ZKB C 1908- Raíliliujemo se. www..zkb.it Koordinatorka Maja Lapornik predstavlja peto sezono gledališke šole Studio Art /3 Karlo Mucci avtor slovarja elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij / 10 Primorski dnevnik NEDELJA, 3. OKTOBRA 2010 Št. 234 (19.941) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tržaška partija se je začela vpristanisču Vlasta Bernard Na šahovnici, na kateri se bo v naslednjih mesecih odigrala partija za obnovo tržaških upravno-institucionalnih vrhov, je bila včeraj narejena nova poteza. Potem ko je lokalna trgovinska zbornica že pred mesecem za svojo kandidatko za novega predsednika pristanišča izbrala Marino Monassi, sta Pokrajina Trst in Občina Milje včeraj uradno predstavili kandidaturo sedanjega predsednika Claudia Boniciollija. Manjka še kandidat Občine Trst, ki se je tako znašla s prižgano vžigalico v roki. Če bi optiral za Marino Monassi, ki ima za seboj podporo Giu-lia Camberja, bi tržaški župan Di-piazza najbrž lahko računal na »povračilo« v obliki kake nove zadolžitve, saj se mu mandat hitro izteka. Če se bi odločil, da podpre »prijatelja« (kot ga sam imenuje) Boniciollija, bi potrdil svojo neodvisnost in si zagotovil proste roke pri morebitnih nadaljnjih političnih razpletih. Ni naključje, da mu je miljski kolega Nesladek včeraj svetoval, naj bo »zvit« in podpre Boniciollija. Ima še tretjo možnost, lastnega kandidata, kar bi bilo sicer v skladu z zakonom, ki predvideva, da lokalne institucije pošljejo v Rim imena treh kandidatov, o katerih se minister odloči po posvetovanju z deželno upravo. Širša partija za zamenjavo na ključnih položajih tržaških institucij, začenši z županskim, se je torej začela, a je - spričo močno razdrobljene desne sredine in majhne specifične teže leve sredine - le težko napovedati, kako se bo končala. Edino, kar se ne bi smelo zgoditi, a se žal dogaja, pa je ravno boj za položaje - brez vizije prihodnosti in posluha za širše interese. italija - V Rimu je včeraj potekal drugi Ne B(erlusconi)-dan Vijolično ljudstvo znova na ulicah, a manj številno Vatikan obsoja Berlusconijeve »smešnice« - Fini noče reform proti sodnikom trst - Za nov mandat predsednika Pristaniške oblasti Pokrajina Trst in Občina Milje podprli kandidaturo Boniciollija TRST - Claudio Boniciolli izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za predsednika pristanišča, za seboj ima uspešen mandat, v katerem je dosegel sprejetje novega regulacijskega načrta in saniral proračun, izvedel je notranjo reorganizacijo pristanišča in ga moderniziral. Nobenega razloga ni, da bi ga zamenjali, zato Pokrajina Trst in Občina Milje podpirata Boniciollijevo kandidaturo za nov mandat in torej za nadaljevanje dela. S to utemeljitvijo sta predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in miljski župan Nerio Nesladek včeraj predstavila svojega uradnega kandidata za nov mandat za krmilom pristaniške oblasti. Na 4. strani RIM - V Rimu so se včeraj zbrali številni nasprotniki premiera Silvia Ber-lusconija in zahtevali njegov odstop. Množične demonstracije je organiziralo spletno protestno gibanje Popolo Viola (Vijolično ljudstvo), ki je že pred desetimi meseci pripravilo Ne B(erlus-coni)-dan. A v primerjavi s prvo izvedbo je bilo včeraj manj ljudi na ulicah. Medtem še vedno burijo duhove na skrivaj posnete Berlusconijeve izjave. Katoliški tisk je ostro napadel premierja, ker si je privoščil mastno kletvico, Gian-franco Fini pa se je kritično obregnil ob premierja, ker je napadel sodstvo. Na 26. strani Intervju z urednico romske radijske postaje Radio ROMIC Na 2. strani Trst: predlog pravilnika rajonskih svetov Na 5. strani Poostren nadzor »poživil« večer v Gorici Na 9. strani V Gorici razstava o Ivu Andricu Na 11. strani Odbojkarsko SP: Italija proti Franciji in ZDA Na 21. strani MARINI GH • • GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Nedelja, 3. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / romi - Intervju z urednico prekmurskega Radia ROMIC Moniko Sandreli »V Sloveniji smo na boljšem, integracija poteka že 50 let« Romunija nima urejenih odnosov z romsko skupnostjo - Na slovenskih upravnih volitvah 31 kandidatov MURSKA SOBOTA - Radio ROMIC (97,6 MHz) je radijska postaja, ki je v Murski Soboti nastala skupaj z Romskim informativnim centrom in v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije. Informativni center praznuje danes svoj sedmi rojstni dan. Z urednico Moniko Sandreli smo se pogovorili o položaju Romov v Evropi in Sloveniji. V nekaterih državah prihaja ciklično v ospredje problem Romov in romskih naselij. Kaj menite o Sarko-zyjevih prisilnih izgonih, ki jih Evropska unija obsoja? Mislim, da so to običajno predvolilne poteze. Na splošno se mi zdi, da ima Evropa za Rome na papirju veliko napisanega, mnogo je resolucij, programov in ukrepov, ki pa se v praksi ne izvajajo. Evropska unija pa je po drugi strani sprejela nekatere nove članice, ki imajo z romskimi skupnostmi neurejene odnose. Na primer? Zgovoren primer je Romunija, od koder se Romi selijo v Francijo in Italijo. Ko bi Romunija sprejela primerne ukrepe za integracijo Romov, le-ti ne bi bežali drugam. Vsaka država urejuje to zadevo po svoje, pa čeprav smo Romi evropsko ljudstvo. Obstajajo evropska sredstva za spodbujanje integracije Romov, ki pa so recimo v Italiji neizkoriščena. Gotovo, veliko je neizkoriščenih sredstev. Zakaj države ne zaprosijo za sredstva, pa je vprašanje za politike. Zakaj se v raznih državah ravno romske družine znajdejo na robu mest in torej družbe? V zgodovini se je dogajalo, da so se romske skupine naseljevale na mestnih obrobjih, ker niso poznale krajevnih razmer. Po domače povedano, niso hoteli motiti drugih oz. biti moteni. Skupine, ki se danes selijo, se po načinu življenja še precej razlikujejo od ostalega prebivalstva. Ne morejo se tako zlahka integrirati v novo okolje. V vsakem novem kraju naletijo na različne navade, jezike in kulture, vse to pa vpliva na to, da se težje integrirajo. Odvisno pa je tudi od življenjskega standarda, nivoja izobrazbe in drugih dejavnikov. So razlike s Sinti velike? Sinti so eden izmed narodov, ki so tako kot Romi prišli iz Indije v Evropo, a so se prej integrirali. Svojega porekla ne poudarjajo tako kot Romi, to opaziš že po zunanjem videzu, v javnosti pa navadno ne govorijo v svojem jeziku. Skratka, se ne izpostavljajo preveč. Romov pa je več, obstaja več skupin iz različnih držav, kjer so v preteklosti pobirali šege in navade. V Sloveniji je položaj Romov kar dobro urejen, zlasti v Prekmurju. Je lahko slovenski primer zgled za ostale države? V Sloveniji je slika glede na evropsko povprečje pozitivna, na boljšem smo med drugim na zakonski ravni. Slovenija je edina država, ki položaj Romov urejuje z zakonom (sprejet je bil leta 2007). Integracijski proces pa se je začel že pred tem, saj se romska društva in organizacije v Prekmurju razvijajo že 50 let. Zdaj bomo praznovali 20-letnico društva Romani Union Murska Sobota, prve romske politične organizacije. Leta 1996 se je preimenovala v Zvezo romskih društev, leta 2002 pa v Zvezo Romov Slovenije. Ne bom rekla, da je vse idealno, težave so še, neurejena romska naselja tudi. Ali je na Dolenjskem nekoliko slabše? Ne toliko, a težave obstajajo. Saj ne, da je v Prekmurju vse boljše. Od občine do občine je slika različna. Je nestrpnost do Romov zaznavna? Meni se to še ni zgodilo, po podatkih, ki jih zbiramo, pa je predvsem prikrite nestrpnosti še veliko, tudi zaradi tega, ker nas večinsko prebivalstvo ne pozna dobro. Opravili smo raziskavo in izkazalo se je, da imajo ljudje o nas negativno mnenje, ker so v medijih slišali, da krademo in podobno. Ko pa smo jih vprašali, ali poznajo kakega Roma in ali so imeli kako slabo izkušnjo, je bil odgovor negativen. Slabe izkušnje pa imamo lahko tudi mi s predstavniki večinskega naroda, zaradi tega pa še ne posplošujemo ... Na radiu se trenutno ukvarjate z volilno kampanjo za