•1 PROBANKA POSLOVNA I NOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 G8D Koroška 33, 4000 Kranj hI.: 04 1 2X0 10 40, 2 SO 10 17, 2X0 10 30 faks: 04 ! 2X0 10 12 www.Kbd.si, iiijo{k, obiščejo predstavniki nemške države grobišča sodržavljanov, ki so raztresena praktično na vseh koncih sveta. Predvsem so to vojaška grobišča, za katere skrbi razen države še posebno civilno 2družcnje. Večina nemških grobišč na tujem je vojaških. V Složniji sta dve: v Celju in v Kranju, pmalu pa bo urejeno tudi v Ljubljani. Kranjsko nemško vojaško Pokopališče, ki je lepo vzdrževalo, je v petek v spremstvu župana Mestne občine Kranj Mohorja Bogataja obiskala veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Ljubljani Heike Zenker in položila venec. Venec je položila tudi delegacija Gorenjcev, mobiliziranih y nemško vojsko. "V 30 letih seje v Nemčiji pojavil režim, ki je zaničeval ljudi in začel vojno, v kateri je umrlo 55 milijonov ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Slovenci ste še posebej trpeli. Vedno manj je ljudi, ki se vojne spominjajo. Mnogi žalujejo za očeti in ljubljenimi osebami, ki jih niso nikdar poznali. Jaz sem še med tistimi, ki se vojne spominjam," je dejala nemška veleposlanica. • Jože Košnjek "Po starem zakonu nismo mogli nadzorovati zimske opreme. Takrat smo ustrezno opremljenost vozil ugotavljali ob prvem snegu, kar pa je bilo največkrat prepo- Najboljši poklicni gasilci v Kranju 66. Glasova preja Gore in Skala Letos mineva 80 let, odkar se je skupina članov Slovenskega Planinskega društva odločila za ustanovitev Skalaškega društva. Ob jubileju se bo s prof. dr. Janezom Duhovnikom, podpredsednikom Planinske zveze Slovenije, Tonetom Skarjo, načelnikom komisije za odprave v tuja gorstva in podpredsednikom Planinske zveze Slovenije, in prof. dr. Tonetom Jegličem, predsednikom Gorniškega kluba Skala pogovarjal novinar in urednik v Gorenjskem glasu Jože Košnjek. 66. Glasova preja bo v Hotelu Astoria na Bledu v petek, «3. novembra, ob 19. uri Rezervacije po telefonu: Hotel Astoria 04/574-11-44 Gorenjski glas 04/201-42-00 zno. Pogosto smo namreč ob prvem snegu in poledici obravnavali predvsem nesreče in zastoje. Zdaj imamo poleg meteorološke in koledarske tudi cestarsko zimo, ki določa, od kdaj do kdaj morajo biti vozila zimsko obuta in opremljena. Letošnja zima na cestah pa se je vseeno domala po vsej Sloveniji začela nekaj dni pred uradno. Na Gorenjskem sicer ni povzročila nesreč, bilo pa je kar precej zastojev," ugotavlja Jože Pasar, komandir postaje Prometne policije Kranj. Od minulega četrtka naprej pa velja, da morajo biti osebna in tovorna vozila "obuta" v zimske gume na vseh štirih kolesih. Lahko imajo tudi letne gume, v avtomobilu pa verige. Kanali na gumah (profil) pa morajo biti pri zimskih in letnih gumah globoki najmanj 4 milimetre. • A. Ž. Brdo pri Kranju - Člani Združenja slovenskih poklicnih gasilcev so po vzoru tujih kolegov prvič pripravili tekmovanje Bojevnikov z ognjem v Sloveniji. Na hipodromu Brdo je v soboto pomerilo svoje sposobnosti 21 dvojic iz krajevnih in industrijskih enot. Najbolj številčne in uspešne so bile ekipe iz javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, saj sta Janez Velikanje in Andrej Polajnar zanj priborila tudi skupno zmago. • Stojan Saje Martina zmagovalka Kranja Kranj - Športna dvorana na Zlatem polju je bila ta konec tedna znova prizorišče finalne tekme svetovnega pokala najboljših športnih plezalcev in plezalk sveta. Seveda ne po naključju, saj smo Slovenci in Gorenjci po zaslugi aktualne svetovne prvakinje, 24-letne Mojstrančanke Martine Čufar in tudi drugih plezalcev in plezalk, že nekaj let med svetovo elito v športnem plezanju. Da je tekma v Kranju med najbolje organiziranimi, vedno znova poskrbi Tomo Česen, da lahko držimo pesti za naše vse do zadnjih trenutkov, pa je bila tudi letos zasluga Martine Čufar (na sliki), ki je v superfinalu ugnala zmagovalko svetovnega pokala Bclgijko Muriel Sarkanv. • V.S., foto: Gorazd Kavčič * * * M«« « * O O O CH C* ki jih ponesrečene pripeljejo gora. Prvi dve donatorki sta bili p ar>inki, ki jih je januarja srečal sta pravnika, prvi se je nedavno tega upokojil, predtem pa je delal na ustavnem sodišču, drugi je znani blejski notar. Rotarv klub Bled že vrsto let pomaga varovancem Doma Matevža Langusa, otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Koje klubu predsedoval Janko Koren, so zbrali denar za zimski vrt, tako da lahko na prijetnem soncu uživajo tudi otroci, ki zaradi gibalnih ovir ne morejo pogosto ven. Vsako leto pa rotarijci varovanec razveselijo tudi z Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom. Letos jih še posebno težko čakajo, saj jim je direktorica Zvonka Stefan-čič obljubila, da pridejo, ko bo sneg. Sneg je enkrat že zapadel, na dpobre može pa bo treba še malce počakati. Stane Krainer, ki je tudi član Kasaškega kluba (Triglav Bled, pa je otrokom podaril konja Leara II. Slišal je namreč, da s pomočjo teh živali lajšajo invalidnost, izboljšujejo motoriko in povečujejo sposobnosti posameznikov. S tako imenovano hi-poterapijo so začeli v kamniškem zavodu za invalidno mladino, z Learom II. Pa je dostopna tudi radovljiškim varovancem. Razen tega je konj otrokom tudi velik prijatelj in ko so z njim, so srečni in zadovoljni. Učiteljica Jana Roje iz Gorenje vasi je bralcem Gorenjskega glasa že poznana, saj smo skupaj pripravili že nekaj humanitarnih akcij. Med drugim je bila pobudnica akcije, v kateri so tri slabovidne sestrice s Cerkljanskega vrha, učenke podružnične šole na Sovodnju, dobile posebno povečevalo, s katerim lažje berejo. Jana je predsednica Rdečega križa v Gorenji vasi in ima tenak posluh za stiske ljudi. Predlagala in izpeljala je že veliko akcij za pomoč družinam, ki so doživele požar, smrt v družini, revščino in stisko. Ravno minuli vikend je s sodelavci pripravila večer šansona in likovno razstavo, katerih izkupiček bo spet šel pomoči potrebni družini. Med letošnjimi dobitniki priznanja Ljudje odprtih rok je tudi direktorica Gorenjskega tiska Kristina Kobal. Tretje leto namreč ta delniška družba brezplačno tiska medvedji koledar za otroke z rakom in krvnimi bolezni, razen tega pa zanj daruje tudi material. Podjetja prejemajo veliko prošenj za razne pomoči, pri Gorenjskem tisku pa jih zelo selektivno obravnavajo. Ko pa gre za pomoč bolnimi otrokom, ne morejo odreči pomoči. Tako že tretje leto tiskajo Medvedji koledar, ki bo letos izšel v 15 tisoč izvodih. Kristina Kobal se zaveda, da si lahko podjetje svoj ugled utrjuje tudi z dobrodelnostjo, ob tem pa pomaga bolnim otrokom in s svojim zgledom tudi druge pritegne k humanitarnosti. • Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki uničuje naravo. Če bomo dopustili, da uničijo Nube, bomo nekoč v prihodnosti na vrsti drugi, nemara ravno mi Gorenjci, ki razpolagamo z naravnimi bogastvi: čisto vodo, zrakom, dobrimi gmajnami, razmišlja Tomo, ki je svoje razmišljanje strnil v geslu "Rešimo Nube, rešimo sebe". Sicer pa je letos junija spet potoval k Nubom, čeprav je to zaradi vojne na jugu Sudana vse težje. "Vladne sile so maja napadle in pregnale 12 tisoč ljudi, ujetih je bilo po nekaterih podatkih več kot tisoč ljudi in ogromno pobitih, nihče ne ve, koliko. Pobijali so otroke, sežigali žive ženske, zavzeli še več ozemlja... Noben od pilotov po vsem tem junija ni hotel leteti, zato sem šel spomladi v Nubske gore na slepo, saj sem se odločil pripeljati pomoč. Dva tedna sem na meji v Keniji iskal način, kako priti na cilj. Naposled mi je uspelo ob pomoči nekega simpatizerja, Srba, ki je poznal nekega Ukrajinca, ta si je sposodil letalo in brez vsega zavarovanja je bil pripravljen leteti. Plačati je bilo treba le še bencin. Našel se je direktor nemške humanitarne zdravniške organizacije, 64 let star zdravnik, ki je hotel iz Nubskih gora rešiti skupino štirih svojih sodelavcev, ki so tam ostali prostovoljno in bili priča ubijanju, maltretiranju, posilstev. Kar so nekdaj počenjali TAirki pri nas, islamski fundamentalisti danes delajo z Nubami v Sudanu. Posnel sem več intervjujev, pri-čavanja ljudi, ki so govorili o dogodkih, može, ki so videli goreti svoje žene. In še več je v tej vojni krutosti: arabska vojska v Sudanu denimo podminira mrliče, ko pa pridejo sorodniki ponje, na minah raznese tudi njih. Nube namreč 'ne puščajo svojih mrtvecev ležati, temveč poskrbijo za spoštljiv pogreb." Tomo v svojem dokumentarcu ni kritičen le do islamskega fun- damentalizma, ki uničuje Nube, pač pa tudi do pragmatičnega liberalizma, ki nima spoštovanja do tujih kultur in v imenu napredka uničuje prvobitna ljudstva. Pravi, da pri filmu sodeluje pod pogojem, da ne bo enostranski, kot bi nemara ustrezalo ameriškemu pogledu na svet, pač pa bo obsodil tudi fašistoidno delovanje zahodne civilizacije. V zgodbi o Nubah pa to še ni vse. Tomo Križnar je ob tem kritičen tudi do profesionalnih humanitarnih organizacij (UNICEF), ki so si zastavile za cilj pomoč najbolj ogroženim, v resnici pa se pogosto uklonjajo političnim in gospodarskim in-tersesom zahodnih multinacio-nalk. Na usodo Nub je opozoril tudi nekaj vplivnih domačih politikov, ki so poskrbeli, da je iztrebljanje tega ljudstva prišlo na mize velikih svetovnih institucij, da so se zganile mednarodne humanitarne organizacije in da so se svetovni opazovalci odšli na sam kraj odšli prepričat o tragediji tega ljudstva. Spomladi, ko sta na Brdu gostovala vodji svetovnih velesil Bush in Putin, so nanju naslovili peticijo, naj se velesili osredotočita tudi na takšne probleme človeštva, kakršne doživljajo Nube. Tomov aktivizem podpira veliko ljudi, za spremembe pa je po njegovem mnenju potrebna kritična masa, zato verjame, da bo s filmom National geographica prišlo do spremembe v zavesti ljudi. Tudi sicer ni pesimist, čeprav govori o surovosti naše civilizacije, kjer izginja človečnost in prevladujejo grobi materialni interesi. Se bomo v bitki za naravne vire in strateške surovine vsi zbrisali z obličja zemlje ali pa obstaja druga bolj optimistična možnost? Tomo pravi: ko gledam otroke, verjamem v to, da bodo oni izumili rešitev. • Danica Zavrl Žlebir Foto: Tina Doki AORIAkeR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa/CENA IZVODA: 150 SIT(13HRKza prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Torek, 20. novembra 200^ Avtomobile z Linhartovega trga Na vstopu v mestno jedro bi občina rada zgradila garažno hišo, staro mestno jedro pa zaprla za promet. Cesta ob podpori občine Radovljica - Avtomobil pri avtomobilu, težavno srečevanje, pritožbe gostincev zaradi pomanjkanja parkirišč in prostora za letne vrtove - to je vsakodnevna podoba Linhartovega trga v Radovljici. A že prihodnje leto naj bi staro mestno jedro Radovljice dobilo novo, mirnejšo podobo. Občina namreč načrtuje, da bo Linhartov trg zaprla za promet, za parkirišča pa bo poskrbela z garažno hišo na vstopu v mestno jedro. gradnja dvo- ali celo trietažne parkirne hiše," je povedal Stušek. Vsaj del denarja bi radi zagotovili že v proračunu za prihodnje leto, ustanovili pa naj bi tudi poseben proračunski sklad, v katerem bi zbirali denar za gradnjo parkirišč. Občina se že pogovarja tudi z lastniki lokalov, ki nimajo parkirišč, da bi prispevali svoj delež. Za samo obnovo Linhartovega trga pa bo občina prihodnje leto predvidoma namenila 33 milijonov tolarjev, uredili naj bi tlak (v sodelovanju s krajevno skupnostjo) ter položili plinovod in ostale komunalne vode. Trenutno že poteka obnova Šivčeve hiše, kjer bodo zamenjali streho in uredili zunanji vrt za poročna slavja. Na obnovo čaka tudi graščina, v kateri naj bi prav tako uredili prostor za poroke, a na višji ravni. • U. P. Občina bo prodala policijo Kranj - Mestna občina Kranj bo po sklepu mestnega sveta prodala svoj 32-odstotni lastninski delež v stavbi policijske postaje Kranj na Bleivveisovi 3 ministrstvu za notranje zadeve. Dogovorjena cena za delež v obliki zemljišča je 320,6 milijona tolarjev, ki ga bo ministrstvo poravnalo v 60 enakih mesečnih obrokih, začenši z januarjem prihodnje leto. Mesečni obroki se bodo obrestovali po 6,4-odstotni letni obrestni meri, ki se bo povečala v primeru, če se bo rast življenjskih stroškov povzpela za več kot tri odstotke nad letno obrestno mero. • H. J. Špitalič - Modernizacija skoraj poldrug kilometer dolge ceste na odseku Jastroblje - Podlipovec v krajevni skupnosti Špitalič v občini Kamnik v Tuhinjski dolini se je začela že pred štirimi leti. Domačini so prispevali zemljo in sodelovali pri urejanju tudi s prostovoljnim delom in denarjem. Njihov prispevek je znašal okrog sedem milijonov tolarjev. Za modernizacijo težko pričakovane ceste pa je občina lani in letos primaknila po tri milijone tolarjev, še prej pa sedem milijonov. Cesto sta v četrtek na srečanju krajanov odprla predsednik krajevne skupnosti Marjan Kržišnik in kamniški župan Tone Smolnikar, blagoslovil pa jo je motniški župnik Franc Hočevar. • A. Z. Staro mestno jedro je zatrpano z avtomobili. V ta namen je občina pred kratkim odkupila staro Merkurjevo trgovino in zanjo odštela 75,5 milijona tolarjev. Kot je povedal župan Janko S. Stušek, so že zače- tako da bi v začetku prihodnjega leta na tem mestu uredili začasno parkirišče. Za gradnjo načrtovane parkirne hiše pa morajo rešiti še vprašanje Babičeve hiše, ki jo ob- Zapleti z gradnjo telovadnice v Gorjah li s postopki za porušenje stavbe, čina želi odkupiti. "Naš cilj je Poslej proračunski stanovanjski sklad Škofja Loka - Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta so sklenili, da dosedanji Stanovanjski sklad - kot neprofitna stanovanjska organizacija je bil samostojna pravna oseba, ustanovljen v letu 1994 predvsem z namenom pridobivanja ugodnih kreditov pri Republiške stanovanjskem skladu, preoblikujejo v proračunski sklad. Novi predpisi namreč zahtevajo znatno strožji način za poslovanje skladov, po novem pravilniku državnega sklada pa lahko kandidirajo tudi občine. Kot je povedal župan, ideja o skupnem stanovanjskem skladu štirih občin na Škofjeloškem ni naletela na razumevanje, sedaj pa ima sedanji stanovanjski sklad 24 stanovanjskih enot in 4 poslovne prostore. Svetniki so v razpravi ob prvi obravnavi odloka, s katerim bi stanovanjski sklad postal del občinskega proračuna, zahtevali celovito poročilo o dosedanjem poslovanju, kar jim je bilo tudi obljubljeno, predvsem pa je bila zanimiva ideja in predlog o tem, da naj bi se ta sklad ukvarjal tudi z nakupom, opremljanjem in prodajo stavbnih zemljišč. V občini Školja Loka se namreč odpira več zazidalnih načrtov, kjer bo potrebno pred gradnjo urediti vso potrebno infrastrukturo. Svetniki so menili, da je predlagani odlok o proračunskem skladu, ob pogoju, da dobijo poročilo za nazaj in z dopolnitvijo v zvezi s stavbnimi zemljišči, primeren za drugo obravnavo. • Š. Ž. Ali Gorje potrebujejo drugi Tivoli? Vinko Poklukar je celo predlagal, naj z referendumom ugotovijo, kakšno telovadnico hočejo Gorjanci. Zgornje Gorje - Ko v gorjanski osnovni šoli napoči čas za telovadbo, se vodstvo šole znajde v težavah. Ker imajo le eno, premajhno telovadnico, morajo združiti oddelke in učenci morajo telovaditi skupaj. V lepem vremenu pa ena skupina pač mora telovaditi na zunanjem igrišču. "Novo telovadnico oziroma prostor za dve vadbeni skupini krvavo potrebujemo že enajst let," pravi ravnatelj Milan Rejc. Zato je gradnja nove telovadnice več kot nujna. Stara telovadnica v Gorjah: čimprejšnja obnova je nujna tudi zato, ker so na fasadi še vedno azbestne plošče. Mesto nasprotuje pozidavi savskega otoka V času, ki ga je mestni svet dal na voljo za razpravo o osnutku odloka o ureditvenem načrtu območja Gorenjskega sejma, je svoje kritične pripombe do tega akta oblikoval tudi svet krajevne skupnosti Center. A idejnemu projektu nove telovadnice, ki so ga pripravili v Ateljeju za prostorsko projektiranje (APP) Jesenice, mnogi v Gorjah nasprotujejo, najbolj goreče svet Krajevne skupnosti Gorje oziroma njegov predsednik Alojz Poklukar. "V idejnih zasnovah pri- kazan nov program je nesprejemljiv, saj bo izgradnja trajala več let in v tem času šola ne bo imela telovadnice. Pouk telesne vzgoje bo za nekaj let v celoti izpadel. Poleg tega ni dostopa, ni parkirišč - investicija je popolnoma zgrešena!" meni Poklukar. Tudi njegov brat Vinko Poklukar, sicer občinski svetnik, nasprotuje sedanjim načrtom. Meni, da je načrtovana telovadnica premajhna za Gorje. "Nova telovadnica je nujno potrebna, a ne tako majhna. Z njo ntžfcfie rešimo, ampak pridemo spet na isto - na eno samo stiskanje." Gorje bi si zaslužile večjo telovadnico, ki bi jo, tako Poklukar, lahko uporabljal tudi blejski turizem. Drugače pa meni še en občinski svetnik iz Gorij Igor Jan: "Gorjanci si telovadnico želimo že petnajst let in več. Nesprejemljivo je zrušiti želje tri tisoč krajanov in osnovne šole na nekaj malenkostih! Projekt zagotavlja kvalitetno vadbo, je dovolj velik, saj v Gorjah ne rabimo drugega Tivolija. Nimamo ne prvoligaša ne drugoligaša..." Po sedanjih načrtih, ki jih je predstavil Gregor Velepec iz APP, naj bi novo telovadnico zgradili na severni strani sedanje, velika pa naj bi bila največ 20-krat 33 metrov. V njej bo košarkarsko igrišče, na katerem se bodo lahko odvijale tudi tekme na svetovni ravni, po dolžini pa je predvideno odbojkarsko igrišče. Telovadnico bodo s pregradno steno lahko pregradili, tako da bosta lahko hkrati telovadili dve skupini učencev. Staro telovadnico naj bi preuredili v pomožne prostore: v njej naj bi uredili garderobe, skladišča, sanitarije in premične tribune, v nadstropju pa naj bi pridobili tudi tri učilnice za potrebe devetletke in en kabinet. Telovadnica je. projektirana za 300 obiskovalcev,-dostop je iz šolske avle kot doslej, zal zunanje uporabnike pa z zunanje strani-Dodatna parkirišča niso predvidena, je povedal Velepec, saj bo nova telovadnica v okviru šole nadomestila sedanjo, za parkiranje ob večjih prireditvah pa je dovolj prostora za Gorjanskim domom na drugi strani ceste. Naložba je vredna kar 240 milijonov tolarjev, lotili pa naj bi se jo po fazah. Blejski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta, v pripravi predloga pa naj bi upoštevali dane pripombe. Teh je veliko, zato je Vinko Poklukar celo predlagal-naj z referendumom ugotovijo, kakšno telovadnico hočejo Gorjanci. • Urša Peternel Kranj - V mestni krajevni skupnosti ocenjujejo, da gre za zelo velik poseg v prostor, ki ga idejni očetje zagovarjajo s tem, da je za pokritje naložbe treba bistveno povečati obseg sedanjih dejavnosti ter glavno težo s sejemske prenesti na trgovsko. Od 82.500 k v. metrov zemljišča, kolikor meri savski otok, bi bilo po osnutku prostorskega izvedbenega načrta na novo pozidanih približno 30.000 kv. metrov. Savski otok je v večinski lasti Gorenjskega sejma, ki ima dobrih 50.000 kv. metrov površine, preostanek pa je v pretežni lasti mestne občine Kranj in manjši del v lasti denacionalizacijskih upravičencev. Občina, ki med drugim načrtuje prostorski razvoj pa tudi omogoča pogoje za gospodarskega, mora dobro gospodariti tudi s svojim premoženjem. O tem pa v krajevni skupnosti Center očitno niso povsem prepričani, saj v ureditvenem načrtu za Gorenjski sejem strokovne analize oziroma potrditev, da so tako velike dodatne poslovne površine na savskem otoku res potrebne. Iz trte zvita, docela nestrokovna in naivna je po njihovem tudi trditev avtorjev načrta, da naj bi se trgovska ponudba mesta dopolnjevala z novimi dejavnostmi na otoku v obojestransko korist prek načrtovane pešpoti med starim mestnim jedrom in Gorenjskim sejmom. V krajevni skupnosti namreč očitajo mestni občini, ki namerava v projekt vlagati celo svoja stavbna zemljišča, odsotnost predhodnih strokovnih analiz o potrebnosti predvidene gradnje. Dva blagovna centra v Kranju namreč že obstajata, pravijo, trije pa so v gradnji. Zaradi tega se načrtovana gradnja četrtega centra na savskem otroku, velikega 30.000 kv. metrov, meščanom vidi kot neracionalno, celo ekonomsko škodljivo početje, ki bi ga morala občina v "skrbi za smotrn razvoj mesta" odkloniti. Osnutku odloka o ureditvenem načrtu za območje Gorenjskega sejma v krajevni skupnosti Center očitajo tudi kopico povsem konkretnih pomanjkljivosti. Glavna prometnica na otoku pod zahodno mestno obvoznico, ki je državna cesta, gre po državnem zemljišču. V načrtu ni predvidena dovozna pot za vzdrževanje jezu, novogradnja najmanj na dveh mestih posega v glineno jedro nasipa energetskega kanala, most ob elektrarni ni v javni lasti, v občinski lasti tudi ni zemljišče na drugi strani predvidenega mostu pešpoti v mestno jedro oziroma je ta zarisana prek stavbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V krajevni skupnosti še ugotavljajo, da predvideno sprehajališče posega na območje elektrarne. Po mnenju meščanov rušitev sedanjih objektov na savskem otoku, ki po oceni presegajo vrednost 20 milijonov mark, skupaj z delno rušitvijo deteljice, ekonomsko ni upravičena, pri čemer poudarjajo predvsem vložek občine v objekte. Po njihovem mnenju je tudi ekološko nesprejemljivo krčenje zelenih površin na otoku, ki je v zastavljenem načrtu na dlani. Trdijo še, da je sicer opuščeni pokriti bazen na otoku še vedno uporaben. • Helena Jelovčan barcaffe Hitri postopek za proračun in cerkev Na seji opozorili na boljše seznanjanje z dogajanjih z zemljišči. Komenda - Občinski svet je na zadnji seji obravnaval odlok o spremembah proračuna po hitrem postopku. Po skrajšanem postopku pa so sprejeli tudi odlok o razglasitvi cerkve sv. Klemena v Suhadolah za kulturni spomenik lokalnega pomena. V razpravi o spremembah in dopolnitvah proračuna so se občinski svetniki strinjali, daje analiza osemmesečnega poslovanja pokazala nekatera odstopanja od dejansko realiziranih odhodkov in prihodkov v primerjavi s planiranimi. Člani občinskega sveta niso nasprotovali predlogu in tudi posameznim postavkam ne. Niso pa se strinjali v celoti z vsem in so bili precej kritični do nekaterih večjih odstopanj. Še posebej kritičen je bil pri posameznih postavkah član občinskega sveta in podžupan Mirko Kepic, ki je v povezavi s stroški in prihodki poudaril, da urejanje okolice doma ne sme biti v škodo skupnih interesov vseh krajanov oziroma občanov. Gre namreč za pomembno nepremičnino in dobrino, ki jo je treba skrbno varovati. Gospodarjenje s tako imenovanim občinskim zemljiščem je bilo v razpravi še posebej izpostavljeno v zvezi s posameznimi odbori, ki so ugotavljali, da so z dogajanji v občini premalo oziroma prepozno seznanjeni, sploh ko gre za morebitne razlike ali spremembe pri denarju v primerjavi s planom. Kot primer, koje šlo za precejšnjo prekoračitev stroškov v primerjavi s predvidenimi v proračunu, je bila omenjena sanacija ceste šola - Jerman v Mostah. Prvotno so bila dela načrtovana v vrednosti 12 miljonov tolarjev, narasla pa so na 36 milijonov zaradi dotrajane komunalne infrastrukture v cesti. Janez Kimovec je pri tem poudaril, da odbor ni bil dovolj seznanjen o stanju in zato tudi ne o prekoračitvah. Res pa je, da bi zaustavitev del in ponovni postopki projekt in sanacijo zavlekli in zato tudi podražili. Zato je obveljala ocena, da je župan z upra- vo v smislu dobrega gospodarjenja ravnal prav, ker je projekt neprekinjeno speljal do konca. Spremembe proračuna in poročilo o izvrševanju so potem sprejeli. Po hitrem postopku pa so sprejeli tudi odlok o razglasitvi cerkve sv. Klemena v Suhadolah za kulturni spomenik lokalnega pomena. Restavrirati nameravajo glayr ni oltar, da pa bi dobili denar tudi od Ministrstva za kulturo v letu 2002, je potrebno cerkev razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena. Cerkev sv. Petra v Ko' mendi pa je že razglašena za kulturni spomenik repuliškega p0' mena, zato bo odlok zanjo sprejela država. Članica občinskega sveta Katja Tabernik je spomnila, da imajo občini še nekaj tovrstnih obelezU in objektov, ki bi jih veljalo pod°' bno razglasiti za kulturne spomenike. To imajo v občini tudi v pr°] gramu, vendar se je zaradi na,tec ja oziroma pridobitve denarja 1 krat najbolj mudilo za cerkev s • Klemena v Suhadolah. A . e . Andrej W* 10^20. novembra 2001_IZ GORENJSKIH OBČIN / JnfO@g-glaS.SJ_GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Kot hotel z več zvezdicami V Medvodah so odprli dom starejših občanov, za katerega je bilo že na začetku veliko zanimanje, v njem pa bo prostora za 280 oskrbovancev. Medvode - Po dobrem letu, ko sta lani 6. julija za občinski praznik predsednik države Milan Kučan in župan občine Medvode Stanislav Žagar položila temeljni kamen, so v petek v Medvodah v Zbiljskom gaju odprli Dom starejših občanov občine Medvode. Občina in izvajalci Mebles, d.o.o., ter Robit, d.o.o., so tako izpol-JMli obljubo. Dom je bil zgrajen v načrtovanem roku, projektant je »nz. arh. Mladen Treppo, avtor izvajalskega načrta je Ze-Te inženiring Ljubljana, odprl pa ga je skupaj z županom Stanislavom Žagarjem minister za delo in družino Vlado Dimovski, ki je poudaril, da gre pri izgradnji tega dom za sorazmerno nov pojav. Doslej smo bili namreč vajeni, da je bila skrb za to področje izključno v pristojnosti države. Tako za občino kot za državo pa zdaj dom pomeni veliko pridobitev. ZRCALCE - ZRCALCE "Pred dobrimi tremi leti smo na pobudo župana začeli iskati spremembo namembnosti za območje Zbiljske-ga gaja za gradnjo Doma starejših občanov. Do-kumentacijo smo pridobili Pred dvema letoma in začela se je zadnja 80 stanovanjskih hiš, do-"ta starejših občanov, trgovine z ?unanjo ureditvijo. Tistim, ki so b'li strahotno proti, smo dokazali, da ni res, da je izgradnja Doma Borut Rezar, direktor doma v izgradnji. njcre pa so polovico manjše. Vse sobe imajo zagotovljeno neprekinjeno medicinsko pomoč. Dom ima svojo pralnico in restavracijo skupaj z okrog 1500 obroki in tudi za zunanje obiskovalce. Posebnost doma so varovana stanovanja. V njih bodo posamezniki lahko ohranjali zasebnost, hkrat^ pa bodo povezani v celoto velike družine. Direktor doma bo Rudi Kolman, od 1. decembra direktor doma zgolj pretveza za gradnjo hiš v Zbiljskem gaju. Dom je zgrajen Prej kot naselje," je povedal direktor Doma v izgradnji Borut Rezar. V lepem petkovem opoldnevu je bilo odprtje s prisrčnim kultur-n|m programom skupine OTH ^irniče v režiji Petra Militareva še toliko slovesnejše in zares praznično. "Izpeljali smo projekt, v katerega niso vsi verjeli. Potrebno Je bilo veliko politične modrosti jj) energije ljudi, ki so s projektom živeli, vanj vlagali trud in pred-Vsem denar, da lahko zdaj stojimo Pred čudovitim objektom, ki je kot domu podoben hotelu z VeČ zvezdicami," je ob odprtju v slovesnem nagovoru poudaril žu-Pari Stanislav Žagar. V domu je na 180 negovalnih °ddelkih prostora za 280 oskrbovancev. Dom ima 27 stanovanj, Yf garsonjer in 58 bolniških sob. v vsaki enoti je predviden prostor m dve osebi. Velikost stanovanj •Je 50 kvadratnih metrov, garso- po 1. decembru Rudi Kolman, profesor socialne pedagogike iz Tržiča, ki je bil do zdaj enajst let odgovoren v domu v Tržiču za zdravstvo, štiri leta pa direktor tr-žiškega doma za starejše občane. "Za sprejem v dom smo dobili okrog tisoč prošenj za zaposlitev. V polnem obratovanju bo dom imel okrog 90 zaposlenih. Zaradi izredno lepe lege nad Zbiljskim jezerom pa je bilo za sprejem veliko zanimanje. Lahko bi rekli, da je bil poln že pred začetkom gradnje. Dnevna oskrba bo od 2600 do 3000 tolarjev in bo tako primerljiva s cenami večine tovrstnih domov v Sloveniji. Neprodano je samo eno stanovanje, vlog za najem ali sprejem v dom pa je okrog 400," je v soboto med ogledom doma za obiskovalce povedal bodoči direktor Rudi Kolman. PrihodnjeMeto bodo dom še razširili, saj imajo v načrtu izgradnjo 20 manjših zasebnih hiš. Vse hiše pa bodo imele tudi manjši vrtiček. • Andrej Žalar l^esce - Pred dnevi so zabrneli gradbeni stroji v Lescah, na križišču iz Sc proti Bledu. Na močno obremenjenem križišču seje bilo skoraj-a Nemogoče vključiti v promet proti Bledu, zato so nastajale dolge °ne vozil, ki so se vile skozi Lesce. Radovljiška občina je že dalj sa Pritiskala na Direkcijo za ceste, naj uredi vsaj ločen odcep desno u esenice. Direkcija je zdaj vendarle našla dobrih deset milijonov to- iev in se lotila urejanja križišča, tako da bodo uredili ločen odcep SoSn° čez zemljišče, ki je bilo že doslej nekakšna 'divja' pot za vse, ki zavijali desno. Dela naj bi bila zaključena v tednu dni. To pa je šele tak'C-6' ureJania križišča, že prihodnje leto naj bi uredili tudi ostali del v o 'menovano T križišče, kar naj bi še dodatno razbremenilo promet °ti Bledu. • U. P., foto: Gorazd Kavčič Kdaj je konec leta v Bohinju "Zadnji izplačilni dan iz proračuna občine Bohinj je 21. december 2001," je napisal bohinjski župan v okrožnici, razposlani vsem proračunskim porabnikom. Ker država (in občine) plačujejo v rokih najmanj 30 dni od prejema listine, bo že jutri, 21. novembra, 'padla zastavica' za račune, finančne zahtevke ali obračunske situacije, katerih plačnik je bohinjski proračun. Pred dvema letoma so si nekateri precej zajedljivo privoščili Tržičane, ki niso čakali do silvestrske noči, temveč so hrupno, z desetinami steklenic šampanjca, ognjemetom in drugimi pripadki skočili v leto 2000 že skoraj cel teden pred 1.1. 