je bilo odgovorno in težavno delo komisije za priznavanje posebne delovne dobe. Komisija je prejela kar 165 prošenj in ji je uspelo 117 primerov ugodno rešiti, nekaj prošenj pa še rešujejo. Komisija za izobraževanje članov ZB je organizirala več sestankov in sej, na katerih je bilo članom pojasnjen pomen izobraževanja. V zadnjih letih je uspešno dokončalo razne šole in tečaje preko 170 članov ZB, lepo število pa se jih še izobražuje. Komisija je dajala tem članom tudi občasno denarno pomoč. Delo komisije za zgodovinsko dejavnost je bilo v preteklem letu osredotočeno na dovršitev topografije NOB in življenjepise borcev. Veliko vlogo je komisija odigrala lani ob praznovanju 20-letnice vstaje. Dajala je napotke za organizacijo razstav zgodovinskega gradiva in pomagala pripravljati proslave. Premalo pa je bilo storjenega pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB. Tudi komisija za spomeniško dejavnost je opravila svoje naloge. Na pobudo osnovnih organizacij je bilo lani postavljenih več obeležij in spomenikov. Letos bo v Brestanici postavljen spomenik v spomin na izseljeništvo. Do sedaj je bilo v občini postavljenih 11 spomenikov, 11 spominskih plošč in 4 obeležja. V pestri razpravi je sodelovalo več delegatov. Predlagali so, naj bi se na Raki vzidala spominska plošča in uredilo zanemarjeno grobišče borcev na pokopališču v Oštercu. člani ZB iz Velikega Trna so vključeni v organizacijo ZB na Raki, vendar zaradi slabih avtobusnih zvez ne morejo prihajati na sestanke. Predlagano je bilo, naj bi se vključili v organizacijo ZB v Les-kovcu. Glede postavitve novih spomenikov pa Je skupščina priporočila organizacijam, naj bi se prej uredila grobišča borcev .Prav tako naj bi ObLO izdal odlok o zaščiti posamez. ruh partizanskih grobov. Le tako bi bilo zajamčeno, da ne bi grobov padlih borcev prekopali. Predlagano je bilo tudi, naj bi se na območju občine organizirali seminarji, na katerih bi se člani ZB seznanili s svojimi pravicami. DOLENJSKI LIST 13 „SKUHALA BOM ŽGANCE..." ».Oh. s kako zavzetostjo je mama pripovedovala o tem dogodku! Obiskal jo je bo-rec-partizan. Na griču, od koder je bil lep razgled tja do Kolpe in še čez na hrvaško stran, je bila straža. Straža se je menjala vsake štiri ure. Med borci na straži je bil tudi mlad partizan s Primorskega. Pod gričem je stalo nekaj hiš. med njimi tudi prikupna hišica, ki jo je naš znanec tako rad obiskoval. Mama je osamljena bila ravnokar sedla k mizi. S krožnika se je kadilo zelje g žganci. Iznenada je neka postava zastrla vhodna vra-ta* ki so edina razsvetljevala temačni prostor v veži. Nekako z zadrego je borec z brzostrelko pozdravil mamo: — Dober dan. mati! — Pozdravljen, ravno prav si prišel^ tudi zate imam dovolj skuhanega. .Videla je, kako so se mu zasvetile oči ob pogledu na žgance. Vstala je od mize in postavila svoj krožnik preden j. — Le jej, saj si močan in zdrav! Pred nedavnim so minile borbe tod okoli in ni bilo časa jesti. Mama je z zadovoljstvom gledala mladega partizana, kako mu je šlo vse v slast, kar je pripravila. Opazovala ga je in razmišljala: Kdo ve. katera mati in kje daje R E G I N A F I R sedaj jesti mojima dvema? Spomnila se je tudi moža, ki je bil v prvi svetovni vojni. V vsakem pismu je zapisal: — Pošlji mi žgancev in krompirja v oblicah, lačni smo. Potem je nekje izprosila moko in spekla kruh. Toda kruh je prišel na cilj ves plesnjiv; a tudi tega je kmalu zmanjkalo. Tedaj je bila v skrbeh za moža, sedaj pa za svoja dva otroka. Vendar je njen mož prestal rusko zimo. močvirje v Galiciji in zapore v Judenburgu, vrnil se je k njej in otrokom. •Tu na pragu domače hiše pa ga je po zaslugi izdajalca zadela roka krvoločne bande. To. kar je pretrpela v preteklosti in se- daj, jo je še bolj utrdilo. Ce je le mogla, je vsakemu rada pomagala. Za partizane pa bi bila dala tudi zadnji