upravne volitve, kajne? V 18 občinah je 31 romskih kandidatov, ki se potegujejo za mesta v občinskih skupščinah. Zakon o lokalnih volitvah zagotavlja mesto za romskega svetnika v 20 občinah. Težave so v Gro-suplju, kjer občina še ni prilagodila statuta, v Trebnjah pa tokrat ne bo volitev. Romski predstavniki opozarjajo, da bi bilo dobro zajamčiti romske svetnike tudi v Ljubljani, Mariboru in Velenju, kjer je veliko članov skupnosti. Hvala, nasvidenje! Ačhen Devleha! Aljoša Fonda Monika Sandreli radio romic spletna anketa - Rezultati Večina sodelujočih ne bi sprejela Roma za soseda Spletna anketa Primorskega dnevnika o Romih je naletela na precejšnje zanimanje, nabralo se je več kot dvesto odgovorov. Končni izid ni najbolj spodbuden, vsaj ne za tiste, ki se zavzemajo za vrednote, kakršni sta strpnost in enakost. Skoraj 60 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da Roma ne bi sprejelo za soseda, 13 odstotkov pa se jih ni opredelilo. Roma bi konec koncev sprejela manj kot tretjina bralcev. Rezultat statistično ni pomenljiv, vseeno pa se vsiljuje sum, da nekateri Slovenci po eni strani zase zahtevamo pravice, po drugi pa do šibkejših skupnosti nimamo ravno največjega posluha ali razumevanja. Dokaj podoben je bil pred časom rezultat naše spletne ankete o minaretih, proti katerim se je izrazila večina anketirancev. (af) Ali bi sprejeli Roma za soseda? . www.primorski.eu Gobarsko-kulinarična nedelja PLISKOVICA - V pričakovanju bogatega Meseca Kraške kuhinje prijavljajo člani sežanskega gobarskega društva danes od 10. do 18. ure v Mladinskem hotelu v Pliskovici tradicionalno razstavo svežih gob in pokušino gobjih jedi. Gobarsko kulinaričen dan bo tudi letos ponudil vsem ljubiteljem narave ne samo razstavo svežih gliv, ampak bodo pisano paleto gob popestrili s kulinaričnimi specialitetami iz teh žlahtnih jesenskih sadežev. Na voljo bo tudi zbirka receptov gobjih jedi. V petek, 8. oktobra, pa se pričenja Mesec kraške kulinarike, ki bo trajal do 7. novembra. Organizira ga Društvo Planta iz Coljave v sodelovanju s sežansko Območno obrtniško podjetniško zbornico ter Občino. Tudi letos prireditev poteka v okviru projekta »Na Krasu je fino«. Ideja projekta je ponuditi tipične kraške jedi z zelišči s poudarkom na kraškem še-traju (žepku). Namen projekta je na Kras privabiti čim več ljubiteljev naše kulina-rike in vin ter dokazati, da s skupnimi promocijskimi projekti lahko nastopamo kot konkurenčna in zanimiva turistična de-stinacija 8. oktobra pa odhajajo predstavniki Mladinskega hotela Pliskovica v Celje na svečano podelitev priznanj projekta Moja dežela- lepa in gostoljubna. Mladinski hotel Pliskovica je namreč zasedel 2. mesto v kategoriji Mladinska prenočišča. Priznanje jim bo podelil predsednik države Danilo Türk. (O.K.) Študijski krožki in ilustrator Danijel Demšar v knjižnici SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici pričenja v ponedeljek, 4. oktobra, ob 16. uri z delom študijski krožek Zdravilne sean-se kot meditacije ali meditacije kot zdravilne seanse, ki ga vodi dolgoletni učitelj in ravnatelj Marjan Plazar iz Skopega. V torek, 5. oktobra, pa pripravljajo kar nekaj prireditev. Na matični knjižnici v Sežani bo prof. dr. Vojko Kavčič, doma iz Komna, po diplomi iz psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti je doktoriral iz eksperimentalne psihologije na University of North Tex as, predstavil alz-heimerjevo bolezen. V krajevni skupnosti v Tomaju bodo ob istem času pričeli z delom člani Študijskega krožka Uporaba kraških zelišč z mentorico Katjo Go-rup. V knjižnici v Divači pa se bo uro kasneje pričelo prvo srečanje Študijskega krožka Iz knjižnice v svet. Tokrat bosta gosta večera Tanja Godnič in Borut Be-nedejčič, ki bosta predstavila Kenijo. V četrtek, 7. oktobra, pa bodo v sežanski knjižnici gostili priznanega ilustratorja Danijela Demšarja ter odprli razstavo njegovih ilustracij. Najprej se bo Demšar ob 17. uri predstavil otrokom v družbi knjižničarke Marije Godnič. V recitalu Vprašanja srca bodo nastopili Ana Fer-luga Bordon, Maruša Oblak ter učencev sežanske glasbene šole. Uro kasneje bo prireditev namenjena odraslim. O slikarju in njegovem delu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič iz Postojne. (O.K.) sdgz - Kraški večer bo v uglednem gurmanskem obratu Kendov Dvorec v Spodnji Idriji Po uspešnem gostovanju na Koroškem se bodo Okusi Krasa v torek prvič predstavili v Idriji TRST - Po predstavitvi Okusov Krasa na Koroškem je sedaj na vrsti še Kraški večer v uglednem gurmanskem obratu Kendov Dvorec v Spodnji Idriji, in sicer v torek, 5. oktobra. Tokrat bodo nastopili goriška obrata Rosenbar in Lokanda Devetak z Vrha ter tržaški Tre Noci iz Sesljana, Guštin iz Zgonika, Montecarlo iz Trsta, Križman iz Repna ter Sardoč iz Prečnika. Znanilce kraške kulinarike na italijanski strani bodo spremljali domači vinarji in sicer Matej Škerlj iz Saleža, Jožko Colja iz Samatorce, Matej Lupinc in Benjamin Zidarich iz Praprota ter Andrej La-kovič - Kmetija Kovač iz Doberdoba. Zraven bo kruh pekarne Starec s Proseka in kava Qubik pra-žarne Vidiz & Kessler iz Zgonika. Goriški gostilni sta že bili tu v gosteh in se dobro poznata z lastnico, gospo Ivi Svetlik. Povabljeni pa so bili strokovni časnikarji in ljubitelji kraške kulinarike iz vse Slovenije na pobudo revije Vino, s katero Okusi Krasa sodelujejo in je zato upati na lep iztek tudi te predstavitve, ki jo bo povezovala kot na Koroškem Vesna Guštin. Posnetek fotografa Deana Dubokoviča (glej sliko) je prav iz kuhinje restavracije Landhotel Rosentaler Hof iz Reke - Muehlbach pri Šentjakobu v Rožu. Od desne so prepoznavni domači kuhinjski šef Robert Huber (drugi), Danila Žagar (Križman), Emilio Cuk (Montecarlo), Pavla Zi-vic (Guštin), Satko Sardoč, Nada Debenjak (Veto), Andrej Sardoč, Lucija Milič (kmetija Andrej Milič - Zagrski) in Elvis Guštin (Križman). Po odmevni razstavi Tržačana Fabia Rinaldija bo letos na Opčinah razstavljal prav omenjeni slovenski fotograf, soavtor knjige o Vitovski, ki jo je pri- pravil konzorcij vin Kras in še drugih gastro-nomskih knjig. Tržaški kuharski mojstri so se pred dnevi izkazali, kot je ocenila tudi Vesna Guštin. Avstrijskim gostom so res pasale ribje predjedi s kraškimi prvinami tržaške restavracije Montecarlo, Križmanov goveji jezik na zeljnati solati s hrenovo peno, Guštinova bučkina krema s skutinim cmokom, šetrajem in ocvirki. Uživali so tudi ob klasičnih blekih z ohrovtom in kraškimi siri restavracije Kras in Sardočevem dušenem divjem prašiču z ajdovimi kruhki, ter seveda vinih, Kante-jevem KK Roseju, malvaziji Rada Miliča, Škerkovi vitovski in teranu Andreja Miliča - Zagrskega. Vina sta pomagali servirati tudi hčerki slednjega, Neža (Kraljica terana 2009) in Lucija. Prijeten spomin so pustili tudi letošnji krožnik »Okusi Krasa 2010«, štruklji gostilne Veto in izbrane mešanice Qubik caffe, ki jo je zastopal Andrej Brisco. Kuharji in predstavniki SDGZ so se zahvalili za topel sprejem organizatorju večera, Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca in posebej gospodarju lokala Herbertu Stefanu ter očetu g. Mihaelu Antonitschu, enemu najuglednejših koroških gospodarstvenikov in rojakov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 3. oktobra 2010 3 trst - Peta sezona gledališke šole Studio Art Studio Art: Največje zadoščenje predstavlja pozitiven odziv mladih Na Goriškem načrtujejo čezmejno gledališko skupino - Letos tudi tečaj za odrske tehnike luči in zvoka TRST - Gledališka šola Studio Art bo letos zabeležila peto obletnico delovanja. V tržaškem Kulturnem domu so se že začela redna tedenska srečanja, vpis pa je možen še do konca oktobra. Koordinatorka Maja La-pornik nam je predstavila novosti letošnje ponudbe in načrte. »Letos bomo v Studio Art obeležili peto obletnico delovanja. Za vse nas, ki ustvarjamo to šolo, predstavlja pozitiven odziv mladih res največje zadoščenje. Letos na primer prvi letnik šteje