2000. Če se v Bohinju pri proračunskih izplačilih leto zaključi že deset dni pred 31. decembrom, je temu predvsem kriv razpored delovnih dni v zadnji tretjini zadnjega letošnjega meseca. Prepričani smo, da v drugih občinah, na ministrstvih, v javnih skladih in drugod, kjer 'vrtijo' davkoplačevalske novce, ne bo čisto nič drugače - razlika je le v tem, da občina Bohinj obvlada pravila igre in proračunske uporabnike pravočasno spomni, kako drvijo dnevi, drugim pa kaj takega ne pride niti na misel. O nevoščljivosti Bohinjkam in Bohinjcem, ki si bodo ob koncu leta znali privoščiti kar sedem veselih dni ob glasbi najboljših glasbenih skupin, pa kdaj drugič. www. gorenjskaonline. com Cesta, ki je polepšala Dolenjo vas V petek so slovesno simbolično predali namenu rekonstruirano cesto skozi Dolenjo vas, na katero so po uporu proti preplastitvi morali počakati pet let. le asfaltne preplastitve, pač pa zahtevajo rekonstrukcijo, pri kateri bodo urejeni tudi pločniki. In splačalo seje počakati. Od jeseni 1999 do lanskega septembra je gradbeno podjetje Gradiš z Jesenic temeljito obnovilo most, Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja pa s precejšnjimi kamnitobeton-skimi zložbami zavarovalo brezine. Dela na rekonstrukciji same ceste v dolžini nekaj nad 800 metrov, ki jih je izvajalo Cestno pod- rih celo k urejanju fasad hiš, zato ni pretirano trdili, daje prenovljena cesta polepšala Dolenjo vas. Da znajo ceniti novo pridobitev so v petek pokazali tudi številni krajani, ki so se kljub hudemu mrazu zbrali na slovesni otvoritvi, pripravljen kulturni program in seveda zahvala župana občine Železniki Mihaela Prevca, ki je prisotnemu ministru za promet Jakobu Presečniku in zbranim najvišjim predstavnikom Direkcije Dolenja vas - Čeprav slovesne otvoritve rekonstruiranih cest niso več pravilo, pa so se na občini Železniki za to odločili in s tem poudarili svoje zadovoljstvo in pomen, ki ga pripisujejo dolgo zaželeni in pričakovani ureditvi ceste po Selški dolini. Sicer neznosno dolgo (počasno) izvajana rekonstrukcija selške ceste od Praprot-nega do Dolenje vasi (za dobre tri kilometre so potrebovali kar tri leta) seje namreč pred leti zaključila pred vasjo in šele lani s temeljito obnova hudo načetega mostu čez Selško Soro je napovedovala, da bo urejena tudi cesta skozi Dolenjo vas. Pri tem je potrebno omeniti, da so se svetniki občinskega sveta občine Železniki skupaj s krajani v letu 1996 celo z zaporo ceste odločili, da ne dovolijo • v Papirnicarji so se izkopali iz izgub Po letih izgub so papirnicarji tudi skupno lani dosegli že čisti dobiček in tudi za prihodnost so optimisti. jetje Kranj, so se začela letos spomladi, obsegala pa so temeljito prenovo prepušta Kršovnik, rekonstrukcijo vozišča, izgraditev pločnikov in številnih opornih zidov. Celotna investicija je stala 198,6 milijona tolarjev, pri čemer je bilo iz državnega proračuna RS za ceste, Družbe za državne ceste in izvajalcev zaklical: "Čim prej na svidenje tudi na drugih odsekih!" Minister se je strinjal, da je bil upor pred petimi leti potrebno opozorilo na to, da se cesta temeljito uredi, in pohvalil občino za sodelovanje pri investiciji, ki Bled - V sredo je na Bledu potekal 5. dan papirničarjev Slovenije, ki ga je organiziralo Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno industrijo Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Osrednja pozornost je bila namenjena gospodarskemu položaju te panoge, vplivom aktualnih razmer v gozdarstvu, tehno-ekonom-skim vidikom papirne industrije v evropskem ogledalu, okoljskim vprašanjem, organizirali pa so tudi okroglo mizo na temo ravnanja z embalažo in odpadno embalažo po novih predpisih. Po besedah predsednika združenja Franca Jerine je bilo leto 2000 za panogo uspešno, saj so prodali za 127 milijard tolarjev izdelkov, ali za dobro tretjino več kot leto poprej, še bolj pa je razveseljivih 6 milijard čistega dobička v panogi, kjer so še nedavno beležili skupno izgubo. Tudi letošnje gospodarjenje je po dosedanjih rezultatih spodbudno, pri čemer prednja-čijo proizvajalci kartona, pa tudi pri proizvajalcih papirja je učinek svetovne recesije manjši, kot so to prvotno ocenjevali. Za prihodnje leto upajo, da bodo obdržali korak s svetovnimi trendi, ki napovedujejo 3,7-odstotno rast. Sicer pa je bilo veliko pozornosti na tokratnem dnevu papirničarjev posvečeno oskrbi s surovinami, pri čemer je bila država, ki dopusti, da v gozdovih propada letni prirast, ostro kritizirana. Tudi pri zbiranju starega papirja -v Sloveniji ga zberemo približno 35 odstotkov od proizvedenega, bi moral biti dosežen korenit premik. Zmogljivosti papirnic za predelavo starega papirja so kar nekajkrat večje od razpoložljivega, zato je Slovenija velik uvoznik, zgledovati pa bi se kazalo po sosednji Avstriji, kjer zberejo 70 odstotkov papirja, kar ocenjujejo kot dosegljivi optimum. Veliko skrbi papirničarjem povzročajo novi okoljevarstveni predpisi, ki bodo uveljavljeni z vstopom v Evropsko unijo, in slišali smo vprašanje, kako bodo lahko dobili evropsko veljavna obratovalna dovoljenja. Mnogo bo namreč potrebno storiti na porabi vode in energije in presenetljiva je bila napoved iz VIPAP Videm Krško, kjer bodo opustili proizvodnjo celuloze. • S. Ž. plačanih 176,1 milijona, 22,5 milijona pa je za ureditev pločnikov in lokalne infrastrukture prispevala občina Železniki. Ker je načrtovan zbirni kanal tekalne kanalizacije med Selcami in Dolenjo vasjo tudi na območju te ceste, je občina v izgradnjo dela kanala pod cesto vložila še 25 milijonov tolarjev. Omeniti velja tudi zelo opazno dejstvo, da je urejevanje ceste in dovozov do nje spodbudilo krajane k urejanju priključnih poti in dvorišč, v nekaterih prime- bo prispevala k vse bolj pomembni prometni varnosti. Kot nam je dejal župan, pričakujejo, da se bodo v naslednjih dveh letih uredili še trije odseki te ceste: druga etapa ceste skozi Selca, križišče na Češnjici in trg Sv. Antona v središču Železnikov. Upajo tudi, da bodo v novem državnem dvoletnem proračunu zagotovljena sredstva za projekte rekonstrukcij cest v Davčo in Sorico, ki naj bi se jih lotili za tem. • Štefan Zargi GORENJSKI GLAS • 6. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 20. novembra 2001. Večina pokalov in skupna zmaga za domačine Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je organiziralo prvo tekmovanje vveščinah gašenja in reševanja. Ekipe GRS Kranj so bile nepremagljive. Brdo pri Kranju - Med skupno 21 ekipami iz vse Slovenije jih je kar osem tekmovalo za Gasilsko reševalno službo Kranj. Najbolj vesela sta bila Janez Velikanje in Andrej Polajnar, ki sta osvojila pehar za skupno zmago. Predsednik Jože Ložnar je izrazil zadovoljstvo, da so na prvem tekmovanju razvili tudi zastavo Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Gasilca sta se morala splaziti skozi ozek rov z vso opremo in cevjo. Na pobudo poklicnih gasilcev iz Kranja in Ljubljane so leta 1995 ustanovili Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Danes je v njem blizu 500 članov, med kate- rimi so zaposleni v javnih zavodih, krajevnih in industrijskih poklicnih gasilskih enotah. Združenje si od vsega začetka prizadeva za dvig strokovnosti, zato veliko skrbi namenjajo izobraževanju in izmenjavi izkušenj, spremljanju zakonodaje in posredovanju strokovnih mnenj o predpisih s področja požarnega varstva. Kot je ocenil predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev združenja Andrej ŠtremfeU iz javnega zavoda GRS Kranj, so v šestih letih izpolnili veliko načrtovanih nalog. Njegov sodelavec Črt Pra-protnik, ki je v združenju zadolžen za stike z javnostjo, je poudaril tudi pomen uveljavljanja položaja poklicnih gasilcev. Le-ti namreč opravijo več kot 80 odstotkov intervencij v naši državi, vseeno pa večina ljudi bolj pozna več kot sto tisoč prostovoljnih članov Gasilske zveze Slovenije. Ker bi kariero poklicnega gasilca radi približali evropski veljavi, so po zgledu tujih tekem organizirali prvi preizkus v mednarodno uveljavljeni gasilski disciplini z elementi gašenja in reševanja. Tekmovalcem ni bilo lahko Na hipodromu Brdo pri Kranju seje minulo soboto /bralo 21 ekip iz Slovenije, ki jim je izrekel do- brodošlico predsednik združenja Jože Ložnar i/. Gasilske brigade Ljubljana. Izrazil je zadovoljstvo, da lahko prvič razvijejo zastavo združenja z znaki njihovih dejavnosti. Kako so usposobljeni zanje, naj pokaže zahtevno tekmovanje. In res tekmovalcem ni bilo lahko! Ekipo sta sestavljala po dva gasilca, opremljena z zaščitno opremo in dihalnima aparatoma. Najprej sta morala razviti cevovod, se splaziti z njim skozi rov in po lestvi splezati na stolp. Tja je bilo treba po vrvi potegniti tudi cev in jo pritrditi. Gasilca sta se nato drug za drugim spustila po vrvi na tla in odnesla 80-kilogramsko breme do vozila. Od tam sta raztegnila cevovod z vodo pod tlakom in s curkom podrla tarčo. Prvi pehar za skupno zmago sta iz rok predsednika Jožeta Ložnarja prejela Janez Velikanje in Andrej Polajnar iz GRS Kranj. Več znanja, bolj uspešni pri delu Planinska zveza Slovenije se je lotila izobraževanja društvenih delavcev. Zadnji od šestih seminarjev je bil namenjen Gorenjcem. Bled - Predlani sprejeta Vodila za delo PZS in planinskih društev še niso zaživela v praksi, ugotavlja novi predsednik Franc Ekar. Del obveznosti so sicer prenesli na meddruštvene odbore, vendar si želijo več stika z društvenimi delavci. Slednji potrebujejo predvsem čimveč znanja, da bi se uspešneje lotili dela v prihodnosti. Kot so se dogovorili na letošnji majski skupščini PZS, bo ena od oblik pomoči pri usmerjanju dejavnosti v društvih tudi organizacija raznih seminarjev. Oktobra in novembra letos so pripravili šest uvodnih seminarjev, ki so bili namenjeni vodstvom društev in meddruštvenih odborov, načelnikom komisij PZS in delavcem strokovne službe PZS. Na njih seje v Velenju, dvakrat v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici zbralo 225 udeležencev. Seminar na Bledu je prejšnji torek obiskalo blizu 50 Gorenjcev. Kot je ugotovil predsednik M DO Gorenjske Jože Stanonik, ima 22 društev s skoraj 13.500 člani več kot 18-odstotni delež v PZS. V 50 planinskih kočah ponujajo 3382 ležišč in 4896 sedežev, zato morajo slediti novostim pri delu. Tokratni seminarji so zajeli zgo- Vzpon na stolp ni bil enostaven. "Najtežji je bil prav zadnji del, saj je pod dihalnim aparatom vlečenje cevi še bolj naporno. S plezanjem nisva imela težav, ker sva oba alpinista. Naredila sva vse, da bi dosegla najboljši čas," sta po tekmi povedala Janez Velikanje iz Stražišča pri Kranju in Andrej Polajnar iz Besnice. In prav onadva sta se ob razglasitvi rezultatov najbolj veselila. Zmagala sla namreč med najmlajšimi tekmovalci in prejela tudi prvi pehar za skupno zmago. Pokale so osvojile še naslednje ekipe! V kategoriji do 30 let: 2. mesto GRS Kranj (Fclkar - Šif-rer), 3. mesto GRS Kranj (Zalaz-nik - Štremfelj); do 40 let: 1. GRS Kranj (Kejžar - Praprotnik), 2. Center za požarno varnost Koli- čevo, 3. Sava Kranj (Logar - Polajnar); do 50 let: 1. GRS Kranj (Štular - M. Polajnar), 2. Sava Kranj (Belihar - Logar). Zmagovalec v najstarejši skupini Miran Štular je poudaril, daje pri uspehu odločala predvsem usklajenost dela. Z Marjanom Polajnarjem že dolgo dela v isti iz-meni, zato se dobro poznata. Pn hitrosti so se poznala leta, a se tudi starejši uspešno kosajo z mlajšimi. Udeleženci iz 13 teritorialnih in 5 industrijskih poklicnih gasilskih enot - med njimi so bili tudi gasilci z Jesenic in Letališča Brnik - so se ob koncu strinjali, da niso pomembne le uvrstitve na tekmovanju. Prijetno je tudi druženje, zato se bodo prihodnje leto spet srečali! • Stojan Saje Mednarodna skavtska delavnica dovino in razvoj slovenske planinske organizacije, današnje razmere in pravno ureditev v njej, programe dela na vseh ravneh, konkretna poročila o delu, izobraževanje kadrov in financiranje, je povedal o programu predsednik Delovne skupine za organizacijo dela v PZS Jože Melanšek. Poleg njega so udeležencem predavali Adi Vidmajer, Rudi Skobe, Danilo Škcrbinek in Aleš Maček. Decembra letos je v načrtu seminar za načelnike komisij pri PZS in njihova vodstva, prihodnje leto pa bodo spomladi in jeseni pripravili nadaljevalni seminar na osnovi analize odgovorov udeležencev v vprašalnikih ter vprašanj iz razprave. • Stojan Saje Bohinj - Minuli konec tedna se je zbralo v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti okrog 50 tabornikov iz sedmih evropskih držav na 3. podregijski skavtski delavnici. Iskali so odgovore na vprašanji, kako mlade privabiti in obdržati v skavtstvu pa kako vanj vključiti odrasle, jih izobraževati za vodje in jim nuditi poseben program. Slednja tema je še posebej aktualna v letošnjem mednarodnem letu prostovoljcev. Udeleženci so na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ocenili stanje v srednji in vzhodni Evropi, nato pa so v delovnih skupinah obravnavali posamezna vprašanja. Na koncu so pripravili predloge mednarodnih mladinskih projektov, ki bi pomagali k izboljšavi programa. Kot je sporočila Nina Jere, so organizatorji iz Zveze tabornikov Slovenije poskrbeli tudi za zanimiv spremljevalni program. Obiskovalci delavnic, med katerimi so bili tudi taborniki iz Kranja in Škofje Loke, so lahko v soboto zjutraj spremljali tekmo s kanuji na Bohinjskem jezeru. Med drugim so se učili plesov iz tujih držav in se pomerili v izdelovanju Mozartovih kroglic, panjskih končnic in rudarskih kap. Taborniki so sestavili še mednarodni slovarček, ki je prišel prav v zabavni igri. V nedeljo so po ogledu Ljubljane obiskali pediatrično kliniko, ki so ji podarili slikanice iz vseh držav. • S. S. Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Alojzija, Anico, Franceta, Juiijano in Natašo Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kol prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še več kot celo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 19. novembra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali o prazniku občine Medvode in Gorenjskem glasu. Tokratni izžrebanci so: Alojzij Smolič, Zg. Pirniče 90/e; ANICA GOVEKAR, Verje 14; FRANC GRAJZAR, Vikrče 7; JULIJANA PIPAN, Dragočajna 3 in NATAŠA HROVAT, Zg. Pirniče 69/a. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, da najkasneje do vključno petka, 23. novembra 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah najlepše zahvaljujemo. Mladi so končali Predoslje - V osnovni šoli Predoslje je minulo soboto potekal kviz mladih gasilcev Gorenjske. Tam se je zbralo 92 ekip, ki so se uvrstile na prva tri mesta na tekmovanjih občinskih gasilskih zvez. Kot je povedal predsednik komisije za mladino pri regijskem svetu Gasilskih zvez. Gorenjske Franc Janževec, je med skoraj 300 udeleženci ves dopoldan vladalo napeto tekmovalno vzdušje. Starejši so reševali test z vprašanji iz gasilske preventive in taktike ter prve pomoči, vezali vozle, spenjali cevi na trojak in spozna- gasilci tekmovanja Upokojence zanima, kako dela policija Območni klub "Maks Pere" Kranj je pripravil 6. srečanje upokojenih delavcev organov za notranje zadeve. občine Kranj Mohor Bogataj (na sliki). Za dosežene rezultate jim je čestital predsednik Gasilske zveze MO Kranj Cveto Lebar. Po pozdravih domačinov in nastopu harmonikarja Lenarta Štera iz Predoselj so najboljšim trem ekipam v vsaki kategoriji podelili pokale in medalje, zmagovalci pa so si prislužili tudi prehodne pokale. Nagrade so si priborile naslednje kipe! Mlajši pionirji: 1. Bohinjska Bela II, 2. Lom pod Storžičem, 3. Radovljica; mlajše pionirke: 1. Kovor, 2. Bukovica, 3. Zabrcznica; starejši pionirji: 1. Predsednik kranjskega kluba Maks Pere z nekaterimi od jubilantov. vali gasilsko orodje, mlajši pa so metali vrv v krog in spoznavali gasilne aparate. Njihovo delo sije ogledal v spremslvu gasilskih funkcionarjev tudi župan Mestne Predoslje, 2. Kokrica, 3. Bukovica; starejše pionirke: 1. Trbojc II, 2. Srednja vas (GZ Bled-Bohinj), 3. Planina pod Golico. • Stojan Saje Hotemaže - Organizacija novoletnih srečanj z. jubilanti je le ena od dejavnosti kluba, je med petkovo svečanostjo v gostilni Logar ugotovil predsednik Jože Pisker-nik. Tokrat so povabili štiri 70-letnike, osem 75-letnikov in 13 članov, ki so dopolnili 80 in več let. Z druženjem nekdanjih sodelavcev, obujanjem spominov in utrjevanjem prijateljskih vezi želijo namreč vnesti vsaj nekaj vedrine v njihovo tretje življenjsko obdobje, ki prinaša tudi senčne plati. Od leta 1996, ko so ustanovili klub, je umrlo že 32 njihovih članov. Zato so se spomnili njih in vseh drugih, ki niso mogli priti na 6. srečanje. Kakšno je današnje delo policije, je udeležencem predstavil Vojko Mulec iz Policijske uprave Kranj. Upokojenci so se povedali, da z zanimanjem spremljajo spremembe na tem P0' dročju. Nekateri od njih se vkfju' čujejo tudi v klubske aktivnosti-Sedaj imajo 202 člana, ki so povezani v petih sekcijah. Sekcija /a turistične izlete in družabne dejavnosti organizira tri do štiri i/-1 te na leto. Precej jih privabi tuo sekcija za planinstvo, zimski Špo in kolesarjenje. S športom ^ ukvarjajo sekcije za streljanje zračno puško, za balinanje ter kegljanje in šah. V klubu skrb« za ostarele in bolne člane, ob sm ti članov pa se udeležujejo pogr bov. Sodelujejo tudi z organi ■ notranje zadeve, stanovskih organizacijami, društvi up0^0^ cev in drugimi organizacija' Vsakoletna srečanja pred novL letom so priložnost, da se spr°s jo ob pogovoru in glasbi. -e • Stojan W Zavod je znova vrhunski Pretekli teden so v Šentvidu proslavili 100-letnico Zavoda sv. Stanislava, ki je bil zgrajen na pobudo škofa Antona Bonaventure Jegliča (1850 - 1937) in od leta 1991 dalje znova prevzema pomembno vlogo v kulturnem, duhovnem in verskem življenju Slovencev. Šentvid - V torek, 13. novembra, ko je godoval zavetnik dijakov Stanislav Kostka, so v Šentvidu nad Ljubljano proslavili 100-gbletnico delovanja Zavoda sv. Stanislava, ki je znan tudi pod imenom "Škofovi zavodi". Na akademiji, ki se jo je udeležil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, je direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Anton Jamnik dejal, da vera ne nasprotuje znanosti in obratno in da se šele v ustvarjalnem delu posameznika pokažejo njegove kvalitete. Zahvalil seje vsem dobrotnikom, ki pomagajo Zavodu, ki je sam po sebi veličasten. Poslopje ima 410 vrat, 880 oken, na strehi 5,5 milijona opek, dobrih 6000 kvadratnih metrov površine in 2 kilometra hodnikov. Zgodovinar dr. Stane Granda je v slavnostnem nagovoru dejal, da so mnogi drugi narodi v zgodovini hrepeneli po svojih državah, mi pa predvsem po ohranitvi svojega jezika in kulture večinoma v okviru drugih držav. Naša Stane Granda zgodovina pogosto nerealno razlaga preteklost in jo hvali ter obuja stare vrednote in ljudi, čeprav so nekateri sodelovali v vojnah v tem delu Evrope. S tem zgubljata osamosvojitev in politični prelom s,voj smisel. V govoru je poudaril, da so verjetno za gradnjo Zavoda dali največ tisti, ki so najmanj imeli, in primerjal dva slovenska škofa: Slomška in Jegliča. Oba sta bila velika škofa in narodna delavca, oba sta najprej ustvarila red v škofijah, najprej sta bila pastirja in nato škofa. Za oba je bil jezik božji dar, odpadništvo od naroda greh, izobraževanje v slovenskem jeziku pa še posebej pomembno. Slomšek in Jeglič nista bila iztrgana iz družbenega dogajanja. Jeglič seje spopadel z gibanjem, ki je želelo proč od Rima, Slomšek pa / liberalizmom. Oba sta delovala na socialnem področju in pospeševala znanje in kulturo. Ko je Jeglič umrl, so ljudje mislili, daje umrl svetnik. Zavod je imel velik pomen za slovenski narod, saj se je do leta 1941 v njem šolalo 271 bodočih duhovnikov in 4 škofje, pa tudi tragično zgodovino, najprej pod Nemci, nato pa pod komunisti, ko so iz Zavodov mnogi odhajali na morišča. Zavod in njegova gimnazija si mora dvigniti ugled v javnosti, da bo spoštovana med ljudmi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Poseben pomen mora odigrati na kulturnem področju, pri varovanju slovenskega jezika. Tu ne bi smeli popuščati. Na slovesni akademiji v polni športni dvorani so se z izbranim programom sprehodili skozi stoletno zgodovino zavoda. Škof Jeglič se je za gradnjo Zavoda sv. Stanislava odločil leta 1898, ko so slovenski visokošolci na shodu trdili, da katolištvo ni stvar napredka, ampak nazadnjaštvo. Zelo ga je prizadelo in je že konec avgusta istega leta, ko seje to zgodilo inje postal škof, sklenil zgraditi slovensko katoliško gimnazijo. Najprej so jo načrtovali v Ljubljani, nato pa so se odločili za Šentvid, kjer je tedanji župnik Gregor Malovrh leta 1899 kupil 16 oralov zemlje. Priprave na gradnjo so trajale dve leti in župnik Malovrh je 21. maja leta 1901 v zemljo zasadil prvo lopato, 12. junija pa so začeli betonirati temelje in graditi po načrtu sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. Škof Jeglič je bil namreč pred prihodom v Ljubljano kanonik v Sarajevu. Temeljni kamen pa je 16. julija istega leta blagoslovil škof Jeglič sam. Stroški gradnje so se povzpeli na 2 milijona kron ali danes 20 milijonov ameriških dolarjev! Zavod oziroma Gimnazijo, prvo popolnoma slovensko, so odprli 21. septembra 1905, brez levega trakta. kije bil zgrajen leta 1909. Škot je poskrbel za odlične profesorje. Slovenščino sta med drugim poučevala dr. Anton Breznik in Jakob Šolar. Prva matura v slovenščini je bila leta 1913, takrat v zadnjem, osmem letniku Gimnazije, Kljub nasprotovanju je bila del mature tudi nemščina. Kljub temu jo je uspešno opravilo vseh 30 dijakov, med njimi polovica / odliko. Leta 1992 je tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, tudi sam "zavodar", ponovno ustanovil Zavod sv. Stanislava. Leta 1993 je začela delovati Škofijska klasična gimnazija. Po 48 lotili seje znova začel pouk. Ustanovili so Slovenski dom s Kregarjevo galerijo in Jegličev dijaški dom. v Zavodu pa deluje tudi Glasbena šola. • Jože Košnjek Ramadan, islamski sveti mesec Brezjanski pogovori V frančiškanskem samostanu na Brezjah bo začel delovati Marijanski frančiškanski center, katerega glavna naloga bo pospeševati marijansko pobožnost in duhovnost. Brezje - Gorenjski muzej iz Kranja, frančiškanski samostan na Brezjah in Inštitut Antona Trstenjaka bodo tudi letos organizirali Brczjan-ske pogovore. Začeli se bodo jutri, 21. novembra, v dvorani frančiškanskega samostana na Brezjah, organizatorji so izbrali naslov Oddaljena bližina. Tema pogovorov bodo medčloveška, predvsem partnerska in medgeneracijska, razmerja v njihovi razpetosti med ljubeznijo in odtujenostjo, med sožitjem in osamljenostjo, med nemočjo in nesposobnostjo, da bi sprejeli pomoč soljudi. Pogovore bodo z uvodnimi referati začeli pater dr. Edvard Kovač, dr. Vid Pečjak, dr. Jože Ramovš, dr. Metka Klevišar, pater dr. Leopold Grčar in Jože Dežman. Posebna gosta pogovorov bosta pater dr. Gaspar Calva in pater dr. Štefan Cecchini, predsednik in tajnik Papeške mednarodne marijanske akademije v Rimu. V frančiškanskem samostanu na Brezjah bo središče Marijanskega frančiškanskega centra, ki bo pospeševal marijansko pobožnost in duhovnost, vodil pa ga bo frančiškanski samostan na Brezjah. Brezjanske dejavnosti bodo dobile širše razsežnosti. • J.K. Islam je vera, ki se je izoblikovala v 7. stoletju našega štetja na Arabskem polotoku, ko je poslanec Mohamed (a.s.) najprej tajno, tri leta kasneje pa tudi javno, začel obznanjevati najmlajšo svetovno monoteistično vero. Zaradi teh naukov so ga preganjali mno-gobožci iz Meke, zaradi česar je moral leta 622 zbežati v 400 km oddaljeno Medino. To je tudi začetek štetja muslimanskega koledarja. Po desetih letih izgnanstva so se muslimani na čelu z. Mohamedom (a.s.) vrnili v svojo Meko. Že v času Mohamedovega življenja je bila Arabija islamska, 50 let kasneje pa so bile meje arabske vladavine na zahodu v Španiji in na vzhodu v Indiji. Islam ni samo religija. To je celoten način življenja človeka, katerega vera je temelj in samo en del vsega skupaj. Musliman je tisti, ki je pokoren Bogu in veruje, da je samo en Bog ter da je Mohamed (a.s.) po- Svetniki in godovi Cecilija, zavetnica pevcev Danes, 20. novembra, goduje Edmund, kralj. Rodil se je leta °40 v saški kraljevski družini. Študiral je sveto pismo, deset let Je modro vodil državo, potem pa §a je napadel danski vojskovodja hgvvar z. veliko močnejšo vojsko. Edniundove čete so bile poražene, Sym pa je bil ujet. Ker se ni odpo-vedal veri in ni pristal, da bi njegova dežela plačevala Dancem davek, so ga privezali k drevesu in s puščicami 20. novembra leta °7p pobili. Slikajo ga s kraljevsko krono in puščicami v rokah. Pri nas je ime Edmund ali Edmond redko, zelo pogosto pa je v Angliji in na Islandiji. Jutri, 21. novembra, je praznik Darovanje device Marge. O Ma-PJ1 je veliko pisal evangelist Luka ln tudi Jakob. Slednji opisuje Ma-HJ'no in Jezusovo mladost. Ko je bl'a Marija stara tri leta, sta jo s,arša Joah im in Ana odnesla v ternpelj in izpolnila zaobljubo, ki sta jo naredila pred Marijinim roj-stv°m. Dolgo nista imela otrok, P°tem pa se je nepričakovano ro-Ul'a Marija. Umetniki so zelo radi uPodabljali prizor Marijinega da- rovanja. Vendar to ni povod za Marijin praznik, ampak posvetitev bazilike sv. Marije Nove v Jeruzalemu leta 543. Cecilija mučenka goduje v četrtek, 22. novembra. V 15. stoletju so kot zavetnico glasbe in petja začeli častiti sv. Cecilijo, ker naj bi na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Zato je sv. Cecilija zavetnica cerkvenih pevcev in tudi izdelovalcev orgel. Sicer pa je bila Cecilija rimska mučenica, devica, poročena s poganom Valerijanom, ki je ubogal ženo in se dal krstiti. Cecilijo so dali sežgati v peči za ogrevanje kopeli, vendar je prišla ven nepoškodovana, zato jo je rabelj trikrat udaril z. mečem. Živa je ostala še tri dni in razdelila svoje imetje. V četrtek godujejo Cecilije, Cilke, Cile in Cilike. V petek, 23. novembra, goduje Klemen(t) Rimski, papež. Pri nas so mu posvečene nekatere cerkve, sklepajo da ob poti, kjer sta šla brata Ciril in Metod (Mojstrana, Rodine, Bukovščica). Klemen je bil tretji naslednik svetega petra in četrti rimski škof in pa- Salezijanska stoletnica Ljubljana - Slovenski salezijanci so začeli praznovati 100-letnico Pr'hoda v Slovenijo, na Rakovnik. Do nedelje, 25. novembra, se bodo *ak dan vrstile slovesnosti v rakovniški cerkvi, maše z nagovori ob ^0, in nastopi številnih skupin. V petek, 23. novembra, bo v cerkvi ]f\ ^a.n Prik>žnost za molitev in spoved, v soboto pa bo maša tudi ob . • uri. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 25. novembra. Ob 9.15 bo aroval mašo msgr. Zef Gashi, nadškof v Podgorici. Nato bo srečanje .. uPin salczijanske družine, ob 15. uri pa bo v rakovniški cerkvi osred-Je Praznovanje s slovesno mašo. Bogoslužje bo vodil msgr. Stanislav I p*eVar, beograjski nadškof in namestnik vrhovnega predstojnika satanske družbe Luc van Looy. • J.K. pež. Obsojen naj bi bil na pregnanstvo in na težaško delo na polotoku Krimu. Zaradi čudežev so ga pogani obtežili s sidrom in vrgli v Crno morje. Relikvije sta našla leta 860 Ciril in Metod. Klemen je lepo in pri nas pogosto ime. Pomeni mil, krotek, pohleven, blag. V petek godujejo tudi Klementine. Iz imena Klemen so nastali številni priimki: Klemen, Klemene, Klemenčič, Klemen-šek, Klement, Klemše. V soboto sta dva godovnika oziroma praznika: Krizogon Oglejski, mučenec, in Dan vietnamskih mučencev. Krizogon je bil doma v Ogleju, ni se uklonil Dioklecijanu, čeprav mu je ponujal visoko funkcijo. Zato so ga obgla-vili. V soboto pa se katoliška cerkev spominja tudi mučencev v Vietnamu. V nedeljo goduje Katarina Aleksandrijska (Sinajska), mučenka (1319 -1392). Njej je v Sloveniji posvečenih veliko cerkva. Umrla je mučeniške smrti, njeno truplo pa so angeli odnesli na goro Sinaj. Oblastniki v Aleksan-driji je niso mogli spreobrniti. Vrgli so jo v ječo, pa ji je golob prinašal hrano. Tudi ostri noži na kolesu, ki naj bi jo razrezali, so se polomili. Ko soji odsekali glavo, je iz vrati bruhnilo mleko in ne kri. Katarina je pogosto ime. V nedeljo godujejo dekleta in žene z imeni Katja, Katica, Kati, Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Kutiju, Katjuša. V grščini pomeni katara čistost. V ponedeljek godujeta Leonard Portomarviški, redovnik, in Silvo, opat. • J.K. slanec. Islam kot religija skoraj četrtine svetovnega prebivalstva temelji na petih stebrih, ki jih imenujemo ISLAMSKI ŠART1. To so: Š EHA DA - verovati, da je samo en Bog in da je Mohamed (a.s.) poslanec, SALAT - molitev 5-krat na dan, POST V MESECU RAMADANU, (Pravilna izgovarjava je ramadan, čeprav muslimani na Balkanu zaradi napačne transkripcije arabskih črk uporabljajo besedo ramazan.), ZEKAT -dajati miloščino revnim, HADŽ -romati v Meko (obvezno za tiste, ki jim to dopuščajo finančne /možnosti). Preden nadaljujem, moram povedati, da se predpisi, ki določajo življenje muslimana ali muslimanke, urejajo na dveh temeljnih zakonih. Eden je Koran, drugi pa je Sunna, življenje poslanca Mohameda (a.s.). Njegovim izrekom pravimo tudi HADIS. Poglejmo si sedaj tretji islamski temelj - post-v mesecu ramadanu. Kaj je ramadan? Ramadan je islamski sveti mesec, v katerem imajo muslimani post. To pomeni, da imajo post tisti muslimani, ki so zdravi, normalni, svobodni in polnoletni. Dodaten pogoj je biti musliman, saj pripadnikom drugih konfesij ta post ni obvezen. Kdor teh pogojev ne izpolnjuje, se ne more postiti. Opravičeni so otroci (ker niso polnoletni), nosečnice (ker bi jim post ogrozil zdravje njih samih in zdravje otroka), bolni, potniki (napor v času potovanja, čeprav v bistvu lahko izbirajo), vojaki in težki fizični delavci (ravno tako zaradi napora). Ramadan traja 30 dni. Muslimani od leta 622 po odločitvi Omerja, drugega kalifa, uporabljajo lunarni koledar, kar pomeni, da se začetek ramadana vsako leto premakne za nekaj dni nazaj. Letošnji ramadan seje začel v petek. V tem mesecu muslimani ne smejo od zore do zahoda sonca delati naslednjih stvari: jesti, piti, kaditi in imeti spolnih odnosov. Vse to lahko počnejo ponoči in takrat v bistvu večina držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom oživi. Najbolj očitni primeri so v Savd-ski Arabiji, Egiptu, Turčiji in Iranu. Zakaj post v mesecu ramadanu? Muslimani imajo post v ramadanu predvsem zaradi štirih razlogov. Prvi razlog je izpolnjevanje Božjih zapovedi, kot smo to že omenili na začetku. V poglavju Bekare (Krava) je Bog muslimanom v 183. verzu določil post v mesecu ramadanu, za tiste, ki izpolnjujejo pogoje in jim ne bo škodil. Drugi dokaz najdemo v Sunni, kjer obstaja veliko izrekov na to temo. Eden od njih je naslednji: "Kdor se posti v mesecu ramadanu, z iskreno vero in upanjem v nagrado, se mu bodo oprostili vsi prejšnji grehi." Misli se seveda na manjše grehe. Drugi zopet pravi: "Če bi ljudje vedeli, kaj je ramadan (poznali njegovo vrednost), bi želeli, daje ramadan celo leto." S takšnimi izreki se muslimani dodatno motivirajo in so v tem mesecu še bolj pobožni, kot pred tem. Drugi razlog je medicinske narave. Medicina je dokazala, da je post neke vrste "remont" za telo, saj se preko dneva odpočije in regenerira, po zahodu sonca pa z vstopom hrane in vode zopet dobi nove moči, ki so potrebne za delovanje telesa. Post v mesecu ramadanu človeka ojača, tako duhovno kot tudi fizično, saj se telo, pa tudi duša, na ta način navadita na pomanjkanje hrane in vode, kar mu omogoči lažje preživetje in življenje v primeru težkih življenjskih okoliščin. To je tretji razlog* Zadnji razlog je spoštovanje življenjskih dobrin. Z odpovedovanjem hrani in vodi če/, dan ljudje (naj bi) spoznajo vrednost tega in imajo potem lepši odnos tako do hrane kakor tudi do vode. Tako spoznajo tudi tegobe revnih in jih spomni na ZEKAT, kar pomeni, da bogatejši muslimani MORAJO dati del svojega imetja revnim. To predstavlja 2,5 odstotka od presežka določenih dobrin (zlato, srebro, živina, poljedelski pridelki, vrednostni papirji... itd.). Post vsekakor ni islamski izum. Poznajo ga skoraj vse religije, še najbolj pa krščanstvo in judaizem, le da ga pripadniki teh dveh skupin prakticirajo na drugačen način. Ramadan je /a muslimane zelo pomemben, saj se takrat Se bolj posvetijo duhovnemu življenju, kar jim potem pomaga premagovati težave na tem svetu. V tem mesecu /a mnoge muslimane postane življenje lepše, najhuje pa je, če si tega želiš, vendar živiš v katastrofalnih pogojih, kot sc to reci mo dogaja sedaj v Afganistanu. • Elvis Pašič Pod Koncami stoji križ minjam, kako so več ur stali zvezani / žico na vrtu, medtem ko so krvniki popivali v vaški gostilni. Ko se je znočilo, so jih odvlekli v bližnjo klet, kjer so jih mučili in se nad njimi izživljali. Ponoči so na tem mestu odjeknili streli. Šele po nekaj dneh je vaščanka, ki je šla na svoj travnik, videla strahovit prizor. Iz. groba so segali posamezni deli teles. Vsa prestrašena je pritekla v vas in povedala, kaj sc je zgodilo. Dva vaščana sta zbrala toliko poguma, da sta odšla na to mesto in grob dostojno uredila," je povedal v nedeljo ob kri žu Andrej Rcsman. Svojci pobitih so povedali, kako so bili pretepeni, vendar so nato ženske in otroke spustili, da so sc lahko vrnili domov. Nedeljska svečanost je bila tudi spomin na vse v krajevni skupnosti Mošnje -Otok, ki so umrli nasilne smili. Za mnoge ne bomo nikoli vedeli, kje so umrli in kje so pokopani, je dejal Andrej Rcsman. • Jože Košnjek Mošnje - Na pobudo Andreja Resmana z Zgornjega Otoka je bila v nedeljo opoldne Pod Koncami pod gozdom med Gorico in Zgornjim Otokom skromna slovesnost, na kateri je mošenjski župnik pater Darko Žnidaršič blagoslovil skromen križ in opravil pogrebni obred. Križ. je postavljen na mestu, kjer so po vojni pobili ujetnike pripadnike hrvaške vojske. Njihova smrt ni mogla biti zamolčana, saj so sc že pred leti ljudje i/ Hrvaške razgledovali po mošenjskem pokopališču in iskali grobove svojcev. "Na mestu, kjer smo se danes zbrali, je umrla nasilne smrti večja skupina zajetih pripadnikov hrvaške vojske. Še kot otrok se spo- GORENJSKI GLAS • 8. STRAN llllllf KULTURA / kavka@g-glas.si Torek, 20. novembra 200| Na literarnem večeru s Tončko Stanonik, avtorico knjige "Sanje s šolskega avtobusa" Zaline sanje in njen "dragi profesor" Žiri - Pretekli petek je v prijetno polni Galeriji Svoboda v Zadružnem domu v Žireh minil v znamenju Tončke Stanonik in njene najnovejše knjige "Sanje s šolskega avtobusa", ki je pred nedavnim izšla pri založbi Pegaz International. Zgodba o zaljubljenosti med dijakinjo Zalo in njenim profesorjem, o vsakodnevnem potovanju glavne junakinje z avtobusom od doma v šolo in nazaj, o njenem mladostnem dozorevanju, ni le zgodba številnih Žirovcev, ki so se tako kot avtorica šolali v mestu, ampak bo zagotovo zbudila spomine mnogim, ki so mlada leta preživljali med podeželjem in mestom. Knjiga z naslovom Sanje s šolskega avtobusa, "predmet" petkovega literarnega večera, je poleg slikanic in pravljic že drugo daljše pripovedno delo Tončke Stanonik, žirovske rojakinje, ki živi in dela v Ljubljani. Poleg uredniškega dela v Založbi Mladinska knjiga je dejavna še na mnogih področjih, med drugim tudi kot stalna sodelavka, lektorica in avtorica tekstov v Žirovskcm občasniku. Prav dolgoletni založnik slednjega, prav tako Žirovec v Ljubljani, Ignac Naglic z založbo Pegaz International je, tako kot to velja za številne knjige in publikacije vezane za Žiri, pod svoje okrilje vzel tudi zadnje prozno delo Stanoniko-ve, zgodbo o dijakinji Zali, ki se zaljubi v profesorja D.P.