grižljaj, četudi bi bila sama lačna. Mladi Primorec je mami rad pripovedoval o dolgih pohodih in borbah v Kordunu, na Notranjskem in Primorskem. Pripovedoval ji je. da bodo šli kmalu na Kordun po sol. nositi, odnesla v mlin. Tudi mlinar je bil partizan, postavljen od vojaške komande, ker je mlin delal tudi za vojaške enote. Prišla je po bližnjici, po poteh, ki jih v teh časih že dolgo ni nihče popravljal. Zato jo ]e pot še bolj utrudila. — Boš mi zmlel koruzo? Lepo moko mi napravi, bom imela za žgance! Mlinar jo je poznal ln ji črtica je posvečena vsem belokranjskim materam ki so si od ust odtegovale, da so lahko postregle borcem partizanske vojske — Mati, če se vrnem, vam prinesem soli, — je veselo rekel. — Glavno je. da se vrneš, pa čeprav ne boš prinesel soli; skuhala bom žgance iz sveže moke. Tudi brez soli bodo dobri, sladki. Vedela je. kako dragocena je sol in kako drago morajo včasih borci plačevati take podvige. Ko bo vojne konec, bo tudi soli dovolj, si je mislila. Potem se je poslovil od mame in še naročil: — Pa zdravi ostanite! Ko se vrnem, vas obiščem. Mama mu je še enkrat obljubila, da bo skuhala dobre žgance, ko se vrne. Na peči je posušila koruzo in jo potem v vrečki pod roko, ker na glavi zaradi starosti ni mogla več takoj zmlel ker uzo. da ni imela dveh poti. Spoštoval jo je in jo imel rad. Vedel je. da bolj skrbi za druge kakor zase. Vesela je nesla koruzno moko domov. Gotovo se bo vrnil z drugega pohoda Izmučen, utrujen in lačen. Prišel bo in spet bo njegova postava zasenčila vhodna vrata. Nasmejan bo — Pozdravljena, mama! Na mizi pa se bo dvigala sopara iz sveže kuhanih žgancev. Tiste dni so se vračali borci iz Korduna. Zaradi soli. ki so jo šle iskat vojaške enote za bolnišnice ln civiliste, so se bile hude borbe pri prehodu čez Drežnico na Hrvaškem. Ustaši so jih napadali, da jim onemogočijo prenos soli. Tako so morale posebne skupine čistiti pot oziroma prehod, da so druge lahko prenesle sol na varno. Mama pa je čakala zaman. Njen znanec se ni vrnil. Ni vedela, če je ostal živ ali ne. Tudi hišico pod gričkom je kmalu zajela ofenziva. Na pogorišču je ostalo le ognjišče in krušna peč. Spet je mama slonela pred ognjiščem in kuhala žgance. Će je pot zanesla lačnega partizana mimo pogorišča, je vedno imela zanj skromno okrepčilo. France Mihelič: MATI Veliko zanimanje za okrajno revijo Bogdan Bogdan Borčič: BOSANČEK Pred dnevi sta bila v Vldmu-Krškcm ln v Novem mestu sektorska posveta za pripravo okrajne revije kulturne dejavnosti. Enajst dramskih skupin, 6 pevskih zborov ln 7 zabavno glasbenih ansamblov s pevci zabavnih popevk ter večje število recitatorjev je že poslalo prijave. Ocenjevanje se je že pričelo. Prvi so nastopili Igralci Svobode »Bratje MUavcl« iz Brezine. Že lani so na reviji dosegli zelo lep uspeh. Predsednik žirije nam je o letošnji predstavi zaupaj le to, da je bil prijetno presenečen nad Izvedbo, saj je bila še boljša kot lani. Mesec marec bo potekal v znamenju mrzličnih priprav stoterih vaj, predstav in upanja na uspeh. Žirija bo močno zaposlena. Skoraj vsak dan bo morala oceniti nastop te ali one skupine. Ocenjevanju bodo sledili razgovori in posveti. Do revije se lahko Se marsikaj popravi, prav tako tudi glede priprav kandidatov iz scvnlške občine: žirija namreč nima od tam na seznamu še vedno nobene. Pa vendar so v tej občini Svobode, kulturne skupine ln posamezniki, ki reviji ne bi delali sramote. Tam je tudi občinski svet Svobod In prosvetnih društev! In izbor? Ne bo lahek. Prijavljena dela so vsa zanimiva, izvajalci najboljši amaterji v okraju, število nastopajočih na reviji omejeno. Morda bo odločala ena sama točka. Izbor bo znan 31. marca. Dvajset dni za tem se bo v Domu Svobode v Vldmu-Krškcm v svečanem vzdušju pričela revija. Tudi tam se že temeljito pripravljajo. Pravijo, da bo še lepše kot lani. skupinam iz vsega okraja bodo pripravili prisrčen sprejem. Predsedstvo okraj- nega sveta Svobod bo vsaki nastopajoči skupini poklonilo lepo spominsko darilo. Če ga bo dobila skupina, ki bo Izvajala »Othella«, aH tisti, ki se bodo predstavili s »Kastelko« ali morda »Jurčkom«, če ga bo dobil zbor, ki bo pel »Mojccj«, aH ansambel, ki bo Izvajal »Mačk the Knife«, ali kdor koli, bo to priznanje umetniški rasti vsega našega amaterstva. —!