dvanajst gojencev, nekaj mladih pa se bo verjetno vpisalo še v naslednjih dneh. Prav tako je na dober odziv naletela ponudba tečaja za odrske tehnike luči in zvoka, ki se letos prvič odvija v sklopu šole Studio Art. Za oba tečaja do konca oktobra še sprejemamo prijave (347 7615287 ali sola@teaterssg.it). Srečanja potekajo po ustaljenem urniku: ponedeljek in sreda od 17.30 do 19.30. Poteka pouk samo v Trstu? V tej sezoni smo s srečanji začeli najprej v Trstu. Na Goriškem imamo v načrtu ustanovitev čezmejne gledališke skupine, ki naj bi z delovanjem začela v začetku novega koledarskega leta, kaj več bi pa o tem projektu ne razkrila. Ali tudi lanski gojenci nadaljujejo študij? Z izjemo ene tečajnice prav vsi lanski gojenci nadaljujejo z delom, kar smo glede na njihovo navdušenje in zavzetost v lanski sezoni pravzaprav tudi pričakovali. Posebno živahna in delavna je tudi skupina bivših diplomantov. Prav v petek so v muzeju Revoltella v Trstu nastopili na slavnostnem srečanju, ki je bil posvečen Mednarodnemu natečaju za poezijo Castello di Duino, ki poteka med drugim pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike, ministrstva za mladinska vprašanja in ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije, grofa Thurn und Taxisa ter v sodelovanju s Fundacijo Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Diplomanti te šole - Laila Bogatec, Mairim Cheber, Veronika Don, Eva Kranjac, Matija Kralj in Ivo Radovič - so občuteno interpretirali poezije mladih s celega sveta, od Kameruna do Brazilije, od Kenije do Italije in Slovenije. Nepozaben večer, v središču katerega je bila umetniška beseda naših gojencev, tudi po zaslugi gospe Gabrielle Valere Gruber, ki nas Koordinatorka Maja Lapornik med lanskimi gojenkami in gojenci šole Studio Art je povabila k sodelovanju. Kakšna bo letošnja izobraževalna ponudba? Kdo bodo vaši predavatelji? Odločili smo se za korenitejšo spremembo učnega procesa. Osnovna didaktična enota v vseh treh letnikih bo obsegala tromesečje, kar pomeni, da bodo tečajniki vsake tri mesece zaključili določen didaktični sklop in ga prikazali na internih produkcijah. To pomeni, da bodo tečajniki spoznali in delali z več mentorji, kar menimo, da je pozitivno in da lahko pripomore k še večji motivaciji. Predmet dramske igre bodo vodili Sergej Verč, Jaša Jamnik, Jernej Kobal, občasno tudi Mateja Koležnik; za gib bo skrbela Uršula Teržan, za govor pa Tomaž Gubenšek. Mentorji so profesorji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, so poklicni gledališčniki, ki zelo dobro poznajo kulturno ustvarjalnost Slovencev v Italiji. Poleg teh osnovnih tečajev bodo tečajniki od februarja naprej tudi sledili lekcijam, ki bodo izključno posvečene komičnosti in jih bo vodil režiser Boris Kobal. V načrtu imamo tudi več intenzivnih seminarjev, v okviru katerih bodo mladi lahko spoznali sodoben gledališki utrip in njegove ustvarjalce. Prijetna novost letošnje sezone je tudi aktiven doprinos mladih diplomantov pri samem vodstvu šole: pri organizacijskem delu mi bosta tako letos stala ob strani Mairim Che-ber in Alen Kermac. Kdo finančno podpira delovanje šole in torej omogoča njeno redno delovanje? Šoli sta od samega začetka stali ob strani in jo podpirali obe krovni organizaciji, SKGZ in SSO, kar vedno rada poudarjam, saj bi brez njiju te šole nikoli ne bilo. Studio Art deluje pod okriljem Društva Slovensko gledališče, ki je v vseh teh letih pokazalo za naše delovanje izjemen posluh in nam predvsem v osebi predsednika Adrijana Sosiča dobesedno dnevno stoji ob strani. Naše delovanje vseskozi podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v lanski sezoni pa je naš projekt podprla tudi Pokrajina Trst. Kot sem že omenila, načrtujemo tudi intenziviranje čezmejnega sodelovanja (na primer na Goriškem), zato si bomo prizadevali za pridobitev še drugih finančnih sredstev, ki so na- kroma menjena mladim in čezmejnemu sodelovanju ter povezovanju Kakšne cilje ste si zastavili v tem petem šolskem letu? Poleg rednega dela bomo v tej sezoni nadaljevali z gostovanji produkcije lanske sezone: našim društvom bomo ponudili ponovitev Brechtovega dela Izjema in pravilo v režiji Borisa Kobala, s katerim so se ob koncu sezone predstavili lanski diplomanti. S to igro bodo naši tečajniki gostovali tudi na italijanskih višjih srednjih šolah, kar se mi zdi izredno pozitivno. Na odru Slovenskega stalnega gledališča bo za naše osnovnošolce zaživel Ostržek, predstava v režiji Sergeja Verča, ki so jo diplomanti naše šole pripravili v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Skupina diplomantov bo v teku sezone tudi pripravljala muzikal, ki ga bomo predstavili maja naslednje leto, ko bo izšla tudi obsežnejša publikacija o petletnem delovanju šole. V tem letu bi tudi radi še bolj utrdili sodelovanje z našimi kulturnimi krovnimi zvezami ter razvili sodelovanje z drugimi gledališkimi šolami v Italiji. Nekaj pa je seveda še skritih želja ... (pd) Slovensko vlado podpira 29% vprašanih LJUBLJANA - Vlado premiera Boruta Pahorja podpira le dobrih 29 odstotkov vprašanih, z njenim delom pa se ne strinja 62,7 odstotka, medtem ko je osem odstotkov neopredeljenih, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za RTV Slovenija opravila Mediana. Če bi bile volitve v nedeljo, bi dobrih 21 odstotkov glasovalo za SDS, za SD pa dobrih 16 odstotkov. DeSUS na tretjem mestu bi prejel dobrih devet odstotkov, sledijo SNS s 5,6 odstotka, SLS in LDS. Pod šti-riodstotnim pragom za vstop v parlament pa bi ostala Nova Slovenija in Zares. Kar dobra tretjina vprašanih je še vedno neopredeljenih. Med njimi jih skoraj 12 odstotkov ne ve, koga bi volili, slabih 13 odstotkov pa jih sploh ne bi odšlo na volišča. Anketo je Mediana izvedla med 23. in 28. septembrom na vzorcu 400 anketirancev. (STA) V torek seja paritetnega odbora TRST - Na sedežu predsedstva Dežele Furlanije-julijske krajine na Velikem trgu se bo v torek ob 12. uri sestal paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Na dnevnem redu je med drugim avdicija direktorja deželnega sedeža Rai Roberta Col-linija v zvezi s skorajšnjim prehodom državne televizije na digitalni sistem in posledicami, ki jih bo ta prehod imel za programe v slovenskem jeziku. Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar bo orisal sklepe na tiskovni konferenci ob 15. uri. Obuti maček šole Alojza Gradnika na slovenski TV RAI TRST - Z začetkom jeseni se na slovenske televizijske programe RAI vrača daljša mesečna oddaja za otroke. Nekaj minut po 20. uri se bodo na ekranih prikazala čarobna bitja iz pravljice bratov Grimm Obuti maček v uprizoritvi otrok Osnovne šole Alojza Gradnika s Cola. Pod vodstvom Nicole Starc in ob sodelovanju učiteljic, učiteljev, sluginj in seveda tudi staršev so zgodbo o iznajdljivemu mačku, ki svojemu gospodarju grofu pomaga, da obogati in se poroči z lepo kraljično, učenci predstavili ob priliki letošnjega dneva slovenske kulture, nato pa so se še potrudili, da so jo ponovili v televizijskem studiu Deželnega sedeža RAI za FJK. Televizijsko izvedbo sta pripravili Marija Brecelj in Mai-rim Cheber. portorož - Izteka se 13. festival slovenskega filma Danes podelitev festivalskih nagrad Otvoritveni film festivala je bil Piran - Pirano Gorana Vojnovica - Danes ob 15. uri dokumentarec Muzika od Trsta do Trbiža, ki sta ga posnela Gruden in Turk PORTOROŽ - V portoroškem Avditoriju se bo nocoj sklenil 13. festival slovenskega filma. Na zaključni slovesnosti, ki jo bosta vodila Vojko Belšak in Mojca Fatur, obogatil pa nastop Fake Orchestra, bodo podelili osrednje nagrade vesna ter druge nagrade. Zavrteli bodo tudi film Oča režiserja Vlada Škafarja. Med številnimi današnjimi filmi bo ob 16.30 v Glavni dvorani tudi najnovejše delo Denisa Tanoviča, celovečerni igrani film Cirkus Columbia, ki je premie-ro doživel na beneškem filmskem festivalu. Današnji spored pa predvideva kot znano tudi predvajanje dokumentarcev Na koncu Tržaške (režija Jurij Gruden), ki bo na sporedu ob 11. uri v Zeleni dvorani, in Muzi-ka od Trsta do Trbiža (r. Martin Turk in Jurij Gruden), ki ga bodo v isti dvorani zavrteli ob 15. uri. Prvi festivalski večer pa je minil v znamenju premiere celovečerca Piran - Pirano režiserja Gorana Voj-noviča. Dež je žal preprečil projekcijo na Tartinijevem trgu v Piranu, ki so jo premestili v portoroški Avditorij. Piran - Pirano je bil otvoritveni film festivala, dogodka pa se je udeležil tudi predsednik republike Danilo Turk, ki je Filipu Robarju Dorinu predal Badjuro-vo nagrado za prispevek k slovenski kinematografiji. Slovenski predsednik je na svečanem odprtju tudi zaželel, da bi festival prinesel kaj humorja, saj ga slovenski narod potrebuje. »Zelo sem se veselil tega ve- čera, ker je to čas, ko v slovenskem filmskem svetu nastaja nekaj novega,« je poudaril Türk. Kot je še dejal, smo v slovenskem filmskem svetu trenutno priča relativnemu miru, za katerega upa, da je znak povečane ustvarjalne energije, ne pa njenega pojemanja. Odprtja sta se med drugimi udeležila ministrica za kulturo Majda Širca in minister za šolstvo Igor Lukšič. Goran Vojnovič, avtor knjižne uspešnice Če-furji raus!, je bil na Festivalu slovenskega filma uspešen že lani, ko je za režijo kratkega igranega filma Kitajci prihajajo prejel posebno priznanje strokovne žirije. Zgodbe, kot je prikazana v njegovem celovečernem prvencu Piran-Pirano, naš prostor zaznamujejo, so del tega prostora in ga na nek način tudi določajo, je dejal za STA. »Mislim, da je takih zgodb ogromno. Po celem svetu se ljudje odseljujejo, priseljujejo. Po celem svetu na nek način zgodovina še vedno vpliva na to, kaj se danes dogaja. Mislim, da se umetnost iz takih zgodb rada napaja,« je poudaril. V filmu, v katerem se prepletajo življenjske zgodbe Bosanca Veljka, Italijana Antonia in Slovenke Anice, nastopajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevič, Nina Ivanišin, Peter Musevski, Gregor Zorc, Miranda Caharija, Janko Petrovec, Marko So-sič in številni statisti s Tržaškega. Scenarist in režiser Goran Vojnovič med protagonisti filma Piran-Pirano / TRST Nedelja, 3. oktobra 2010 4 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu pristanišče - Predsednica in župan Nesladek uradno predstavila kandidaturo Pokrajina Trst in Občina Milje uradno kandidirata Boniciollija Po Trgovinski zbornici z Monassijevo je to drugo ime, manjka še kandidat Občine Trst »Zakon št. 84 iz leta 1994jasno določa kriterije za izvolitev predsednikov pristaniških oblasti in Claudio Boniciol-li ta merila v celoti izpolnjuje,« je na vče-rašnjem srečanju z novinarji zagotovila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je skupaj z miljskim županom Neriom Nesladkom predstavila kandidaturo obeh lokalnih uprav za novega predsednika pristanišča. Srečanja se je udeležil tudi Boniciolli, ki se mu mandat v pristanišču izteče 4. decembra, a bo skoraj gotovo podaljšan za mesec ali mesec in pol, ker je že mimo rok, ko bi moral minister za infrastrukture prejeti imena treh kandidatov za novega predsednika, a jih še ni. Kot je znano, je tržaška Trgovinska zbornica že formalizirala svojo kandidaturo. Podprla je nekdanjo predsednico pristanišča Marino Monassi, ker je Antonio Paoletti v zameno prejel podporo »vplivnih krogov« za tretji mandat v vrhu zbornice. Zdaj sta torej znana dva uradna kandidata, po zakonu pa bi morali biti trije. Tretjega bi tako utegnila predlagati Občina Trst, vendar se lahko tudi zgodi, da ta podpre enega od že formaliziranih kandidatov. Če bi bil »premeten«, bi Dipiazza podprl Boniciollija, je včeraj svojemu tržaškemu kolegu suge-riral Nesladek. Bassa Poropatova in Nesladek sta podrobno utemeljila odločitev svojih uprav za kandidaturo Boniciollija, ki je srečanje z novinarji izrabil tudi za svoje poglede na pristanišče in njegovo prihodnost. »Četudi bi združili tržaško in tržiško pristanišče, kot so si zamislili avtorji projekta Unicredit, bi bili še vedno srednjeveliko pristanišče in nobeno super pristanišče,« je povedal Boniciolli, ki vidi prihodnost le v vzpostavitvi sever-nojadranskega pristaniškega sistema, ki bi šel od Reke prek Kopra, Trsta, Tržiča do Benetk in Ravenne. Ob tem je povedal, da se govori celo o futuristični možnosti off shore pristaniške platforme na osi med Adrio (pokrajina Rovigo) in hrvaškim Puljem, ki bi bila po podmorskih predorih povezana s kopenskimi prometnicami. Boniciolli je spravil pod streho regulacijski načrt za pristanišče, ki je bil ustavljen pol stoletja, saniral je pristaniški proračun, odpravil primanjkljaj in Claudio Boniciolli, Maria Teresa Bassa Poropat in Nerio Nesladek med tiskovno konferenco kroma ustvaril dobiček, ki ga je reinvestiral in tako nadomestil izpad državnih dotacij, je izpostavila predsednica Pokrajine, za katero pa je najbolj pomemben Boniciolli-jev uspeh notranja reorganizacija pristanišča in rešitev problemov z osebjem. Tudi Nesladek je prepričan, da je tržaško pristanišče z Boniciollijem doseglo kakovostni premik in poleg tehnološke posodobitve dobilo tudi nov zagon in nove energije. Odločitev miljske občinske uprave za ponovno kandidaturo Bo-niciollija pa ni samo institucionalna izbira, ampak sloni tudi na konsenzu javnega mnenja. »To je kandidatura, ki je bila zgrajena na delu, ne pa v zaprtih sobanah,« je dodal miljski župan, za katerega se mora Boniciollijevo delo nadaljevati. »Mi se nismo podredili izbiri Pokrajine, ampak smo izrazili svojo kandidaturo, v katero smo globoko prepričani«, je poudaril Nesladek. Boniciolli se je na koncu z novinarji pogovarjal o svoji viziji pristaniškega razvoja v severnem Jadranu in vztrajal pri nujnosti železniških povezav, brez katerih še tako uspešno pristanišče ne more opravljati svojega poslanstva. Vlasta Bernard bazovica - Poskusi oživljanja niso zalegli V gozdu odpovedalo srce 42-letnemu tekaču Mimoidoči so ga videli na tleh in poklicali na pomoč V gozdu med Bazovico in Pa-dričami se je včeraj dopoldne pripetil žalosten dogodek. Na stezi je zaradi težav s srcem obležal 42-le-tni R. I. iz Trsta, kljub posegu drugih sprehajalcev in službe 118 pa je izgubil življenje, umrl je naravne smrti. Predvsem ob koncu tedna se številni Krašovci in Tržačani radi odpravijo na sprehod ali tek v naravo. Mnogi parkirajo svoje avtomobile pri bazovskem sinhrotronu in gredo v gozd v smeri proti Pa-dričam oziroma Gropadi. Podobno je bržkone bilo včeraj z izletnikom, ki je sredi gozda nenadoma obležal. Po besedah karabinjerjev nabre-žinskega poveljstva (pod okrilje ka- terega sodi bazovska karabinjerska postaja) in tržaškega operativno komunikacijskega centra službe 118 je do posega prišlo okrog 11. ure na gozdni stezi med Bazovico in Padričami. Mimoidoči so zagledali moškega na tleh in poklicali službo 118. Reševalci so prihiteli in poskusili oživljati bolnika, zanj pa ni bilo pomoči. 42-letnemu Trža-čanu z začetnicama R. I. je odpovedalo srce, mnogo prezgodaj je izgubil življenje. Pokojni pri sebi ni imel osebnih dokumentov, pozneje pa je ka-rabinjerjem le uspelo ugotoviti njegovo istovetnost. Srčna kap naj bi ga domnevno doletela med tekanjem po stezi. (af) preiskava Podjetnik utajil tri milijone evrov Tržaška finančna straža je obširno preiskavo v zvezi s sivim gospodarstvom zaključila z odmevnimi rezultati. Naletela je namreč na podjetnika, ki je utajil cele tri milijone evrov. S svojim podjetjem je dejaven v kovinarskem sektorju, očitno pa je hotel svoj kupček povečati z alternativnimi, nezakonitimi dejavnostmi. Preiskovalci so ugotovili, da je podjetnik v nekaj letih z zapletenim sistemom udejanjil večjo goljufijo na račun države. Pogosto je uslužbence plačeval na črno in utajeval davke, poleg tega pa je večkrat segel po blagajni podjetja. Večje vsote denarja, ki jih je odvzel podjetju, niso bile namenjene dobaviteljem, temveč jih je sam zapravljal za svoje zasebne potrebe. Finančni stražniki so prereše-tali več bančnih računov in prišli do spoznanja, da je podjetnik lep del sredstev omenjenega podjetja brez dovoljenja poslal na račun tujega podjetja, katerega upravitelj je on sam. Izkazalo se je, da je v blagajni domačega podjetja »zmanjkalo« približno pet milijonov, davčna utaja pa znaša okrog tri milijone evrov. Vinjen mahal z nožem sredi mestnega vrveža Pred meseci je na Drevoredu XX. septembra napadel nosečnico, tokrat pa je sredi mestnega vrveža na Ulici Carducci, v bližini pokrite tržnice, z nožem s 6-centimetrskim rezilom »praskal« kovinski drog prometne table. 