-ja, kot ga sama imenuje, zgodbo o mladostnem dozorevanju dekleta, ki je iz podeželja vsakodnevno odhajalo v šolo v mesto. Ne, ni avtobiografska pripoved Kot je že uvodoma povedala Stanonikova, z njo se je pogovarjala Milena Miklavčič, ne gre za avtobiografsko pisanje, niti ne zgolj za Ziri in Žirovce, ampak za izmišljeno zgodbo, avtorsko fikcijo, ki je značilna za podeželsko mladino, seveda pa v njej ne manjka drobcev, povezanih z njenimi lastnimi doživetji v mladih letih. "Ko sem razmišljala o tej knjigi, sem imela pred seboj več motivov. Po knjigi Podobe iz čipkaste preje, ki je izšla pred leti, mi je ostalo še veliko gradiva, ki bi ga lahko vključila v novi knji- KULTURNA KREDENCA Na fotografiji z leve: Žirovca v Ljubljani - Ignac Naglic, direktor založbe Pegaz International, avtorica knjige Tončka Stanonik in avtor ilustracij Stane Kosmač iz Žirov. Ijala imen krajev in ljudi, pišem o vasi, dolini in mestu oziroma centru, tudi osebna imena so izmišljena, " v želji, da predvsem žirovski bralci ne bi knjige brali z bremenom lastnega kraja, morebitnih znanih ljudi in resničnih dogodkov, ampak bi brali, kot da knjige ni napisala ena izmed njih, razmišlja Stanonikova. Lahko bi torej rekli, da gre za prepletanje avtorske domišljije in spominjanja na šolska leta. I Avtobus, sreča generacije Avtobus in potovanje v šolo in nazaj domov je nekakšen "light motiv", ki nas vodi skozi branje. "Uboga revica, so včasih mislili, ko sem vsak dan morala zgodaj zjutraj na avtobus in v šolo... Ko zdaj razmišljam o tem, se mi zdi, da smo v tem smislu bili srečna generacija, saj je bil avtobus tako rekoč vsakodnevna avantura. Na avtobusu se je vedno kaj dogajalo, na njem smo imeli svoje mesto, nekoga, ki je sedel poleg nas in je bil ne- gi, veliko vljudi me je vzpodbudilo, naj nadaljujem, poleg tega pa tako rekoč ves čas pišem dnevnik, ki je na neki način moja duhovna telovadba. Hkrati se na ta način veliko ukvarjam s seboj in tudi z vsem tistim, kar se ljudem ne uresniči, o sanjah, fantazijah...," je povedala Stanonikova, ki je knjigo sicer napisala v prvi osebi, a to še ne pomeni, da bi bila avtobiografska. Tvarina in gradivo da sta sicer vzeta iz sveta, ki jo je in jo še ob- Same triindvajsetice Kranj - Triindvajset del na triindvajseti razstavi, midve s Klementino pa tudi imava nekaj več kot triindvajset let, je v začetku simpatične predstavitve ob odprtju razstave del akademske slikarke Klementine (Julija ugotovila umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Razstavni prostor, galerija podjetja Iskrateling, tokrat namreč gosti že 23. likovno razstavo. Klementina Golija, ki je kljub mladosti že uveljavljena umetnica v slovenskem prostoru, je tokrat na ogled postavila izbor del, ki jih je ustvarila v zadnjih treh, štirih letih, med njimi pa sta tudi dve za ščepec starejši deli iz njenega pariškega obdobja, ki je v marsičem pomemben za njeno kasnejše ustvarjanje. Večplastnost njenih del, tako klasičnih platen kot mešanih tehnik, kolažev, pri katerih rada posega po ročno izdelanem papriju, riževim papirju, izrezkih iz revij..., je poleg njene značilne motivike tudi tokrat tista, ki navdušuje gledalca. Na razstavi, ki bo na ogled okrog dva meseca, so na ogled tudi nekatera dela iz Klementinine zasebne zbirke oziroma arhiva, kijih sicer poredko vidimo. Kolje uvodoma povedal direktor podjetja Iskrateling Bojan Hladnik, so z razstavo proslavili tudi novo poslovno zmago, saj so razvili nov izpopolnjen nadzorni sistem telekomunikacij. • I.K. Hlebševo življenje rastlin Kranj - V dveh galerijah Gorenjskega muzeja, v Prešernovi in Mestni hiši razstavlja slikar Vinko Hlebš iz Tržiča. Tokrat nam likovni sa-morastnik, izobraževal seje v likovnih tečajih v Kranju in pri slikarjih Stanetu Kregarju in dr. Milanu Butini, predstavlja 45 platen predvsem večjih formatov, mer preko metra. Izredno ustvarjalen slikar, prepoznaven skozi podobe mikro- in makrokozmosa s povečanimi detajli iz rastlinskega sveta, je na ogled postavil predvsem dela zadnjih let. Kot je ob razstavi povedal Damir Globočnik, slikar svoj izviren likovni svet gradi z elementi, kot so lišaji, mahovi, travniške in gojene rastline, cvetovi in plodovi. Ti so potopljeni v temno zelena in temno modra prostranstva, ko se mogočne rastline spreminjajo v svojevrstne znanilce človeka, našega časa in civilizacije... Medtem ko bo razstava v Prešernovi hiši na ogled do konca novembra, si Hlebševa dela v Mestni hiši lahko ogledate tudi še v decembru. • I.K. Uspeh gorenjskega zborovodje Tomaža Tozona Ljubljana - Nedavno je mešani pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani s slavnostnim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije obhajal 110. obletnico delovanja. Ta častitljivi jubilej, ki so se ga udeležili tudi predstavniki javnega, kulturnega in političnega življenja države, je nagovoril predsednik Državnega zbora Borut Pahor. V nadaljevanju je sledil glasbeni del, ki mu je dirigiral zadnji aktualni zborovodja, ta hip še vedno eden vodilnih gorenjskih zborovodij Tomaž To-zon. Po nekajletnih krizah se ansambel z več kot 60 pevkah in pevci intenzivno konsolidira in tako je v tej zasedbi še pričakovati rezultate izpred desetletij nazaj, koje bil zbor Glasbene matice vodilno slovensko poustvarjalno telo; pred Opero, Filharmonijo itd. Tokrat se je z mešanimi zbori liturgične in posvetne vsebine zadnja zasedba zbora Glasbene matice ob svoji 110. obletnici postavila na naš glasbeni oder kot suvereni vokalni ansambel, kar smo že dolgo čakali. • F. K. daja, a je zgodba z vsemi potrebnimi prvinami izmišljena. Ko sem jo povprašal, kaj je bilo prvo vodilo za pisanje, ljubezenska zgodba med dijakinjo in profesorjem ali opisovanje dijaških let mladega dekleta s podeželja, je potrdila, da je bila bistvena zgodba. "Pravzaprav sem želela napisati prijetno mladinsko pripoved. Temelj je zgodba, sanjava ljubezen dijakinje in profesorja, za katero se na koncu izkaže, da ni nekaj, kar mladega človeka osrečuje in ga pelje k nekemu cilju, vendarle pa gre za pomembno življenjsko izkušnjo. Ne gre za avtobiografsko zgodbo, nikoli ni bilo profesorja slavistike, v katerega bi bila zaljubljena, zagotovo pa je v zgodbi moč razbrati situacije, ki so jih spodbudile lastne življenjske izkušnje. Tako nisem uporab- SANjE S ŠOLSKEGA AVTOBUSA TONČKA STANONIK Z avtorico se je pogovarjala Milena Miklavčič. kakšen varuh, ki je izvedel vse o tem, kako je v šoli, kakšne ocene imamo, kako je doma..., sploh ni bilo tako slabo, kot se komu mogoče zdi." Ob današnji dilemi, ki jo prinaša ljubezen med najstnico in zrelim moškim je avtorica povedala, da se v času pred petimi, šestimi leti, ko je začela pisati to knjigo, o tej temi ni veliko govorilo. V mislih torej ni imela izpostavljanja problema pedofi- Izbor literature Tončke Stanonik, diplomirane slavistke, lektorice in urednice v Založbi Mladinska knjiga: Pravljica o sanjavki in modrecu (1994), Pravljica o ribiču in beli barčici (1994), Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico (1995) in Podobe iz čipkaste preje (1996), med drugim je napisala več radijskih iger za otroke in s prevodi sodelovala pri antologiji mladinske proze jugoslovanskih narodov Od sna do zvezd (1984). Je tudi ena od urednikov pri projektu Enciklopedija Slovenije. lije, ampak predvsem zgodbo dveh ljudi, prebujajočega dekleta in zrelega moškega. V bistvu gre za romantičen splet dogodkov med Zalo in njenim profesorjem-"Pravzaprav se srečata dva sanjača, Zala in D.P (dragi profesor), med katerima se razvije neka privlačnost. Glavna junakinja na koncu spozna, da so sanje premalo za pravo ljubezen." Kot je bilo tisti večer slišati, tako so menili tisti, ki so že prebrali knjigo, ki je sicer izšla pred dobrim mesecem, bi le-to veljalo predlagati za katero od knjižnih nagrad. "Če sem čisto iskrena, sem presrečna, da je knjiga doslej med bralci doživela tak odziv, po drugi strani pa bi si želela tudi recenzij v medijih. Pogosto smo tu prezrti in zdi se mi. da je taka usoda večine piscev, dokler ti nimajo imena," je na vprašanje, kako naprej, razmišljala Tončka Stanonik in pri tem dodala, da je pisanje na neki način njena notranja potreba, da se s pisanjem pogovori sama s seboj, si odgovori na številna vprašanja. "Če se že opogumiš in nekaj objaviš, potem je edini smisel tvojega dela, da najdeš odziv pri bralcih. Hermetične literature ne priznavam, saj je ta rezervirana le za literarne zgodovinarje." Stanonikova pravi, da nima velikih načrtov, preprosto mora pisati. Piše po intuiciji in tako nastaja novo in novo gradivo za knjige. Občinstvo petkovega večera jo potihem v tem zagotovo podpira. • Igor Kavčič Čopovih devetdeset let Jaka Čop, ki je letos praznoval častitljiv življenjski jubilej, 90 let, je v desetletjih svojega fotografskega, gorniškega in kulturnega delovanja za promocijo in uveljavitev edinega slovenskega narodnega parka opravil neprecenljivo delo. Pred časom je Foto klub Triglavski narodni park pripravil tudi priložnostno fotografsko razstavo njegovih fotografij- Bled - Slavnemu fotografu in gorniku zaradi šarma, svežine, iskrivosti in dovtipnosti, s katerimi je dolga leta obvladoval gorenjsko fotografsko in gorniško sceno, zagotovo ne bi prisodili 90 let. Veseli smo, da je njegovo delo, elaborat fotografskega gledanja na Julijske Alpe z očmi Ku-gyja, Lipovška, Avčina, Kmecla ter s filozofijo Piparjev, Skalašev in Slovenskega planinskega društva še aktualno in je zanimanje zanj še prisotno. Čop je tudi zato postal nenadomestljiv ambasador Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Njegova znamenita trilogija Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Viharniki, je bila pravi vademecum za gorske fotografe, več desetletij svojevrstna spodbuda, stanovitno vodilo in opozorilo, da je gorski svet treba spoštovati in ljubiti, ga želeti in razumeti, preden nastane fotografska predstavitev, ki preseže običajne okvire zbirke izbranih krajinskih posnetkov. Čopov fotografski opus je dovršena celota, pestra, razgibana, ra- doživa ter zasanjana, globoko občutena, kakor vznesen poklon Ju-lijcem v besedah Davvja, Long-staffa ali Copelandove. To je delo, ki gaje gnalo čustveno in miselno sožitje z našim alpinizmom, gor-ništvom, s prebivalci dolin v Julijskih Alpah in z gorsko naravo. Čopove knjige, razstave in vzgojno delo v gorah so imeli bistvene zasluge za napredek in razvoj slovenske fotografije, gorništva in varstva narave. Njegove knjige niso samo zgodovinski dokument o naši alpski kulturi, ampak so še vedno živ, stremljiv, spodbuden in prepričevalen fotografski zapis o našem življenju v Julijskih Alpah, zapis o ljudeh, ki so te gore oplemenitili s podobo enkratne in značilne slovenske alpske kulturne krajine. Če bi ponovno izšle, v svoji nikoli preseženi črno-beli fotografski tehniki, bi bile ponovno razgrabljene, kakor so bile njihove prve izdaje. Kot pripovedovalec se je Jaka Čop vseskozi srečeval z magičnim likom polbožanskega Zlatoroga, razmišljal o njem, ter ga v izbrani Dežmanovi, Baumbacho-vi, Funtkovi in Aškerčevi besedi predstavil generacijam otrok na domala vseh osnovnih šolah Slovenije. Kakor izbrani stihi v podnaslovih k fotografijam v njegovih knjigah predstavljajo Čopa v luči spoštljivega občudovalca Prešerna, Cankarja, Gregorčiča, ga "Slovenski kozolec" postavlja na raven znanstvenega raziskovalca, opremljenega z veselim zanosom in nezlomljivo voljo, da predstavi ter poskuša pomagati ohraniti istovetnost in mesto kozolca v značilni slovenski arhitekturi in kulturni krajini. V monografiji 6 Dolini Soče je Čop zaključil svoj fotografski opus tam, kjer je svoje snovanje začel. V davnih, današnjim fotografom nepojmljivih Časih je bil zmožen oditi peš na potz Jesenic v Trento, s prostorčkom za dva samcata posnetka na filmu V svoji fotografski kameri in se vrniti z dvema uspelima vrhunskima fotografijama. Skoraj nepojmljiv0; Nekoč so ga otroci vprašan, kako da toliko hodi po gorah-Morda se jim je zasmilil s svojo kolenu zatrdelo nogo. Odgovor" je: "Zato, ker imam doma Čisto majhno sobo. Ko posije sonce vanjo, moram pa jaz ven." Zanj s značilne podobne domislice, kra ke in šaljive, natančno merjenj tudi dobronamerno kritične. Ljur dje ga poznajo tudi po njih, kak po njegovih fotografijah in knj gah. • Jože A. Mihelič IZJAVA ZA JAVNOST O stališčih in sklepih ministra za zdravje po opravljenem upravnem nadzoru v SBJ ste bili obveščeni na tiskovni konferenci 6. II. 2001. V sklepu je zaključil, da bo dal pobudo za opustitev porodniške dejavnosti, oddelek naj bi še naprej izvajal ginekološko dejavnost. To odločitev utemeljuje s strokovne in ekonomske plati. Minister meni, da bi bilo za vzpostavitev dobre klinične prakse potrebno vložiti velike napore, ki pa še ne zagotavljajo rešitve. - Minister se je odločil za tak ukrep na podlagi upravnega in strokovnega nadzora. V zaključkih teh nadzorov ni nikjer ugotovitve, da je potrebno porodniško dejavnost opustiti, predlagane pa so izboljšave stanja (s katerimi se strinjamo) na organizacijskem področju. Ob tem ni upošteval nobene pisne pripombe, ki je bila posredovana po strokovnih nadzorih. Po upravnem tako ni bilo možnosti, saj smo za sklepe Zvedeli uro pred vami, po elektronski pošti. - Perinatalni informacijski sistem Slovenije (PISS) daje že od 1993 objektivne podatke o vsakem porodu v vsaki porodnišnici. Po teh podatkih (upoštevano je veliko parametrov, objavljenih v strokovni literaturi in so dosegljivi) je naša porodnišnica vedno uvrščena v zgornjo tretjino (od 14). Dogajajo se napake, tudi usodne. Analizirajmo in jih preprečimo. - Minister'govori o obstoječi mreži porodnišnic, ob tem pa ne predstavlja podatkov o mreži oziroma vsaj analize nadzorov obeh gorenjskih porodnišnic (obe sta v zgornji tretjini). Samo širša analiza je lahko podlaga za radikalen ukrep. Taka analiza je bila obljubljena ob obisku ministra v bolnišnici in pri gorenjskih županih. - Ministru se zdi, da nismo sposobni vložiti velikega napora za spremembe (strokovne in organizacijske). Trdimo, da v bolnišnici obstaja kritična masa zdravnikov in osebja s pozitivnim odnosom do stanja in potrebnih izboljšav. Dogovarjamo se o strokovni pomoči kolega iz klinike, ki bi bil pripravljen prevzeti vodenje. - Trdimo, da je delovanje ginekološko-porodniškega oddelka v sklopu splošne bolnišnice (ob prisotnosti kirurga, internista, pediatra, transfuziologa...) varnejše. Ne nazadnje se sprašujemo tudi o ekonomski upravičenosti predlaganega ukrepa, ki bi dejavnost le delil na dve ustanovi, ne bo pa prihrankov v smislu zmanjševanja stroškov, kot je npr. vzdrževanje stavb itd. - Opozarjamo na vse večjo centralizacijo v državi, ki se kaže na vseh področjih, tudi na področju zdravstva. V državi ni niti politične volje, pa tudi strokovni vrh ni pripravljen izvesti kategorizacije bolnišnic, kakor tudi ne delitve dela med sekundarno in terciarno dejavnostjo. Strokovni svet Splošne bolnišnice Jesenice PREJELI SMO Gorenjci, kaj pa zdaj? Nogometna pravljica v sredo in Zapis v Gorenjskem glasu v torek sta me spodbudila, da prispevam nekaj misli na temo, kije trenutno zagotovo tudi vseslovenska in ne samo naša, gorenjska. Klavrn odziv na povabilo kranjskega župana, da bi skupaj z gospodarstvom Gorenjski obdržali prvoligaša me ni presenetil. Nogomet ima namreč v naši deželici pod Karavankami nekaj značilnosti, ki bodejo v oči. Na najnižji ravni ima gorenjski prostor ZELO MNOŽIČNA TEKMOVANJA, ki se lahko kosajo z najbolj nogometno razvitimi pokrajinami v Sloveniji! Za povrh KRANJ IZSTOPA po vseh kriterijih množičnosti (število klubov ipd) in obenem tudi po delu Z mladino (EDEN NAJBOLJŠIH CENTROV V DRŽAVI). Ob vsem tem pa je OBISK TEKEM NADPOVPREČEN za slovenske razmere. Kje pa zaostajamo? Naš stadion je DALEČ POD STANDARDI zaradi dolgoletnega zanemarjanja (nima ogrevanih slačilnic, kopalnic, neustrezno urejen), podobno je z drugimi nogometnimi objekti, ki so večinoma nastali kot "črne gradnje" amaterskih navdušencev. NAJVEČJI RAZKORAK Pa je pri trženju nogometa kot zabave. Tu velika podjetja obstajajo ob strani in zato ni nič čudnega, DA NOGOMET OSTAJA BREZ DENARJA ZA PROFESIONALNI STATUS. Zdaj pa se nam dogaja "slovenski nogomet", ki oživlja - gorenjski pa umira. Ne samo zaradi sla- bega rezultata PRVOLIGAŠA, zaradi neprestanega odliva sposobnih igralcev in ZAOSTAJANJA PRI INFRASTRUKTURI. Prav je, da ta dejstva odgovorni sprejmejo in preprosto povedo (kar je omenjeni sestanek na občini dokazal), da jih NOGOMET NE ZANIMA. Prisile ne more in ne sme biti, javnosti pa je treba naliti čistega vina. Mnogi ljudje v gospodarstvu so namreč vodilni tudi v politiki, ustvarjajo pomemben vpliv in upravljajo tako rekoč z vsem pomembnim kapitalom na Gorenjskem. NOGOMETNIM NAVIJAČEM (torej veliki večini Gorenjk in Gorenjcev) Slovenije je torej zadeva lahko jasna: ena najbolj razvitih pokrajin v Sloveniji ne zmore zbrati 100 milijonov tolarjev za PROFESIONALNO NOGOMETNO ZABAVO. To bi bil eden nižjih proračunov v državi, a dovolj za realne Gorenjce. Ob dejstvu, da so danes ljudje lačni in brez stanovanj, je taka vsota za mnoge pravi greh. A teh sto milijonov tolarjev vlagamo v nove generacije, saj se z nogometom ukvarja DALEČ NAJVEČ MLADIH ! Dokler tega ne bomo spoznali, bomo v posmeh nogometnemu svetu v Sloveniji kjer ne morejo razumeti, da ta prostor ustvarja igralce kot je Miran Pavlin, da imamo generalnega sekretarja NZS Daneta Jošta, odličen obisk gledalcev in množico MLADIH TALENTOV - a smo le vpijoči v puščavi nerazumevanja. Gorenjski nogomet je torej morda lahko priložnost, da dokažemo, da kaj zmoremo SKUPAJ. Za omenjeni sestanek z direktorji pa lahko rečem samo eno: upam, da ste ob tekmi z Romuni in SVETOVNO PROMOCIJO SLOVENIJE BREZ PRIMERE v njeni zgodovini pomislili, da si tudi mi pod Karavankami želimo biti zraven! Miran Šubic, Kranj Spoštovani! Sem reden in dolgoletni bralec Vašega časopisa. Občasno tudi sam napišem kakšen prispevek in vesel sem, če ga objavite. Tako je bil v Gorenjskem glasu z dne 13. novembra objavljen tudi moj prispevek z naslovom "Verstva, kot obvezen predmet v šolah." Toda, naj preidem k bistvu mojega, današnjega pisma. Predvsem v rubriki "Prejeli smo ", pa tudi v drugih prispevkih, se vse prepogosto pojavlja, tiskarski "škrat", kar opažam že vrsto let. Vem, da nihče ni nezmotljiv, pa vendar bi morali v prihodnje, temu nameniti več pozornosti. Prav javni mediji so dolžni ohranjati lep in slovnično pravilen slovenski jezik. Kadar so v mojem prispevku nekatere napake, me na cesti ustavljajo prijatelji in znanci. Razložim jim, da za to nisem kriv jaz, pač pa stavec v tiskarni. Nekateri to razumejo, drugi pa me zbadajo, češ zakaj pišeš, če ne znaš! Da ne bom dolgovezil, naj Vam napišem napake, ki so se pojavile v mojem zadnjem prispevku, v sledečih besedah: BODO = BOOD, ZADNO (manjku črka "J"), TOREJ = TORJE, ODPOR = OD-PRO, SLIŠIM = SLIIM, IZ = IN. Na koncu bi se Vam rad še enkrat zahvalil za objavo mojega prispevka. Upam, da mi tega, kar sem Vam napisal, ne boste zamerili. Pri Vašem, odgovornem delu Vam tudi v prihodnje želim še veliko uspeha, predvsem pa Čim manj tiskarskih "škratov". Lep pozdrav! Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jesenice Parkirna mesta za invalide Ste se kdaj vprašali, kakšen je vaš odnos do invalidov? Jih pomi-lujete, ste ravnodušni do njih, se jih bojite ali celo prezirate? Kajti invalidi so med nami, čeprav vedno bolj odrinjeni na rob družbe, pa vendar so! S svojim bivanjem in trpljenjem, prikrajšanostjo in odri-njenostjo nas vekomaj opominjajo, da življenje ni le pesem in veselje, zdravje in lepota, pač pa tudi mukotrpen in trd, neusmiljen vsakdanjik. Ni vsem dano, da bi v zdravju in moči uživali svoja leta. Tu so bolezni in nesreče, ki človeku v sekundi ali pa počasi, skozi bolečine in trpljenje spremenijo brezskrbne dneve v nedoumljivo kalvarijo. Zato, kaj ve tisti, ki ni trpel?! Sodobni človek se na vse pretege trudi, da bi bil popoln, neodvisen, energičen, lep,... - kar televizijske reklame poglejte! Pa vendar so tudi drobna znamenja, ki pričajo o tem, da obstajajo tudi ljudje, ki jim življenje ni tako prizanašalo, kot nam. Eno takih znamenj so npr. parkirna mesta za invalide. Pričakoval bi, da bi na teh parkirnih mestih videl samo avtomobile, opremljene z invalidsko nalepko, ki tako parkiranje dovoljuje, toda ne! Gledam ljudi, mlade, stare, z otroki ali brez, gospe in gospode, ki kar cvetijo od zdravja, pa kljub temu brezobzirno parkirajo na parkirnih mestih za invalide. Sprašujem se, ali sploh vedo, kaj počnejo. Je to lahkomiselnost, gnus, odpor, zanikanje ali vsemogočnost? Ali otroke s svojim početjem namenoma učijo prezira in zaničevanja slabotnejših? Kaj je v teh ljudeh? Zakaj se tako obnašajo? Si mazohistično, ker so pač že vsega naveličani, želijo izkušnje bolezni in trpljenja? Res, izbira bolezni, poškodb in trpljenja je tako velika, da lahko prav vsak pride na vrsto. Kadarkoli in kjerkoli. Toda, pozor, bolečine in trpljenje niso dovolj! Za pridobitev invalidske nalepke navaden prehlad ne zadostuje. Imeti moraš precej večje težave. Dokazati jih moraš invalidski komisiji. In tudi dovolj odstotkov telesne okvare ti morajo priznati. No, ko si enkrat v tem, že veš. In sprašuješ se, kaj pravzaprav počnejo zdravi na parkirnih mestih za invalide... Franci Šinkar Verstva kot obvezen predmet v šolah V Gorenjskem glasu z dne 13. novembra 2001 je g. Janko Fon podal svoje mnenje, kjer ugotavlja, da se je po osamosvojitvi in s prihodom škofa Rodeta okrepil vpliv RKC. Strinjam se s to ugotovitvijo, vendar želim, da se ta trditev jemlje kot nekaj, kar sedaj prinaša demokracijo. Vsi vemo, da so bili kristjani v času pred osamosvojitvijo tretirani kot drugorazredni državljani brez možnosti vpliva na politične, gospodarske in vzgojne dogodke. Vem, da mnogi še danes želijo, da kristjani ne bi vplivali na potek dogodkov v naši družbi. RKC pa danes sestavljajo kristjani, ki so tudi državljani Slovenije, tako kot vsi drugače verujoči, kot tudi ateisti. Vse statistike pa prikazujejo, da je ateistov le neznaten odstotek populacije v naši državi. G. Janko Fon ugotavlja, da Cerkev zahteva vrnitev premoženja. Ni pa zapisal, da je bilo to premoženje ukradeno Cerkvi in da Cerkev ni samo g. Rode in duhovniki, ampak da je Cerkev vse verujoče slovensko ljudstvo. V pismu ugotavlja, da RKC s škofom Rodetom zahteva ponovno uvedbo verouka v šole. Tudi to trditev bi Želel dopolniti. Ta upravičena zahteva ni samo od g. Rodeta, temveč to zahtevamo tudi mnogi starši, ki želimo, da se naši otroci vzgajajo v duhu, ki mu sledi ves napredni svet. Vsa kulturna civilizacija Evrope sloni na temeljih krščanske vere in kulture. Seveda ne želimo drugače mislečim tega vsiljevati, vendar zahtevamo, da se tudi nam prisluhne. Starši tako zahtevamo, da se v naše šole ponovno vpelje verouk za vse tiste otroke, katerih starši to želijo. Cerkev za samo maševanje v cerkvi ne rabi vsega tega premoŽenja, rabi ga pa za mnoge druge aktivnosti, ki bi jih v mnogih primerih morala izvajati država. S tem "bogastvom " Cerkev skrbi za mnoge zapuščene, zatirane, za vzgojo mladih in starejših, za razne ustanove, ki pomagajo, da ljudem ne glede na to ali so verujoči ali ateisti pomagajo, da živijo človeka vredno življenje. Za vse te mnoge dobrodelne dejavnosti bo Cerkev imela seveda vedno večje potrebe in zahteve tudi od države. Res pa je, da se tudi mnogi revni ljudje odrečejo še tistemu malemu, kar imajo in dajo tistemu, ki je še v večji stiski. Cerkev žal ni bila sposobna ustaviti Hitlerja, žal pa tudi vplivu komunizma na čelu z ljudmi, kot so Stalin, Tito, Maček, Ribičič, in še mnogimi diktatorji, ki so krivi za milijonske žrtve nedolžnih ljudi v času tako imenovane svobode. Teh zločinov še danes naša demokratična družba ni pripravljena obtožiti in pokazati na krivce teh zločinov. Slavko Bohinc Velika igra vlade V državnem zboru se je z nastopom premiera in finančnega ministra začela razprava o proračunu za leto 2002 in 2003. Slišati je bilo veliko optimističnih besed z namenom, da se resnica ne prepozna. Resnica pa je samo ena. V letu 2002 in 2003 bomo državljani obremenjeni z večjim davkom. To pomeni, da bo država pri vsakem državljanu v naslednjih dveh letih razpolagala z večjim delom njihovega zaslužka. S predlogom o povečanju davkov pa je vlada tudi priznala, da je trenutni primanjkljaj veliko večji, kot ga je načrtovala. V prihodnjem dveletnem obdobju pa se bo razkorak med prihodki in odhodki zaradi nerealnih osnov, na katerih gradi vlada proračun, še povečal. To prekrivanje vladi očitno uspeva, saj tudi mediji poročajo v stilu vlade in ne seznanjajo državljane o dejanskem stanju. Vlada je že napovedala povečanje DDV iz 19 % na 20 %. S 1. januarjem 2002 se bodo spet povečale trošarine na pivo, žgane pijače in cigarete. Hkrati se bo zvišala tudi prispevna stopnja za obvezno zdravstveno varstvo. Skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje bo država vsakemu državljanu pobrala in potem po svoje razporedila več kot 100.000 tolarjev na mesec. Namesto pocenitve bencina, vlada stalno povečuje trošarine. Medtem ko vlada povečuje davke in prispevke, ko v proračunu zmanjkuje denarja, pa velika koalicija izglasuje zakon o igrah na srečo tako, da bodo velike igralnice že v naslednjem letu plačale 560 milijonov tolarjev manj davka kot po starem zakonu. Igralnice so našle učinkovit način prepričevanja vladnih mož, saj jih je vlada rešila tudi konkurence manjših podjetnikov. Odslej morajo gostilničarji igralne avtomate izločiti. Vlada si tako zmanjšuje prihodke od 1500 igralnih avtomatov, kar pomeni približno 2 milijardi davščin v enem letu. Cena igrice, ki jo igra vlada, bo nedvomno zelo visoka, ki pa jo bomo plačali davkoplačevalci. Pred slovensko državo se tako porajata dve vprašanji. Kdaj bo prišlo do poloma take politike in kdaj bodo državljanke in državljani to spoznali? Slavko Bohinc DRUŽINSKI NASVETI Drugačni otroci (7) Med otroke s posebnimi potrebami štejemo tudi otroke s cerebralno paralizo. Pri tej motnji gre za mišično ohromelost, vzrok za to pa se skriva v možganih. Možgani so tisti, ki nadzirajo, povezujejo in povzročajo reakcije v našem telesu. Če se poškodujejo, je njihova funkcija omejena. Za poškodbo možganov so krivi različni dejavniki - razvoj v maternici, okužbe in bolezni matere, pomanjkanje kisika, tumorji, ciste, poškodbe glave... Posledice se kažejo glede na to, kateri del možganov je poškodovan. Lahko gre za lažjo okvaro, ki ji pravimo minimalna cerebralna disfunkcija (MCD) in jo otroci občutijo kot nemir, imajo zmanjšano koncentracijo, lažje motorične motnje, počasnost in okornost pri določenih opravilih, težje sledenje navodilom in podobno. Otroci s to motnjo običajno obiskujejo redne osnovnošolske programe, potrebujejo pa več pomoči, saj so njihov spremljevalec pogosto tudi specifične učne težave. Otroci s specifičnimi učnimi težavami potrebujejo individualno obravnavo, ki jo nudijo njim in staršem strokovnjaki v šoli, v zdravstvenem domu ali v svetovalnih centrih. Na ta način preprečimo, da bi se tem težavam pridružile še vedenjske motnje kot posledica neuspeha v šoli. Otrok, ki sam sebe doživlja kot neuspešnega, je nagnjen k temu, da svojo bolečino skriva za neustreznim vedenjem in tako išče pozornost vrstnikov in odraslih. Zato je dobrodošla pravočasna pomoč. Težje možganske okvare pa se kažejo kot motnje gibanja, govora, vida, sluha, lahko posamezno ali kombinirano. Spas-tičnost pomeni otrdelost mišic in v tem primeru je otrok nekako "zakrčen", s težavo upogiba roke, noge, telo. Nasprotje temu je mlahavost mišic, koje mišična napetost majhna ali pa je sploh ni. Vzrok za oboje pa je poškodba funkcije v možganih, ki nadzoruje mišično napetost. Pri cerebralni paralizi je glede na mesto poškodbe možganov odvisno tudi