Nekateri problemi tržišča z volno
TTkrepi, ki smo jih lani storill — plafon ranje prodajnib cen voln© in obvezna prodaja na avkcijskem mestu — so pozitiv-no delovalj na urejevanje trži-šča volne, na enakomernejšo preskrbo indostrije s surovina-miiz domačih vir-ov itd.
Toda ne b: mogli trditi, da eo M ukrepi povzročili nekakšno močnejšo stabiHzacijo tega tr-žišča. To pa iz vei vzrokov. SpioSna deficitarnost voJne, ziasti kvalitetne, neorganiz ran nastop številn.h podjeitij pri od-kupu, kršitev pr&dpisanih cen »a razne načine, kršitev predpi-sanih standardov v prometu :d drugi pojavi, k; močno vphvajo na gibanja tržišča volne, so de-lovalj tafco, da podvzeti ukrepi Biso   biii   dovolj   učinkov.ti.
Znano je, da je volna pri nas Eelo deficitaren artikel. C&prav Je število ovc v pnmerjavi s SleviLom prebivaLstva zadovoiji-vo, je pro zvodnja volne zaradi nezadostnega donosa na ovco še vedno premajhna. Povprečno dobivamo 1,4 kg volne na ovco, medtem ko povprečni donos v državah z razvito živinorejo z.na5a 3 do 5 kg.
Razen majhnega donosa na ©vco je problem tudi veiika udeležba grobe voJne v ceJotni proizvodnjl. Grobe volne ne moretno uporabljatl za prolz-vodnjo kvalitetnih tkan n, tako da moramo vsako leto uvažati velike količine kvalitetne volne xa   industrijsike   potrebe.
Dosletf ano marsikaj ukrenili la pospeževanje ovčarstva, zJa-•tj za izboJjšanje kvaltete vol-ue. 2al a ukretpd ni&o bili gi-gtpmatičai, organiziratii ln stro-kovni, izvajali pa so jih aamo V nekaterih ožjlh območjih.
Akoijo za povečanje donosa In aboljžanje' kvalitete volne eo
»NAŠA SKUPNOST«
nndi članom delavskih svetov, občinskih od-borov in svetov ter organov družbenega apravljanja v šolstvu, idravstvu, hišnih s-»e-tih in trgovini možnost uspešnega ekonomske-ga izobraževanja, ker objavlja čianke, raz-prave in obvestila o vseh vprašanjih druž-benega upravljanja >z aajavtoritativnejših vi-rov.
Ker brez potrebnega ekonomskega in poli-tičnega znanja v orga-nih dmžbcnega uprav-Ijanja ni mogoče uspeš-no sodelovati in zlasti ne pravilno in kvalitet-no ODLOČATI, segajte po »NASl SKUPNO-STI« in izpopolnjujte svoje znanje.
doslej predvsem vodili samo na socialis-tičnem sektorju :n rruio-go manj na individualnih po-sestvih. Nedvomno so le majh-ne gmo-tne možiiosti prepreče-vale širšo akc-ijo. Vendar pa lahko ugotovimo, da je med drugim organizacijska neureje-nost ti-žišta precej onemogočala takšne rezultate, kakor smo i'ih pričakovali od te akc je. K te-mu so precej prUpevala tudi odkupna podjetja, saj so volno slabe kaikovosti piačevala kot volno dobre kakovostl. Tako proizvajalci niso bili dovolj za-interesirani za popolno ;zvedt>o ukr&pov za poapeševanje živi-noreje in zboljšanje kvalitete. volne.
Glede pospeševanja ovčarstva in izboljšanja kakovostl volne prav tako lahko ugotovimo. da industrija doslej ai bila dovolj zainteresirana, ker ,(e lahko do-segala ve^jo rentabilnost z uvo-zom kvalitetnejše volne (meri-no in polmerino).
Glede na povetane potrebe se vedno močn^ie postavija pro-Wem povišanja povprečnega donosa in zboljšanja kakovostl volne kot enega izmed prv h po-gojev za ureditev triišča.