65-letnega Tržačana, ki mu sledijo v enem izmed centrov za mentalno zdravje, so se mimoidoči nekoliko ustrašili, poklicali so mestne redarje. Le-ti so možakarja, ki je bil vidno vinjen, prepričali, da jim je počasi izročil nož. Pospremili so ga v center za mentalno zdravje, zaradi nezakonitega posedovanja orožja pa so ga kazensko ovadili na prostosti. zdravstvo - Po selitvi centra za transfuzije v katinarsko bolnišnico Opozicija ostro kritizira spremembe v Burlu Tržaški občinski svetniki Maria Grazia Cogliati, Roberto Decarli in Iztok Furlanič opozarjajo na »obubožanje« otroške bolnišnice - Kmalu izredni občinski svet z deželnim odbornikom Vladimirjem Kosicem Otroški bolnišnici Burlo Garofolo naj bi tekla voda v grlo. Opozicija v tržaškem občinskem svetu opozarja, da deželna uprava sistematično zapostavlja Trst in tržaški zdravstveni sistem, v največji meri pa naj bi bila prizadeta prav bolnica v Istrski ulici, ki po mnenju opozicije in sindikatov izgublja pristojnosti in ugled. O tem naj bi že v prvi polovici tega meseca razpravljali na izrednem zasedanju tržaškega občinskega sveta, na katerega bodo povabili deželnega odbornika za zdravstvo Vladimirja Kosica. O tem so na včerajšnji novinarski konferenci v dvorani občinskega odbora spregovorili svetniki Maria Grazia Cogliati (Demokratska stranka), Roberto Decarli (Občani za Trst) in Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove). Demokratska stranka je že maja letos predstavila resolucijo za zaščito bolnice Burlo Garofolo. V dokumentu je pisalo, da pristojno ministrstvo krči sredstva, da že leto dni ni bil imenovan znanstveni direktor in niso bili objavljeni razpisi za raziskovalce, novi upravni direktor pa nima ustreznega kurikuluma za vodenje bolnice z raziskovalnimi značilnostmi. Desnosredinska večina resolucije ni upoštevala. Zdaj pa se je po pozivih sindikatov spet oglasil alarmni zvonec. Predvčerajšnjim je center za transfuzije po odločitvi generalnega direktorja prešel pod okrilje katinarske bolnišnice. Osebje (dva zdravnika, dva bolničarja in štirje tehniki) je bilo s spremembo seznanjeno zadnji hip. Deželna uprava je vsekakor že določila postopno preselitev Burla v kompleks bolnišnice na Katinari, kar naj bi pozitivno učinkovalo na sodelovanje med bolnicama. Generalni direktor Burla Mauro Melato je napovedal, da bi se lahko selitev zaključila leta 2015. Roberto Decarli je podčrtal, da je do odločitve o preselitvi centra za transfuzije prišlo brez običajnega soočenja z osebjem. Izpostavil pa je nedavno izjavo ministra za zdravje Ferruccia Fazia, ki je dejal, da tvega bolnica Burlo Garofolo z omejevanjem svojih dejavnosti izgubo statusa »inštituta za zdravljenje in raziskovalne dejavnosti«. O tem naj bi govorili na izredni občinski seji, na katero je poleg deželnega odbornika Kosica povabljen tudi direktor Melato. Maria Grazia Cogliati meni, da deželna uprava vztrajno napada in omejuje tržaško zdravstvo, Burlo pa bo kmalu ob svojo specifičnost. »V bolnici dela 800 ljudi, med temi je 60 do 80 raziskovalcev. Dobro delajo, saj zdravijo letno tudi 1500 pacientov iz drugih pokrajin ter 600 iz drugih dežel. Brez lekarniškega laboratorija in centra za transfuzije bo bolnica izgubila svoj status, naši otroci pa bodo morali v Padovo,« je dejala. Fur-lanič, ki je na to temo pravkar vložil nujno resolucijo, sumi, da Dežela FJK sledi zgledu Lombardije, kjer na račun javnega sektorja privilegirajo zasebno zdravstvo. Omenil je, da tudi onkološki center v Avianu izgublja svoj položaj referenčnega središča. (af) Maria Grazia Cogliati, Roberto Decarli in Iztok Furlanič kroma / TRST Nedelja, 3. oktobra 2010 5 zahodni kras - Na zadnji seji rajonskega sveta Osnutek pravilnika za boljše delovanje rajonskih svetov Podoben pravilnik je zahodnokraški rajonski svet predstavil že pred sedmimi leti Zgodovina se včasih ponavlja. Zahodnokraški rajonski svet je pred sedmimi leti, bilo je 16. oktobra 2003, odobril predlog o popravkih, ki naj bi jih tržaška občina vključila v pravilnik delovanja rajonskih svetov, da bi postalo le-to bolj učinkovito in bi odgovarjalo potrebam krajevnega ozemlja in njihovih prebivalcev. Po sedmih letih so občinski uradi posredovali rajonskemu svetu predsednika Bruna Rupla osnutek predloga s popravki k pravilniku rajonskih svetov, da bi izrekel svoje mnenje. Predlog s popravki je že pred leti pripravil tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Ta je bil leta 2003 rajonski svetnik prav na Zahodnem Krasu in je takrat podprl rajonski predlog o popravkih k pravilniku. Malo po izvolitvi v občinski svet je kot svetnik izdelal ustrezni predlog, ki nekako zaobjema predloge rajonskega sveta. Občinski uradi so predlog za več časa zamrznili in ga »potegnili iz predalov« le nekaj mesecev pred iztekom županskega mandata. V osnutku je že uvodoma zapisano, da so rajonski sveti »organi neposrednega predstavništva občanov in imajo zato svojo predlagateljsko in posvetovalno politično vlogo pri nakazanju smernic in izbir občinske uprave.« Nadalje: »Rajonski sveti imajo lastne funkcije in opravljajo posredovalno vlogo, da bi zagotovili bolj učinkovito organizacijo in upravljanje občinskih služb na rajonskem ozemlju.« In še: »Rajonski sveti imajo lastno avtonomijo pri opravljanju svojih dejavnosti in pri upravljanju služb na lastnem ozemlju, seveda ob spoštovanju programskih smernic občinskega sveta.« V 23. členu so izpostavljene pobude rajonskih svetov. Le-ti »sodelujejo pri pripravi programskih aktov občinske uprave«. Predsedniki rajonskih svetov pa »sodelujejo na sejah občinskega odbora za pripravo proračuna in večletnega načrta javnih del ter imajo pravico do posegov.« Če bo občinski svet odobril osnutek predlogov, bodo rajonski sveti lahko najmanj 90 dni pred odobritvijo občinskega proračuna pripravili programski predlog o prioritetnih službah in svoje razvojne programe, ki naj bi jih občinski odbor upošteval pri pripravi večletnega občinskega načrta javnih del. Občinski odbor bi moral pred pripravo večletnega načrta izvedeti za mnenje konference predsednikov rajonskih svetov. K večletnem načrtu naj bi dodali predloge rajonskih svetov, občinski odbor pa bi moral utemeljiti morebitni sprejem ali zavrnitev posameznih predlogov. Rajonski sveti naj bi imeli še druge pristojnosti, da bi se tako povečal njihov stik z ozemljem, na katerem delujejo. Na četrtkovi seji je svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi predlagala preložitev glasovanja, ker naj bi ne bilo znano, koliko rajonskih svetov bo delovalo v prihodnji mandatni dobi. Predsednik Rupel je spomnil, da je ta predlog izšel iz predloga, ki ga je bil odobril prav zahodnokraški rajonski svet. Naposled je rajonski svet izdal pozitivno mnenje o predlogu: podprlo ga je ose svetnikov, dva svetnika levosredinske večine pa se glasovanja nista udeležila. M-K- Bruno Rupel kroma milje - Predstavili knjigo o Giorgiu Marziju Spomin na partizana Dvojezično knjigo Giorgio Marzi 1925-2008 zgledni tovariš in prijatelj uredil Boris Pangerc »Vzemite pogumno v svoje roke usodo te naše države, obranite tisto, kar smo, sicer malo, uspeli do danes zgraditi, izboljšajte vse tisto, kar je potrebno izboljšati.