to, katera stran je ohromljena - lahko gre za levostransko ali des-nostransko hemiplegijo, za noge ali roke, lahko pa so prizadeti vsi udje. Nekateri otroci in mladostniki imajo tako imenovano atetozo, ki je videti kot nenadni, nekontrolirani gibi telesa ter spakovanje obraza. Temu se običajno pridruži tudi moten govor. Pri cerebralni paralizi poznamo še motnje ravnotežja, motnje na področju čustvovanja in doživljanja, spet odvisno od tega, kateri del je poškodovan. Seveda pa je potrebno povedati, da so v veliki večini primerov otroci s cerebralno paralizo normalno inteligentni in da jih prevečkrat podcenjujemo in ocenjujemo na podlagi tega, kar vidimo. Ko jim damo priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti smo največkrat presenečeni. In včasih tudi osramočeni nad lastno kratkovidnostjo... piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Tavčarjevo poljansko otroštvo Tavčar in škof Jeglič Razlika med Tavčarjem in Hribarjem se je pokazala tudi v odnosu do njunega gorenjskega rojaka Antona B. Jegliča, ko je ta leta 1898 postal novi ljubljanski škof. Ko je bil imenovan za škofa, je bil mladi Begunjec kanonik v Sarajevu. Listina o imenovanju mu je bila izročena na Dunaju, od tam je potoval naravnost v hrvaško Djakovo, kjer se je poklonil Škofu Strossmayerju, tvorcu takrat zelo navdušujoče ldeje o vzajemnosti južnih Slovanov. Nato pa se je °dpeljal v Dubrovnik in se v samostanu na otoku Lokrum duhovno pripravljal na novo dolžnost. Hri-OQ-tr je hodil v Dubrovnik na počitnice, pa je novega skofa obiskal ter ga seznanil z razmerami v Sloveni-Jt- To je storil tudi z namenom, da ga že vnaprej od-Vrne od nevarnosti, da ob prihodu v Ljubljano zapade pod izključni vpliv klerikalca Šušteršiča. Ko je n°vi škof pripotoval v Ljubljano, mu je kot župan priredil veličastni sprejem. Tavčar pa je bil druge sorte. Že v Dubrovniku je Hribar priporočil Jegliču, naj ga v Ljubljani obišče, ker je vedel, da Tavčar zlepa ne bo šel prvi k njemu. In res. Jeglič je šel k Tavčarju na vljudnostni predstavitveni obisk. Ko se je to zgodilo, je prišel Tavčar ves srečen k Hribarju. "Pomisli, škof mi je napravil obisk. In da si videl, kako so se začeli na Bregu zbirati ljudje, ko so videli, da stoji škofova kočija pred mojo hišo. Pomisli, škof pri dr. Tavčarju!" Pa ta idila ni dolgo trajala. Kmalu po ustoličenju je Gorenjec v škofovski opravi oznanil velikopotezni načrt: da zgradi škofijski zasebni in slovenski srednješolski zavod, gimnazijo in internat. Obsežno poslopje po načrtih arhitekta Vancaša, ki ga je spoznal v Sarajevu, bi postavil na škofijskih njivah v Kravji dolini v Ljubljani. Župan Hribar je to namero pozdravil, Tavčar ne. Še več: škofovi nameri je ves čas dejavno nasprotoval. "Naenkrat pa je dr. Tavčar, ne da je prej o tem komu kaj povedal, Dr. Anton B. Jeglič, knezoškof ljubljanski, rojen v Begunjah na Gorenjskem. priobčil v 'Slovenskem narodu' oster članek proti škofovi nakani ter je s tem orvoril strupeno kampanjo proti škofovi nameri. To kampanjo sta potem z Malovrhom dan za dnem nadaljevala. Jaz sem dr. Tavčarja nujno prosil, naj to proti interesom mesta naperjeno gonjo opusti, a odgovoril mi je, da gre škofu za popolno zasužnjenje naroda. Imela sva o tem dolge debate. Dokazoval sem mu, da ni-kakšna duhovska odgoja - in naj bi bila še tako tesnosrčna -ni več v stanju pričarati nazaj srednjeveških nazorov, kakršni so s tako svinčeno težo pritiskali na učeno glavo Galilejevo. Omenjal sem mu, da bi cerkev pred sto leti ne bila dopuščala nauka, da Bog ni sveta vstvaril v šestih solnčnih dneh, danes pa da na podlagi znanstvenih raziskavanj sama uči, da so ti svetopisemski dnevi obdobja neznanskega števila let. Dejal sem mu, da po mojem prepričanju tudi ni daleč čas, ko bo cerkev sprejela razvojno teorijo kot znanstveno dokaza- no in da se prav nič ne bojim, da bi se na kakršenkoli način mogel človeški duh sedaj, ko je njega razmah v polni moči, v svojem stremljenju po spoznanju resnice tako utesniti, kakor je bilo to mogoče v srednjem veku. Celo to se mi ni izključeno zdelo, da s škofovih zavodov samih pridejo misleci, ki bodo iskali resnice po izsledkih svobodne znanosti. Dr. Tavčarja opozarjal sem zlasti na okoliščino, da je sam bil v Alojzijevišču pod duhovno odgojo, da pa ta odgoja ni mogla zabraniti razvoja miselnosti, katero sedaj izpoveduje in po kateri deluje. " Tako se je trudil Hribar, da bi rojaka z gorenjskega juga odvrnil od nasprotovanj rojaku iz "visoke" Gorenjske. "Ves moj trud je bil pa zastonj. Dr. Tavčar je ostajal pri svojem, naglušujoč, da koristi, ki bi jih imelo mesto od škofovih zavodov, ne odtehtajo škode, ki bo od njih nastala narodu. Celo v občinskem svetu je prodrl s predlogom, naj se mi naroči posredovati pri knezoškofu, da opusti svojo namero in se raje pridruži prizadevanjem občinskega sveta in deželnega odbora po poslovenjenju državnih gimnazij..." Tavčar je trmoglavil. Jeglič je šel mimo njega. Šolo je dal postaviti zunaj mesta, na Gorenjsko. Šentvid nad Ljubljano je bil leta 1901 še čisto gorenjska vas. Da "škofovi zavodi" stojijo tam, je torej Tavčarjeva "zasluga". Sto let pozneje so pa itak v mestu, ki se je v minulem stoletju razširilo vse do Vižmarij. GORENJSKI GLAS -10. STRAN ••••••• KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Torek, 20. novembra 2001 Radovljiški zapori so edini na Gorenjskem V zaporih vedno več odvisnikov Radovljiški zavod za prestajanje kazni vodi ženska, ki se odlično spozna na svoje delo in je v izrazito moškem kolektivu - pazniki - edina ženska. Med vsemi kategorijami zapornikov je veliko odvisnikov od drog, s katerimi so kar velike težave. Radovljica - Ko iščete stavbo zaporov v Radovljici, jo je pravzaprav kar težko najti, saj je v središču mesta, a vendar tako "skrita" za ostalimi stavbami, da je pravzaprav čisto neopazna. Nihče ne bi niti pomislil, da so za sodiščem zapori, saj je pred stavbo le veliko parkirišče - nič ograj, nič več sprehajalnih površin za zapornike, kot so jih imeli nekoč. Zdaj imajo za krajše sprehode le nekaj prostora za stavbo. In tudi vzdušje v zaporih je daleč od dramatično jetniškega. Le ključi se zavrtijo v vratih in mobitel morajo obiskovalci pustiti v posebni omarici. Prijazna upravnica nam razkaže ves zapor in je tu edina ženska, ki vodi moški časno prevzela delo, a je ta "začasnost" kar ostala. Irena pa ni le upravnica, ampak opravlja tudi strokovno delo. Vsakogar, ki se znajde v zaporu, spremlja od začetka, ko pride v zavod do odpusta. "Naš oddelek je oddelek za prestajanje kazni za vse kategorije zaprtih oseb: pripornike, osebe, ki so kaznovane v postopku za prekršek in obsojence," pravi Irena Hudovernik, ko nam predstavlja radovljiške zapore. "Se pravi: za izvrševanje pripora za območje Irena Hudovernik Zapornik pri izdelovanju kljukic za perilo. pazniški kolektiv. Alijo upoštevajo? Seveda jo, saj med sodelavci velja za upravnico, ki zna voditi kolektiv in ki je vedno dostopna za tožbe, pritožbe in za življenjske tegobe zapornikov. Stavba je stara, vendar so jo z velikim trudom le uredili, tako daje prostorska stiska včasih res velika, a še vedno znosna. Imajo telovadnico, fitnes sobo, hrano jim dobavlja pooblaščena organizacija, imajo bivalni prostor, kjer lahko gledajo televizijo ali delajo. Zapor je seveda zapor, nič kaj prijetno, če se ti v življenju zgodi, vendar na odprtih oddelkih se moraš le držati reda in čakati, da mine. Zapor za vse kategorije Radovljiški oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana torej že tri leta, odkar je odšel nekdanji upravnik, vodi ženska: Irena Hudovernik, ki je tedaj za- Okrožncga sodišča Kranj, za izvrševanje upravnih kazni za območje Gorenjske, pri nas pa prestajajo kazni do šest mesecev zapora tudi tisti obsojenci, ki so z območja Gorenjske. Nato so še tisti, ki prestajajo kazen do šestih mesecev in ki se jim z odločbo dovoli, da pri nas prestajajo kazen ter prihajajo iz Doba, Celja ali drugih oddelkov zaradi vključitve v pogodbeno delo. Trenutno je v zaporu 15 obsojencev - 13 upravnih kaznovanih in 11 jih je v priporu. Ta številka pa se stalno spreminja. (Številka se je danes zanesljivo spremenila, saj smo zapore obiskali že pred časom). Lepši oddelki "Prostori oddelka v Radovljici so stari in pred dvema letoma se je pojavilo resno vprašanje: ali oddelek ukiniti ali obnoviti," pravi Irena. "Po številnih pogovorih med občino, predsednico okrožnega sodišča Kranj, varuhom človekovih pravic je obveljal dogovor, da oddelka v Radovljici zaradi prostorske stiske zaporov drugod po Sloveniji ni možno ukiniti. Dogovorili smo se za normative zasedenosti za posamezne kategorije in ko je normativ presežen, začnemo premeščati na druge oddelke po Sloveniji. Uradna kapaciteta je 22 zaprtih oseb in ko jih imamo 40, začnemo premeščati. Lahko se zgodi, da imamo na dan tudi dvajset pozivov za sprejem od sodnikov za prekrške. Letos smo imeli že 500 upravno kaznovanih oseb. S sredstvi, ki so nam bila namenjena za obnovo, smo prebelili vsa okna in vrata, uredili sanitarne prostore, uredili fitnes center. Prostori na oddelku so postali lepši in veliko bolj prijazni kot so bili prej. Pod tuš dvakrat na teden Zaposlenih nas je 16 in skrbimo, da vse poteka po ustaljenem dnevnem redu in da se morebitne težave rešijo na ustrezen način. Tisti, ki niso na zaprtem oddelku, imajo možnost sprehoda, uporabe fitnesa, tuširanje je obvezno dvakrat tedensko, lahko gledajo televizijo, poslušajo radio, tisti, ki dobijo dovoljenje, ob sredah lahko sprejmejo obiske. Ob četrtkih pride zdravnica, prihaja tudi zobozdravnica, v soglasju s sodiščem pa potekajo tudi vsi izhodi. Redno vsak petek obišče oddelek predsednica okrožnega sodišča Kranj. Mobiteli so prepovedani. A vendar se zgodi, da jih hočejo pretihotapiti kakor poskušajo skrivaj prinesti droge, alkohol, odvisniki Soba v zaporih... pa tablete. Če sodišče odobri, imajo dvakrat tedensko možnost telefonskih pogovorov s svojci. Za obsojenec na odprtem oddelku velja drugačen red kot za obsojence na zaprtem in polzaprtem oddelku, kjer so pravila strožja. Tisti priporniki, ki to želijo, lahko tudi delajo. Eno sobo smo namenili za montažna dela za čas pripora - delo jim je tudi plačano. Za sedem do osem ur dela dobijo na mesec okoli 17 do 18 tisoč tolarjev. Kdor dela v priporu, se mu to po zakonu šteje v pokojninsko dobo. Vedno več odvisnikov Mislim, daje dobro, da se odločijo za delo, saj so nekateri kar dolgo časa pri nas - dve leti je najdaljša doba. Pripor lahko traja od treh do štirih mesecev in če. se v. tem času zamotijo z delom in če imajo ročne spretnosti, potem veliko manj razmišljajo o svoji živ- Fitnes v enem izmed prostorov. Radarska tabla na najbolj nevarnih mestih Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranjska Gora je v sodelovanju s Postajo mejne policije Kranjska Gora minulo nedeljo in ponedeljek izvedel preventivno akcijo z radarsko tablo Viasis Led. Tabla služi za izboljšanje prometne varnosti na kritičnih mestih. Kranjska Gora - Vodja policijskega okoliša Kranjske Gore policist Simon Sušanj že vrsto let sodeluje pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranjski Gori, kjer s pomočjo občine pripravljajo vsako leto vrsto akcij. Občina je prispevala sredstva za nakup koles in kolesarskih čelad, pred šolami so postavljeni triopan znaki. Simon v prvem razredu otrokom pripravlja predavanja o varnosti in jim za redno nošenje rumenih rutk obljubi simbolična darila, ki jih prispeva občinski svet Kranjska Gora. Vsako leto poteka srečanje župana in otrok ter mentorjev prometne vzgoje. Občina se lahko pohvali z dobro prometno varnostjo, saj v zadnjih treh letih na kranjskogorskih cestah ni bilo nesreč z udeležbo otrok. "Radarsko tablo za merjenje hitrosti smo postavili na kritičnih mestih za izboljšanje varnosti v prometu," pravi Simon Sušanj. "Postavili smo jo na mesta, kjer je več prometnih nesreč, kjer je več ker so med vozniki, ki tablo upoštevajo, tudi taki, ki s tablo tekmujejo. Ko vidijo, koliko vozijo, primerjajo izpis hitrosti na tabli s števcem v avtomobilu in pritisnejo na plin. Take je treba seveda pravočasno ustaviti. V kranjskogorski občini smo tablo postavili na Dovjem, na odseku za Bezje in Čičare in na nekaj mestih, kjer so občani zahtevali več varnosti: na vršiški obvoznici, na Triglavski cesti v Mojstrani in na križišču za poligon v Podkorenu, kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, a omejitev upoštevajo le redki vozniki." • Darinka Sedej Simon Sušanj ob radarski tabli. pešcev, na ravnih predelih ceste, v bližini šol in vrtcev. Postavimo jo ob rob ceste, polni se z akumulatorjem in meri hitrost od 15 do 199 kilometrov na uro. Tabla je večja, dobro vidna, voznik opazi na njej svojo hitrost do 100 metrov pred tablo. S tem, ko opazi, koliko v resnici vozi, izpisana hitrost psihološko vpliva nanj, saj vozniki, ki vozijo prehitro, hitrost zmanjšajo na predpisano. Napis na tabli se ugaša in prižiga na sekundo. Ko tabla ob cesti stoji, so v bližini tudi policisti. Zakaj? Zato, i 'f 11 o 6*2 14C ljenjski usodi. Včasih nastopi pri nekaterih pripornikih ali obsojencih resna stiska in se je z njimi treba pogovoriti ali pa je nujna intervencija v Psihiatrično bolnico Begunje. Predvsem se to dogaja odvisnikom, ki jih je med mladimi in vsemi kategorijami zaprtih vedno več. Ko pridejo k nam, so na prisilni abstinenci in tisti, ki niso bili v programu metadona, tega ne dobijo." Na Gorenjskem je v precejšnjem porastu število upravno obsojenih - to so tisti, ki so bili kaznovani zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, javnega reda in miru, klateštva... Če jih sodnik za prekrške kaznuje za plačilo denarne kazni in če ne plačajo, je za 10 tisoč tolarjev en dan zapora." Stavil in paznikom ušel Ireno Hudovernik smo vprašali, ali se res dogaja, da nekateri za- nalašč nočejo plačati kazni sodniku za prekrške in se raje odločajo za zapor? "Seveda se zgodi," pravi. "A se marsikdo po dveh dneh premisli in plača. Tudi to se dogaja, da se pred zapore pripeljejo z dragimi avtomobili, češ rajši bom tu, kot da bi plačal. Ali pa nekateri stalni kršitelji, ki enostavno ne plačajo in jih čaka zaporna kazen. Tu so še klateži in drugi." Irena Hudovernik zna s tistimi, ki so v psihičnih težavah, saj se z njimi pogovori in tako omili njihovo stisko. Lahko se zgodijo tudi tragični dogodki, ko nekdo, povsem obupan, poje preveliko število tablet, drugi grozi, da se bo obesil. Nikoli ne veš, kdaj se v človeku povsem poruši svet. Imeli so nekoga, ki je venomer razgrajal in se ni hotel pomiriti, zato so izpraznili sobo za toliko časa, dokler se ni umiril. In imamo narkomana, ki ga ob sodelovanju s Centrom za socialno delo Radovljica pripravljajo za sprejem v komuno. Ali jim je kdaj kdo že ušel? V času njenega vodenja zapora se trije niso vrnili s prostega izhoda. Lani je nekdo preskočil ograjo, eden pa se tri dni pred odpustom ni vrnil iz zdravstvenega doma. Kasneje so ugotovili, da je šlo za stavo: tri dni pred odpustom iz zapora je stavil z ostalimi zaporniki, da bo paznikom ušel. In jim je res, saj so mu pazniki zaupali, ker niso pričakovali, da bo po skoraj prestani kazni to storil. A so ga seveda dobili, kot je pač on dobil stavo.".... Aion •■' • Darinka Sedej Foto: Gorazd Kavčič Ce vročitev ne uspe, se odločba izobesi Kranj - Nekateri se vznemirijo, ko dobijo priporočeno pismo in ko poštar terja podpis, da je naslovnik prejel pošiljko. Ali prihajajo novi davki ali kazni, vabilo na sodišče in druga sodna pisanja. V preteklosti so se mnogi tem vročitvam izogibali na vse možne in prebrisane načine, da bi postopke zavlačevali. Že nekaj časa pa naši predpisi postopoma urejajo tudi problematiko vročitev. Po zakonu o upravnem postopku je določeno, da v primeru, če vročitev dvakrat ne uspe, se odločba in spremni dopis javno izobesita. Tako lahko, denimo, na hodnikih upravnih enot že prebiramo, kateri investitor ni želel sprejeti odločbe in gaje upravna enota v skladu s predpis« javno "izobesila". Če vročitev dvakrat ni uspešna, se namreč šteje, da naslovnika na tem naslovu ni več. Vsak občan pa je dolžan javiti spremembo na- slova; tudi v primeru, če je za več kot 30 dni v tujini, mora javiti spremembo naslova. Pošta ga v tem primeru čaka na pošti. Tako je sleherni občan dolžan sam poskrbeti za spremembe in za to, da se mu pošta vroči. Slovenska vlada pa je na zadnji seji sprejela spremembe novele zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na vročanje pošiljk. Zakon o kazenskem postopku omogoča vročanje tudi po podjetju, ki je pooblaščeno za vročanje pošiljk, a ne ureja postopka pridobitve pooblastila za to dejavnost in tudi ne napoti na podzakonski akt, ki bi problematiko uredil. Ministrstvo za pravosodje že vodi register pooblaščenih vročevalcev, zato je treba v zakonu o kazenskem postopku le še zagotoviti podlago, ki bo pooblaščenemu vročevalcu na enakih načelih omogočala tudi vročanje pisanj v kazenskem postopku. • D.S. OGLA! httjj 7/t »ifiotjfe08R.siol.com Mahkovec Š&D, d.n.o, Valvasorjev trg 3, Ulja Potrošnika bolj zaščititi Ljubljana - Zveza potrošnikov Slovenije je že izvedla akcijo o kupovanju v slovenskih spletnih trgovinah in ugotovila, da potrošniki, ki tako opravljajo svoje nakupe, ne morejo biti brez skrbi. Med drugim 6 odstotkov naročenih artiklov nikoli ni prispelo k potrošniku, v številnih primerih pa je trajalo več kot 28 dni, daje potrošnik dobil vrnjeno kupnino. Zato, da bi bolje zavarovali potrošnika - tudi na drugih področjih - Je slovenska vlada na zadnji seji sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov. Predlagane spremembe ne spreminjajo načel zakona, pač pa ga dopolnjujejo na občutljiv'0 področjih - predvsem pri pogodbah, ki se sklepajo s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev. Predlog sprememb spreminja sedanji zakon na področju prodaje blaga in storitev, kjer se potrošnika dodatno zaščiti predvsem z opredelitvijo razmerij, ki nastopajo na daljavo pre* elektronske pošte, interneta ter s širjenjem potrošnikovih pravic, tla v določenem roku odstopu od pogodbe brez navedbe razloga in brez negativnih posledic. Odgovornost proizvajalca za škodo iz proizvoda ne bo več omejena na potrošnika, saj bo odškodnino lahko uveljavljal nekdo, ki m potrošnik. Na področju oglaševanja so spremembe potrošnika dodatno zašČit»e s spremenjeno definicijo zavajajočega oglaševanja in z določitvijo-kdaj je dovoljeno primerjalno oglaševanje. • D.S. Igrek, 20. novembra 2001__KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si_gorenjski glas » 11. stran Sosedje proti bazni postaji mobilne telefonije na strehi AMZS Na strehi antene, pod njo šolarji Ko zazvoni mobilni telefon, se na ekranu računalnika in televizorja pokažejo črte, v radiu pa zoprno zahrešči. Kako elektromagnetno sevanje šele vpliva na počutje ljudi? Tudi za oddajno anteno na strehi AMZS na Koroški cesti v Kranju tretji mobilni operater v Sloveniji, VVestem VVireless International, dobil soglasje ministrstva za zdravje. Kranj - Na anteno oziroma bazno postajo na strehi so nas opozorili ljudje iz stanovanjske soseščine. Da jih nihče ni vprašal za dovoljenje, so potožili, da je elektromagnetno sevanje škodljivo zdravju, še posebej otrok, ki sedijo pod to streho v učilnicah srednje biotehniške šole, so nas tudi podučili. Podatek smo seveda preverili. Zvedeli smo, da je anteno montiralo podjetje MIBO Komunikacije. Bojan Vučko nam je prijazno pojasnil, da so oni pač samo izvajalci in naj se po konkretnejše odgovore napotimo v Western VVireless International (WWI). Nova bazna postaja mobilne telefonije na strehi biotehniške šole v Kranju. Alenka Rozman je povedala, da podjetje, ki je prihajajoči tretji rnobilni operater v Sloveniji, pričakuje, da bo za vse svoje naprave v državi pridobilo enotno do- NESREČE voljenje za postavitev od ministrstva za okolje in prostor. Po pogodbi, podpisani v začetku leta, namreč mora začeti delati še letos. "V pridobivanju dovoljenja Teden brez mrtvih Pretekli teden so policisti na gorenjskih cestah obravnavali 53 prometnih nesreč. Pet s hudimi, dve z lažjimi posledicami, štirje pobegi. Kranj - V petek, 16. novembra, je nekaj pred osmo zjutraj počilo na regionalki Naklo - Kranj v bližini Police. J. P. je z osebnim avtom rover vozil od Kranja proti Naklem. V vznožju rahlega klanca navzdol je dohitel avto subaru JUsty, ki gaje vozil A. T. Ker pa je bil J. P. prehitcr, ni uspel varno ustaviti za njim, ampak je čelno silovito trčil v subarujev zadek. Tega je zaradi sunka odbilo naprej lri na nasprotno stran ceste, po ka- teri je takrat z renaultovo devet-najstico pravilno pripeljal M. K., ki se je sicer umikal v desno, na neutrjeno bankino, vendar trka ni mogel preprečiti. V nesreči so se huje ranili voznika A. T. in M. K. ter sopotnik v R19, reševalci so jih odpeljali na urgenco v Klinični center. Povzročitelju ni bilo nič, čaka pa ga kazenska ovadba. Na vseh treh vozilih je za najmanj poldrugi milijon tolarjev škode. soglasje sosedov ni potrebno. Za vse lokacije, kjer nameščamo bazne postaje, torej tudi za kranjsko, smo že pridobili potrdilo ministrstva za zdravje." Zakonu je torej zadoščeno, kaj sevanje pomeni za ljudi, pa je seveda drugo vprašanje. Operaterji mobilne telefonije - tu seveda ne gre le za slučajno izpostavljeni WWI in slučajno izpostavljeno anteno v Kranju - pač izkoriščajo poslovni boom, ki so ga v zadnjih letih tudi v Slovenijo prinesli mobilni telefoni. Z dragimi koncesijskimi dajatvami je država seveda z veseljem primaknila svoj krožnik k očitno bogati pogači in logično je, da bo oblikovala pogoje, ki bodo mobilni telefoniji naklonjeni. Letos, denimo, bodo evropski mobilni operaterji ustvarili kar štirinajst milijard dolarjev prihodkov! Mobilniki - medalja z dvema platema Na pragu novega tisočletja je že "mobilizirana" tudi večina Slovencev. Mobilni telefoni so postali tako rekoč nujno zlo, saj omogočajo stik s komerkoli, kjerkoli in kadarkoli. Na žalost pa ima tudi ta medalja dve plati. Sevanju, ki ga povzročajo močni oddajniki, prislonjeni ob glavo, človek ni prilagojen. Dokazov, da mobilni telefoni posredno lahko povzročajo tumor na možganih, kljub številnim raziskavam v svetu sicer (še) ni, dokazano pa je, da elektromagnetno sevanje lahko povzroča zdravstvene težave in tudi pušča posledice, zlasti pri tistih, ki opravljajo daljše klice, kot povišanje krvnega pritiska, mogoči pa so tudi utrujenost, glavobol idr. Zato se izdelovalci mobilni telefonov zadnja leta usmerjajo tudi v čim boljšo V križišču izsilila prednost Šenčur - Popoldne, nekaj minut pred četrto uro, pa je prišlo do hude Prometne nesreče na glavni cesti Kranj - Brnik, s katere se odcepita stranski cesti, to je izvoz za avtocesto proti Jesenicam ter cesta proti Šenčurju. Nesrečo je povzročila 60-letna švicarska državljanka M. S., kije bila *a volanom tovote camry 2.2. Pripeljala je z izvoza avtoceste Kranj -vzhod, v križišču pa je kljub prometnemu znaku za obvezno ustavljanje zapeljala na prednostno glavno cesto ter jo nameravala prečkati Proti Šenčurju. k kranjske smeri je takrat po glavni cesti proti Brniku pripeljal D. M. 7 avtorti hvundai accent. Koje opazil oviro pred seboj, je hitel zavirati, Vendar je bilo prepozno. Močno je trčil v prednji levi del tovote, v kateri seje voznica huje ranila, medtem koje bil D. M. lažje ranjen. Oba s° odpeljali na ljubljansko urgenco, škode na vozilih pa je po laični °ceni za 2,2 milijona tolarjev. Ustavil se je v električnem drogu Šenčur - Le štiri ure kasneje je pri Šenčurju spet počilo, tokrat na lokalni cesti v Srednji vasi. B. G. je z osebnim avtom mitsubishi lancer v°zil od Luž proti Srednji vasi. V blagem preglednem desnem ovinku Je zaradi prevelike hitrosti zaviral, avto je zaneslo na nasprotno stran ^este in nato na travnik, prečkal je dovozno pot in trčil v drog elek- rične napeljave (na fotografiji). Voznik B. G. seje v nesreči huje ranil, P°Hcisti pa ga bodo predlagali še v postopek pri sodniku za prekrške. • H. J., foto: Stojan Saje Antene tudi v zvoniku naklanske cerkve. zaščito uporabnikov pred elektromagnetnim sevanjem. Elektromagnetna sevanja se določajo s frekvenco ali energijo. Čim višja je frekvenca sevanja, tem višja je njegova energija in nasprotno. Ko govorimo v mobilni telefon, je glas prenesen po anteni kot radio frekvenčno sevanje med 800 Mhz in 1990 Mhz. To je po ocenah znanstvenikov območje, ki je ravno na sredi vzdržljivosti človeških možganov. Sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni, je podobno sevanju mikrovalovne pečice, le daje dosti manj učinkovito. Bazne postaje proč od ljudi Če torej sevajo in škodujejo mali telefoni, torej tudi antene baznih postaj niso nedolžne. Ljubljančani so se nedavno tega spotaknili ob bazno postajo, nameščeno na strehi župnišča Sv. Petra. Sevanje je zmotilo televizijski signal v sta- Prvošolčki so barvali promet Policisti so že drugo leto prvošolcem vseh gorenjskih osemletk in devetletk razdelili prikupno pobarvanko z naslovom Varno na poti v šolo in domov. Deset nagrajencev včeraj na obisku v kranjski policijski upravi. Kranj - Pobarvanka je nastala v Policijski upravi Kranj. Na preprost in zabaven način, s pomočjo živalskih likov, seznanja otroke, ki vstopajo v šolo, z osnovnimi pravili obnašanja v prometu. Pobarvanko v šolah v okviru rednega pouka in ob obiskih policistov uporabljajo kot didaktični pripomoček. Razdeljena je na dva dela; v prvem delu otroci z barvanjem spoznajo nekatera osnovna prometna pravila, v drugem delu pa odgovarjajo na tri vprašanja, kupon s pravilnimi odgovori pa pošljejo na kranjsko policijsko postajo, kjer deset izžrebancev čakajo praktične nagrade. V začetku tega šolskega leta so policisti gorenjskim prvošolcem razdelili 2241 pobarvank. Ko so šteli kupone, so z zadovoljstvom ugotavljali, da je odziv neprimerno boljši od lanskega, ko so s preventivno akcijo začenjali. Nela in Žan iz. Aljaževe šole sta prejšnji teden izžrebala deset kuponov, nagrajence in njihove učiteljice pa so "domači" policisti včeraj z belo - modrimi avtomobili pripeljali na obisk v Kranj. Vseh deset nagrajencev je prejelo kolesarske novanjih prek ceste, seva pa tudi na otroke v bližnji bolnišnici in na onkološke bolnike. V Sloveniji se negativnega učinka elektromagnetnega sevanja očitno še ne zavedamo, vsaj država ne, zato tudi ni predpisov, ki bi mobilno telefonijo urejali tako, da ne bi škodila ljudem. Po svetu že velja, da v polkilometrskem krogu od bazne postaje ne sme biti nobene šole in bolnišnice. Za sevanje iz teh postaj naj bi bili posebej občutljivi otroci pa tudi starejši ljudje z zmanjšano imunsko odpornostjo. Že precej manjše sevanje, kot naj bi bilo dovoljeno, lahko povroči glavobole, nespečnost, kronično utrujenost, prizadetost spomina in s tem povezane učne težave, sevanje dokazano tudi po- KRIMINAL čelade in kresničke, na srečanju pa so jim možje v modrem, za katere se je pokazalo, da niso nikakršni bavbavi, ampak prijazni možje, ki skrbijo za varnost otrok na šolskih poteh oziroma v prometu, postregli s torticami in sokovi, nato pa so jih povabili še na ogled policijskih motorjev in koles ter pesjaka za službene pse. Zadovoljni nagrajenci so: Artan Ahmetaj, Neli Celar in Jerneja Eršte iz. osnovne šole Simona Jenka v Kranju, Blaž Demšar in Nada Stanonik iz osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, Teja Rakovec in Jana Benedik iz podružnične šole v Selcih, Astrid Bernik iz osnovne šole Žiri, Ana Srečnik iz osnovne šole Poljane ter Rok Jamnik iz osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. •H. J. veča pogostnost epileptičnih napadov pri otrocih. Strokovnjaki domnevajo, da je sevanje baznih postaj lahko zdravju bolj nevarno kot radarski ali radijski oddajni sistemi. Da elektromagnetno sevanje škoduje ljudem, je torej dokazano, kakšne so konkretne posledice, pa še ni povsem raziskano. Ne nazadnje je to dokaj novo področje, katerega dolgoročni učinki se bodo šele pokazali. Kljub temu pa svarila številnih uglednih svetovnih znanstvenikov, ki niso naklonjeni mobilni telefoniji tako kot uporabniki "mobilcev", zlasti pri postavljanju baznih postaj velja jemati resneje kot jih za zdaj jemljejo pri nas. • Helena Jelovčan, foto: Aljoša Korenčan Drzna tatova rada kradla pršut Kranj - Policisti s kranjske postaje so sredi minulega tedna prijeli 21-letnega D. A. iz Kranja in 34-letnega B. R., ki sta se oktobra in novembra "izkazala" s sedmimi tatvinami. D. A. naj bi 22. oktobra zvečer na posebno predrzen način iz stanovanjske hiše v Trbojah odnesel GSM telefonski aparat nokia in štiri potne liste. 