Nekateri ekonomisti in agro-nonvi so iskaJj rešitev za to ^prašanje ziast! v zviševanju odkupnih cen, nso pa upošte-valj da so sedanje odkupne ce-ne volne višje od odkupnih cen nekaterih drugih vainih kmeitij-skih proizvodov, zanemairjaJi pa so tudi druge ukreipe za zveča-nje proizvodnje, organizacijsko uredltev  tržišCa  iW-
Vzreja in pravilno razdelje-vanje plemenskih ovac s tanko volno, sel&kcija in vzreja do-mače rase cvc s kvalitetno vol-no — kot pripravloalna baza za me.rinizac jo — in drugi ukrepd so danes osnovni pogoj za re-ševanje navedenega probleona. Akcija v tej smeri se mora pač boJj razširiti, kakor se je do-slej. Mora biti dobro in stro-kovno organizirana, pa tudi z večjimi sredstvi ji je tretoa po-magati. Razen sredstev za po-speševanje kmetijstva, kd jih ovčarstvo že tako prcjema, je v ta namen ustrezni odbor zveznega izvrSnega sveta 6kle-nil, naj te&stilna industrija po-leg tistih sredstev, ki jih lah-ki uporab: iz sklada za poape-Swanje proizvodnje, zagotovl še posebna sredstva za pospeševa-nje ovčarstva v višini 4% pro-dajnih vrednosti vseh volnenih tkanin in končnih proizvodov iz voljne vlečene in česane p«reje. Tako se zagotov: približno 160 milijonov dinarjev za pospeše-vanje ovčaiistva na leto. Sedaj je torej nadvažnejSe to, da se vsa sredstva uporabljo najbolj smotnno, pri čemer imajo poseb-no nalogo kmetijsike zadruge, kmetij&ke organizacije in usta-nove  ter  tekstitaa  indus-trija.
Ker so sedanje cene volne V pr merjavl s cenami drugih kmetijakih proizvadov pravilne in t»rej dOvolij stirmulativne za proizivajalce, je gospodarefci od-bor zveznega jEvršnega sveta skilenil, da bodo letos za votno ostale iste cene, kaikor so veija-le lani, s to dolo&bo, da se vol-na ovc merino in poVmerino od-kiip>uj6 in prodaja Po cenah, ka-I«ir se bodo formirale na trži-»Ju. Prav tako so sfkleaiili, da bo
plafonirana cena strojne volne, ker je svobodno formiranje te cene doslej povzročalo nesklad med temj in predpisanimi cena-m.i drog h vrst volne. Svobodoo formiranje cen za volno menno in polmerino je bilo uvedeno za-to, da bi proizvajalci še bolj težilj k vzreji ovc merino ia polmer no, za katerih volno se naša industrija močneje zani-ma.
Vsi omenjenl ukrepi za pove-čanje proizvodnje in Lzboljšanje kakovosti volne bodo bolj učin-kovitl, če bomo še pred tem poduzeli določene ukrepe za or-gan zacijsko urejevanje tržišča. V danainjih razmerah je to pač najbulj pereč problem.
Ta problem je v tem, da se t odkupovanjem volne pečajo š'e. vilna podjetja, ki na tržišču na-stopajo   neorganizirano.
Pred letom 1952 je odkup vol-ne opravljalo nad 10 specializi-ranih podjetij z več kakor 1.500
regisfcriranimi odkupovalcl. Ta podjetja so imela svoja določe-na poslovna območja. V le-tu 1G54 in zlasti v letu 1955 se je število leh po&jetij občutno po-vefalo. Sedaj je več kot 60 spe-cializiranih podjetij s preko 5.000 odkupovalci. Razen teh so še druja podjetja, k: so regi-strirana med drugim tudj za od-kup kož in volne, tn še vedno se čuti težnja po-večanja tega števila. Vse to je povzročilo ne-lojalno konkurenco, umetno po-vpraševanje, kar je še bolj po-vefalo razpon med odkupniml in tržn;mi cenami. Odkup je za-to dakaj težavnejš:.
Ker je volna deficitaren arti-kel, nl bil doslej plasma volne nikakršen resen problem. Zato gospodarske organizacije niso upoštevale določenih standardo-v in predpisanih cen. Postalo jc že docela reden pojav, da slab-š0 volno plačujejo enako kakor volno  boljše  kakovostl.  Predp!-
sane maksiraalne prodajne ceno so kršili zeJo različno: s pre-klasifikacijo volne iz nižje v višjo kategorijo; predpLsaniin cenam je ;ndustrija dodajala razne manipulativne stroške itd. Vse to je> onemogočilo, da bi pod-jetja za odkupovanje volae na-stopala  organizirano  na tržišču.
Glede na takšno situacijo na tržišču lahko sJdenemo, da jo treba v odkupu napravitj dolo-čeno rajonizac-jo. Zveza trgov-skih zbornic bi se morala resno počvetiti tej naJogi Ln pravo-časno storiti vse za hitro rajjo-nizacijo, saj pomenijo, da bo ta ukrep pr^apeval k urejevanju razmer na tržišču volne.
Razen tega bi bilo treba pro-met volne še vedno voditi eamo na avikacijskem mestu, ker so j e pokazalo, da so ta mesta kljub nekaterim pomsnikLjivo-stim vendarle važen faiktor sta-bilizacije  trfiSCa.
P.  Begdič