« S temi besedami se je v svojih govorih rad obračal na mlade bivši pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI Giorgio Marzi, ki je decembra pred skoraj dvema letoma tiho odšel, a pustil za sabo svetel zgled doslednega borca za svobodo, sožitje in demokracijo ter pokončnega človeka, ki je bil globoko priljubljen ne le v rodnih Miljah, temveč daleč naokrog. In te njegove besede so večkrat odjeknile tudi v petek, 1. oktobra, v milj-skem Kulturnem centru Gastone Millo, kjer so na pobudo tržaškega pokrajinskega odbora in miljske sekcije VZPI-ANPI predstavili knjigo, ki je izšla v njegov spomin z naslovom Giorgio Marzi 1925-2008 zgledni tovariš in prijatelj. Za knjigo, ki je dvojezična, je dal pobudo ter jo zbral in uredil Boris Pangerc. Na petkovi prireditvi jo je tudi predstavil ter pri tem med drugim dejal, da je omenjene besede posebej naglasil tudi v knjigi kot opozorilo današnjemu času, ki izgublja orientacijo v svetu vrednot in človečnosti. Marzijevo najmočnejše sporočilo je v misli, je dejal Pangerc, da ne smemo pozabiti, zato da ne bi spet doživeli česa podobnega in da ne bi bile žrtve naših padlih zaman. Na petkovi predstavitvi so se z občutenimi besedami spomnili prijatelja in tovariša ter pohvalili izid knjige še pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, ki je izpostavila Mar-zijevo navezanost na vrednote odpor-ništva, demokratično ustavo ter bratstvo med slovenskimi in italijanskimi tovariš, ki se je ob Marziju spomila še kot prav tako zaslužnega Miljčana, Ki-ljana Ferlugo; nadalje so na predstavitvi govorili senator in častni član vse-državnega predsedstva VZPI-ANPI Silvano Bacicchi, miljski župan Nerio Nesladek, pokrajinski svetnik Fabio Vallon in predstavnik Združenja borcev iz Izole Elio Sfiligoj. Predstavitve knjige, ki obsega v prvem delu to, kar so drugi pisali in govorili o Marziju, v drugem pa kar je on govoril na številnih svečanostih in protifašističnih shodih, se je udeležilo veliko ljudi v dokaz, kako je bil Marzi priljubljen. Sledila je slovesnost uradnega odprtja novega miljskega sedeža borčevske organizacije. (du.ka.) Predstavitev knjige o Giorgiu Marziju v Miljah kroma križ - Jutri začetek tečajev Trebušni plesi in bikram joga V bivšem rekreacijskem središču v Križu bo jutri prvo srečanje tečaja trebušnih plesov in bikram joge, ki jih letos prireja športno društvo Mladina. Tečaja sta namenjena vsem ženskam vseh starosti, ki si želijo sprostitve in boljšega počutja. Na tečaju trebušnih plesov bo učenje steklo postopoma, zato bo vadba primerna za vse začetnice. Tečaj bo vodila Yasmin Anuby, ki je trebušni ples spoznala pred osmimi leti, že štiri leta pa vodi tečaje. »Gre za dejavnost, ki je namenjena tudi tistim, ki imajo težave z mišičevjem rok in hrbta. Rezultati ankete, ki sem jo izvedla med tečajnicami, ki so leto dni obiskovale tečaj, kažejo, da je vadba izboljšala njihovo držo, da so minile bolečine v hrbtu ter da so bolj prožne in v boljši formi,« je pojasnila Anubjeva, ki uspešno vodi tečaje v Miljah in Trstu. Bikram joga pa je poseben tip joge: gre za sekven-co 26 gibov (asana), s katerimi ogrejemo in raztezamo mišice in vezi ter hkrati izboljšamo splošno telesno stanje in preprečujemo bolezni. Ponedeljkovo prvo srečanje bo poskusno in brezplačno: stekla bo že prva ura vadbe, po tej pa se bodo tečajnice lahko odločile za nadaljevanje tečaja. Tečaj trebušnega plesa bo vsak ponedeljek od 18.30 do 19.45, tečaj bikram joge pa bo vsak ponedeljek od 20.00 do 21.30. Anubijeva je še dodala, da je zanimanja za tečaja zelo veliko. banke ZKB pripravila niz območnih V • VI • srečanj s člani Po pozitivnem odzivu, zabeleženem v letošnjem marcu, se je upravni odbor Zadružne kraške banke (ZKB) odločil, da ponovno organizira območna srečanja s člani. Na njih bodo člani izvedeli za dosežene rezultate, načrte in nove strateške izbire, nato pa bo novoustanovljeni Urad za člane in teritorij orisal nekatere konkretne pobude v korist članstva. V drugem delu bo čas za razpravo o omenjenih temah in o ostalih problemih našega ozemlja, predvsem pa bodo člani lahko predlagali kako novo zamisel za ovrednotenje našega prostora. Prvo iz niza sedmih srečanj s člani bo v četrtek, 7. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu, naslednja srečanja pa bodo 12. oktobra v Gropadi, 15. oktobra v Dolini, 19. oktobra v Briščikih, 22. oktobra na Opčinah, 26. oktobra na Proseku in 29. oktobra v Nabrežini. Podroben program bomo objavili v torek. ljubljana - S skladbo V noči II Tržačan Corrado Rojac na festivalu sodobne glasbe V Ljubljani je trenutno v teku festival sodobne glasbe Unicum, pomembna pobuda, ki se je letos pričela 29. septembra in se bo zaključila v petek, 8. oktobra. Festival že nekaj let slovenskemu občinstvu predstavlja lepo število praizvedb domačih glasbenih poustvarjalcev. Slovensko prestolnico je Unicum zajel v celoti, saj potekajo koncerti v različnih ljubljanskih kulturnih prizoriščih, kakršna so Mestni muzej, RTV Slovenija, Slovenska filharmonija in Kongresni center Mons. Med skladatelji, ki letos predstavljajo svojo glasbo na festivalu sodobne glasbe Unicum, je tudi zamejski glasbenik Corrado Rojac. Poznamo ga predvsem kot harmonikarja, vendar je v zadnjih letih uspešno razširil svojo dejavnost tudi na skladateljevanje. Letos se je ljubljanski publiki v Kongresnem centru Mons predstavil s skladbo V noči II; pisana je za komorno skupino, ki zaobjema flavto, klarinet, pozavno, tolkala, klavir, violino in violončelo. Posvečena je ansamblu MD7, njegovemu dirigentu Stevenu Loyu in njegovemu umetniškemu vodji Pavlu Mihelčiču. Ansambel je skladbo že izvajal spomladi na Ljubljanskem gradu, tokrat bo pa izvedel drugo verzijo, saj je Corrado Rojac to svojo kompozicijo razširil; v primerjavi s prvo verzijo je sedaj bolj v ospredju motori-ka skladbe. Navdih zanjo je Rojac dobil v Kosovelovih verzih, ki namigujejo na propad zahodne civilizacije in so tržaškemu glasbeniku zelo aktualni. Koncert bo 4. oktobra; na istem večeru bo ljubljansko občinstvo prisluhnilo tudi glasbi Helene Vidic, La-rise Vrhunc, Harueja Kuniede in Pavla Mihelčiča. Skladbi Corrada Rojaca V noči II bo tržaško občinstvo lahko prisluhnilo na tržaškem festivalu sodobne glasbe Trieste prima, ki bo novembra letos. Izvajal jo bo ansambel MD7 pod taktirko ameriškega dirigenta Stevena Loya. Plošča v spomin na mučene partizane Na pročelju stavbe v Ulici Colo-gna 6-8 v Trstu, kraju mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov in aktivistov, ki so bili tam zaprti med decembrom leta 1944 in 30. aprilom 1945, bodo v nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri na pobudo VZPI-ANPI, ANP-PIA in ANED ter ob podpori Pokrajine Trst slovesno odkrili spominsko ploščo. Civilna služba v zdravstvenem podjetju Jutri zapade rok za predstavitev prošenj za opravljanje civilne službe v okviru zdravstvenega podjetja. Le-to išče 30 prostovoljcev, ki bodo soudeleženi pri dveh celoletnih projektih. Prvi zadeva preventivne ukrepe proti odvisnosti, drugi predvideva organiziranje novih podpornih posegov na področju socio-zdrav-stvenih služb in pomoči na domu. Civilne službe se lahko udeležijo italijanski državljani obeh spolov od 18. do 28. leta starosti. Zaposleni bodo 30 ur tedensko, prejeli bodo 433 evrov mesečno. Prošnje je treba dostaviti do jutri ob 14. uri na sedež zdravstvenega podjetja, urad za civilno službo, tretji okraj, Ul. Valmaura 59, soba št. 8. Telefonske informacije posreduje tel. št. 040/3995872 in tel. št. 3206651593. Film Religulous v krožku Modotti Kulturno združenje Tina Modot-ti prireja v torek, 5. oktobra, na sedežu v Ul. Ponziana 14 ogled filma Larryja Charlesa Religulous. Začetek ob 20. uri Razpis za 80 mest policijskega komisarja V Uradnem listu je bil objavljen razpis za 80 mest policijskega komisarja. Pogoj: starost do 32 let. Rok za prijavo prošenj zapade v četrtek, 7. oktobra, prošnje sprejema tržaška kvestura. Vse potrebne informacije posreduje oddelek za osebje tržaške kvesture (tel. št. 040/3790754). Razstava o psihiatriji kot potovanju brez vrnitve Pred dnevi so v razstavni dvorani 4. pomola odprli razstavo Psihiatrija - potovanje brez vrnitve. Uredili so jo prostovoljci Odbora občanov za človekove pravice. Razstava bo odprta do 10. oktobra. Srečanje o delu, hazardni igri in odvisnosti V sredo, 13. oktobra, bo v Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 srečanje na temo: Življenje potrebuje denar, ne delo: hazardne igre in odvisnosti. Sodelovali bodo klinični sociolog Augusto Debernardi, sindikalist Luciano Bordin, predstavnica Legambiente Egle Tarasich, predstavnik etične banke Franco Delben, novina Gianni Martellozzo, igralka Liliana Saet-ti in glasbenik Aleksander Vodo-pivec. Začetek ob 18.30. Srečanje o Iranu Iran in nov geopolitični scenarij je naslov mednarodnega srečanja, s katerim bo Krožek za kulturo in umetnost odprl svojo letošnjo jesensko sezono. Srečanje bo v sredo, 13. oktobra, ob 17.30 v dvorani zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1, 7. nadstropje. Sodeloval bo veleposlanik Angelo Travaglini, ki je bil med drugim italijanski veleposlanik v afriških državah, v Argentini in Danski. 