30. oktobra zvečer naj bi v Strahinju iz zabojnika vzel 57 aluminijastih plošč, vrednih okrog 400 tisočakov, ki jih je nato prodal na odpadih Dinosa v Kranju ter Ljubljani. Skupaj z Jeseničanom B. R. naj bi D. A. 12. novembra popoldne na Petrolovem servisu Voklo iz hladilne omare ukradel dva pršuta, po tem vrste mesu pa sta posegla še nekajkrat. Že 4. novembra zvečer in nato še 10. novembra popoldne sta družno ukradla po dva pršuta s Petrolovega servisa na Laborah, B. R. pa je tri pršute na Laborah zmaknil tudi 7. novembra. Niz podvigov, ki so se s posegom policije neprijetno končali za oba, je B. R. sklenil K), novembra popoldne v Mercatorjevi trgovini v Stražišču, iz katere sta zmanjkala dva pršuta. Kranjski policisti so oba osumljenca pripeljali k preiskovalnemu sodniku, ki ju je po zaslišanju izpustil. V isti noči mercedes in BMW Škofja Loka - V eni od stanovanjskih hiš so v četrtkovi noči pogrešili dva osebna avtomobila, in sicer mercedes 270 črne barve, registrske oznake KR 56-13K, lanski letnik, ter osebni avto BMVV 318 i srebrne barve, registrske oznake KR S4-913, izdelan letos. Tatovi so bili očitno dobro organizirani - glede na znamki in vrednost vozil so tatvini zanesljivo načrtovali - saj sta avtomobila izginila brez sledov. Pred tem so neznanci pregledali tudi hišo. Manj organiziran pa je bil morda tat, ki je med 10. in 17. novembrom vlomil vhodna vrata v stari, prazni stanovanjski hiši v Tržiču, našel ključe motorja honda 350 R, registrske oznake KR D7-59. Z motorjem, vrednim približno 300 tisočakov, seje odpeljal. Tudi za njim policisti še poizvedujejo. Kranjčanu zlomil čeljust Žirovnica - Jeseniški policisti bodo kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe ovadili 16-letnega A. S. z Jesenic. V petek popoldne je prišel na železniško postajo v Žirovnici in se tam polotil vrstnika R. B. iz Kranja. Med prepirom je A. S. s pestjo udaril Kranjčana v brado ter mu povzročil obojestranski zlom spodnje čeljusti. Tat na gradbišču Mercatorja Kranj - V soboto ali nedeljo je dobila nepovabljenega obiskovalca baraka jeseniškega Gradisa na Mercatorjevem gradbišču na Primsko-vem. Neznanec je odnesel računalnik, telefonski aparat ISDN eurit ter faks canon. Gradiš je oškodoval za 300.000 tolarjev. Goljuf izkoristil otroke s paralizo Mošnje - Radovljiški policisti bodo državno tožilstvo opozorili na primer goljufije, s katero naj bi si neznanec pridobil devet tisoč tolarjev. Vsota je po svoje zanemarljiva, skrajnega obsojanja pa je vreden način, s katerim je prišel do tega denarja. Neznanec se je minuli četrtek popoldne stanovalki hiše v krajevni skupnosti Mošnje predstavil za Aleša Novaka, ki da v imenu društva Kaplja iz Nove Gorice zbira prostovoljne prispevke za otroke s paralizo. Gospodinja ga je povabila v stanovanje in se po krajšem pogovoru odločila, da prispeva tisoč tolarjev. Ker ni imela drobiža, mu je dala bankovec za 10.000 tolarjev, od katerega naj bi ji "Aleš Novak" vrnil 9000 tolarjev. Ta ji je iz žepa dal le tisočaka, za preostanek pa seje izgovoril, da ga gre iskat v svoj avto. Nazaj ga ni bilo več. Po opisu sodeč naj bi bil star od 25 do 30 let, visok približno 170 centimetrov, srednje postave, s temnejšimi lasmi in poltjo, pripeljal se je s stoenko, ki naj bi ga vozila mlajša ženska temnejših las. • H. J. Opoldne totalno nakresan V nedeljo opoldne je pred gostinskim lokalom sredi Tržiča voznik zadel parkiran avto in odpeljal. Policisti so F. H. iz Dupelj izsledili in mu izmerili 3,03 grama alkohola v kilogramu krvi. Kranj - Sicer pa so gorenjski prometniki v petek in soboto izvajali preventivno akcijo Promil na območju Bleda in Kranja. Na Bledu so v petek ustavili 40 voznikov, sedem so jih preizkusili z alkotesti, pozitiven je bil eden, dva pa sta pregled odklonila, kar pomeni isto. V Kranju so policisti ustavili 46 vozil in jih 23 preizkusili z alkotesti. "Pozelenclo" jih je osem, med njimi trije prek 1,60 grama. Največ, kar 2,34 grama, je pokazal rekordni izmerek. Naslednjega dne so v Kranju ustavili še 28 voznikov, pijani so bili trije od enajstih, kolikor so jih preizkusili. • H. J. GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 20. novembra 2001 Nova tekmovalna sezona je vse bliže tudi za biatlonce Že decembra spet na Pokljuki Po uvodni tekmi svetovnega pokala v biatlonu v Hochfilznu v Avstriji se bodo najboljši biatlonci sveta sredi decembra pomerili na naši Pokljuki, vrhunec sezone pa bodo olimpijske igre februarja v Salt Lake Citvju. Kranj - Prostori Gorenjskega sejma v Kranju so bili minuli petek prizorišče srečanja naših bia-tlonk, biatloncev in njihovih trenerjev z vodstvom Smučarske zveze Slovenije, sponzorji in novinarji. Tekmovalna zima je namreč vse bliže, po uvodni tekmi alpskih smučarjev konec oktobra ter skakalcev, tekačev in kombinatorcev ta konec tedna, pa prvi konec tedna v decembru uvodna tekma za točke svetovnega pokala čaka tudi biatlonke in biatlonce. Direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan je ob priložnostni tiskovni konferenci na kranjskem sejmišču poudaril, da je biatlon zadnja leta postal izredno atraktiven šport, ki ob tekmovalcih privlači vse več gledalcev, prav slovenska biatlonska vrsta pa je v okviru SZS med najbolj delovnimi, saj z dobro organizacijo tudi njemu zbuja veliko zaupanje in malo dodatnega dela. V svojem imenu in imenu predsednika SZS Staneta Valanta je tekmovalcem v novi sezoni zaželel veliko športne sreče in uspehov. "Priprave smo načrtovali tako, da naj bi tekmovalci vrhunec dosegli februarja na olimpijskih igrah. Seveda bo še prej treba dobro nastopati na tekmah svetovnega pokala in potrditi olimpijske nor- me. Upam, da s tem ne bo težav, saj so treningi potekali po načrtih. Trenirati smo začeli na Pokljuki, odšli na višinski trening v Bolgarijo, bili v Ramsau in na Dahstei-nu, pred kratkim pa smo se vrnili iz snežnega treninga na Finskem," je ob odsotnosti glavnega trenerja Tomaša Kosa povedal njegov pomočnik Matej Kordež. Tekmovalne načrte naših tekmovalcev je razkril direktor reprezentanc v biatlonu Jure Velepec, ki je za cilj na olimpijskih igrah postavil eno posamično uvrstitev med prvih šest in tri do petnajstega mesta ter uvrstitev obeh štafet do osmega mesta. Tudi v svetovnem pokalu naj bi naši tekmovalci in tekmovalke vsaj dvakrat stali na zmagovalnih stopničkah, vsaj eden naj bi si v skupnem točkovanju skušal zagotoviti mesto med prvo petnajsterico, še dva pa med najboljših petindvajset. Pomemben nastop letos čaka tudi mlade tekmovalce in tekmovalke, ki bodo konec januarja in v začetku februarja nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ridnau v Italiji. To tekmovanje bo namreč prvič namenjeno tudi mladim do 18 let. Tako v naši ženski kot moški biatlonski reprezentanci letos ni velikih sprememb. Žensko ekipo sestavljajo: Andreja Grašič (SK Tržič), Tadeja Brankovič (TSK Merkur Kranj), Lucija La-risi (ŠD Gorje), Dijana Grudice k (ŠD Sokol Domžale) in še lani tekačica Andreja Mali (TSK JUB Dol). V prvi slovenski moški ekipi so: Tomas Globočnik (TSK Merkur Kranj), Janez Maric (TSK Bled), Matjaž Poklukar (ŠD Gorje), Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika Lož), Marko Dolenc (SK Brdo) in Sašo Grajf (BSK Mega). Poleg obeh trenerjev, Čeha Tomaša Kosa in Kranjčana Mateja Kordeža, za ekipo skrbi še koordinator in vodja servisa Matej Oblak iz Gorenje vasi, zdravnica dr. Nadja Kozjek in maserka Mira Pintar. K sreči tekmovalci in tekmovalke pred sezono nimajo večjih zdravstvenih težav, še najbolj poškodba rame skrbi našo najboljšo biatlonko Andrejo Grašič iz Kri-žev. "Prav zaradi težav z zdravjem nočem napovedovati rezultatov. Želim si le, da bi sezono pričakala zdrava, potem bo laže govoriti tudi o načrtih. Načrtov in želja pa imam še kar nekaj," pravi najizku-šenejša v naši ženski ekipi. Naš najboljši tekmovalec lanske sezone Tomas Globočnik pa svojih ambicij v novi sezoni ne skriva: "Želim se predvsem uvrščati za točke svetovnega pokala, če pa mi bo uspela takšna sezona kot lani, ko sem stal tudi na zmagovalnih stopničkah, pa bom seveda lahko zadovoljen. Na olimpijskih igrah si želim izboljšati 11. mesto" pravi Tomas Globočnik. Sicer pa so olimpijske igre - tako kot za ostale zimske športnike -največji motiv biatlonk in biatloncev v tej zimi. Prav tako pa se vsi po vrsti želijo izkazati tudi na domači Pokljuki, kjer naj bi bila tek- Naša biatlonska reprezentanca se je pred olimpijsko sezono predstavila v Kranju. ma svetovnega pokala od 11. do 16. decembra. "OK Bled Pokljuka seje letos poimenoval OK Pokljuka, vodil pa ga bo Ladislav Lipič. Lani smo bili, zaradi pomanjkanja snega, tekmo svetovnega pokala prisiljeni organizirati v Antersel-vi, letos upamo, da bomo uspešni doma, na Pokljuki. Po lanskem svetovnem prvenstvu načrtujemo še nekaj izboljšav, predvsem na progah in stadionu," je poudaril Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon in povedal, da bo Pokljuka ob letošnjem tekmovanju biatloncev za svetovni pokal januarja drugo leto gostila tudi mednarodne zimske športne igre carinikov in svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu, konec februarja in v začetku marca pa bo na Rudnem polju tudi svetovno vojaško prvenstvo v smučanju. Poleg teh tekmovanj bo na Pokljuki še precej tekem nižjega razreda, od specialne olimpiade, memoriala Lovrota Žemve, državnega prvenstva v biatlonu za mlajše kategorije, patruljnih tekov, teka politikov in šolskega in pokljuškega maratona, šolskega državnega prvenstva in ob koncu sezone, konec marca, še državnega prvenstva v biatlonu. • Vilma Stanovnik, Foto: Gorazd Kavčič V Kranju se je končal letošnji svetovni pokal za športne plezalce Martina je pomahala z vrha "Kadar pridem do vrha, sem zadovoljna," pravi naša najboljša športna plezalka Martina Čufar, ki je po naslovu svetovne prvakinje v nedeljo zvečer na domači tekmi v Kranju slavila novo sladko zmago. NOGOMET Kranj - Da je športno plezanje med Slovenci in še posebej Gorenjci priljubljen šport, so ta konec tedna, posebej na nedeljskem finalu, dokazovali številni gledalci, ki so prišli v dvorano na Zlato polje spodbujat najboljše na svetu. Med njimi so bili tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, kranjski župan Mohor Bogataj in nekateri drugi politiki, ki so na koncu zasluženo segli v roke najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam, pa tudi neutrudnemu organizatorju finala svetovnega pokala Tomu Česnu. Sicer pa se je tekmovanje začelo že v petek popoldne, ko so se moški pomerili v četrtfinalu. V dveh smereh jih je vrh stene doseglo kar dvajset, med njimi se je izkazal tudi Tržičan Matej Sova. Od ostalih naših tekmovalcev si je pol finale zagotovil še drugi Tržičan, Klemen Be-čan. Jure Golob, Tomaž Va-Ijavec, Franci Jensterle in Luka Zazvonil pa so domačo tekmo končali že v petek zvečer. Žal pa se je nastop pred domačim občinstvom tudi za preostala naša Tržičan Matej Sova Slovenski športni plezalci se bodo to nedeljo, 25. novembra, predstavili na finalnem tekmovanju za državno prvenstvo. Pripravlja ga Plezalni klub Škofja Loka, potekalo pa bo na umetni plezalni steni v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Začelo se bo ob 10. uri, finala pa bodo ob 19. uri. tekmovalca končal v sobotnem polfinalu, saj je Matej Sova le za malo zgrešil uvrstitev med najboljšo osmerico in pristal na 11. mestu, Klemen Bečan pa je svoj nastop končal na 24. mestu. "S tekmo tukaj v Kranju sem kar zadovoljen, čeprav sem imel velike možnosti, da bi prišel tudi v finale. Zelo dober nastop mi je uspel zlasti v petkovem četrtfinalu, ko sem plezal praktično brez napake in zanesljivo prišel na vrh. Tudi v polfinalu sem prišel blizu konca smeri, tam pa sem "pohitel" proti vrhu in spodneslo mi je nogo. Tako sem ostal dva oprimka od finala. Sicer pa je vzdušje na domači tekmi res dobro, čeprav sam kot tekmovalec čutim večji pritisk. Prednost pa je, da poznam domačo steno in mi navdušenje gledalcev daje dodatnih moči," je povedal 22 - letni študent 4. letnika farmacije Matej Sova, ki se s športnim plezanjem ukvarja že 10 let inje bil prav v Kranju najbližje uvrstitvi v finale: "Upam, da se mi bo moja želja, da nastopim v finalu, izpolnila že v drugi sezoni. Če le ne bo poškodb, ki so me pestile to jesen. Sicer pa imam še kar nekaj let časa, saj izkušnje v tem športu tudi veliko pomenijo," razmišlja Matej. Veliko izkušenj v športnem plezanju pa ima že naša najboljša tekmovalka 24-letna Mojstrančanka Martina Čufar, ki si je tokrat v Kranju edina od naših zagotovila nastop v finalu. Do polfinala je sicer uspelo preplezati še Škofjeločankam Nataliji Gros, Katji Vidmar in Lučki Franko, ostala naša dekleta: Eva Tušar, Nastja Guzzi in Saša Truden pa so svoj nastop končale v četrtfinalu. Martina je bila nato zanesljiva tudi v finalnem nastopu, kjer je preplezala do vrha smeri, kar pa še ni zadoščalo za konč- Aktualna svetovna prvakinja Martina Čufar je na tekmi v Kranju premagala tudi skupno zmagovalko svetovnega pokala Beljgijko Muri-el Sarkany. no zmago. Ker je do vrha preplezala tudi Belgijka Muriel Sarkanv sta se na koncu - po moški finalni tekmi - pomerili še v super finalu. Martina je bila spet na vrhu, Muriel pa je naredila napako in se na koncu zadovoljila z drugim mestom. Tako je Martina Čufar po naslovu svetovne prvakinje slavila še sladko zmago v Kranju, Muriel Sarkanv pa je za uteho ostala skupna zmaga v svetovnem pokalu. Martina Cufar je osvojila drugo mesto, izkazala pa se je tudi mlada Škofjeločanka Natalija Gros, ki je skupno v svetovnem pokalu zasedla šesto mesto. Med moški je zmagovalec kranjske tekme postal Čeh Tomaž Mrazek, ki je zmagal pred Francozom Francoisom Le-grandom in Ukrajincem Maksy-mom Petrenkom, skupno zmago v svetovnem pokalu pa si je že prej zagotovil četrti iz Kranja, Francoz Alexandre Chabot. Naš najboljši je na 28. mestu Matej Sova. • Vilma Stanovnik, Foto: Gorazd Kavčič TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB BLED Koncert Štajerskih 7 z gostjo Ireno Vrčkovnik in mešanim zborom iz Žirovnice v nedeljo, 25.11. 2001, ob 18.00 uri v Festivalni dvorani Bled Vstopnice: TD Bled, Gorenjski glas (malooglasna služba) Nagradno vprašanje: Kako se imenuje olimpijsi kandidat iz vrst smučarskega tekaškega kluba Bled? Nagrade: 2 x vstopnica za koncert, 2 x CD Štajerskih 7 Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do 21.11. 2001. Pomembna zmaga nad Muro Kranj - Živila Triglav je v nedeljo s 3 : 1 premagal Muro in osvojil tri pomembne točke v boju za obstanek. Uspešni so bili tudi Domžalčani, ki so v Celju igrali 3 : 3. V 17. krogu slovenske nogometne lige Si.mobil so nogometaši Živil Triglava v Kranju po dokaj klavrnem začetku premagali Muro iz Murske Sobote s 3 : 1. Dobili so zelo pomembne tri točke v boju za obstanek v prvi ligi. Uspešni so bili tudi Domžalčani. Po vodstvu Publikuma CMC so Domžalčani z dvema zadetkoma Klarice in golom Varge izenačili. Domžalčani, čeprav so zadnji z 9 točkami, še vedno upajo na obstanek v ligi. Vodilna moštva, razen Maribora Pivovarne Laška, ne popuščajo. Koper Sport Line in Rudar iz Velenja sta igrala neodločeno 2 : 2, Primorje je v gosteh z 2 : 1 premaga' lo Korotan, HIT Gorica pa je doma z 1 : 0 premagala Maribor Pivovarno Laško in napovedala svoj pohod proti sredini lestvice. Na nedeljski tekmi z Muro je ekipa Živila Triglav začela slabo in za "kazen" pred okrog 1000 gledalci v 17. minuti prejela gol, ki ga je zabil Vogrinčič. Potem so začeli Kranjčani igrati boljše in napadal-nejše, kar se jim je obrestovalo. V 45. miunuti so zrušili Robnika tp kapetan Feigel je iz 11 metrov izenačil. V drugem polčasu se Je zgodil redek primer: ker se je glavni sodnik Robert Zirnstein poškodoval, je tekmo sodil do konca četrti sodnik Damir Skomini Triglav je bil za boljšo igro nagrajen z dvema goloma. Prvega je z dobrim strelom z okrog 20 metrov zabil Perkovič, drugega pa Jamim* po odličnem prodoru Plastovskega. Končni izid je bil 3 : 1. MeCl gledalci na tekmi sta bila tudi znani slovenski nogometni strokovnjak dr. Branko Elzner in v drugem polčasu tudi kranjski župan Mohor Bogataj. Prihodnjo nedeljo bo Živila Triglav igral v Ljubljani z Olimpll0; Domžale pa bodo doma igrale s Koprom. Kranjčani so deseti s 1° točkami. Za njimi sta Korotan s 13 in Domžale z 9 točkami. • Jože Košnjek PLAVANJE _ ^ V soboto Špelin memorial Kranj - Letos minevata dve desetletji od tragične letalske nesreče na Korziki, v kateri sta življenji izgubili tudi mlada kranjska plavalka Špela Rebolj in njena mama. Isto leto je Špela komaj štirinajstletna p°; stala absolutna državna prvakinja v svoji najljubši plavalni discipl1111 800 metrov prosto. Kdove kakšne uspehe bi še doživela, ko ne bi tra-gedija prezgodaj prekinila njene tekmovalne poti. V spomin na premi nulo plavalko njen matični Plavalni klub Merit Triglav Kranj že o vsega začetka pripravlja memorialna tekmovanja. Letošnje bo v sob to, 24. novembra, v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju, K) organizator pričakuje okoli 600 tekmovalcev iz vseh slovenskih plava nih klubov in nekaj evropskih držav. Konkurenca bo huda, sodelovalo bo tudi več uveljavljenih evropsk plavalcev, potnikov na bližnje evropsko člansko prvenstvo v kratK bazenih. Med njimi je tudi domača tekmovalka Anja Čarman. Plava ci se bodo pomerili tudi v memorialni disciplini na 800 metrov PrP to, v kateri je pred dvema desetletjema blestela Špela Rebolj. Tr°J1 0 najboljših plavalcev v tej disciplini bo prejela pokale, zmagovalci P^. disciplinah medalje, podelili pa bodo tudi privlačne nagrade tistim-bodo dosegli najboljši seštevek točk iz svojih dveh boljših nastop" ^ V Hvpo ligi so košarkarji odigrali prvih pet krogov Triglav na vrhu s štirimi zmagami "Štiri zmage so več, kot smo pred začetkom lahko pričakovali, čeprav se nam je za las izmuznila tudi peta. Tako smo pred prekinitvijo tekmovanja več kot zadovoljni," je po sobotni zmagi v Kranju poudaril trener košarkarjev Triglava Franci Podlipnik. Škofja Loka, Kranj - Ljubitelji košarke na Gorenjskem so v soboto res lahko prišli na svoj račun, saj je bila pozno popoldne v dvorani Poden v Škofji Loki na sporedu tekma Hypo lige med ekipama Loka kave TCG in Zagorjem banko Zasavje, zvečer,pa je Triglav v Kranju gostil ekipo Kraškega Zidarja. Tudi ekipa Domžalskega Heliosa je v domači dvorani igrala tekmo z Elektrom. Vsa tri moštva so zabeležila pomembne zmage. Morda je bila sobotna zmaga še najpomembnejša za ekipo Loka kave TCG. Loška ekipa je namreč - po dobrem začetku - v nadaljevanju letošnjega državnega prvenstva doživela dva huda poraza. Tako so Ločani v soboto z malce negotovosti začeli tekmo Proti ekipi iz Zagorja, na koncu pa so le zbrali toliko moči, da so tekmo odločili v svojo korist 81:80 (28:21, 45:43, 65:69) "Po današnji tekmi lahko rečem, da smo z dosedanjim izkupičkom, tremi zmagami in dvema porazoma, zelo zadovoljni. Dvakrat smo igrali v domači dvorani in obakrat zmagali, poleg tega pa smo eno zmago prinesli tudi iz gostovanja. Zame je današnja zmaga pomembna predvsem zato, ker je znova prinesla "mir" v naše vrste, saj smo z njo prekinili niz dveh zaporednih porazov. Poleg tega je današnja zmaga pomembna tudi zato, ker je bila trdo prigarana. Svojim igralcem zato iz vsega srca čestitam. Dokazali so, da imajo ime in priimek, da imajo ODBOJKA Košarkarji Loka kave so po razburljivi tekmi na koncu v domači dvorani vendarle slavili tretjo letošnjo zmago. Foto: Gorazd Kavčič ROKOMET Košarkarska reprezentanca Slovenije bo uvodno tekmo kvalifikacij za nastop na Evropskem prvenstvu leta 2003 na Švedskem odigrala jutri, v sredo ob 18. uri, v športni dvorani na Planini v Kranju. Iz KK Triglav zato obveščajo, da bo parkirišče pred dvorano jutri zaprto od 5. ure zjutraj do začetka tekme in bo namenjeno le obiskovalcem tekme, parkiranje pa bo dovoljeno tudi na pločniku ob pokopališču. Predprodaja vstopnic bo potekala na poštah in jutri dve uri pred začetkom tekme v dvorani na Planini. "obraz in karakter" in da se lahko poberejo tudi po ponižanju v Kopru in katastrofi v Sežani. Sedaj nas res čaka nekaj premora, ki pa nam bo prišel še kako prav, saj bomo skušali "urediti" svoje vrste," je po sobotni zmagi poudaril trener Loka kave TCG Gašper Okorn. Manj vprašljiva je bila sobotna zmaga ekipe Triglava, ki je v dvorani na Planini gostila ekipo Kraškega Zidarja. Gostje iz Sežane so se sicer Kranjčanom v prvem in drugem delu igre dobro upirali, na koncu pa so povsem popustili in Triglavani so z zmago 88:67 (19:16,43:39, 60:54, 88:67) zasluženo vpisali nov par točk ter se na lestvici Hypo Lige (ob porazu Savinjskih Hopsov) zavihteli prav na vrh. "Po današnji zmagi Calcit Kamnik sam v vodstvu Kamnik, Bled - V petek krogu moške konkurence L DOL sta se med seboj pomerili dve od treh še neporaženih ekip. V Kanalu so bili boljši odbojkarji Fužinarja (2:3), tesen rezultat, ki prinaša domačinom točko gostom pa dve pa je omogočil odbojkarjem Calcit Kamnika, da so sami prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Kam-ničani so sicer v soboto imeli kar nekaj dela z borbenimi gosti iz Žužemberka in ni kaj veliko manjkalo, da bi bili tudi oni najmanj ob eno točko, toda izvlekli so četrti niz in točke so ostale doma. Calcit Kamnik : Kekooprema Žužemberk 3:1 (20, -21, 14, 26). Tokrat so bili zanesljivi tudi igralci Merkur LIP Bleda. Gosti iz Ljubljane v letošnji sezoni niso v taki formi, kot prejšnja leta, ko so se borili celo za sam vrh, tako da so Blejci tekmo dokaj zanesljivo dobili in se še vedno nahajajo v zgornjem delu razpredelnice (5. mesto). Merkur LIP Bled :Olimpija3:()(18, 18, 19). V ženski konkurenci 1. DOL so tudi po šestih krogih na vrhu igralke Nove KBM Branik, pred HITom in Ljubljano. V moški konkurenci 2. DOL pa tokrat gorenjskima predstavnikoma ni šlo ravno najbolje. Odbojkarji Astec Triglava so gostovali pri enem od glavnih favoritov za napredovanje - Mislinji in izgubili s 3:1 (23, H, -14, 24). Tudi igralci Termo Lubnika so imeli težkega nasprotnika, saj je v letošnji sezoni Prvačina očitno v izvrstni formi in Zasluženo zaseda drugo mesto. Škofjeločani so se sicer dobro upirali« a na koncu vendarle morali priznati poraz. Termo Lubnik : Prvaka 1:3 (21, -26, -21, -22). Odbojkarji Termo Lubnika so trenutno na 4- mestu, vendar zaostajajo za vodilnim SIP Šempetrom že za 9 točk, Kranjčani pa imajo še dve točki manj in so trenutno na 6. mestu. Bolje se v ženski konkurenci 2. DOL držijo igralke 3S Kamnika, ki se tndi po šestih krogih držijo Tabor Maribora in Benedikta na prvem mestu razpredelnice. Tokrat so bile Kamničanke boljše od Ljubljane ^ s 3:1 (23, -17, 14, 22). Brez uspeha pa sta tekmi končali preostali dve gorenjski ekipi - Bled je doma izgubil z Benediktom s 1:3 (-14, 17, -18, -17) še manj uspeha pa so imele igralke ekipe Mladi Jeseni-Ce* saj na gostovanju v Mislinji niso osvojile niti niza. Blejke so trenutno na 10. mestu, Mladi Jesenice pa z eno samo točko na dvanajstem. V 3. DOL so odbojkarji Astra Telekoma in Žirovnice prevzeli vod-stVo na prvenstveni tabeli. Na derbiju edinih neporaženih ekip so bili na gostovanju boljši od Calcit Kamnika II z 1:3 in s tem naredili ve-j1* korak na poti proti drugoligaški konkurenci. Odbojkarji Merkur LIP Bleda II so doma izgubili z Logatcem z 0:3. V ženski konkurence Bohinj izgubil doma z mladimi Koprčankami z 0:3, ekipa ŽOK *«rtizan Šk. Loka pa je v gorenjskem derbiju premagala Pizzerio Morena s 3:0. • B.M. lahko rečem, da so štiri dobljene tekme, ob enem porazu, zagotovo več, kot smo na začetku lahko pričakovali. Je pa res, da bi ob malce drugačni taktiki, lahko slavili tudi proti ekipi iz Polzele in bi danes imeli pet zmag. Seveda pa smo z izkupičkom štirih zmag, saj smo načrtovali le dve, lahko zadovoljni. Kljub temu nas v odmoru do naslednjega kroga tekmovanj čez štirinajst dni čaka še kar nekaj dela, saj moramo izboljšati igro v obrambi, predvsem igrati bolj agresivno. Veliko rezerve pa imamo tudi še v napadu," je po tekmi povedal strateg Kranjčanov Franci Podlipnik. Prav tako kot Ločani in Kranjčani so bili v soboto na koncu zadovoljni Domžalčani, košarkarji Heliosa, ki so v domači dvorani gostili ekipo Elektre in zmagali 66:60(11:21, 31:35,45:44). Tako po petih kolih š štirimi zmagami, enim porazom in skupaj devetimi točkami na lestvici Hypo lige vodi ekipa Triglava, Savinjski Hopsi, Alpos Kemo-plast, Helios, Koper in Loka kava pa imajo po tri zmage in dva poraza ter osem točk. Po sedem točk so zbrali Zagorje Banka Zasavje, Kraški Zidar in Rogla, na za- HOKEJ Iskanje na snegu Neverjetna serija Ločanov Škofja Loka, Kranj - Rokometaši Terma še naprej presenečajo. Tokrat so bili njihova žrtev Trebanjci. Tako dobrega začetka niso pričakovali niti največji optimisti. Deset točk iz šestih tekem je lep uspeh. Sicer pa smo v soboto v dvorani Poden videli lepo rokometno predstavo, v kateri so gledalci videli vse kar dela rokomet zanimiv. Dobro igro obeh tekmecev, dobre obrambe vratarjev in dobro igro obeh obramb. Rezultati: L liga moški: Termo - Trimo Trebnje 21-19 (10-10); Sevnica - V. Nedelja 28-26; Gorenje - Izola 33-22; L B liga moški: CHIO Kranj - Dol TKI Hrastnik 72-28; Gorica Leasing - Cimos Koper 27-26; Mokerc - Ormož. 29-31; Pivka Perutninarstvo - Novoles 41 - 26; Šmartno 99 - Dobova 25-31; Gorišnica - Mitol Pro Mak Sežana 38-23; 1. B liga ženske: Planina Kranj - Rače 18-13; Novo mesto - Jadran 18-20; Celeia - Polje 37-34; Tenzor - Vias Šentjernej 40-22; Vegrad - Branik 43-23; PUV Nivo Celje - Zagorje 21-25; 2. liga moški: Drava -Radovljica 26-21; Krim - Sava 39-22; Atom Krško - Črnomelj 24-28; Sviš - Grča 31-29; Grosuplje - Radgona 27-20. • M. Dolanc ALPSKO SMUČANJE_ Kranjski smučarji osmi v Sloveniji Kranj - Alpski smučarski klub Triglav se je pred kratkim sestal na skupščini in pregledal rezultate dela v zadnjih dveh letih. Kot je povedal predsednik kluba Jure Tepina, je v minuli smučarski sezoni v klubu vadilo 70 tekmovalcev in tekmovalk, ki so v predsezoni večinoma trenirali v tujini, v sezoni pa večji del na Krvavcu. Pridno delo tekmovalcev in njihovih trenerjev je pomenilo tudi boljše rezultate, ASK Triglav Kranj pa je v zadnji sezoni zasedel 8. mesto med klubi v Sloveniji, kar je najboljši dosežek v zadnjem obdobju. Zaradi pomanjkanja snega je bila organizacija dela v klubu zelo zahtevna, kljub temu pa so njihovi tekmovalci, na čelu z Mitjo Valenčičem, Mihom Križajem, Janom Škoficem in Lukom Pintarjem dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Še boljše rezultate in še več tekmovalcev v vseh kategorijah si v kranjskem smučarskem klubu želijo tudi letos in v naslednjih sezonah, saj so si za glavne cilje zadali popularizacijo in razvoj smučanja, še boljše rezultate, sodelovanje z dosedanjimi sponzorji in pridobivanje novih, radi pa bi kupili tudi zemljišče na Krvavcu, kjer imajo klubsko kočo, ki bi jo želeli čim prej tudi lastniško urediti. • V.S. KEGLJANJE zastrupljeni Košir na drugem mestu Prva polovica po napovedih Kranj - V Tignesu v Franciji seje po dvomesečnem premoru nada-Jevala letošnja sezona FIS za svetovni pokal v deskanju na snegu. V Paralelnem veleslaomu sta uspešno nastopila tudi naša deskarja Dejan £°sir iz Kranjske Gore in Tomaž Knafelj iz Breznice pri Žirovnici, inb infekciji črevesja zaradi zastrupitve s hrano se je Dejan Košir ulično odrezal, saj je bil od njega v finalu boljši le Avstrijec Stephan ^dlschuetz. 'ako je Košir, po zmagi na prvi tekmi, obdržal tudi skupno vodstvo , Svetovnem pokalu. Tomaž Knafelj je bil na koncu 17. in je finale ''^ešil le za 3 stotinke. • V.S. Kranj - S 7. krogom se je polovica prvega dela prvenstva v Gorenjski ligi končala brez presenečenj. REZULTATI : ŽELEZNIKI II : HIDRO II 2 : 6 - 4622 : 4830 , SHP LJUBELJ II : ADERGAS 5 : 3 - 5241 : 5112, KRANJSKA GORA : POLET II 8:0- 5182 : 4846. Lestvica : 1. SHP Ljubelj 12, 2. Kranjska Gora 10, 3. Adergas 8, 4. Hidro 6, 5. Polet 4, 6. Jesenice 2 in 7. Železniki 0 točk. Pari 8. kroga: v soboto, 24. novembra, na Jesenicah ob H. uri KRANJSKA GORA : ADERGAS, v nedeljo, 25. novembra, v Tržiču ob 9 uri SHP LJUBELJ II: HIDRO II ter v Škofji Loki ob 9. uri ŽELEZNIKI II : JESENICE III. • J.P. dnjem mestu pa je Elektra s petim točkami. Tekmovanje se bo nadaljevalo 1. decembra, ko bo Triglav doma gostil ekipo Heliosa, Loka kava pa bo gostovala pri Rogli v Zrečah. Minulo soboto so redni krog odigrali tudi košarkarji v l.B moški slovenski moški košarkarski ligi. Ekipa Radovljice je gostovala pri Krškem in izgubila 82:67 (23:10, 36:29, 58:49). Radovljiča-ni bodo to soboto doma gostili ekipo Banexa. V slovenski košarkarski ligi za ženske je že med tednom ekipa Odeje premagala ekipo Slovenija mlade 64:73, novo zmago pa so zabeležile košarkarice Kobrama Jesenic, ki so gostovale pri Lc-grandu BTC in slavile 58:72 (14:13, 29:36, 42:59). Jeseničan-ke skupaj z ekipo Leka Jezice še naprej ostajajo na vrhu letvice, saj imajo iz šestih tekem popoln izkupiček. Odeja je na petem mestu z devetimi točkami. Sedmo kolo bo na sporedu v soboto, 1. decembra, ko bo ekipa Odeje doma gostila Legrand BTC, ekipa Kobrama Jesenic pa se bo v derbiju kola v domači dvorani pomerila z Lek Jezico. • Vilma Stanovnik Prvi poraz Jeseničanov doma Jesenice, Bled, Kranj - Zanimiv hokejski vikend se je začel že minuli četrtek zvečer, ko je v tekmi za državno prvenstvo ekipa Marc Interieri gostila Slavijo M Optimo. Zmagali so Založani 3:9 (1:3, 0:3, 2:3). Preostala tri petkova srečanja so hokejisti odigrali na Bledu, v Mariboru in Tivoliju. Debije bil v Ljubljani, kjer sta se pomerili ekipi Olimpije in Acroni Jesenic. Po trdi in izenačeni igri je bil najbolj pravičen remi 2:2 (1:1, 1:0, 0:1). Za Acroni sta zadela Nik Zupančič in Tomaž Razingar. Prvo letošnjo zmago so si na gostovanju v Mariboru priborili tudi hokejisti Triglava. Domače moštvo so premagali 3:5 (0:0, 0:1, 3:4). Gorenjski derbije bil tokrat na Bledu, kjer je domače moštvo Bleda 6:2 premagalo mlado jeseniško ekipo HIT Casino Kranjska Gora 6:2 (2:1, 2:1, 2:0). Na lestvici državnega prvenstva v vodstvu ostajata ekipi Acroni Jesenic in Olimpije s po 11 točkami, Bled ima 9 točk, Slavija M Optima 5 točk, Marc Interieri 4 točke, Hit Casino, Triglav in Maribor pa po dve. Konec tedna sta bili odigrani tudi dve tekmi v ženskem državnem prvenstvu. Ekipa Triglava je v Kranju gostila državne prvakinje, Mariborčanke in izgubila 1:12 (0:5, 1:2,0:5). Jeseničanke so gostovale v Celju, kjer so izgubile proti domačinkam 2:0 (0:0, 1:0, 1:0). Tekma med Olimpijo in Bledom je bila, zaradi gostovanja Blejskih levinj na Slovaškem, preložena. Na lestvici vodijo Terme Maribor. Hokejski konec tedna seje v nedeljo zvečer končal na Jesenicah, kjer je ekipa Acroni Jesenic v srečanju mednarodne hokejske lige gostila moštvo Spartaka Dubnica. Po rednem delu se je tekma končala z rezultatom 1:1 (0:0, 1:1, 0:0), ker pa ni bilo gola niti po podaljšku, so o zmagovalcu odločali kazenski streli. Srečnejši so bili gostje in zmagali 1:2. Danes bo v mednarodni ligi na sporedu slovenski derbi, saj bo ekipa Olimpije ob 18. uri gostila Slavijo M Optimo. • V.S. PLEZANJE Brata Rant uspešna v Švici - Po uspešnem plezanju sta se iz Švice vrnila Blaž in Tomaž Rant. Teden dni sta preživela v balvanskem pleza-lišču Magic VVood v dolini Averstal, kjer sta še tik pred prihodom zime, dolina leži namreč na skoraj 2000 m n.v., opravila nekaj odličnih vzponov. V plezališču, ki se trenutno ponaša z največ najtežjimi bal-vanskimi problemi na enem mestu, sta dva plezalna dneva porabila za uvodno "ogrevanje" ter plezanje lažjih problemov. Po dnevu počitka pa sta se podala v sektor z najtežjimi problemi. Tu je Blaž najprej v dveh poskusih preplezal problem z oceno 7c+Fb, nato pa za problem La Dance 8a Fb potreboval le nekaj minut. S tem pa še ni bilo konec uspešnega dneva. Močno motiviran se je podal v problem Unendliche Geschichte 2 8a+ Fb ter ga v slabih petnajstih minutah tudi preplezal. Poleg tega, da je to trenutno najtežji slovenski balvanski problem, pa je Blažev vzpon tudi prva ponovitev tega problema nasploh, kar daje vsemu skupaj še večjo težo. Uspešen pa je bil tudi Tomaž, ki je preplezal svojo prvo 7c+ Fb, kmalu zatem pa še prvo 8a Fb (La Dance). • Foto: Tomaž Rant GORENJSKI GLAS * 14. STRAN_REPORTAŽA / JnfO@g-glaS.SJ__Torek, 20. novembra 200J, Nogomet je zasvojil Slovence Katanca za predsednika Državna nogometna reprezentanca nam je z 12 tekmami brez poraza in z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo polepšala življenje. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl pravi, da smo šele sedaj postali normalni. Nogomet nas je zasvojil, združil in v trenutkih zmagoslavja spravil na ulice. Srečko, ki goduje na današnji dan, ima za to največ zaslug. Za nami so najbolj nori dnevi, ko so se za nogomet začeli zanimati tudi ljudje, ki zanj doslej niso hoteli niti slišati in za katere je bilo letanje za usnjem največja neumnost in šport zaostalega Balkana. Prejšnjo soboto, koje igrala Japonskem. Reprezentanca mora oditi tja dobro pripravljena, za priprave pa ji bo treba zagotoviti ustrezne pogoje. "Lepše zgodbe si ne moremo predstavljati. Tekma v Bukarešti bo trajno v mojem spominu," je dodal predsednik Me- Rezultati državne reprezentance potrjujejo, da sta odličen par. Ko je Slovenija junija leta 1992 v estonskem glavnem mestu Talli-nu odigrala prvo uradno prijateljsko tekmo, so bili naši daleč zadaj na lestvici uspešnosti nogometnih reprezentanc. Trener naše reprezentance jc bil Bojan Prašnikar. Izid je bil 1 : 1, za naše pa je zabil gol Igor Benedejčič. Naši tudi pod vodstvom selektorja Zdenka Verdenika, ki je sedaj uspešen trener na Japonskem, nismo uspeli zlesti više. V reprezentanci je igral tudi Srečko Katanec. Leta 1994 je odigral Srečko zadnjo tekmo za slovensko reprezentanco. Takrat nihče še pomislil ni, da bo Srečko, ki je veljal za izredno resnega in odgovornega igralca, popeljal slovenski nogomet do vse naše gole pa je zabil Primož Gliha. Sklepamo, da Srečko Katanec ni užival v povprečnih igrah in temu primernih uspehih slovenskega razmišljati zmagovalno, agresivno. Prvi uspeh je bil že čez dve leti. Izjemno uglašen reprezentančni kolektiv se je uvrstil v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo in dobil za nasprotnika veliko bolj slavno Ukrajino. Tekma med Slovenijo in Ukrajino je pokazala, da je slava minljiva. Majhna, neznana Slovenija je porazila Ukrajino. Celo trener Loba-novski, nekdanji odlični igralec, in zvezdnik Šavčenko, sta morala čestitati Slovencem. Slovenija je kot najmanj znana reprezentanca med vsemi udeleženci prišla na evropsko prvenstvo v Belgijo in na Nizozemsko. Na tekmi s Španijo 18. junija leta 20.000 jo je bodrilo 10.000 navijačev iz Slovenije, ki so zaradi svojega obnašanja in navijanja osvojili srca in naklonjenost Nizozemcev. Slovenija je na prvenstvu osvojila dve točki, bila na pragu velike zmage nad Jugoslavijo, in izgubila le s Španijo. To je bil zadnji poraz slovenske nogometne reprezentance. Sedaj pa v Azijo Kvalifikacije za sodelovanje na svetovnem nogometnem prvenstvu junija prihodnje leto v Južni Koreji in na Japonskem so prepričale še zadnje nejeverne Tomaže, da slovenska nogometna reprezentanca ni "moštvo trenutne sreče", ampak zrela ekipa, ki ve, kaj hoče, ki hoče zmagovati tudi tokrat, ko je navidezno že vse zgub- bili odločilni za morebitno udeležbo na svetovnem prvenstvu. Z Jugoslavijo smo v Beogradu igrali 1 : 1, doma pa porazili Ferske otoke s 3 : 0. Rusija je bila s 23 točkami zmagovalka skupine in se je neposredno uvrstila na svetovno prvenstvo, Slovenija pa je bila druga z 20 točkami in je morala v kvalifikacije z drugo uvr- slovenska reprezentanca prvo odločilno tekmo v Ljubljani z Romunijo in jo dobila z 2 : 1, je po javnomnenjskih raziskavah dobra tretjina Slovencev sedela pred televizijskimi sprejemniki. V sredo, koje bila povratna tekma v Bukarešti in ko so se naši z neodločenim izidom uvrstili na svetovno prvenstvo, pa je bil odstotek še veliko višji. Življenje je izumrlo. Na ulicah in cestah so bili le redki. Bilo je tako, kot med policijskimi urami v vojnih časih. Slovenija je dve uri trepetala, po osmi uri pa zaživela v doslej največjem veselju. Nobena, še tako učinkovita in dobro pripravljena mobilizacija, ni sposobna spraviti v pičlih dveh urah na brniško letališče iz vseh koncev Slovenije nad 10.000 ljudi. "Vsi smo bili edinstveni, od nogometašev, ki jim je uspelo doseči sanjski uspeh, do Slovenk in Slovencev, ki smo živeli za nogometaše. Veličine enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa se še ne zavedamo. Iz nogometne revščine, v kateri smo živeli tudi zaradi prepričanja, da pač Slovenci nismo za nogomet, ampak predvsem za smučanje, ki je doseglo izjemne uspehe, smo se dvignili med najboljše," je v nedeljo dejal predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Čas za slavje seje iztekel. Začenja jo se priprave na sodelovanje na svetovnem prvenstvu junija prihodnje leto v Južni Koreji in na dobčinske nogometne zveze za Gorenjsko Blaž Vidmar. Prelomno leto 1998 Slovenci smo igrali v reprezentanci nekdanje skupne države Jugoslavije, vendar je tudi za njeno sestavo veljal "nacionalni ključ". Za Jugoslavijo so od Slovencev igrali Brane Oblak, Danilo IV pivoda in Srečko Katanec. Vsi so tudi kasneje, do danes ostali zvesti nogometu. V njem niso nepomembni. Brane Oblak je uspešen trener. V najboljših časih nogometa v Naklem je bil tam trener. Treniral je državno reprezentanco, sedaj pa se s Koprom vzpenja na slovenski nogometni vrh. Popivoda in Katanec sta sodelavca v reprezentanci. Katanec je trener. Danilo pa njegov pomočnik. nogometnega moštva. Obdobje porazov je bilo treba končati. Leta 1998 je, dokaj presenetljivo, prevzel funkcijo reprezentančnega selektorja. Porazov je bilo resnično konec. Začel se je nesluten in za mnoge nerazložljiv vzpon slovenskega reprezentanč- ljeno. Slovenija se je brez poraza, s 6 zmagami in 6 neodločenimi izidi, uvrstila na svetovno prvenstvo. Slovenija je najprej igrala 2 : 2 s Ferskimi otoki, kar glede na nasprotnika za Slovenijo ni bil preveč spodbuden rezultat. Nato smo na tujem z 2 : 1 prema- ščenim moštvom iz skupine 8. V tej skupini je zmagala Italija z 20 točkami, Romunija na drugem mestu pa jih je zbrala 16. Mi smo upali, Romunija pa je bila prepričana, da nas bo zlahka zmlela in šla na prvenstvo. Razplet je bil za nas sanjski, za Romune, ki veljajo v nogometnem svetu za "Brazilce z Balkana", pa katastrofalno. V Ljubljani je Slovenija zmagala z 2 : 1, v Bukarešti pa je v peklenskem vzdušju igrala 1 : l< Srečko Katanec, ki je po tekmi v Ljubljani besnel zaradi slabe igre naših inje napovedoval v primeru neuspeha v Bukarešti slovo, se je moral ugrizniti v jezik. Moral bo nadaljevati slovensko nogometno zgodbo. Njegov sotrpin na romunski strani, sloviti Gheorghe Hagi, pa bo dobil na tamkajšnji nogometni zvezi brco. Krivijo ga neuspeha, čeprav po filozofiji, ki jo razlaga Katanec, na igrišču prevzemajo glavno vlogo igralci. Po vrnitvi iz Bukarešte je dejal: "Jaz vem, kaj je nogomet. Z reprezentancami in klubi sem doživljal najrazličnejše trenutke-Zgubljal sem in zmagoval. Na tekmi v Bukarešti sem bil presenetljivo miren. Nobenih problemov nisem imel, niti s sodniki, niti z drugimi." "Bistvo je, da so ljudje veseli, da so zadovoljni z nami. Najlepše je ljudem prirediti nekaj, česar doslej niso bili vajeni ali niso imeli. Sedaj vidim, da je svetovne slave. Čeprav je nogomet tudi v Sloveniji počasi pridobival na pomenu, je bil še vedno v senci drugih uspešnejših športov. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1998 v Franciji nam je uspelo osvojiti le eno točko. V Splitu smo igrali s Hrvaško 3:3, nega (ne klubskega) nogometa. "Moramo delati. Ce smo majhni še ne pomeni, da ne moremo ničesar doseči," je bila ena od Ka-tančevih izjav ob prevzemu selek-torske vloge. In majhni so postajali veliki. Igralci, ki jih je Srečko vabil v reprezentanco, so začeli gali Luksemburg in igrali doma s Švico 2 : 2. Na tekmi z Rusijo v Moskvi je bilo 1:1, prav tako tudi na tekmi z Jugoslavijo doma. Luksemburg smo nato premagali z 2 : 0, Švico na tujem z 1 : 0 in nato doma Rusijo z 2 : 1. Tekmi z Jugoslavijo in Ferskimi otoki sta • ie v vsa Slovenija vesela. To rm J j največje zadovoljstvo," je PoV~i0-Katanec. Če bi sedaj vprašali b vence, koga želijo imeti za pr i gi °^ 35.100 SIT na osebo cena sedemdnevnega paketa: 49.200 SIT na osebo * Najlepša izložba v Kranju - Turistično društvo Kranj bo tudi letos v decembru izbiralo najlepšo izložbo v mestnem jedru Kranja, med glavno avtobusno postajo in Pungartom, vključno z Mohorjevim klancem. Izložbe bo ocenjevala posebna komisija, ki jo sestavljajo trije člani izvršnega odbora Turističnega društva Kranj. Rezultati bodo znani 15. januarja 2002. * Obnovljena Perla v Novi Gorici - Igralniško-zabaviščno središče v Novi Gorici Perla, ki ga je novogoriški Hit zgradil pred osmimi leti, je v celoti prenovljena in povečana. Ljubiteljem igralnih avtomatov s te in one strani meje je po novem na voljo kar 770 igralnih avtomatov in 46 igralnih miz. Dvema restravracijama so dodali še tretjo z najvišjo ravnijo gostinske ponudbe, poleg prireditvene dvorane Arena in diskoteke Klub kapitala Kljuke pa so odprli še dve dvorani za glasbene, plesne in druge nastope. Olepšali so tudi zunanjost, tako da Perla izgleda kot sodobna ladja s stekleno krmo, v kateri je panoramsko dvigalo. Naložba je bila vredna sedem milijard tolarjev. Perlo je od leta 1993 obiskalo sedem sedem milijonov gostov, ki so podjetju prinesli kar 110 milijard tolarjev prihodkov. Od tega je Hit državi v obliki davkov plačal 40 milijard tolarjev. * Hit odprl igralnico na Nizozemskih Antilih - Novogoriški Hit se širi tudi v tujino, saj je pred kratkim na Nizozemskih Antilih na otoku Bonairo odprl manjšo igralnico. Prihodnje leto naj bi odprli igralnico v Črni Gori, načrte pa imajo tudi na venezuelski obali, kjer naj bi v odprtje igralnice vložili kar 60 milijonov mark. * Barbara Gunčar v novi službi - Barbara Gunčar z Mlake, nekdanja direktorica Slovenske turistične organizacije, je postala direktorica Hotela Klub Kanu v Zbiljah. Uradno bo direktorovanje prevzela s prvim decembrom, kot je povedal lastnik hotela Roman Prosen, pa so se zanjo odločili, ker so spremljali že njeno delo v Ribnem in Radencih. "Imava sorodne poglede na posel, smatramo, daje sposobna, v prihodnje pa se bomo osredotočili predvsem na kongresni in seminarski turizem," je povedal Prosen. * Nesoglasja v Žičnicah Vogel - Bohinjski župan Franc Kramar je odstopil iz nadzornega sveta Žičnic Vogel, ker se ne strinja s trenutno politiko družbe. Mesto člana nadzornega sveta je prevzel leta 1999, zato da bi pomagal izpeljati naložbo v zamenjavo nihalke na Vogel, julija lani pa so v ta namen imenovali tudi začasno upravo v obliki kriznega štaba z vršilcem dolžnosti direktorja Jožetom Resmanom. Naložba je končana, po Kramarjevem mnenju pa bi zdaj morali objaviti razpis za direktorja, ki bi imel polna pooblastila in odgovornosti. Ker tega ni bilo, je Kramar odstopil kot član nadzornega sveta. Vršilec dolžnosti direktorja Jože Resman je povedal, da bo skupščina družbe 18. decembra, na njej pa naj bi v skladu z novimi lastninskimi deleži v družbi imenovali nov nadzorni svet, ki bo tudi imenoval novo upravo. • U. P. V gostilni Stari Mayer je tudi prostor za večje zaključene družbe Kranj - V petek sta Olga in Ivo Jekovec, ki vodita najstarejšo kranjsko gostilno Stari Maver, predstavila novo urejene prostore gostilne v prvem nadstropju, kjer bodo zaključenim družbam od 30 do 15 oseb nudili celotno gostinsko ponudbo. Prostori so primerni tako za poslovna srečanja, kot za slovesne trenutke, kot so poroke in druga družinska slavja, v njih pa se obetajo tudi kulturni dogodki. Kar 200 kvadratnih metrov prostorov, kjer ne manjka tudi posebna kuhinja, je vsekakor pomembna popestritev mestne gostilniške ponudbe za večje zaključene družbe. Slovesno otvoritev sta popestrila igralec Cveto Sever in pianist Vaško Repinc. Foto: Boštjan Gunčar francoska kuhinja v gostilni Krištof Je naokoli in v gostilni Krištof v Predosljah pri Kranju se tradicio-._7n°. že šestič po vrsti, predstavljajo s francosko kuhinjo. Minuli če-ek so, kot se spodobi, pripravili svečano pokušino francoskega mla-e9a vina beaujolais. Za vse sladokusce gastronomskih užitkov je bil ^ voljo celodnevni hladno topli pogrinjek. Prava paša za oči in okuse, nam jih zagotavlja dobra in zanimiva francoska kuhinja. In letos še °sebej zelo okusno vino. Dekorativno zanimiva postavitev in prijeten ^nbient gostišča je vonj po dobrem zadržal marskikatero družbo. Pri 'stofu bodo francosko kuhinjo, mlado vino beaujolais in slovensko ado vino Medana novo ponujali tja v december. Seveda ob zanimi-m m bogatem francoskem jedilniku še vedno ponudijo tudi s svojimi, mačimi jedrni. Za vse tiste, ki jim piščanec v figovi omaki, svinjska ri-°a v testu s tartufi ali račje prsi z rdečim zeljem, ne dišijo in jih ne ' a mlado vino. Letos je jedilnik v gostilni Krištof malce drugačen kot nola leta. Zelo dobro, okusno in zanimivo. • Gorazd Šinik up*"*" v Simonov Kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo. Jutranja telovadba v bazenu. Sprehodi po lepo urejenem parku in ob obali. Samopostrežni zajtrk. Izvrstna penzionska prehrana. Pestra ponudba izletov. Posebni popusti za vaše vnučke. ........ m *** POSEBNA PONUDBA -utr r ?AKETI ZA UPOKOJENCE BRA 2001 5-dnevni paket 7-dnevni paket 5-dnevni paket 7-dnevni paket polpenzion od 25.200 SIT od 35.280 SIT polpenzion od 22.800 SIT od 31.920 SIT polni penzion od 29.200 SIT od 40.880 SIT polni penzion od 26.800 SIT od 37.520 SIT Cene so na osebo v dvoposteljnih sobah. Vse sobe TWC, telefon, SAT-TV. Turistična taksa ni vključena v ceno. Informacije in rezervacije: HTP SI Morova 6a. 6310 Izola, telefon 05/66 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 20. novembra 2001 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 28.11., Lidl 22.11., Lenti 24.11. Palmanova in tovarna čokolade 30.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12. HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 24.11., 1.12., Tovarna čokolade Portuqara - Palmanova 22.11.. Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 29.11.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA INTEGRAL TRŽIČ - predbožični nakupi v Miinchnu - 15.12.2001 Predilniška 1, tel.: 5963 280 - predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001 Y. Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK. IZVEN (KONTO), četrtek 22.11. od 20.00 do 21.30. ure. J. Borgeson, A.Long, D. Singer: ZBRANA DELA VVILLIAMA SHAKESPEARA (OKRAJŠANO). IZVEN (KONTO), petek 23.11 od 20.00 do 21.45 ure. Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA 5.000,00 sit PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE Vsak kaj zna in vsak se lahko nauči nečesa novega - tako bi lahko zelo preprosto označili načelo naše dejavnosti. V Borzah znanja, že sedem jih je, poskušamo pomagati ljudem, ki znanje iščejo ali ponujajo. Pokličete ali obiščete nas lahko, če se želite npr. naučiti: igrati na kitaro ali citre, govoriti po arabsko, ribariti s plovcem, izvedeti, kje so najcenejša prenočišča v Indiji. Seveda so v naši bazi podatkov na voljo še nnoga druga znanja in informacije. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali na telefonski številki 01 42 66 197, ali osebno v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski 30 v Ljubljani. Pa še delovni čas: na voljo smo vam vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Prijeten dan vam želim in lep pozdrav iz ljubljanske Borze znanja. Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prva slovenska izvedba, režija Mateja Koležnik Petek, 23. november 2001, ob 19.30 uri, za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss .edus.si Kviz Za bistre glave Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur vabi, da se udeležite kviza Za bistre glave, ki bo v četrtek, 22. novembra, ob 17. uri v dvorani Doma krajanov v Šenčurju. Na kvizu se bodo prijateljsko pomerili učenci sedmih in osmih razredov OŠ Naklo, Cerklje in Šenčur. Teme tekmovanja so poznavanje občin Cerklje, Naklo in Šenčur, glasbe, športa in splošnega znanja. Vabljeni k navijaškemu vzdušju! Ure pravljic Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 17. uri. Tatjana Šmid bo pripovedovala afriško ljudsko pravljico Punčka iz gline. Žiri - V knjižnici v Žireh lahko otroci pravljici Take in drugačne video risanke prisluhnejo jutri, v sredo, ob 18. uri. Uro pravljic bo pripravila Tina Oman. Radovljica - V četrtek, 22. novembra, bodo ob 17. uri v radovljiški knjižnici učenci OŠ Lesce pod vodstvom Janu-še Anguštin predstavili zgodbico iz zbirke Mračne zgodbe Briana Jacque-sa Miha in vampirji. Krepitev kosti in oblikovanje telesa škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabi na sredin večer - Trst 22.11., 29.11 in 4.12 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 predstavitev knjige Priročnik za krepitev kosti in oblikovanje telesa. Prevajalka knjige, ki je pred kratkim izšla pri reviji Naša žena, Alenka Lobnik - Zor-ko je telesne vaje, opisane v priročniku, sama preizkusila in jih bo tudi demonstrirala. Predstavitev bo jutri, v sredo, 21. novembra, ob 18. uri v prostorih knjižnice. Kuharska delavnica Koroška Bela - V petek bo v Kulturnem hramu na Koroški Beli potekala Kuharska delavnica z naslovom Čokoladna salama. Od 16. do 17. ure bo delavnica potekala za predšolske otroke, od 17. do 18. ure pa za učence od 1. do 3. razreda. S seboj prinesite: 1 jajce, 1 vanilin sladkor, čokolado v prahu (250 g), A4 format alufolije, predpasnik, kuhalnico ter nož z jedilnega pibora. Večer dr. Valentina Meršola Radovljica - Župnija in Kulturno društvo Sotočje Radovljica vabita na večer, posvečen velikemu Radovljičanu, zdravniku dr. Valentinu Meršolu, ki je rešil na tisoče Slovencev in pripadnikov drugih narodnosti smrti v Kočevskem Rogu. Večer, posvečen dr. Meršolu, bo v petek, 23. novembra, ob 19. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu. Prepovedane droge Komenda - Osnovna šola Komenda Moste ob tednu boja proti drogam organizira naslednje dejavnosti: danes, v torek, 20. novembra, bo v kino- dvorani v Komendi roditeljski sestanek na temo Prepovedane droge, ki je namenjen vsem družinskim članom, starejšim od sedemnajst let. Ob 16.15 uri bo brezplačni ogled filma Preprodajalci: Ob 19. uri se bo začel pogovor s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preventivo drog. Meditacija -zdravilo proti stresu Tržič - V četrtek, 22. novembra, se bo ob 18. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela okrogla miza z naslovom Meditacija - zdravilo proti stresu. Pogovor z učitelji meditacije bo vodil Jože Logar. Ob 19. uri bo sledilo uvodno predavanje o tehniki transcendentalne meditacije, na katerem bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Vstop je prost. Dodatne infomacije dobite po tel.: 031/572 675. S Primožem Suhodolčanom Bled - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici se bo v okviru torkovih večerov danes, v torek, 20. novembra, ob 19.30 uri začel večer z naslovom Primož Suhodolčan na obisku, srečanje s slovenskim mladinskim pisateljem, avtorjem najljubše knjige leta 1999, 2000 in 2001 po izboru mladih bralcev. Silvestrovanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izredni turistični izlet 31. decembra - na silvestrovanje na Kozjansko. Odhod avtobusa bo v ponedeljek, 31. decembra, ob 16.30 uri izpred hotela Creina. Novo leto boste dočakali na turistični kmetiji Pirš na Zdolah. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do srede, 12. decembra, v društveni pisarni. Na pustovanje v Izolo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in njihove prijatelje na prijetno letovanje - pustovanje, in sicer od 7. do 10. februarja v hotel Delfin v Izoli. Prijave v vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni do 21. decembra, oz. do zasedbe mest. Martinovo po martinovem Tržič - Občinsko združenje slovesnih častnikov Tržič organizira v soboto, 24. novembra, izlet z ogledom turističnih znamenitosti Prlekije. Odpeljali se boste ob 7.30 uri izpred paviljona NOB v Tržiču. Prijave z vplačili sprejema do zasedbe avtobusa Janez Perko na Izpostavi za obrambo Tržič. Pogoj za udeležbo so poravnane obveznosti do organizacije. V manj znano Istro Žabnica - Bitnje - Pri Pohodni sekciji Društva upokojencev Žabnica - Bitnje so se odločili, da bodo letos pripravili še en zanimiv izlet in sicer v manj poznane kraje slovenske Istre. Izlet bo v sredo, 12. decembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina s postankom na vseh postajališčih od Stražišča do Virmaš. Hoje bo za približno 4 ure. Malico vzemite s seboj, kajti kosilo na kmečkem turizmu (jota) Mahnič v Dragonji bo šele sredi popoldneva. Prijave sprejema Meta Pečnik, tel.: 321-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Selce - Kališče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na pohodniški izlet v Selce in Kališče preko Slemena do Zgornjih Lajš, ki bo v četrtek, 22. novembra, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 3 do 4 ure. Hrana in pijača naj bosta v nahrbtniku, oprema pa vremenu primerna s pohodnimi palicami. Prijave z vplačili sprejemaju na DU Kranj, Tomšičeva 4. V Gorico na Andrejev sejem Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 29. novembra, na nakupovalni izlet na Andrejev sejem v Gorico. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Škofji Loki. Po končanih nakupih bo kosilo v Šempasu. Prijave z vplačili zbirajo na društvu do zasedenosti avtobusa. S seboj vzemite veljavne dokumente in lire za nakupovanje. V Palmanovo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira nakupovalni izlet v Palmanovo v Italiji in sicer tik pred prazniki, 4. decembra, z odhodom ob 11.30 uri z vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 27. novembra. V Medžugorje Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lov-še iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel.: 031/876-958. Nakupovalni izlet v Lenti Žabnica - Bitnje - Bliža se miklavževa-nje, božični in novoletni prazniki, ob katerih radi obdarimo svoje najdražje. Zato Društvo upokojencev Žabnica -Bitnje organizira nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v četrtek, 22. novembra, z odhodom ob 2. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce Društvo upokojencev Kranj organizira izredno počitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Severna Indija Koroška Bela - V Kulturnem hramu lahko v soboto, 24. novembra, ob 18.30 uri prisluhnete predavanju ob diapozitivih z naslovom Severna Indija - biser vzhoda. Po infarktu Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega križa Voklo organizirata v petek, 23. novembra, ob 18. uri v Gasilskem domu Voklo predavanje z barvnimi diapozitivi na temo Namen opreventivnih ukrepov pri okrevanju srca in ožilja po srčnem infarktu. Predaval bo dr. Metod Prašni-kar, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja glede omenjene bolezni. Samovodenje sladkorne bolezni Tržič - Društvo diabetikov Tržič vabi na strokovno predavanje z naslovom Samovodenje sladkorne bolezni, ki bo danes, v torek, 20. novembra, ob 18. uri v učilnici za likovni pouk na Osnovni šoli Bistrica. Predavala bo zdravnica iz bolnišnice na Jesenicah dr. Karmen Janša. Obvestila Skupščina kranjskih tehnikov Kranj - Zveza društev za tehnično kulturo Kranj vabi člane na redno volilno skupčino, ki bo v četrtek, 22. novembra 2001, ob 18. uri v OŠ Franceta Prešerna v Kranju. Udeleženci bodo razpravljali o poročilih predsednika, blagajnika in nadzornega odbora in po razrešitvi sedanjih organov izvolili nove. Po sprejetju programa dela za prihodnje leto bodo še podelili priznanja zaslužnim članom. Dobrodelni koncert Kranj - Šolski sklad Oš Franceta Prešerna v Kranju prireja dobrodelni koncert, na katerem bo nastopil narodno-zabavni ansambel Nagelj z gosti. Koncert bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri v prostorih OŠ Franceta Prešerna. Fotografije skupine Ime Kranj - Društvo Pungert Kranj vabi jutri, v sredo, ob 20. uri v Cafe galerijo Pungert čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na otvoritev fotoskupine Ime. Razstava bo na ogled do 5. de-cembra. Razstavlja Vinko Bogataj Jesenice - V Razstavnem salonu Do-lik bodo v petek, 23. novembra, odprli samostojno likovno razstavo del Vinka Bogataja, člana likovnega kluba Doli. Fotografi se predstavijo Škofja Loka - V četrtek, 22. novembra, bodo ob 16. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka -Mesto odprli državno fotografsko razstavo Mladi slovenski fotografi se predstavljajo - 2001. Razstava bo odprta do 15. decembra. Slike Žarka Vrezca Domžale - V četrtek, 22. novembra, bodo ob 19. uri v Galeriji Domžale odprli razstavo slik akademskega slikarja Žarka Vrezca. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Helena Čretiiik. V kulturnem pogramu bo sodeloval kitarist Tomaž Rajterič. Razstava bo odprta do 6. decembra. Razstava mladih fotografov Škofja Loka - Osnovna šola Škofja Loka - Mesto, Fotografska zveza Slovenije, ŠD Mladi rod in Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka vabijo na državno razstavo z naslovom "Mlad' slovenski fotografi se predstavljajo -2001". Odprli jo bodo v četrtek, 22-novembra 2001, ob 16. uri v večnamenskem prostoru OŠ Škofja Loka -Mesto, na ogled pa bo do 15. decembra letos. Gosposka kmetija Sveti Duh, Breznica - Amaterska gledališča skupina Narcisa iz Planine pod Golico vabi na ogled komedije Štefana Jerka z naslovom Gosposka komedija, ki jo bodo v Kulturnem domu v Svetem Duhu odigrali v petek, 23. novembra, ob 19.30 uri, v soboto, 24. novembra, oa ob 19. uri v Kulturnem domu na Breznici. Ena, dve, tri... Domžale - Lutkovno gledališče Jože Pengov bo v Kulturnem domu Franca Bernika v soboto, 24. novembra, ob 19. uri uprizorilo predstavo z naslovom Ena, dve, tri... Predstava, ki vsebuje tn kratke pravljice, je za izven. N0V0-N0V0-N0V0 4 BADMINTON igrišča v teniški dvorani v ŠENČURJU Abonmajski in študentski popusti Inf. po tel.: 25 19 200^ 'GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje < GALERIJA Begunje 21 PRIREDITVI DO KONCA Xl/2001 "STRAŠNO FLETNA" Glasbeno plesna predstava Romane Krajnčan, Andreja Rozmana - Roze in Plesnega kluba Miki. Nedelja, 25. 11. 2001, ob 17. uri Petek, 30. 11. 2001 Glasbeni večer z ansamblom "Zamejski kvintet" 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 -47-70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 NA RAD t U CORENC in ¥ GORENJSKEM GLASU F B1 C1 A1 B1 C1 |a2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 Đ3 C3 NA NAP/O GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO I* PREPROSTO KVIZ ODDAJO I, 2, 3, - A DRŽIT KVIZ POUKA TAKO, DA SC V VSAKEM PO U O SKRIVA TRDITEV, HA KATERO POSLOŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI Atl NE DRŽI. Z* ^ POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO J IN »ILI TISTI, *' *" SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ. ___ GLASOV KAŽIPOT Torek, 20. novembra 2001 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / av1ostil@email.si GORENJSKI GLAS -21. STRAN Test: Opel Zatira 2.0 DTI 16V Comtort Sedežni red za sedmerico potnikov Vsi enoprostorski avtomobili kompaktnega razreda imajo vsaj dve skupni lastnosti: prilagodljivost in uporabnost. Razlikujejo se po zunanjosti, prostornini prtljažnikov, po udobju v potniški kabini in po zmogljivostih, Oplova zatira pa tudi v tem, da ima edina v tej velikostni kategoriji sedem sedežev. Ob dveh v prvi in treh v drugi yrsti sta namreč dodatna dva /.lomljiva in takrat, ko nista v uporabi, skrita v dnu prtljažnega prostora m ju je moč z nekaj premiki in potegi postaviti v položaj, ki omogoča še prevoz dodatnih dveh Potnikov. Edini pogoj je, da nista astra, seveda pa ima primerno povišano karoserijo, velike steklene površine in skoraj ravno prirezan zadek. Zafira je pred "ponaredki" dobro zavarovana z velikim Oplovim logotipom na maski hladilnika in s podrobnostmi, kot so oblika žarometov in zadnjih luči, ter Armaturna plošča: tipično oplovska s preglednimi merilniki in nedomiselno belkasto osvetlitvijo. » previsoka ali preširoka in da ne tarnata, če si morata med vožnjo gristi kolena. Oplov sistem Flex7 je sicer res domiseln izum, vendar je sedenje na zložljivih sedežih bolj zasilno in v tem primeru tudi v prtljažniku ostane borih 150 litrov prostora. In kot se sedeža postavita, se elegantno tudi zložita nazaj v svoje ležišče in avtomobil je spet takšen, kot da se mu ni zgodilo nič posebnega. Predvsem Pa je zgolj s petimi sedeži uporab-nejši in prijaznejši, saj nudi več prostorskega udobja in bistveno več prostora za prtljago, ki se ob odstranjevanju druge sedežne vrste poveča na več kot zadostnih 1700 litrov. Zafira je sicer tipično Oplovska, tako po karoserijskem oblikovanju kot v notranjosti. Zunanjost, ki sicer ni pretirano izstopajoča, razodeva, da je ta kompaktni eno-prostorec nastal na osnovi modela KAJ PRAVI ONA? Zafira sicer ni ljubezen na prvi pogled in tudi na lepotnem tekmovanju najbrž ne bi zmagala, zagotovo pa bi bila blizu vrha. Posamezne podrobnosti so celo elegantne, bolj kot prostornost ji je všeč, da izza volanskega obroča vidi daleč naprej. Postavljanje in podiranje zadnjih sedežev je morda res preprosto, zagotovo pa ne damsko opravilo in namesto brenčečega turbodizla bi raje imela kakšen bolj komunikativen motor. z nedomiselno belkasto osvetlitvijo in z logično razporejenimi stikali. Razmerja med dobro nastavljivim voznikovim sedežem in višinsko nastavljivim volanom so ugodna, malce se je potrebno privajati le na precej nizko in preveč nazaj nameščeno prestavno ročico. Začetni občutek nelagodja za- Oplov sedemsedežni sistem je preprost in dobrodošel za prevoze na krajših razdaljah, potnika zadaj sta namreč utesnjena. bočne letve, ki se nadaljujejo v zajetne obrobe blatnikov. Voznika čaka povprečno estetska armaturna plošča s preglednimi merilniki, TEHNIČNI PODATKI vozilo: ...............................enoprostorsko, 5 vrat, 7 sedežev mere: ..................................d. 4.310, š. 1,740 v. 1,630 m medosna razdalja: ...............................................2,695 Prostornina prtljažnika:..................................... 150/1700 I motor:...........................'..........