č Obisk pri mladih lutkarjih Pionirji osnovne šole v Metliki imajo lutkarski krožek, ki šteje deset članov. Letos so dali že tri predstave v Metliki in enkrat gostovali v Gradcu. Tov. Brancljeva, ki krožek vodi, nam je o njem povedala: »V začetku nismo imeli ničesar. KUD JANEZ MA-RENTIC nam je dal nekaj sredstev, da smo si dali napraviti oderček. Učenci so sami izdelali lutke. Ekipo imamo organizirano tako, da eni samo igrajo, drugi pa skrbe za vse ostalo. Letos nam je šola dala najpotrebnejše stvari, da IZ RAZPRAV O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI 2 Ne gre zgolj za vsakdanji kruh Tudi na političnem področju je bil storjen velik razvoj. Razvile so se nove oblike Socialistične zveze in Zveze komunistov. Socialistična zveza delovnega ljudstva je postala najpomembnejši organizem družbenega samoupravljanja, ki mora biti poučen o vseh rečeh, ki lahko da svoje mnenje o vseh zadevah in ki se ima pravico vmešati v vse — seveda brez ukazovanja. članstvo v Socialistični zvezi postaja pravica slehernega državljana, ki priznava njen program. Zatorej mora Socialistična zveza dobiti svoje mesto tudi v ustavi — kot ustavni organ. Zveza komunistov sicer ni samoupravni organ, toda kot jedro Socialistične zveze ima vso možnost, da s prepričevanjem usmerja ves razvoj k napredku. Svoje vodilne vloge ne izraža več z ukazovanjem, temveč s silo prepričanja. Zveza komunistov nima name na, da bi vladala namesto ljudi, ampak je njena naloga, da idejno usposobi ljudi, da bodo sami znali vladati svoje tovarne, svojo komuno in širšo skupnost. Namesto ljudskega odbora: občinska skupščina V tem času, se pravi po letu 1953, se je razvil tudi komunalni sistem. Komuna je postala čisto nov pojav neposredne demokracije. Občinski ljudski odbor je le še na pol državni organ, sicer pa čedalje bolj postaja usmerjevalec in vsklajevalec vsega življenja v komuni — v tem spletu samoupravnih or- ganizmov, povezanih med seboj. To bi si lahko razložili nekako takole: vsak samoupravni mehanizem — delovni kolektiv tovarne, stanovanjska skupnost, krajevni odbor, kolektiv bolnišnice, šolski odbor, hišni svet in mnogi drugi — sicer diha z lastnimi pljuči, hkrati pa je z vsemi svojimi žilami in živci vključen v celotno telo komune. Vloga koordinatorja in usmerjevalca vseh teh interesov pripada ljudskemu odboru, ki pa smiselno in seveda tudi vsebinsko postaja preozek pojem in bo po novi ustavi najbrž preimenovan v občinsko skupščino. Vsebinsko, ne le smiselno, bo to nov pojav, ko se bo skupščina otresla kopice drobnih nalog, ki jih zdaj opravlja ljudski odbor, in se posvetila bistvenim vprašanjem v komuni. Ste vilna drobna vprašanja naj bi prenesla na odbore (sedanje svete ljudskega odbora) ali pa kar na operativo uprave. Delavski razred postaja vodilni činitelj Ker imamo poleg proizvajalcev v gospodarstvu tudi upravljavce v družbenih službah, se bodo poslej odprla vrata v zbor proizvajalcev tudi predstavnikom proizvajalcev nematerialnih dobrin. Po novi ustavi, sodeč po dosedanjih razpravah naj bi se zbor proizvajalcev na vseh nivojih — v komuni, okraju, republiki in zvezi — preimenoval v zbor delovnih skupnosti ali pa naj bi imelo kar vsako torišče družbene dejavnosti svoj zbor proizvajalcev. Ta pojav ne pomeni le neko organizacijsko spremembo, ampak se v njem kaže tudi nova kvaliteta: s premagovanjem razrednih razlik se je razširil delavski razred, ki postaja s svojo materialno močjo in zavestjo vodilni činitelj v naši družbi. Zaradi novega položaja našega državljana v družbi, zavoljo njegovih upravljalskih pravic in dolžnosti tako v podjetju, ustanovi in komuni kakor tudi v širši skupnosti, naj bi se tudi zbori volivcev poslej imenovali zbori občanov. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori kot samouprava v naselju, v mestu in na vasi, naj bi imeli po novi ustavi skupen naziv — krajevna skupnost. Poslanci in referendum Poslancev po novi ustavi ne bi več volili na podlagi splošne in enake volilne pravice neposredno, razen v občinski zbor. V našem družbenem sistemu, v pogojih neposredne demokracije, ni več klasičnega poslanca za parlament. V širši, demokratični razpravi, v kateri bi tvorno sodelovala Socialistična zveza, bi izbrali najprej kandidate, izmed njih pa bi ljudski odbor izvolil poslance, s tem da bi moral poslance v Zvezni zbor in Republiški zbor potrditi še referendum. To se pravi, da bi imeli delovni ljudje, ki bi že tako in tako sodelovali pri določanju kandidatov, še to možnost, da bi z referendumom poslance potrdili ali ne. Zmanjšana vloga zveznega izvršnega sveta Nova ustava bo uzakonila okraj kot skupnost komun, ki je še potrebna, dokler komunalni sistem ne bo tako razvit, da bodo komune lahko delovale popolnoma samostojno. smo lahko nastopili z igrico »Kralj Matjaž in Alen-čica«. Nameravamo gostovati še na Suhorju, Radovi-ct in v Semiču. Ponovili bomo igrico še enkrat v Metliki, ker bodo prišli na obisk učenci iz osnovne šole v Žakanju. Volja je dobra, samo denarja nimamo.' Upajmo, da se bo našla tudi zanje pomoč. Li. Ste si že naročili SLOVENSKI PRAVOPIS? Državna založba Slovenije bo letos izdala novi SLOVENSKI PRAVOPIS, za katerega vlada med najširšimi plastmi izredno zanimanje. Knjiga bo stala za naročnike 4500 din, ki jih je treba plačati v največ dveh obrokih do 15. aprila, če hočete dobiti pravopis po znižani ceni. — Knjigarna v Brežicah je zabeležila do sobote že nad 50 naročnikov, vsaj še toliko pa jih bo zbrala v prihodnjih tednih. Knjigarna v Novem mestu ima že zdaj čez 100 naročnikov. Novi pravopis si lahko naročite v najbližji knjigarni, lahko pa tudi naravnost pri Državni založbi Slovenije (Ljubljana, Mestni trg 26). — Novi pravopis bo po izidu hitro razprodan, zato si zaradi omejene naklade in velikega povpraševanja knjigo pravočasno zagotovite! Bogdan Borčič: PARIŠKI KLOŠAR DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM Ko bi imeli več igrač. Z obiska v kandijskem otroškem vrtcu v Novem mestu Zunaj je bilo megleno in na cestah se je topil sneg, ki ga je ponoči nasulo. V Kandijskem vrtcu pa je sijalo sonce. Tisto sonce, ki na lahko ustvari samo sreča Matjažkov, Andrcjčkov in drugih malih bitij in ki se ne da prenesti na papir. V veliki, svetli sobi so Posedli okrog ličnih mizic in si kar sami delijo malico. Seveda, to nalogo ima 'dežurni', to pa je tisti, ki je bil zjutraj najbolj priden. Tako je tudi prav! Celo naj za otroka ne bo kazen, temveč nagrada. In Janez je vesel, da sme deliti malico. Zdi se mu, da je že velik in veliki ljudje semorajo lepo vesti. Malica je dobra ln ko-viur je še posebno teknila, dobi dodatek. Potem je na vrsti telovadba. Tu ni tako enostavno, kot morda Irti-''lile! Iz ptička, ki krili s Perutlcami, je treba naenkrat postati žaba ali neroden medved pa morda mu-ca ali petelinček, ki stoji na eni nogi. Najlepše je seveda gledati diafilme in pri tem poslušati tova išico vzgojiteljico. •V daljni deželi so živele drobne Kapljice, Njiliova niamica je bila morje '^...