štirivaljni, turbodizelski, 16V gibna prostornina: ..........................................1995 cem moč: ............. ....................74 kW/101 KM pri 4300 v/min navor: .........................................230 Nm pri 1800 v/min najvišja hitrost:...............................................175 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................13,5 s Poraba EU norm.: .............................5,5/8,4/6,6 1/100 km maloprodajna cena:....................................4.640.557 SIT zastopnik: .....................................Opel Southeast Europe Hjn zložljiva zadnja sedeža, uporabnost in prilagodljivost, obdelava ^ notranjih površin ■namestitev prestavne ročice, prtljažni prostor pri sedmih sedežih, premalo energičen motor Hyundai se ozira v Evropo Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hvundai kljub Večkratnim napovedim še ni uresničil zamisli o proizvodnji na evropskih tleh. Vendar pa se bodo prihodnje leto lotili študije o smiselnosti zakupa ali gradnje tovarne v eni od evropskih držav, natančnejši načr-ll P lokaciji pa naj bi bili znani v začetku leta 2003. Predvideno je, da PaJ bi v evropski tovarni izdelovali vozila znamk hvundai in kia, saj 'majo nekatera vozila skupne dele in celo platforme. Kia je namreč v Postopku sanacije in prestrukturiranja v času azijske gospodarske krize Postala del Hvundaija. Zaenkrat pri Hvundaiju še nočejo povedati, ali Podo v Evropi izdelovali tudi nov avtomobil spodnjega razreda, ki bo nared za serijsko proizvodnjo prihodnje leto. Sicer so pri Hvundaiju že pred časom proučevali možnosti za sode-°vanje s katerim od evropskih proizvajalcev, ki bi imel zadostne Proizvodne zmogljivosti, v igri za partnerstvo je bila tudi jugoslovan- kp Zastava, vendar do sporazuma i/, bolj ali manj znanih razlogov ni Prišlo. Najmočnejši južnokorejski avtomobilski proizvajalec namerava ? kratkem tudi objaviti lokacijo bodočega proizvodnega obrata v -oruženih državah Amerike, kjer v zadnjem času žanjejo prodajne us-Pehe. • M.G. radi oddaljenosti vetrobranskega stekla je kmalu premagan in voznik kmalu začne ceniti visok položaj, ki mu omogoča dobro preglednost nad dogajanjem pred avtomobilom. Tudi primerno veliki bočni ogledali sta dovolj dobro v Zafira ob dokaj umirjeni zunanjosti v notranjosti kot edini enoprostorec kompaktnega razreda skriva sedem sedežev. pomoč pri vzvratni vožnji, ki zaradi kombijevsko ravnega zadnjega stekla ni posebej težko opravilo. Pri Oplu sc že nekaj časa poskušajo uveljavljati tudi s turbodizel-skimi motorji in zafira pri tem ni nobena izjema. Štirivaljni 2,0-litrski turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva in po štirimi ventili na valj naj bi bil temu avtomobilu povsem pisan na kožo, a vendar se zdi, da kljub sodobni tehniki zmore premalo dinamike. To je mogoče začutiti zlasti pri vožnji, ki zahteva veliko pospeševanj in pretikanja, najbolje pa se znajde pri daljši relacijski vožnji, ko mu ni potrebno pogosto spreminjati režima delovanja. Takrat je njegovo delovanje tudi najbolj kultivirano, občasno pa se oglaša tudi s povečanim hrupom. Poraba goriva je pričakovana, ne ravno najnižja, vendar upoštevaje težo in manj ugodno aerodinamiko še vedno povsem sprejemljiva. Zafi-rino obnašanje na cesti voznika navdaja z zaupanjem, saj si lega v ovinkih in vodljivost zaslužita do- Skoraj povsem ravno prirezan zadek ima vsaj dva plusa: dobro preglednost nazaj in veliko prostora v prtljažniku. bri oceni, nekoliko na siljenje nosu navzven vpliva sorazmerno težak motor, potniki pa se morajo sprijazniti, daje na račun zanesljivosti držanja stika koles s cestiščem vzmetenje nekoliko čvrstej-še. Zafira je tako kot drugi eno-prostorci v kompaktnem razredu predvsem družinsko ali poslovno uporaben avtomobil, nenazadnje seveda tudi zaradi možnosti, da se v njej pelje sedem potnikov. Kako pogosto je takšen sedežni red v uporabi, pa je seveda povsem drugo vprašanje. • Matjaž Gregorič Prihaja skuterska dvoživka Italjet Scoop Tartajet Hudomušnež je celo uporaben! Italjetov hudomušni skuter scoop postavlja nove mejnike: poleti je lahko brez strehe iz pleksija, ki v dežju ščiti pred mokroto, pozimi pa kolesa zamenjajo sani in gosenice. Pri italijanskem proizvajalcu skuterjev Italjet se imajo s čim pohvaliti. V svoji le dobri dve desetletji dolgi zgodovini so nanizali vrsto uspešnih skuterjev, ki jih lahko najdemo celo v muzejih. Model 2 pack je na primer kot edini dvokolesnik že od leta 1980 na ogled v muzeju moderne umetnosti v Nevv Yorku. Inovativna formula 50 pa se hvali s štirimi zaporednimi naslovi skuterja leta v številnih evropskih državah. Za te uspehe se gre zahvaliti predvsem pogumu in domišljiji Italjetov i h razvojnih inženirjev, ki se do sedaj še niso utrudili. Dokaz je skorajda šokantni scooop tartajet, ki prestopa dosedanje skuterske meje. Navdušujoče drugačen je že oblikovno, saj deluje kot nekakšen terenski hibrid med skuterjem in ATVV štiriciklom. Zadek je povsem skuterski, tudi tehnično, saj ima na zadnjo nihajko, ki je hkrati tudi pogonski sklop z jermeni-co, vpeto le eno kolo. Tudi hidrav- lični blažilnik je običajen. Pri pogonu lahko izbirate med tremi motorji, znanimi iz hišnih polic. Najmanjši je 49-kubični dvotak-tnik, večja pa sta 125- oziroma 150-kubični štiritaktnik. Vsi trije so povezani z jermenico in vario-matom, kar pomeni, da prestavljanja ni. Le plin je potrebno dodati kot pri skuterju. Vse ostalo je hudo drugačno, pa naj si gre za visoko streho iz pleksi stekla ali dve kolesi spredaj in strešici ter še blatniki nad njima. V osnovi je scoop še vedno mestni skuter, ki naj bi se ponašal tudi z zanesljivimi voznimi lastnostmi. Zaradi temeljitih kolutnih zavor na vseh Servis nvtogiim !yana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 * optična nastavitev »centriranje Vu'kanizerstvo »popravilo in prodaja vseh avtogum Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! C0 "c o RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 treh kolesih naj bi zaviral kar za 37 odstotkov bolje kot običajni skuterji. Po zaslugi trdnega jeklenega okvirja in tudi preračunano zmečkljivega prednjega dela pa naj bi zaustavil za 22 odstotkov več energije kot le dvokolesni skuter. Prednji kolesi s krmilom ob tem nista povezani preko vilic, ampak preko samostojnega sklopa; podobnega tistemu pri avtomobilu. Se najbolj šokantna pa je možnost popolne preobrazbe te skuterske dvoživke. Pleksi streha je namreč povsem odstranljiva in scooop poleti ponuja dovolj prepiha. Če je ta nameščena, lahko do neke mere ščiti pred dežjem in mrazom. Pozimi pa lahko kolesa preprosto zamenjajo s sani v pred- njem delu. na mesto zadnjega kolesa pa pridejo gosenice. Scooop tartajet se tako prelevi kar v motorne sanke in njegova celoletna uporaba, vsaj v teoriji ni vprašljiva. Ob tem varnostna čelada ni obvezna je pa priporočljiva. Pri Italjetu zagotavljajo, da naj bi bil scooop tudi dovolj nezahteven za vožnjo in vse skupaj se že kar predobro sliši. Kako prepričljiv pa je scoop v praksi, pa bomo izvedeli že prihodnje leto. Hudomušnež bo namreč na trgu že spomladi in brez dvoma bo šokiral mimoidoče. Ob primerni ceni pa bi znal tudi pri vabiti kar nekaj kupcev. • Miloš Milač, foto: Italjet GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / avtostil@email.si Torek, 20. novembra 2001 Kia prihaja z novim tovornjačkom K2700 II Elan Marine pluje s polnimi jadri Poleg osebnih avtomobilov, ki imajo na nosu znak južnokorejske avtomobilske tovarne Kia, od tam že nekaj časa prihajajo tudi lahka gospodarska vozila. Med njimi je tudi nov mali tovornjak s temeljito preoblikovano kabino in novim dizelskim motorjem. Proizvodnja Elanovih plovil je razprodana do naslednjega poletja, proizvodne zmogljivosti pa bodo krepko povečali z novo proizvodno dvorano za končno montažo. Poslovanje bodo prihodnje leto razširili tudi s čartersko dejavnostjo. K2700 II je druga generacija sicer že poznanega Kiinega tovornjaka z dovoljeno nosilnostjo do 1,5 tone in možnostjo upravljanja z vozniškim izpitom B kategorije. Oblikovno osvežena kabina spominja na značilnosti osebnih avto- vrtljajih in največji navor 169 Nm pri nizkih 2100 vrtljajih. Polraba se goriva se giblje med 8,2 in 12,9 litra oziroma v tovarniško obljubljenem povprečju 9,9 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Vozilo doseže najvišjo hitrost 125 vrednost ni vključen), s tovornim prostorom s stranicami 2,07 milijona in z dvojno kabino 2,15 milijona. Kiin slovenski zastopnik za K2700 II zagotavlja enaka jamstva kot za osebne avtomobile te mobilov, tako da je usklajena s hišno podobo, predvsem pa ima bolj sodoben videz. Ob sveži zunanjosti je v notranjosti kabine več udobja v navezi s potrebno učinkovitostjo voznikovega delovnega prostora, poleg osnovnih merilnikov, stikal in ročic pa je na armaturni plošči tudi priročen nosilec za pisalo. K2700 II je na voljo v treh ka-binskih izvedbah, z običajno in povečano s tremi ter podaljšano s šestimi sedeži, na spisku dodatne opreme je med drugim tudi klimatska naprava. Tovorni prostor, ki se odpira z vseh strani, lahko sprejme kose dolge do 3,13 in široke do 1,65 metra, dovoljena obtežba znaša 1225 kilogramov. Pogonu je namenjen novi 2,7-litrski štirivaljni dizelski motor, ki zmore 80 konjskih moči pri 4000 kilometrov na uro. Cena osnovnega modela z enojno kabino ter šasijo brez nadgradnje znaša 1,88 milijona tolarjev (za podjetja in obrtnike odbitni davek na dodano znamke, to je 3 leta ali 100.000 kilometrov splošne garancije in 5 let na prerjavenje. • Matjaž Gregorič, foto: Kia RAZBURLJIVO! NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE TRILETNA SPLOŠNA GARANCIJA aH 1OO.0OO km ZA VSA NISSANOVA VOZILA - TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE NISSAN ALMERA Comfart, 1,5,3 vrata), csna s prihrankom: 2.245.000 SIT (19.867 OEM) Od 250.000 dO 400.000 SIT [trt m pet vrat z bencinskim motorjem) ^ NISSAN PRIMERA mk (Primera Comfort, 1.6,4 vrata) cena s prihrankom: 3.090.000 SIT (27.345 DEM] Prihranek: 350.000 5IT NISS FINANCE - Različne možnosti ugodnega financiranja. NISSAN ADRIA d.o.o, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, http:/www,nissan.si Pooblaščeni trgovci: LJUBLJANA; Avtoniss (01) 5618 650. Avlo Trunk (01) 56 80 910; DOMŽALE; Avtoservis Pižam (01) 56 27 100, Nissan servis Kniic (01172 31 200; MARIBOR AvtohSa Ferk (02) 33 381 00; MURSKA SOBOTA: Avtohtia Murska Sobota (02) 53 21 209: ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Centor (02) 87 86 888; CELJE Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277: ŠKOFJA LOKA: Pišek d.ao. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabfan (06) 30 57 840; SEVNICA Avtomehanika Ztorer (07) 81 40 389; 0T0ĆEC: Avtomehanika Vktrih (07) 30 99 310. Načrtujemo in izboljšujemo. Že već kot 80 let. Nova proizvodnja hala za končno montažo velikih plovil bo omogočila znatno povečanje proizvodnje, ki je povsem razprodana, v novih prostorih je tudi bazen za mokre teste. V begunjskem Elanu so sredi tega meseca odprli novo proizvodno halo za končno montažo plovil, ki jim bo omogočila skoraj podvojitev proizvodnje. V novih prostorih, v katere je bilo vloženih 3,2 milijona evrov sredstev, je tiidi poseben testni bazen, v katerem bodo lahko opravljali jo premierno predstavili v času portoroške Internautice. Za obliko te jadrnice in celotnega novejšega Elanovega programa je poskrbel vodilni svetovni navtični dizajner Rob Humphrevs, kije uspel združiti sodobno tehnologijo s spoštovanjem tradicije in elegance. Veliko si Elanovci obetajo sejmu v Duesseldorfu, kmalu pa bodo začeli preizkušati prototipno izvedbo. Elan Marine se bo v kratkem začel usmerjati tudi v čartersko dejavnost, ki je pri proizvajalcih plovil že uveljavljena, saj kupci želijo plovilo tudi preizkusiti. V prvi fazi bo čarter zaživel v Letos predstavljena jadrnica elan 40 namenjena križarjenjem, je požela veliko simpatij in prispevala pomemben prodajni delež. potrebne tako imenovane mokre preizkuse bark pred splovitvijo, med drugim tudi vodotesnost. V Elan Marinu so letos celo nekoliko presegli proizvodne in prodajne načrte z velikimi plovili. Izdelanih je bilo 128 jadrnic in 320 malih motornih čolnov v skupni vrednosti 2,8 milijarde tolarjev, kar je celo za polovico več kot lani. Pomembno je, da imajo vsa plovila, ki bodo izdelana do junija prihodnje leto, že svojega znanega kupca, medtem ko naj bi v prihodnji sezoni lahko izdelali celo 230 velikih plovil. Pomemben prodajni delež je prispevala letos nova 11,9 metra dolga jadr niča za križarjenja elan 40, ki so Nova jadrnica elan 31 je še v prototipni fazi, prvič pa jo bodo predstavili na navtičnem sejmu spomladi v Duesseldorfu. tudi od nove 9,4-metrske jadrnice elan 31, ki bo prvič predstavljena na spomladanskem navtičnem Zadru, kjer bo ustanovljeno mešano podjetje s skupnimi vlaganji s hrvaškim partnerjem. Podjetje bo v 80-odstotni lasti Elana, prav tako pa so v igri dogovori z zvezo ACY, ki ima ob jadranski obali največ marin. Sicer pa se Elan Marine s Carterjem plovil ne bo omejil samo na izposojo na Jadranu, pač pa proučujejo tudi možnosti za druge lokacije v Sredozemskem morju. Za financiranje čarterske flote bodo v Elanu zagotovili dolgoročna sredstva iz lastnih virov, naslednji korak pa bo tudi lizing plovil. • Matjaž GregoriČ\ foto: Tina Doki in Elan Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letni k-barva Bmw 316 1,6 1988 ČRNA Škoda Forman LX 1,3 1994 RDEČA Ford Sierra 1,8 D 1993 MODRA Lada Niva 1700 1995 ZELENA FiatTipo 1,4 IES 1994 RDEČA Vw Passat2,0 kar. 1990 RDEČA Volvo 460 1,8 1992 RDEČA Ssang Yong Korando 1994 RDEČA Volvo 940 gl (k,sv,es,abs) 1993GRAF.SIVA Fiat Punto 75 1,3 1998 ČRNA Renault Clio auth.1,2 sv,cz,es,air,abs 2001 MODRA Suzuki Svvift 1,3 1995 RDEČA Cena v SIT 190.000,00 330.000,00 480.000,00 480.000,00 490.000,00 590.000,00 590.000,00 870.000,00 910.000,00 1.120.000,00 1.766.000,00 670.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vm jamčimo; ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - (i VOZILO/. GARANCIJO - K KI.IMA - SV: SERVO VOLAN ■ CZ: CENTRALNO ZAKI-El'ANJE ♦ R: RADIO ES I.I.EKTR. DVI0 STEKEL - AIR AIRHAG ._____ D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozij ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozi ♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil__ Pet let inženirske zbornice Ljubljana - Inženirske organizacije imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo, po štirih desetletjih premora pa njihovo izročilo nadaljuje Inženirska zbornica Slovenije, ki so jo ustanovili 21. novembra 1996. Kot ob peti obletnici njenega obstoja ugotavlja predsednik mag. Črtomir Remec, so se s slovensko osamosvojitvijo in povezovanjem svetovnega gospodarstva še povečale potrebe po skupnem nastopanju inženirjev vseh strok, prihodnost slovenskega inženirstva in graditeljstva pa je samo v mednarodnem povezovanju, sodelovanju na skupnih projektih ter v izboljšanju strokovne in organizacijske kulture in ekološke ozaveščenosti. Zbornica ima javna pooblastila za vodenje imenika pooblaščenih inženirjev projektivnih in geodetskih podjetij ter opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne projektante, vodje del in nadzornike gradenj. V imenik pooblaščenih inženirjev in geodetov je vpisanih 5.555 posameznikov, med njimi MALI OGLASI «201-42-47 8201-42-48 Na dnevu inženirjev in arhitektov: državni sekretar za prostor Jože Novak, predsednik zbornice mag. Črtomir Remec in predsednik sekcije arhitektov dr. Viktor Pust. jih je 435 z Gorenjskega. V imeniku odgovornih projektantov je 1.125 vpisanih, od tega 99 iz gorenjske regije. V zbornici so ob peti obletnici pripravili prvi slo- Državni denar za komunalne objekte Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja program izgradnje objektov in naprav za ravnanje s komunalnimi odpadki, čiščenje in odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter za oskrbo s pitno vodo za naslednji leti. Da bi lahko ugotovilo potrebe za sofinanciranje izgradnje teh objektov in naprav, pripravilo prednostni vrstni red in predlagalo višino nepovratnih sredstev za posamezno naložbo, je pred kratkim objavilo javni razpis, ki je namenjen vlagateljem, to je občinam oz. izvajalcem gospodarske javne službe. Za leto 2002 je zadnji rok za oddajo prijav 30. november, za leto 2003 pa 3. december. Prihodnje leto bodo za izgradnjo komunalne infrastrukture namenili 900 milijonov tolarjev, leto zatem pa eno milijardo. • C.Z. venski Dan inženirjev in arhitektov, na katerem so obravnavali problematiko zakonodaje o urejanju prostora in graditve objektov, zbornične organiziranosti v Evropi ter javnih naročil in natečajev. Predstavili so dejavnost zbornice v Sloveniji in možnosti vključevanja članov v novoustanovljene regijske odbore, spomnili pa so se tudi stoletnice Zmajskega mostu. • C.Z. frekvenca a GORENCA SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Logistike Sava, d.d. STANE URBANC rojen 1930 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 20. novembra 2001, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - ČIŠČENJE PROSTOROV; d.č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 20.11.01; PROSEN COM. D.O.O., SPODNJE DUPLJE 8, DUPLJE; št. del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC POSLUŽEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; možnost podaljšanja, poskus delo 1 mesec; do 05.12.01; TOMAŽIČ DAVOR S.P., PE KROPA, UPNICA 8, KROPA ČISTILEC OKEN ČISTILEC - ČIŠČENJE STEKLA IN TALNIH OBLOG; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 20.11.01; PROSEN COM. D.O.O., SPODNJE DUPLJE 8, DUPLJE; št. del. mest: 2 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK KOMBIJA (DELOVNO MESTO V ŠKOFJI LOKI); ned.č.; nem. j. - gov.; B kat.; do 23.11.01; INTERNET D.O.O., C. ZELEZARJEV 24, JESENICE BOLNIČAR BOLNIČAR; d.č. 6 mes.; 1 I, del. izk; slov. j. - gov. in pis.; do 20.11.01; CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠK. LOKA, STARA LOKA 31, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 NEGOVALKA STAREJŠIH OSEB NA DOMU; d.č. 6 mes.; 20 ur na teden; B kat; do 23.11.01; CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 2, ŠKOFJA LOKA MIZAR MIZARSKA DELA; ned.č.; B kat.; do 30.11.01; LOT D.O.O., ZALOG 61, CERKLJE MIZAR; d.č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; 8 kat; do 23.11.01; OBRTNO PODJETJE KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR; ned.č.; do 19.12.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR; št. del. mest: 2 PRODAJALEC PRODAJALEC; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; d° 29.11.01; PIERRE D.O.O., VIKTORJA KEJZARJA 8, JESENICE KUHAR POMOČ V KUHINJI; d.č. 3 mes.; 2 I. del- izk; 2o ur na teden; do 20.11.01; GOTUS D.O.O., DOVJE 127C, MOJSTRANA KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 08.12.01; TAVČAR JANEZ S.P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA KUHAR; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; do 20.11.01; KOVAČ EVI Ć MIRSAD S.P, BOROVŠKA C. 86, KRANJSKA GORA KUHAR; d.č. 6 mes.; 15 mes. del. izk.; do 23.11.01; HIT NOVA GORICA HOTEL RELAX, KR. GORA KUHAR - PEKA PIZZ; d.č. 6 mes.; 3 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 23.11.01; DOLHAR JOŽE S.P, KOROŠKA C. 26, TRŽIČ NATAKAR NATAKARICA (DEL. MESTO JE V GORIČANAH - MEDVODE); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; urejevalnik besedil -osnovno; B kat.; prošnje poslati na naslov: Anžič Miran, Mladinska 2, 4000 Kranj, lasten prevoz; do 23.11.01; ANŽIČ MIRAN S.P, NOČNI BAR SKALA, HRIB 4, PREDDVOR GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK, GEODETSKI TEHNIK; d.č. 12 mes.; B kat., do 24.11.01; PROTEO D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat; do 28.11.01; ADRIATIC -ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 , MATERIALNI KNJIGOVODJA; d.č. 6 mes.; 31, del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; natančnost; B kat.; do 23.11.01; BELLE-VUE D.O.O., ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; 3 I. ddl. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 08.12.01; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK; ned.č.; 1 I. del. izk.; do 23.11.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR ZDRAVSTVENI TEHNIK; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; opravljen strokovni izpit; do 23.11.01; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK INŽ. ELEKTROTEHNIKE ELEKTRO PROJEKTANT ll.(LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned.č.; do 23.11.01; LTH ŠK. LOKA,D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA LOKA KADROVIK TRŽENJE NA TERENU PRI PRAVNIH OSEBAH, VODENJE KADROV. EVIDENC; ned.č.; B kat.; do 23.11.01; I.S.S. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ SOCIALNI DELAVEC SPECIALIST SOCIALNI DELAVEC; ned.č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; opravljen strokovni izpit; do 23.11.01; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE, BEGUNJE 55, BEGUNJE UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA KOMUNALNA DELA STROKOVNI DELAVEC NA PODROČJU VODOVODA; ned.č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 27.11.01; TOPORIŠ-BOŽNIK MIRJAM S.P, ORBITA, VRTNA UL. 24, KRIŽE UNIV. DIPL. PRAVNIK PRAVNI SVETOVALEC; ned.č.; urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; do 23.11.01; SVET KRANJSKIH SINDIKATOV, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ PROF. ŠPORTNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTA; ned.č.; 12 mes. del. izk.; angl. j. - gov.; urejevalnik besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 20.11.01; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA CŠOD - DOM BOHINJ, RIBČEV LAZ 63, BOHINJSKO JEZERO UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE PROJEKTANT; d.č. 6 mes.; 31, del. izk.; angl. j. - pis.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; B kat.; pisne prošnje; do 23.11.01j ČEH POLONA S.P, LJUBLJANSKA C. 4, BLED «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 17230 APARATI STROJI VITLO RIKO 3t, prodam. P 041/503-776 TRAČNE ŽAGE - LISTE 80x1, prodam. tr 041 /503-776 17883 Prodam malo rabljen MOKRO-SUHI SESALEC Idrozip-Batagel, cena 70.000 SIT. tr 594-52-08 17922 PRALNI STROJ ter ŠTEDILNIK (4xelek.) Gorenje, prodam. TT 041/878-494 17924 Prodam električni SUŠILEC za perilo, sušiti zelo ugodno! tr 5744-598 17926 GSM SAGEM MC 926, SIEMENS C 10 Benefon io-ohišje Nokia 3210 unikat. tr 041/552-336 17974 Prodam TRAKTOR Štore 504, I. 84, zelo dobro ohranjen. tr 041 /435-083 17977 Ugodno prodam 5 let staro kombinirano PEČ 35 KW za CK. tr 533-80-18 17980 Prodam MAŠINO PAJKEL in prešo MUN. g 5146-340_17984 STROJ za sekanje usnja prodam, tr 51- 91-503 17989 GARAŽE Center Radovljice ODDAM GARAŽO. TT 041/63-09-50 17918 Na Jesenicah C. revolucije prodamo garažo v garažni hiši. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. GR. MATERIAL Prodam ŠPIČAK 500 kosov nov in sne-golov - ograja 16 m iz barv. železnega profila, tr 59-61-291 17986 HIŠE ODDAMO ODDAMO KRANJ okolica manjšo HIŠO z vrtom, 90 m2, klasično ogrevanje, 39000 SIT/mes, željeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 2 2 2 17231 V Spodnjih Gorjah oddamo polovico hiše, veliko dvosobno stanovanje, vse je v celoti opremljeno. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. SENICA pri Medvodah prodamo obnovljen, vis.priti, hišo na parceli 321 m2, 240 m2 uporabne površine (K+P+M), 80 m2 v etaži, 3,2 mio SIT (250.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 ŠENČUR: prodamo hišo, parcela 300m, 22,6 mio FRAST, d.o.o. 041/626 581, 04/ 251 5490 ŠKOFJA LOKA: prodamo atraktivno vrstno hišo, 39 mio FRAST, d.o.o. 041/734 198, 04/251 5490 GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST, d.o.o. 041/734 198, 04/251 5490_ GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_ Hlebce: ugodno prodamo sodobno hišo, sončna parcela 610 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, večja parcela. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ CERKLJE: prodamo sodobno hišo 6x12 m, parcela 1000m, cena 30 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 PRISTAVA pri Tržiču prodamo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru v račun vzamemo tudi stanovanje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Na LIPCAH prodamo dvodružinko hišo, Hiša ima urejeno eno stanovanje, je v celoti podkletena in ima cca 400m2, zemljišča. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444 Na Koprivniku prodamo vikend hišo v izmeri 120m2, CK, kmečka peč, garaža in 1200m2 zemljišča 15.9 mil sit, TRG BLED -NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444_ V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, V PALOVČAH prodamo adaptirano dvodružin-sko hišo in 1500m2 zemljišča, ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. STRAŽIŠČE - poslovno-stan. hišo z delavnico 21 x 7 m na parceli 1125 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED - večja stan.hiša v treh etažah, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena = 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, cena -16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr. faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela ■ 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ OREHOVUE - popolnoma obnovljeno l.nad. stan.hiše v vel. 140 m2, samostojen vhod in CK, cena - 20,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2 in tudi 3.000 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več različnih hiš, različnih cenovnih razredov, velikosti. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/23 66 670 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11527 ---mm1 HIŠE PRODAMO VODICE več vis pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk. Loki) na robu naselja prodamo vis. prilično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222_12749 LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16694 ŠKOFJA LOKA- Stara Loka: adaptirana, komfortna, cca 200 m2+430 m2 parcela, garaža, delavnica, nujno, tr 041/329-179, 01/588-68-86 17628 MEDVODE - SENICA, prodam adaptirano HIŠO in zazidljivo parcelo. IT 031/885-083 _17633 Visokopritlično novejšo HIŠO prodam, tr 031/209-277 17824 STRAŽIŠČE - HIŠA, parcela 900 m2, obnovljena, sončna lokacija, cena ugodna, prodamo. W 23 15 600, 23 15 601 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 17911 HIŠE KUPIMO GORENJSKA: kupimo starejšo hišo na večji parceli. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Brnik - Naklo: kupimo novejšo stanovanjsko hišo, odprt dovoz do 55mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198_ V Begunjah, Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice in v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil. Sit. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo. TRG BLED -NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444_ NA JESENICAH, Koroška bela, Javornik,... kupimo hiše do 14 mil SIT. TRG BLED -NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU, tr 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6_i7sss Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ, tr 232-81-74 17877 Kupim 10 t SENA dobre kvalitete, z dostavo, tr 031/787-689 17878 TROSILEC hlevskega gnoja, večji, v slabem stanju, kupim, tr 041/503-776 Kupim MIKSER GRIMI tipe 12 tudi kateregakoli drugega, stari tip mikserja. tT 531-47- 86 17927 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 22 m2 za trgovino v pritličju objekta, Ul. Staneta Žagarja posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - mestno jedro - oddamo manjši, opremljeni, popolnoma nov frizerski salon, vsa dovoljenja, možnost prevzema takoj. KRANJ - mesto: oddamo gostinski lokal, za hitro prehrano tudi za razvoz, vsa dokumentacija urejena, obratovalno dovoljenje 24 ur. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINO, TALK TO ME, novo s slušalkami, prodam, tr 586-45-35, 040/504-166 17946 KUPIM Ponovno ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, bora, macesna, javorja, jesena, bresta, breze, lipe, jelše, kostanja, hrasta, češnje, hruške, oreha in orehove korenine. Žaga Švelc Kokrica, tr 204-54-53, 031/637-100 Edo 17568 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem Hm in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 0411647-433 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 i45ie V Kranju v biližini občine oddajamo poslovne prostore popolno adaptirane, z možnostjo parkiranja Informacije na tT 041/366-621,031/762-910 17711 V Kranju oddam poslovni prostor za različne dejavnosti, razen gostinstva, cca 80 m2, z lastnim parkirnim prostorom (bivša trgovina Chemo) Informacije na tr 041 /366-621,031/762-910 17712 V trgovski hiši MAK oddamo GOSTINSKI LOKAL, RESTAVRACIJA-PICERIJA, resnemu gostinskemu paru. Cenjene ponudbe pričakujemo na naslov: MAK, Škofjeloška 20 Kranj 17527 LOKALI PRODAMO RADOVLJICA: na odlični lokaciji prodamo poslovni prostor. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - trgovski lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 293.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, OBLAČILA VELUR zimska PLAŠČA bež št. 40 in rjav št. 38, lepa, zelo ugodna, tr 235-41-41, 031/750-764_i7897_ Prodam črni usnjeni KOSTIM št. 38. tr 031/768-540, zvečer 17919 OTR. OPREMA Prodam STAJICO, VOZIČEK, POSTEUI-CO, LEŽALNI STOL. tr 513-16-75 17887 Lep moder ZIMSKI PAJAC za 6-9 mesecev, prodam, tr 031/624-681, 031/418- 643 17968 Dobro ohranjen otroški VOZIČEK in AV-TOSEDEŽ, prodam, tr 031/624-681, 031/418-643 17969 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_17477 Prodam CISTERNO za kurilno olje 2500 I, cena po dogovoru, tr 041 /951-355 17901 Prodam CISTERNO 1500 I, cena 15000 SIT. tT 041 /368-997 17921 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH' GORENJSKI GLAS • 24. STRAN ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glas.si Torek, 20. novembra 200J, Z vami SreČllO V IlOVO leto Glasova miza na Novoletnem Videomehu Še do konca novembra imate čas za povabilo Z VAMI PRI VAS. Novoletni Videomeh bo letos v športnem centru Fit-Top Mengeš. Kranj - Prireditve Srečno v novo leto bomo skupaj z vami pripravili v nekaterih že izbranih krajih. Še slabih deset dni pa je časa, da nam sporočite vaše že^je s povabilom. Še vedno je torej čas, da nam pošljete nagradni kupon in nanj napišete vaše povabilo in željo, čeprav se je po dosedanjih poslanih kuponih seznam krajev že kar lepo izoblikoval. Večino prireditev načrtujemo v decembru pod naslovom Veselo v novo leto z vami pri vas, prirejali pa jih bomo tudi prihodnje leto, saj Gorenjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami pri vas. V KUPONU, ki ga objavljamo vsak torek, napišite vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami. Na podlagi KUPONOV in povabil bomo Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 9 Ime in priimek. Naslov........... Pošta............. Vabim vas (napišite ime kraja) Predlagam nastop.................................................... Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 Drevi in v petek Mengeš - V preddverju Kulturnega domu v Mengšu bodo drevi, 20. novembra, ob 19.30 odprli zanimivo razstavo Barbare Rabič, članice Likovnega društva Mengeš. Avtorica se je odločila za samostojno predstavitev na prigovarjanje poznavalcev njenih del. V petek, 23. novembra, ob 20. uri pa bo v preddverju Kulturnega doma v Mengšu gostoval glasbenik Hervin Jakončič. Predstavil bo prvo samostojno zgoščenko z naslovom Srce, ki ranjeno je. Vstopnine ni. • A. Ž. MEGA LESTVICA RADIA SORA Vsako drugo sredo med 17.30 -19.30 Predstavljamo vam najnovejše skladbe doma in v svetul Gostimo glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! Do 27. 11. 