« Velike, začudene °č'ce so strmele na steno, kjer so se vedno znova porajale slike iz pravljice. Otroci so zadovoljni in v Vrtcu jim je prijetno. Za spremembo jedilnika Riževi cmoki: Skuhaj precej gost mlečni riž in pusti, da se ohladi. Ohlajenega oblikuj v majhne cmoke, povaljaj v moki, v raztepenem jajcu, drobtinicah in ocvri na vroči masti. Cmoke serviraj k mesni omaki, lahko Pa jih posipaš s sladkorjem in serviraš s kompotom. Jetrni kruhki: v mesnem slrojčku zmeljemo 25 dkg svinjskih ali telečjih jeter, dve trdo kuhani jajci. dve sardeli in pol čebule. V skledi vmešamo 7 dkg masla in nato dodamo še jetrno zmes, dobro z-mešamo, dodamo še sneg enega beljaka, sol, poper in nekaj kapljic limonove-8a soka. Narežemo bel kruh in rezine namažemo 2 Jetrno pašteto. Kruhke tožimo na pekač in jih Pečemo deset minut. Ocvrte hrenovke: iz 40 dkg skuhanega in pretla-tenega krompirja, 15 dkg m°ke, soli in 1 jajca napravite testo. Razvaljajte Ka in narežite na tako dol-Se kose, da vanje dobro ^'uete hrenovke. Ocvrite na vroči masti in servirajte s solato. Mlade mamice • • • ali veste, da dojenčka lahko peljete na sprehod že Petnajst dni po rojstvu? Ne smete pa puščati vozička z otrokom na soncu, ker ]ahko otrok nevarno zboli, ^osebno spomladansko son-Co ie lahko nevarno. Otrok |»hko dobi toksikozo, ki re kaze v tem, da otrok izgubi Prejšnjo količino vode. V nekaj urah lahko izgubi Otrok toliko vode. da je to rrjp nevarno, če pomisli-da predstavlja voda 70 "^stotkov njegove teže. »Ko bi imeli več igrač, bi bilo še mnogo lepše,' je potožila vzgojiteljica Milena. Morda bi se katero izmed podjetij res lahko kdaj spomnilo na vrtec. Saj ne iščejo veliko, toda ko bi imeli še ta ali oni vzgojni pripomoček ali igračo, bi se takoj poznalo... Tudi za igrišče se borijo že dlje časa. Skrbi jih, kako bo spomladi, ko so otroci najraje zunaj. V Ragov len je treba iti preko najbolj prometnega križišča. Kmalu bodo lahko spet na tratah — toda ali imajo naši najmlajši povsod tudi primerne prostore za izživljanje? zato bi bilo prav, ko bi kje bliže dobili prostor za igrišče. Radi bi si uredili gredico, kjer bi otroci opazovali klitje, in pomlad bi bila kot nalašč za to. Sami bi lahko skrbeli za rastline, saj tako najlaže spoznajo skrivnost prirode in njene lepote. V vrtcu imajo tri vzgojiteljice in nekateri otroci ostanejo tam do treh popoldne, ko se njihovi starši vrnejo z dela. Mesečna oskrba s prehrano je 3.000 dinarjev, za otroke, ki v vrtcu ne jedo, pa plačujejo starši 800 din mesečno. To lit pretirana cena. Otrokom jc hrana v vrtcu všeč in tudi tisti, ki so doma izbirčni, tu pozabijo na to. Kako tudi ne bi, ko v kuhinji večkrat tako prijetno diši po palačinkah kot onega dne? —db PRED TRADICIONALNIM SREČANJEM V VAJAH NA ORODJU »Karlovčani so favoriti« — trdi načelnica novomeškega Partizana in predsednica komisije za orodno telovadbo pri OZTK tov. Ruža Kovačič, vendar pristavlja, da ima domača moška vrsta precej upanja na zmago — V soboto, 10. marca, bomo lahko v dvorani kina KRKA pričeli kvalitetne orodne telovadbe — Ne zamudite tradicionalnega srečanja s Karlovcem! Ko smo že pri letošnjem dvoboju, ki ga bo zaradi slabega finančnega stanja možno orga-nizirau le zaradi pomoči nekaterih novomeških podjeUJ, bi se mimogrede ustavili pri trenutno najbolj aktualnem problemu v novomeškem športu. Položaj Je tak, da se vsiljuje vprašanje Izstopa Iz ligaških tekmovanj. V tem primeru bomo v Novem mestu Izgubili še tiste redke kvalitetne športne prireditve, ki smo jih imeli doslej. Posledice so že na dlani: dobro situirana društva iz drugih krajev, posebno lz Ljubljane, se že zanimajo za najboljše novomeške športnike. Na tej podlagi so pred kratkim zahtevali izpisnice iz društva nekateri znani športniki: Penko, Spilar, Potrč ln Goleš. Njihove odločitve so več ali manj razumljive In če ne bomo tu hitro nekaj ukrenili, bo škoda za nadaljnji razvoj športa v Novem mestu .občini in okraju občutna. Morda pa se bo položaj v kratkem le uredil, ker društvo tku pno z občinsko zvezo za telesno kulturo pripravlja razširjeni sestanek, na katerega bodo povabili predstavnike ObLO, OLO, OZTK ter političnih ln ostalih organizacij. Kvalitetna orodna telovadba - tradicija! 