2001 lahko glasujete tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate: MEGA LESTVICA RADIA SORA Ime in priimek: ...................................................... Naslov:.............................................................. Predlog za gosta: ......................... ......................... Glasujem za: (obkrožite) 1. Power dancers - Ostati tu ne 6. Princeps - Kjerkoli si smem Cher - The musci's no good vvithout you Lara Baruca - Norec Ali Saints - Twentyfourseven Green day - VVaiting 7. Karizma - Tangice 8. Tori Amos - Strange little girls 9. Nena - Carpe diem 10. Claudia - Ko bi vedela 11. Jan Plestenjak - Tvoj song 12. Darja Švajger - Do kdaj Zadnji zmagovalec Mega lestvice je skupina Siddharta - Samo edini Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič Svet vročično pričakuje film o Harryju Potterju, a knjiga ostaja najbolj pristen stik s svetom Bradavičarke Tudi v Sloveniji lahko govorimo že o pravi mrzlici. Iz vseh 8 mest, v katerih si bo film moč ogledati že 6. decembra, poročajo o prodaji kart, ki še presega že tako velika pričakovanja. Film torej prihaja tudi v Slovenijo. Spremljalo ga bo obilo dogajanja, migotanja sreče in navdušenja; in kljub lepoti in razburjenju v filmskih dvoranah se bomo vedno vračali k izviru, h knjigam, ki jih je napisala Joanne. Na trg bodo prihajali izdelki, povezani s Ha-rryjem, s filmom in otroškim navdušenjem nad tem brezčasnim junakom. Tisoč izdelkov poizkuša neskončni domišljiji Bradavičarke nadeti obraz. r Harry pa ostaja tisto, kar gori v naših mislih, ko uživamo v Kamnu modrosti, Dvorani skrivnosti, Jetniku iz Azkabana in Ognjenemu kelihu; ko se domišljija Joanne K. Rovvling začini z našo lastno, nastajajo največji čudeži in najbolj čarobni svetovi. NAGRADNI IGRI (ft) Založba Helidon C MATEJ KRAJNC & Nagradno vprašanje: Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. Vaša povabila: Blejska Dobrava - 12 povabil, Cerkve - 36 povabil (Bratje Poljanšek, Gamsi, Klapa Lanterna Zadar), Besnica - 18 povabil (Obzorje, Alpski kvintet), Bled - 7 povabil (T. Kesovija, Zgonc - Kopitar, Poljanšek), Jesenice - 1 povabilo (Helena Blagne in Heini Blagne), Kranj - 1 povabilo (M. Zgonc z bratom), Primskovo - 16 povabil, Ribno - 2 povabili (Mladi Dolenci, Marjan Zgonc z bratom), Vodice - 14 povabil, Zgornje Gorje - 12 povabil, Komenda - 6 povabil, Bohinjska Bistrica - 14 povabil, Lancovo. Že izbrani kraji (seznam še ni dokončen): - Primskovo - 22. decembra - Blejska Dobrava - 26. decembra - Vodice - 28. decembra - Besnica - ? - Zgornje Gorje - ? Cerklje-? - Komenda - ? P.S.: Vprašaji, s katerimi smo označili kraje, kjer ni datumov, so namenjeni vam oziroma društvom ali prirediteljem v vašem kraju. Pričakujemo, da nas pokličete po telefonu 031/638-699. • Andrej Zalar Deset vstopnic za Kreslina Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo v soboto, 24. novembra, ob 20. uri nastopil Vlado Kreslin z Beltinško bando. Vstopnice za koncert lahko rezervirate po telefonu na številko 01/729-11-01. V sodelovanju s Kulturnim domom Hit Pit Mengeš pa smo v petek v Gorenjskem glasu objavili kupon z nagradnim vprašanjem. Spraševali smo po naslovu zadnje zgoščenke Vlada Kreslina. Izžrebali bomo deset kuponov s pravilnimi odgovori, ki jih bomo dobili do danes, 20. novembra, (lahko pa nas danes pokličete tudi po telefonu in nam sporočite pravilni odgovor na številko 04/201-42-11). Imena in priimke dobitnikov bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek, 23. novembra. • A. Z. meni odkupnino za slovenski Mu-sikantenstadl, kar je njegova velika dolgoletna želja. Gostje na Videomehu bodo: Slapovi, Alfi Nipič, Čuki, Nuša Derenda, Ptujskih 5, Natalija Kol-šek, ansambel Franca Miheliča, Korado in Brendi, Gašperji, Marjan in Branko Zgonc, Mladi Dolenjci, Viktorija, štajerskih 7, Nataša Mihelič, Kvintet Dori, Jernej Kuntner kot Franco Mercatori, ansambel Bratov Poljanšek, zamejski kvintet iz Trsta, pevka de-bitantka Anja, Ivan Hudnik, plesalca Tjaša Marčič in Miro Sve-gelj, Julija Avbelj, Mengeška god- ba in folklorna skupina Svobode Mengeš. Po prireditvi bo predsil-vestrovanje, igral pa bo ansambel Ptujskih 5. Novoletni Videomeh bo 1. januarja 2002 zvečer predvajala četrta TV mreža. Gorenjski glas bo imel na Videomehu v Mengšu tokrat svojo mizo, pri mizi pa srečne izžrebance iz nagradne igre, ki jo začenjamo danes. Vstopnice bodo naprodaj 1. decembra, rezervirate pa jih lahko že po telefonu v Gorenjskem glasu na številki 04/201-42-47 in na številki 031/222-444. • A. Ž. GLASOVA MIZA - NOVOLETNI VIDEOMEH - 1 Boris Kopitar že od začetka vodi vsakoletni Novoletni Videomeh. ! |me jn prjjmek Mengeš - Tradicionalni Novo- ! Naslov................................................................ letni Videomeh s predpremiero I Pošta................................................................. silvestrovanja bo letos 22. decem- ] bra ob 19. uri v športnem centru ! Kateri videomeh po vrsti bo letos? Fit-Top Mengeš. Tudi tokrat, kot ' od prve prireditve naprej, bo Vi- j odgovore pošljite na Gorenjski glas,. deomeh vodil Boris Kopitar. Ta 40Q1 K 124 do Q 17 decembra prireditev, kot nam je povedal, po- i___________________________________________________ Še zadnji dve Tanjini vstopnici Zgonca, Jožica Svete, ansambel Mira Klinca, The Twins, Alenka Kolman, Anja Burnik in Breda. Obe prireditvi bo povezoval humorist Geza. Vstopnice za obe prireditvi to soboto, 24. novembra, so v prodaji tudi v Gorenjskem glasu. Za nakup dveh vstopnic dobite še Tanjino zgoščenko. Lahko pa jih rezervirate tudi po telefonu na številko 04/201-42-49. Za pravilne odgovore na nagradna vprašanja smo že izžrebali šest vstopnic za koncert Tanje Zaje Zupan 24. novembra ob 16.30 v Hali komunalnega centra v Domžalah. Po dve vstopnici za pravilne odgovore dobijo: Stane Frelih, Gradniko-va 85, 4240 Radovljica; Minka Žitnik, Krvavška 17, 1217 Vodice; Ana Višak, Koritno 66, 4260 Bled. Danes objavljamo še zadnji nagradni kupon za dve vstopnici. Še zadnja srečna izžrebanca po dveh vstopnic za koncert v soboto, 24. novembra, ob 16.30 v Hali komunalnega centra v Domžalah bomo objavili v petek, 23. novembra. • A. Ž. Domžale - V soboto, 24. novembra, bosta v Hali komunalnega centra Domžale torej dve prireditvi Tanje Zaje Zupan z gosti. Prva bo popoldne ob 16.30, druga pa zvečer ob 20. uri. Nastopili bodo Nuša Derenda, Oto Pestner, Korado in Brandy, Gamsi, Foxy Teens, Stane Manci-ni, Marjan Zgonc, Branko KONCERT Tanje Zaje Zupan - 5 Ime in priimek................................................................ Naslov.......................................................................... Pošta........................................................................... Ali so bili vsi dosedanji koncerti v Domžalah? (obkrožite pravilni odgovor) DA NE Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do vključno 22. novembra Za nekatere dober prijem, za večino pa žajfa Nagrajenca: Vida Jamar, Bokalova 15, Jesenice; Matjaž Blenkuš, Delavska ulica 11, Mojstrana Kamna Gorica, Škofja Loka - Ribiči na Gorenjskem, povečini člani gorenjskih ribiških družin, ki upravljajo z vodami, pridno poskušajo z ulovom sulcev. Če bodo tako nadaljevali, bodo še pred iztekom dovoljenega ulova sulca (od 1. novembra do 15. februarja) izpolnili dovoljeni izlov. Potem koje Mito Šolar iz Kamne Gorice (z njim je bil brat Tone) prejšnjo sredo, 7. novembra, ujel v Kredarjcvem jezu 121 cm dolgega in 19 kilogramov težkega sulca, je dober prijem dva dni kasneje, v petek, 9. novembra, ponovil tudi brat Tone Šolar. Na istem delu Save in prav tako okrog 17. ure je prijel 119 centimetrov dolg in 17,5 kilograma težak sulec. Tonetov spremljevalec pa je bil Janez Pogačnik iz Kamne Gorice. Dva dni pred tem je Mito ujel samca, Tone pa tokrat samico. Ujel jo je na doma izdelan "hanc", utrujanje pa je trajalo deset minut. Minuli teden v četrtek, 15. novembra, ob 6.55 pa je imel dober Adiju Pretnarju iz Škofje Loke je prijel 99 centimetrov dolg in 9,5 kilograma težak sulec. prijem v sotočju obeh Sor član Ribiške družine Škofja Loka Adi Pretnar iz Kidričeve ceste v Škof-ji Loki. Na silikonsko ribo in 0,45 Tone Šolar (desno) je v petek, 9. novembra, ujel 119 centimetrov dolgega in 17,5 kilograma težkega sulca. Z njim je bil Janez Pogačnik (levo). mm vrvico je prijel 99 centimetrov dolg in 9,5 kilograma težak sulec. Tudi za Adija je bil ta prijem trofejen, z njim pa sta bila sin Matjaž in član RD Franc Kalan. Pred tem sta Adiju, od kar je član RD Škofja Loka, med večjimi prijela 77 centimetrov dolg sulec in 71 centimetrov dolga postrv. Med srečneži z dobrimi prijenu pa jih je velika večina z žajfo. • A. Z. Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne! Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenki: Mirjam Bergant, Zalog 52a, Cerklje na Gorenjskem; Barbi Repinc, Ribno, Izletniška 8, Bled ZALOŽBA TUMA, d.o.o. Založništvo In trgovina, Savska 3A, 1000 LJubljana, Slovenija, www.zalozba-tuma.sl, tel.: +386 1 437 9580, faks: +386 1 437 7149 Ivan Cimerman sodi med tiste slovenske ustvarjalce, ki si že od svojih prvih objav najbolj samosvojo utirajo pot v domači literarni prostor. O plodnosti njegovega opusa ne gre dvomiti: poezija, aforizmi, črtice, novele in romani. Ter seveda uganke, ta še posebno težak kamen preizkusa za vse pevce. Kdor ga prestane, se vpiše med mojste lirične besede. Uganke - Vaščanke, poetična monografija o določenem času in določenem prostoru so izpiljeno čutenje tega sveta. Čutenje, ki si ne zakriva oči pred vdorom sodobnega in modernega v tisto, kar si vse prevečkrat predstavljamo kot idilično, odrezano od nas in popolnoma nedolžno. NAGRADNA IGRA Nagrajenec igre: Hladen Bundalo Obirska 29 1000 Ljubljana VROČI RITMI SKUPINE CUBIS-MO FESTIVALNA DVORANA -LJUBLJANA ČETRTEK, 22. NOVEMBRA, OB 20. URI Po koncertu ples v noč z GO-GO plesalkami, norimi koktejli. VSTOPNICE: KRANJ - ALIGATOR Prodam KOTEL za žganjekuho, vel. 45 I, tomplet. tr 250-36-14_17937 Prodam lesene STOLE kmečki stil in vrtno gARNlTURO iz ratana. V 041 /364-504 Prodam strojene OVČJE KOŽE in izdelke iz °včje volne. tr 041 /840-669 17981 PRIDELKI Prodamo kvalitetno ŽGANJE in zamrznjene pele jurčke. Tt 041/774-293_17912 Prodam KRHUE - suho sadje in polovico PRAŠIČA krmljen z domačo krmo. tr 512- 04-95_17923 Prodam RDEČE KORENJE in REPO za kisanje. W 25-01-287 17936 PODARIM Podarim dve MUCKI stari 6 mesecev. IT 531-33-74_17670 Zaradi selitve PODARIM NEMŠKEGA OVČARJA skupaj s kočo. tr 01/8324-184, £31/707-895_17691 Podarim psičko ŠNAVCERKO brez Rodovnika, staro 3 mesce, tr 595-76-89 MUCKE stare 5 mesecev, siva, črna in bela. tr 01/3611-210 17988 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda "a parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SlT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradijo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 Novogradnja, IV. gr. faza. Prevzem november 2001. Revok Trade. d.o.o., GSM: 040/413-281 BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za 9radnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na Parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ Prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. MEDVODE okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo kvadratne oblike, 399 m2 ob asfaltu, voda na parceli elek. ob Parceli, 76, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, f369-333 041/333-222_10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333- 222 10123 Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo, tr 041/650-975_mM V najem vzamem TRAVNIK, NJIVO, tr 041/760-789 17417 Kupim PARCELO 500-700 m2 v Kranju z okolico ali v Apnem pod Krvavcem, tr 041/68-55-68 17896 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Koroški beli, s souporabo poti, naboljšemu ponudniku. tT 041 /628-296 17907 PARCELE PRODAMO BLED okolica 1150 m2, ravna, sonca, ob asfaltu, vredna ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 17960 OREHEK - novgradnja 220 m2, vredna ogleda, prodam, tr 041/909-924 17971 APNO pod KRVAVCEM: ugodno prodamo parcelo v izmeri 450 m2 na lepi razgledni lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli. RADOVLJICA center komunalno opremljena parcela v izmeri 1000m2. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo. TRG BLED, Tel.: (04) 5 745 444 Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol. pridobivamo grad. dovol. za montažno gradnjo (hiša JELOVICA - MARTA) 118m2 + klet in garaža. Cena 6.7 mil sit (59.000 DEM) NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo.je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL SIT.(230.000 DEM) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. Ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam. "B 041/718- 01 9 17529 KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVAŠT-VO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt, tr 041 /825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič Prodam 5 m3 BUKOVIH DRV, razžaganih, cena po dogovoru, tr 031/309-819 17875 BONSAI sobni in vrtni, ugodno prodam, tr 204-65-72, 031/854-65252 17880 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svel-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 37 m2, enosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena: 10 mio SIT (88.000 DEM). PS00551MA-KR KRANJ - Planina; 77 m2, trisobno, 3. nadstropje, CK, sončna lega, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15,3 mio SIT (135.000 DEM). PS00684JN-KR KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, presajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki, Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,6 mio SIT (120.000 DEM). PS00656JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,2 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na iu9, takoj vseljivo. Cena: 15,3 mio SIT(135.000 DEM). PS00630JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena. 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2,2,5-sobno, adaptirano, povsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18-5 mioSrT(163.000 DEM). PS00653MA-KR KRANJ - Planina III; 38 m2, enosobno, 1. nad-^opje, dvigalo, balkon z razgledom, vsi priključki. Cena: 10,2 mio SIT (90.000 DEM). PS0O685MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garsonjera, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mio SIT (50.000 DEM). pS00673JN-KR KRANJ - Zlato polje, 42 m2, enosobno, 1. nad-^opje, adaptirano v celoti, CK na plin, južna lega. ^na: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00666JN- KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,9 mio SIT (140.000 DEM). PS00682JN-KR ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, adaptirano, 1. nadstropje, lastna CK na olje, laminati, garaža. Cena: 13,6 mio SIT (120.000 DEM): PS00679JN-KR KRANJ - Planina II; 28 m2, oddamo garsonjero v 3. nadstropju, delno opremljeno, z vsemi priključki. Najemnina: 45.350,00 SIT/mes. (400 DEM). OS00689MA-KR POSESTI KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,8 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR KRANJ - okolica; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 45,4 mlo SIT (400.000 DEM).PH00691MA-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio SIT (470.000 DEM). PH00686JN-KR KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31,8 mio SIT (280.000 DEM). PH0O62OMA-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,5 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visoko-pritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružinska, vseljiva takoj. Cena: 31,2 mio SIT (275.000 DEM). PH00464MA-KR KRANJ; prodamo več garaž. Cene po dogovoru. PG00641MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR ADERGAS, 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,7 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR LJUBNO - Praproše; 2984 m2, zazidano stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,8 mio SIT (95.0OO DEM). PZ00674JN-KR Prodam suha MEŠANA DRVA. tr 25-31-494 17904 Prodam raztegljivo MIZO, dva stola in dva fotelja, rosfreai konzolo z desetimi kljukami za obešanje mesa. tr 513-71-41 17983 Prodam suha MEŠANA DRVA. tr 514-1222 ali 031/247-010 17987 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČ 486, barvni monitor, miška, tipkovnica, VVindovvs 95 igre za 20.000 SIT, podarim TISKALNIK, tr 031/856-015, tr 504-10-50 17985 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina II 1 ss, 42 m2/ll. opremljeno, 56000 SIT/mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina III, 1 ss, 45 m2, opremljeno, 56000 SIT/mes, predplačilo. KRANJ Zlato polje, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_i689e ODDAMO GARSONJERO v Kranju, Šorli-jevo nas. tr 040/563-236 17932 ODDAMO: Planina 2: - 2SS, okolica Kranja- hišo, PRIMSKOVO- poslovne prostore 2x22m - mirna dejavnost. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_ V KRANJU NAJAMEMO enosobno ali dvosobno stanovanje za par, v ŠENČURJU 1ss ali 2ss za urejenega moškega. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_ Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo, Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, Kranj: 1 /2 H na Primskovem, 3 SS na Zoisovi in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO Kupim GARSONJERO ALI MANJŠE 1 ss v Kranju ali Škofji Loki - gotovina, tr 041 /632- 577 17182 KRANJ: KUPIMO GARSONJERO, gotov-ina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198_ Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičnin-ska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, (eno, dvo in trisobno stanovanje.) Na Jesenicah kupimo enosobno stanovanje ter trosobno stanovanje na Plavžu. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444 STAN. OPREMA Prodam USNJENO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO za 25000 SIT. tr 25-11-172, 041/917-082_17560 Za simbolično ceno prodam starejše POHIŠTVO, tr 23-11-249 17879 Ugodno prodam raztegljivo JEDILNO MIZO ZA 6 oseb. tr 2041-676 17900 REGAL za dnevno sobo in MIZO, prodam ugodno. tT 57-43-899 17932 ŠPORT Prodam nov ELANOV BOARD za 28000 SIT. tT 2042-754 17916 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis, Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUST!! 2 Rigips (Armstrong ciimamt: PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J. Šmida 15, tr 580-60-26 16087 RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI - Fl in ostalo kakovostno popravimo v PROTON RTV SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj tr 202-20-04 16487 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tr 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH PORVŠIN, SVETOVANJE, tr 2312-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Mata-jčeva ul. 1, Kranj 17081 PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO. Bros Tadej, s.p., J. Platiše 11, Kranj, 041/737-245, Matej 041/358-055 17449 Opravljamo vsa ZAKLJUČNA DELA od par-ketarstva do montaže s Knauf sistemi, tr 031/379-256, JB splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 17737 Izdelava BRUNARIC, NADSTREŠKOV, OSTREŠJI po meri ter vsa ostala tesarska dela. Adapta plus Ribič & CO., Kamniška ul.25, Ljubljana, tt 031/218-086 17331 OUNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI.Dobrava, tr 587-40-59, 041 /704-851 17905 VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec d.n.o., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija, radiestezija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez dan in morebitno sklepanje parov. W 01/283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946 Servis vseh vrst gospodinjskih strojev, hladilnikov, zamrzovalnikov, električnih bojlerjev... tT 041/624-902, 041/212-683, Vima Vidrlh k.d., Mestni trg 13, Ljubljana STANOVANJA PRODAMO STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. GARSONJERO, 27,80 m2/ll, vsi priključki, balkon, 8,46 mio SIT, KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalo-va ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključ-ki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118 ŠKOFJA LOKA: prodamo 1SS, 41m2, 10,3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LESCE: prodamo kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1 : ZELO UGODNO prodamo 1ss in 3ss, nizek blok. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo 3ss, nizek blok, odprt razgled. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Planina 2: prodamo sodobno 2ss, 68m2, 14,6mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Jesenice Tomšičeva cesta v bloku prodamo garsonjero v pritličju v izmeri 24m. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina - 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena ■ 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje -1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena - 10,7 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena 64 Prodam KRAVE frizijke po izbiri, tr 25-22- 7 59 17965 Prodam KUNCE samce ovnače za rejo ter KUNCE za zakol ali meso tr 031/816-218 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil nas upokojeni sodelavec iz Vista MARTIN BAJEC rojen 1930 Od njega smo se poslovili v četrtek, 15. novembra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi i ZDENKO MOTL rojen 1916 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 22. novembra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Dana, hčerka Zdenka, sin Bojan z družino in drugi sorodniki ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete •iauLi^mm * * \^MJtA'm JULIJANE FRLIC p.d. Odamove mame iz Vinhari j Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb ter dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta IVANA MEDICA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi gospodu Vinku Mlakarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Novak. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Samo trenutek in vse se sesuje, ostanejo le spomini prežeti z bolečino in večni zakaj. y |etu je pD j1u(jj bolezni tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak LEOPOLD KASTIGAR z Mlake pri Kranju Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Navček, pevcem ter g. župniku Ladislavu Ko-vačiču za lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Mojca in sin Evgen z družinama ter ostalo sorodstvo Mlaka, 11. novembra 2001 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo JIM ffo PA I? NOV 2W1 070« TOREK SREDA ČETRTEK ■ lik: od -2 °C od -6 °C od -6 °C do 4 °C do 5 °C do 4 °C Danes, v torek, bo pretežno jasno, sprva bo v vzhodnem delu Gorenjske še pretežno oblačno. Jutri, v sredo, bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo sprva pretežno jasno, čez dan se bo od severozahoda pooblačilo. Ste zamenjali avtomobilska obuvala? Vreme je letos prehitelo cestarsko zimo, ki traja od 15. novembra do 15. marca. Nesreč prvi sneg na Gorenjskem ni povzročil, policisti pa so morali reševati zastoje. Kranj - V četrtek, 15. novembra, sta začela veljati Pravilnik o napravah in opremi v cestnem prometu in Odredba o omejitvi prometa na cestah. Na Gorenjskem smo cestarsko zimo povečini dočakali dobro pripravljeni in opremljeni, k čemur je delno pripomogel nedvomno sneg, ki je zapadel nekaj dni pred 15. novembrom. Zmede zaradi prvega snega včasih ni bilo samo med upravljalci in vzdrževalci, ampak tudi zaradi nejasnosti, kdaj pravzaprav morajo vozniki svoja vozila "preobuti" in opremiti za zimo. Ker ni bilo predpisa, ki bi datumsko opredelil začetek zime, je običajno na to opozoril prvi sneg. Takrat pa je bilo praviloma vedno prepozno. Številne nesreče in zastoji na cestah zaradi tovornih in osebnih vozil so bili največkrat redna stalnica vsake zime. "Zdaj imamo poleg meteorološke in koledarske tudi cestarsko zimo, ki določa, od kdaj do kdaj morajo biti vozila zimsko obuta in opremljena. Letošnja zima na cestah se je vseeno domala po vsej Sloveniji začela nekaj dni pred uradno. Na Gorenjskem sicer ni povzročila nesreč, bilo pa je kar precej zastojev," ugotavlja Jože Pasar, komandir postaje Prometne policije Kranj. Od minulega četrtka naprej morajo biti osebna in tovorna vozila "obuta" v zimske gume na vseh štirih kolesih. Lahko imajo tudi letne gume, v avtomobilu pa verige. Kanali na gumah (profil) pa morajo biti pri zimskih in letnih gumah globoki najmanj 4 milimetre. Če še niste zamenjali letnih gum z zimskimi, ali namesto zimskih dodali letnim v priboru verige, potem tvegate, da boste ob kontrolnem pregledu plačali kazen. Še huje pa bo lahko, če vas bo presenetil sneg in boste obtičali ali zdrsnili s ceste. Tudi pre- Jože Pasar, komandir postaje Prometne policije Kranj. gledna, očiščena stekla sodijo med pravila varne vožnje. Sicer pa, kot rečeno, je bolj kot kazen Miss sveta 2001 je postala Nigerijka Rebeka se ni uvrstila med finalistke Kanali dezena (profila) pnevmatik morajo biti za zimske razmere globoki najmanj 4 milimetre. manjkanja parkirnih površin. Vendar, kot pravi Jože Pasar, če parkirišč ni, se morajo vozniki umakniti na odstavni pas in namestiti ustrezno signalizacijo. Za pravilno in pravočasno obveščanje pa so seveda odgovorni predvsem upravljavci cest. Čeprav sporočila Voznik vozniku največ - Konec minulega tedna so v južnoafriškem Sun City ju izbrali miss sveta. Med 93 lepotičkami z vsega sveta si je krono prislužila 18-letna Nigerijka Agbani Darego. Letošnji izbor za miss sveta je bil prvi, na katerem so najlepšo Zemljanko pomagali izbrati tudi televizijski gledalci, ki so prispevali polovico glasov, drugo polovico pa je zapolnilo mnenje strokovne žirije. seje s svojim provokativnim sho-wom pred kratkim naselil tudi v slovenske dnevne sobe. In če se je Springer spretno sukal med lepotičkami, tega ne bi mogli trditi za slovensko prevajalko. Prevod je, milo rečeno, šepal, morda pa gre prevajalki najbolj zameriti prav to, da ni prevedla niti tistih nekaj besed slovenske miss Rebeke Dremeh*. Slovenska miss se med deset polfinalistk sicer ni uvrstila, vendar s tem ne bi smela biti kaj preveč razočarana. Pred odhodom v Južno Afriko, kjer so se lepotičke mudile tri tedne, je Rebeka Dre-melj napovedovala, da ima zaradi majhnosti Slovenije tudi ona bolj šibke možnosti, da se uvrsti med najlepše. Naslov najlepše je tako odnesla Nigerijka, ki je postala prva temnopolta miss sveta. Po tekmovanju je Agbani Darego dejala, da je neverjetno srečna in da tega lepega občutka ne more opisati. Sicer pa so svetovni mediji tokrat bolj skoparili tako s poročanjem za tekmovanje najlepše, kot tudi s pikantnimi podrobnostmi, ki so se dogajale okoli tekmovanja. O novi miss sveta smo izvedeli le to, da je študentka računalništva, ki želi postati tudi manekenka. Smo pa zato nekaj so(n)čnih podrobnosti zvedeli od napovedovalke slovenske komercialne televizije: lastniku licence za Miss Slovenije Zdravku Geržini so poredne opice vdrle v hotelsko sobo in razmetale vse, kar se je razmetati dalo. Rebeka Dremelj se je v domovino vrnila včeraj, torej v ponedeljek. Kot je zapisano na spletni strani letošnje najlepše Slovenke, se bo to soboto dopoldne mudila v Leclercu, v nedeljo zvečer pa bo gostovala v oddaji Mario, kjer se bo predstavila s skladbo Ko ugasnejo luči. • Špela Žabkar, foto: Tina Doki GLASOV JEZ krat niso najbolj profesionalna, so zelo koristna, ugotavlja komandir Jože Pasar, ker opozarjajo na večjo previdnost. Za varnost na cestah so pozimi zelo odgovorni seveda upravljavci in vzdrževalci cest, posebno na tako imenovanih možnosti poledice nevarnih odsekih. Petkova akcija na Gorenjskem z vodjo izmene Mirom Varekom, kako smo pripravjeni in opremljeni za zimo na cestah, je kljub lepemu jesenskemu vremenu pokazala, da večino voznikov osebnih avtomobilov sneg ne bi presenetil. Seveda pa tudi različnih izgovorov ni manjkalo in tudi takšnih in drugačnih zapletov je bilo nekaj. Pravzaprav se je tudi za voznika z jeseniško registrsko tablico, ki je imel vse preveč obrabljene pnevmatike in pretečno registracijo kljub kazni, ki bo sledila, izteklo veliko bolje in ugodneje, kot bi se, če bi zaradi snega in neprimerne opreme prišlo do nesreče. Torej še enkrat velja: Začela se je zima. In le z za zimo opremljenim vozilom se velja zdaj previdno in razmeram na cesti primerno podati na pot. • Andrej Žalar Policist Miro Varek, vodja izmene. pomembna varnost, prilagoditev razmeram na cesti in tako imenovano samoizločanje, ki velja za tovornjake s priklopniki, za vozila z nevarnimi snovmi in izredne prevoze. Kar zadeva samoizločanje, so včasih težave zaradi po- NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulem tednu bogatejši za 32 majhnih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 21 novorojenčkov, na Jesenicah pa 11-V Kranju je na svet prijokalo 11 dečkov in 10 deklic. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki so mu ob rojstvu natehtali 4.310 gramov. Najlažja je bila predstavnica nežnejšega spola, ki je tehtala 2.650 gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodilo 6 deklic in 5 dečkov. Tu je bila naj-ležja krepka deklica, ki je tehtala 4.010 gramov. Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2.670 gramov. Rebeka Dremelj se, kot je napovedovala pred odhodom v Sun Citv, ni uvrstila med deset najlepših na svetu. Tudi Slovenci smo kar pridno spremljali prenos iz Sun Čitvja. Glamurozni igralniški kompleks, ki so ga mnoge missice opisovale kot pravi "raj na Zemlji", se je tisti dan napolnil z lepimi dekleti. Prireditev je - tako kot lani - spretno povezoval Jerry Springer, ki Danes izšla Ločanka Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane 'Poklicni voznik Peter'je bilo podpisano na listu, na njem pa: "V vašem GLASOVEM JEŽU skoraj vselej nastopamo Gorenjci, kot da drugje niso šlampasti. Pošiljam vam fotografijo prometnega znaka iz Solčave, ki prepoveduje vožnjo čez most težjim od deset ton. Moj avtobus pa prazen tehta 13 ton, s potniki vred vsaj 16 ton. Kako naj torej peljem čez ta most na edini cesti v Logarsko dolino?" Upamo, da bo pristojni minister Jakob Presečnik vedel odgovor; in zanesljivo vemo, da Peter ni edini, kije s pretežkim vozilom korajžno peljal čez solčavski most. Nekaj zelo podobnega so še do nedavna imeli v Kovorju in v Kokri. Študentske srede na Krvavcu Prejšnji teden je izbruhnila sezona zimsko športnih sejmov. To je, P°_ običaju, čas za predsezonsko prodajo smučarskih vozovnic in vsaj nekateri slovenski smučarski centri so se letos potrudili ter za smučarje pripravili nekaj novosti. . RTC Krvavec letos ponuja t.i. 'študentske srede'. Ob sredah bodo lahko študentke in študentje (redni ter izredni) na Krvavcu smuča nekoliko ceneje kot ostale dni v tednu. Te pozornosti so pripa dniki študirajoče generacije kajpak veseli - čeprav bi veliko rajši videli, du bi zanje veljale ugodnosti tiste dni v tednu, ko ni predavanj in drugi študijskih obveznosti. Ob sredah je na skoraj vseh fakultetah pa? n°j bolj natrpan dan s študijskimi obveznostmi, lovljenjem frekvenc, vaj mi, kolokviji. "A veste, kaj bi morali narediti?" je rekel nadobudni bruc na kra J skem zimsko športnem sejmu ob "štantu" za prodajo krvavških zovnic. "Ob sredah bi morali našim 'prfoksom' dati smučanje Z<» tonj, potem bi pa tole zneslo. Vsi bi bili zadovoljni." LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 46. KROGA, z dne 18. 11. 2001 17, 19. 23. 26, 31, 33, 34 in dodatna 12 Izžrebana LOTKO številka: 643452 V 47. krogu je predvideni sklad za SEDMICO; 17 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 61 milijonov SIT