2e pred več desetletji smo imeli v Novem mestu vrsto prav dobrih telovadcev, ki so uspešno nastopili v okviru Slovenije in države. Spomnimo se samo Leona Stuklja, ki jc na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvajal zlate medalje. Takrat Je bilo Novo mesto znan telovadni center. Po osvoboditvi smo tudi orodni telovadbi posvečali precej pozornosti, toda še vse premalo. Predvsem vrste so imele na tekmovanjih vidne uspehe, posamez-niiki p« v vrh slovenske aH jugoslovanske orodne telovadbe niso prii-U. Pri novomeškem Partizanu uspešno deluje tudi sekcija za orodno telovadbo, vendar ima premalo tekmovanj. To je glavni vzrok, da orodna telovadba ne napreduje še hitreje. Tudi pomanjkanje sposobnih strokovnjakov je bilo še do nedavnega zelo pereč problem, vendar so ga v zadnjem letu uspešno rešili. Fantje trenirajo skoraj vsak dan po 3 ure Obiskali smo telovadnico gimnazije — »glavni stan- novomeške sekcije za orodno telovadbo. Oddelek mlajših mladink, ki jih vodi Draga Misle-jeva, je ravno končal vadbeno uro. Za vadbo so bile že pripravljene starejše mladinke. V tem oddelku je tudi vrsta orodnih telovadk, ki bo zastopala Novo mesto V srečanju s Kar-iovčankami. Najprej je novi trener za orodno telovadbo tovariš 2ivič (naj povemo, da je Za strelski šport zima ni bila mrtva sezona Letošnja zima kljub dolgotrajnemu snegu in mrazu suel-cem ni pomenila počitka Liga-ško tekmovanje, ki se Je najprej začelo v eni skupini, jc zbudilo tudi ostale strelske družine. Zaradi velikega zanimanja za ta način tekmovanja je okrajni strelski odbor sestavil še eno skupino desetih družin. Rezultati kažejo, da se za dobre strelce v našem okraju ni bati. Desetčlanske ekipe, ki nastopajo na tekmovanju ter njihovi rezultati so jamstvo, da nas bodo lahko uspešno zastopale v drugem delu tekmovanja. Dejstvo, da bodo letos na vseh republiških tekmovanjih zastopane občinske ekipe, narekuje občinskim strelskim odborom veliko večjo skrb ln odgovornost. Mnenja sem, da pomanjkanje sredstev pri občinskih strelskih odborih ne bi smelo hiti ovira, da bi najboljši strelci v občini ne tekmovali v republiškem merilu. Rezultate druge skupine strelskega ligaškoga tekmovanja bomo objavili v prihodnji številki -Dolenjskega lista-. M. S. Rezultati strelskega tekmovanja SD Novoles : SD 13. maj (OMZ) 2:0 - 1455:1428, SD Celuloza : SD Trebnje 2:0 — 1701: 1655, SD Svoboda : SD Metlika 2:0 - 1428:0, SD Pionir : SD Milan Majcen uč 2:0 — 1714: 1318, SD Železničar : SD Senovo 2:0 - 1543:0. REZULTATI V. KOLA SD Trebnje : SD 13. maj 2:0 - 1670:14«0, SD Celuloza : SD Svoboda 2:0 - 1693:1408, SD Metlika : SD Boris Kidrič 2:0 -1465:0, SD Milan Majcen : SD 2elezr.ičar 0:2 - 1279:1422, SD Konir : SD Novoles 2:0 - 1701: 1495. VRSTNI RED PO ODIGRANEM V. KOLU 1. SD Pionir 8353 krogov, 2. SD Celuloza 8316, 3. SD Železničar 7401, 4. SD Svoboda 733?, 5. SD Metlika 5673, 6. SD 13. maj (ONZ) 7323, 7. SD Novoles 7138, 8. SD Trebnje 6093 , 9. SD Boris Kidrič 1401, 10. SD Milan Majcen 3961 krogov. asistent za orodno telovadbo na visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu, v Novem mestu pa služi vojaški rok) celoten oddelek s posebnimi vajami dobro ogrel ,nato pa se je oddelek razdelil. Iz njega se je izločila vrsta telovadk, ki se pripravljajo za dvoboj s Karlovcem. Te je prevzel tov. 21vič in jih odpeljal k btradlji, kjer 60 vadile vaje za dvoboj, ostale pa je prevzela načelnica društva Ruža Kovačič in z njimi vadila parteme vaje. Tako se odvijajo vadbene ure vsak teden. Telovadnica je v večernih urah vedno polna. Ker je oddelkov veliko, večkrat tudi po dva oddelka naenkrat vadita v telovadnici. Tudi tokrat so v drugem kotu telovadci -pilili- vaje, s katerimi bodo nastopili v soboto zvečer v kinu Krka. Pri »delu« smo videli skoraj vse in moramo priznati, da so nas presenetili. Tudi dekleta nočejo zaostajati Tudi dekleta veliko vadijo. S trenerjem so zelo zadovoljne in pravijo, da so se v tem času, odkar jih trenira, veliko naučile, posebno zato, ker zna vsako Športnice za dan žena V nedeljo Je okrajni strelski odbor Novega mesta organiziral drugo tekmovanje občinskih reprezentanc ženskih ekip za dan žena. Nastopile so samo tri občinske reprezentance. — Zmagala Je premočno ekipa ObSO Novega mesta s 624 krogi, druga je ekipa obSO Trebnje s 533 krogi, tretja pa ekipa ObSO Črnomelj (326 krogov). Najboljše posameznice so bile pri Novomeščankah Angelca Dežman 167, Joža Ribič 162 ln Cvetka Knap 158, pri Trebanj-kah Hereog 153, Lipar 144 in pri Crnomaljkah Ilrovat 145 ir: Vajs 136. Borba bi bila veliko bolj zanimiva, ko bi se bile udeležile tudi ekipe Sevnice, Krškega, Brežic in Metlike. Kegljačice v Kočevju Kegljaški klub Kočevje Je priredil v nedeljo tekmovanje ženskih ekip v kegljanju, in sicer v počasUtev dneva žena. Povabili so vse dolenjske ženske ekipe. Vabilu se je odzvala tudi ženska ekipa Pionirja. Tekmovanje je bilo na novem štiristeznem kegljišču. Nastopile so štiri okipe: zmagala pa je I. ekipa Kočevja, ki je podrla 1673 kegljev. Druga Je ekipa Pionirja s 1647 keglji. precej pa sta zaostali ekipi Kočevja II. in Grosuplja. Med posameznicami Je zmagala članica Pionirja Osolniko-va s 311 keglji, druga je bila Bencinova ln tretja Sr.ebergcr-jeva (obe Kočevje). Tekmovalke Pionirja so dosegle naslednje rezultate: Osolnik 311, Ora-žem 280, Simc 276, Zelnik 266, Zaharija 263 in Sečen 213. Re-zultaU so 6lab£l zaradi pretežkih kegljev. EN KROJ — TRI RAZLIČNE BLUZE Ce smo domiselne, si lahko kar same naredimo bluzo ali jopico iz blaga, ki nam najbolj ustreza. Kroj je popolnoma enostaven, jopice pa se razlikujejo v tem, da je prva iz debelejše enobarvne čokoladnorjave in temnosive flanele, ki jo lahko okrasimo z vezenino, druga je iz črtastega blaga in jo bomo nosile v službi, tretjo pa labko ukrojimo iz tanjšega ttvccda in jo pozimi lahko nosimo preko tanjše bluzice ali puloverja. »OTROK IN DRUŽINA" - nepogrešljivo branje Izšla je prva letošnja številka revije »Otrok in družina«. V njej najdemo mnogo koristnega branja ter nasvetov za starše in vzgojitelje. To pot piše dr. Milica Bergant o tem, kako mora vzgoja upoštevati otroKove socialne potrebe, Helena Pu-harjeva in Jovita PoUgorni-kova pa sta se v »Pomenku s starši« dotaknili spolne vzgoje otroka. Razen vzgojnih, zdravstvenih in pravnih nasvetov boste našli v reviji še nasvet, kako lahko uredite kotiček za šolarje, sezna- nili pa se boste tudi s tem, katere knjige so primerne za najmlajše in katere za starejše otroke. Priporočamo vsem, ki bi radi našli odgovor na to ali ono vprašanje: najboljši nasvet najdete v reviji »Otrok in družina«. Ko jo boste prvič prebrali, je ne boste mogli več pogrešati. Razen tega, da ima revija veliko prijetnega branja, pa je tudi lepo ilustrirana in poceni, saj je naročnina za celo leto komaj 800 din. pr.ino nazorno pokazati. Težko je reči, katera je trenutno najboljša. Poleg »starih« telovadk Sitarjeve, Levičarjeve. Kožuhove in Potrčeve sta v vrsti tudi novinki Pajničeva in Crničeva, ki že dohitevata iz-kušenej ?e. Moško trsto vodi Miro Bav-dek V vrsti so poleg članov Ivanoviča, Petelina in Kopriv-nika še mladinci Pavlin, Ogrinc in Kopač. Pred treningom smo se pogovorili z načolnlco Kovačičevo o vsem, kar zadeva novomeško orodno telovadbo. Povedala nam jc, da je sedaj položaj povsem drugačen, ko pri treningu pomaga trener 2ivič. Ce bodo zagotovljena še tekmovanja, se novomeški orodni telovadbi obetajo boljši časi. Seveda je vse to odvisno od sredstev, teh pa primanjkuje. Za konec še nekaj podatkov o sobotnem dvoboju: pričel se bo popoldne v telovadnici gimnazije s preskokom čez konja ln z vajami na krogih, nadaljeval pa se bo ob 20. url v dvorani kina -Krka- z nastopi na drogu, bradlji, konju z ročaji ln v parterju (moški) ter na gredi, dvovišinski bradlji in v parterju (ženske). Franc Mlkec Okrajno kegljaško prvenstvo posameznikov V Kanižarici se je pričelo okrajno prvenstvo posameznikov. Nastopa 22 tekmovalcev iz vr/eh dolenjskih klubov. — Trenutno je v vodstvu član Rudarja — Kanižarica VAJS z zelo dobrima rezultatoma 820 in 815 keglji. Ostali tekmovalci so dosegli precej slabše rezultate ln se jim pozna, da ne morejo redno trenirati ca 200 lučajev. Soliden rezultat sta dosegla Topličan Krušič (790 kegljev) in domačin Stepan (707 kegljev). Tekmovanje posameznikov bo zaključeno prihodnjo nedeljo, ko bo nastopilo ostalih deset tekmvalcev iz Brežic, Novega mesta (Pionir) in Kani žarice. Nada Sitar: stoja na dvovišinski bradlji (Foto: Milan Petelin) Črnomaljski kegljači in strelci med seboj V počastitev praznika občine Črnomelj so bila številna tekmovanja v različnih športnih panogah. Za najboljša moštva in posameznike je ObLO Črnomelj razpisal štiri pokale. Zlasti množično je bilo tekmovanje v kegljanju, saj Je tekmovalo kar 16 ekip. Ker so moštva tekmovala vsako z vsakim, se je zvrstilo v poldrugem mesecu 120 dvobojev,. Pokal si ;e pridobilo prvo moštvo »Rudarja- iz Kanižaricc. Drugo oz. tretje mesto sta zasedli moštvi iz Gradca oziroma uslužbencev ObLO, ki sta dosegli er.ako število zmag, vendar so prvi imeli boljšo razliko. Na 4. in 3. mestu so kegljači »Zore« ln JLA, medtem ko so si upokojenci priborili častno 10 .mesto. Tudi v streljanju z zračno puško so imeli največ uspeha strelci iz Kanižarlce. Tekmo\ a- lo je 26 ekip. Vsaka Je štela po štiri tekmovalce. Največ krogov si Je »pristreUalo« prvo moštvo DPI) Svobode - Kani-žarica, drugo mesto so zasedli strelci podjetja »BEGRAD«, tretje in četrto pa strelci BELT in JLA. Članice so se uvrstile na 9. mesto, Od pionirskih pa Je bila najboljša ekipa iz Kanižarlce, ki je v skupni razvrstitvi zasedla 12. mesto. • Med posamezniki je zasedel prvo mesto Drago DjuraševiC (83 krogov od 100 možnih), drugI Je bil Jože Macele (oba Svoboda - Kanižarica) .tretji Franc Benc (BEGRAD). Od članic je bila najboljša Danica Horvat (Svoboda — Kanižarica) s 76 krogi. Prav tako 6o tudi pri pionirjih zavzeli prva tri mesta strelci iz Kanižarlce: 1. Ti-homir Suštaršič - 66 krogov, 1. Silvo Suštaršič - 55, 3. Mirko Zarkovič - 54. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 8, marca: Bojnnka Petek, 9. marca: Frančiška Sobota, 10. marca: Viktor Nedelja, 11. marca: Krištof Ponedeljek, 12. marca: Gregor Torek, 13. marca: Kristina Sreda, 14 .marca: MaiUda UPOKOJEN VDOVEC, star 64 let, želi spoznati zaradi že-nitve resno gospodinjo nad 50 let, po možnosti z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »■Novo življenje« v upravo lista (287-62). Preklic Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 576480. — Zdravko Petan, Leskovec 1 pri Krškem. Hermina Muratovič iz Sremske Mitrovice — dečka, Rozika Kovačij iz Brezovice — deklico, Slavica Kutarčić iz Ključa — deklico. VEČJA ZGRADBA v Novem mestu, primerna za delavnice ali za preureditev v nekaj stanovanj je naprodaj. Eno stanovanje vseljivo takoj. Naslov v upravi lista. (280-62). SENO prodam. Naslov v upravi lista. (285-62). ZAPRAVLJIVCEK, malo rabljen;, 2. lahka komata (IS col in lahke sani ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (270-62). GRADBENI LES, tesan, za hišo proda Umek, Vel. Cerovce 19, p. Stopiče. FOTOAPARAT, »Leica« format, plava optika, brezhiben, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. VOZ na peresa, rabljen, primeren za gasilce, prodam. Selak, Dobrova 13, p. Skocjan. SKEDENJ, ki še stoji, ugodno prodam. — Potovrh 23, Novo mesto. SOBO in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Klan-