6 Nedelja, 3. oktobra 2010 TRST / vzhodni kras - V Prosvetnem domu 8. harmonikarsko tekmovanje Opčine, danes se zaključi Fisa...armonie 2010 Popoldne tekmovanje treh harmonikarskih orkestrov, ob 17.30 nagrajevanje V Prosvetnem domu na Opčinah bo še danes ves dan potekalo mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fisa...armonie 2010 v priredbi Glasbene matice. Tekmovanje je v petek zvečer s celovečernim koncertom slovesno odprl harmonikarski orkester Synthesis 4 pod vodstvom prof. Claudia Furlana. Uvodne besede je v imenu Glasbene matice podal Janko Ban. Natečaj Fisa.armonie na Opčinah je postal že prava tradicija v širšem svetu harmonike. Letos je privabil v naše kraje 150 harmonikarjev iz osmih držav Evrope. Ocenjevalno komisijo sestavljajo Bogdan Kralj (predsednik), Erika Udovič iz Kopra, Mojca Šiškovič, Dorina Cante in Vladimir Balyk iz Ukrajine. Tekmovalci so razvrščeni v več starostnih kategorij. Včeraj zjutraj sta na odru Prosvetnega doma najprej nastopila kon-certanta Mirko Jevtovic iz Srbije in Vitaly Kondratenko iz Rusije, nato pa so se predstavili še harmonikarji starejših kategorij. Popoldan je popestril nastop najmlajših solistov. Danes ob 10. uri bosta tekmovali komorni skupini, in sicer kvintet Matko Brajša Rašan iz Hrvaške in duo Mirošnyčen-ko-Gluščenko iz Ukrajine. Ob 11.15 bo na vrsti drugi krog tekmovanja za koncertante. Višek dogajanja pa se bo odvijal danes popoldne ob 14.30 s tekmovanjem treh harmonikarskih orkestrov, ki prihajajo letos iz Estonije, Modavije in Slovenije. Tekmovanje Fisa...armonie v Prosvetnem domu na Opči-nah se bo slovesno zaključilo danes ob 17.30 z nagrajevanjem udeležencev in nastopom najboljših izvajalcev. Erik Kuret Harmonikarski ansambel Synthesis 4 kroma medja vas - Lep vaški praznik Še danes Konji in vonjave mošta Dobrodošli v Medjo vas ... Včerajšnje prijazno vreme je v Medjo vas privabilo veliko obiskovalcev. Konji in vonjave mošta, ki so si ga pred tremi leti zamislili člani kulturnega in športnega društva Timava Medja vas-Štivan, je namreč vse bolj priljubljen praznik, ki želi ovrednotiti vas in njene značilnosti: od konjev do vina in ostalih tipičnih proizvodov. V Medji vasi se bo mogoče še danes nemoteno sprehajati, saj je avtom dostop prepovedan. Iz Šti-vana namreč redno vozi avtobus, ki obiskovalce brezplačno pripelje v vas, kjer edino dovoljeno prevozno sredstvo predstavljajo konji in kočije s konjsko vprego. Danes pričakujejo tudi veliko koles, saj bo v Medji vasi »ekološki dan«: SK Devin bo ob 15. uri priredil tekmovanje z gorskimi kolesi. Sicer pa današnji spored predvideva voden ogled strelskih jarkov in kavern v okolici Grmade (ob 10. uri), mimohod konjenikov po vaških ulicah, konjske in ljudske igre, tekmovanje v žaganju hloda, nastop glasbene skupine Kraški muzikan-ti in še marsikaj zanimivega. Posebno veselo bo na vaškem trgu, po osmicah in v gostilni, kjer v teh dneh ponujajo bogat izbor tipičnih kraških proizvodov, domače hrane in pijače. kroma štivan - Jutri zaključni del Note Timave Koncert antične glasbe prireja društvo Punto musicale Koncert antične glasbe z uvodnim predavanjem prof. teoretske filozofije Univerze v Bologni Maurizia Malagutija bo jutri zaključil štivanski del niza Not Timave. Filozofska analiza tišine oz. glasbe, ki se skriva v srcu, se bo povezala z nastopom vokalne skupine Ensemble Oktoechos, ki bo zapela vrsto marijinih skladb francoskih srednjeveških šol. Društvo Punto musicale, ki prireja dolgoletno koncertno sezono, je glasbena, točneje klavirska šola, kar se zrcali tudi v programski zasnovi, kjer ima klavirska glasba osrednjo vlogo, tudi s predstavitvijo novih talentov. Dve mladi koncertantki sta imeli letos priložnost oblikovati vsaka svoj solistični recital: učenka vi-demskega konservatorija Federica Bello je igrala na gradu Colloredo, pianistka Susanna Salvemini Shizu-ka pa je nastopila v Štivanu z dvojnim poklonom letošnjima obletnicama Frederica Chopina in Roberta Schumanna. Susanna ima že dolg življenjepis z bogato zbirko tekmovalnih nagrad; trenutno dopolnjuje podiplomski študij na priznani klavirski Akademiji v Imoli, ki je že več let zvesti partner Not Timave. Pred nekaj dnevi je praznovala svoj 21. rojstni dan in njeno igranje zrcali anagrafski podatek; prav gotovo so že zreli njeno obvladanje klaviature, dovolj solidna tehnika in kontrola lepega zvoka, izvedbe se razvijajo urejeno, a brez izrazito osebne note. Chopinova glasba pa ne živi le v sposobnosti reševanja tehničnih vozlov, v primernosti dinamike ali v ritmičnem zagonu plesa, zato so izvedbe Balad op.47, op.38 in op.23, tako kot sklop štirih mazurk op. 17 ostale na površju potencialne interpretacije. Bolj prepričljivo pa je zaz-venela mehka Uspavanka op.57, predvsem pa svetli drobci Schu-mannove zbirke Kinderszenen. ROP nabrežina - Pri SKD Igo Gruden Od jutri telovadba za dobro počutje Zakaj se spomnimo na telo samo takrat, kadar je z njim kaj narobe? Dobro je, če telesu prisluhnemo ne samo, kadar nas kaj boli, ampak v vsakem trenutku, z vsakim gibom, z vsako mislijo in z vsakim občutkom. Karkoli namreč počnemo v teku dneva, je naše telo vedno z nami in se stalno odziva na vse, kar se dogaja v njegovi okolici in v njegovi notranjosti, ne glede na to, ali se mi tega zavedamo, ali ne. Če pa mu znamo prisluhniti, lahko pridemo do neizčrpnega vira podatkov o tem, kaj nam koristi in kaj nam škoduje, tako da sami lahko marsikaj naredimo za svoje dobro počutje. To postane še veliko bolj pomembno v zrelejših letih, ko nas telo, potem ko nas je dolga leta pridno 'ubogalo', sčasoma 'izda' in se začenja oglašati z raznimi nevšečnostmi. V tem trenutku je lahko še posebej koristno, da se začnemo z njim pogovarjati, kar lahko naredimo tudi na zelo preprost način, na primer z gi- banjem. Ne s takim, ki skrbi izključno za mišični 'oklep', ki nam bo zrcalil privlačnejšo podobo v ogledalu, pač pa z gibanjem, ki spoštuje zakonitosti medsebojnega delovanja telesnih sistemov in drugih ravni našega bitja in ki nam lahko prinese več lahkotnosti, sproščenosti in notranjega zadovoljstva, ne glede na stanje, v katerem se trenutno nahajamo. Prav temu je namenjen tečaj so-matičnega gibanja po principih izkustvene anatomije, čemur po domače pravimo telovadba za dobro počutje, ki že vrsto let poteka v okviru Kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini in ki ga vodi Divna Slavec. Nova sezona se začne na društvenem sedežu jutri, 4. oktobra, s sledečim urnikom: ponedeljek od 18.ure do 19.30, torek in četrtek od 9. ure do 10.30 in od 10.30 do -12. ure, sreda od 9. ure do 10.30 in od 18.30 do 20. ure. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 040299632 (Vera) in 040220469 (Divna). krut - Center Škerk V petek v Trnovci odprtje razstave S cvetjem v jesen S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki dobi, je geslo skupinske razstave, ki jo bodo na pobudo Krožka Krut odprli v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk v Trnovci. Skoraj štirideset razstavljavcev, ki se posveča ustvarjanju na ljubiteljski ravni, bo predstavilo svoja dela iz različnih umetniških področij. Gre za slike, ročna dela, literarne zapise, ki kažejo na to, da se lahko v vsaki življenjski dobi tudi zrelejši posameznik ustvarjalno izraža in s tem ojači kakovost svojega življenja na vseh ravneh. Razstava je del projekta, ki ga financira Dežela FJK in sovpada z desetletnico prireditve Starosta Mali princ, ki jo Krut prireja s sorodnimi organizacijami iz Slovenije. Spada pa tudi v sklop pobud Argento vivo, ki jih starostnikom posveča Pokrajina Trst. Priložnostno misel bo na odprtju razstave podal umetnik Deziderij Švara, zapela pa bo moška vokalna skupina Lipa. Razstavo si bo mogoče ogledati tudi v soboto in nedeljo, med 15. in 20. uro. praprot - Spored Od petka petnajsti Kraški Oktoberfešt Prihodnji konec tedna, točneje v petek, 8. oktobra, se bo na prireditvenem prostoru v Praprotu začel tradicionalni jesenski praznik Kraški Oktoberfešt, ki ga prireja SKD Vigred. Petnajsto izvedbo praznika, ki kot znano poteka pod velikim šotorom, bodo v petek ob 19. uri uvedli harmonikarji prijateljskega društva Kraška harmonika iz Sežane in člani godbe Salež. Večer se bo nadaljeval z nastopom skupine Kraški ovčarji, ki izvaja pretežno balkansko glasbo. Med prvo pavzo (okrog 21.30) pa se bodo predstavile še plesalke plesne skupine Timava-Medja vas-Štivan. V soboto se bo program začel ob 15. uri z likovnim ex-tempore za otroke in mladino (od 3. do 14. leta). Vsak udeleženec bo deležen simbolične nagrade, nagrajevanje je predvideno ob 18. uri. Prav tako ob 15. uri se bo začel turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Ob 16. uri bodo taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica odprli taborniški kotiček, kjer bodo do 18. ure predstavljali taborniško življenje in prirejali razne delavnice in orientacijske igre. Taborniški kotiček bodo ponovili tudi v nedeljo popoldne. Od 16. do 18. ure pa bo na prireditvenem prostoru potekala tudi plesna delavnica pod mentorstvom Jelke Bogatec; namenjena je otrokom in mladim, a tudi staršem in vsem, ki bi radi spoznali nekaj novih plesnih korakov, oziroma se malo razgibali ob poskočni glasbi. Ob 19. uri se bodo udeleženci plesne delavnice predstavili pbčinstvu, nastopila pa bo tudi plesna skupina Vigred, ki že štiri leta vadi v društvenih prostorih v Šempolaju. Zvečer bodo za zabavo in ples do enih ponoči poskrbeli člani ansambla Alter ego. V nedeljo bo od 9. do 9.45 na prireditvenem prostoru v Praprotu zbirališče za 15. pohod Na Krasu je krasno, ki ga SKD Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Med zbiranjem udeležencev bo organiziran prevoz z avtobusom na relaciji Pra-prot-Tublje, kjer bo start ob 10.10. Vsak udeleženec bo prejel priložnostno majico z natisnjeno posebnostjo letošnjega pohoda: datumom 1010-10 in startom ob 10.10, izžrebali bodo tudi nekaj nagrad. Udeleženci pohoda se bodo posladkali s pecivom domačink in spili kozarček soka ali terana. Po ogledu Tubelj bodo po-hodniki spoznali še druge okoliške vasice, med potjo bo na programu tudi kulturna točka v izvedbi članic društva Kraški slavček. Po vzponu na Sv. Lenart, od koder je prelep razgled na Tržaški zaliv, bodo jamarji pospremili pohodnike na ogled Jame v hribih, ki bo ob tej priliki razsvetljena. Pohod se bo zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu. Ob 16. uri se bo začel 15. Kraški muzikfešt, to je tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev od vsepovsod. Na festivalu lahko sodelujejo godci, ki igrajo na katerikoli inštrument (nastopati pa morajo v duetu ali večji skupini), dobrodošli so tudi pevci. Muzikfešt je razdeljen v dve kategoriji, v eni nastopajo otroci do 14. leta, v drugi odrasli, skupine pa so lahko tudi mešane. Glasbeno srečanje ni tekmovalnega značaja, vsak udeleženec dobi simbolično nagrado, obenem pa je podeljena tudi nagrada občinstva (najdaljši aplavz) in nagrada strokovne žirije. Od 19. do 24. bo za ples igral ansambel Kraški muzikanti. Od petka do nedelje bodo delovali dobro založeni kioski z res raznoliko ponudbo, ki bodo v nedeljo odprti že od 13. ure. / TRST Nedelja, 3. oktobra 2010 7 * _ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IV VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Slovensko stalno gledališče Peter Quilter Dueti režija: Matjaž Latin Četrtek, 7. oktobra ob 20.30 Ljudski dom v Križu v sodelovanju z gostilno Bita in SKD Vesna Gledališče Miela Pupkin kabareti ...in zur m mlade Sreda, 6. oktobra ob 21.21 v veliki dvorani SSG ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 3. oktobra 2010 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.42 - Dolžina dneva 11.37 - Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 16.10. Jutri, PONEDELJEK, 4. oktobra 2010 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,4 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C. OKLICI: Enrico Lapel in Alessandra Bruccoleri, Gianni Crevatin in Irina Zakharova, Giuseppe Console in Micaela Nordio, Stefano Sciascia in Laura Menegotto, Saša Guric in Violeta Ra-kič, Aldo Fabro in Silva Bonnes, Cristian Buda in Morana Rampino, Lucio Ercolessi Micolini in Marina Romano, Andrea Corradetti in Katja Živec. □ Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden (vodi Divna Slavec) prične ponedeljek, 4. oktobra, po lanskem urniku: ponedeljek 18.00-19.30, torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 9.00-10.30 in 18.00-19.30. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se je vadba pričela 21. septembra. Urnik: torek ob 18., 19. ali ob 20. uri in petek ob áant'Ánna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu 19. ali 20. uri. Uvajalni tečaj ob torkih od 17.30 do 19.00. Nadaljuje se tudi vpisovanje za vadbo za hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). GLASBENA ŠOLA pihalnega orkestra Ri-cmanje obvešča, da so odprte vpisnine za šolsko leto 2010/2011. Za vpis ali informacije vas pričakujemo na sedežu v Bab-ni hiši v Ricmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21 ure. Tel. 320-4511592 SK DEVIN prireja v okviru pobude »Konji in vonjave mošta« v Medjevasi v sodelovanju z SŠKD Timava »Tekmo z gorskimi kolesi za otroke in mladino do 18. leta« danes, 3. oktobra. Zbirališče za prevoz koles od 11. do 13.30 v Štivanu pri hišni št. 15/B. Vpisovanja od 14. ure dalje v Medjevasi (postaja št. 5) in start ob 15. uri. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT sporoča, da se začenjajo pobude in tečaji umetnosti na sedežu na Ul. Mazzini št. 30. Informacije v tajništvu - 3. nadstropje: ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 19.30 ali s klicem na 040-774586, 333-4784293 ali 338-3476253. V BARKOVLJAH, danes, 3. oktobra, bo procesija rožnovenske Matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo nabrežju v spremstvi godbe s Proseka. Vabljene noše. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekrea-torju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 3335663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekrea-torju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Po-lutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pi-latesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekoba-cače in ob 11. uri za kobacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo začelo novo sezono v ponedeljek, 4. oktobra, s pogovorom o odnosih med manjšino in svetom politike. Sodelovala bosta senatorka Tamara Blažina in deželni svetovalec Igor Gabrovec. V Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! KK ADRIA - TELOVADBA ZA ODRASLE bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št.: 040-910339. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali info@cheerdancemil-lenium.com. SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da bodo letos od 4. oktobra dalje stekli treningi za začetnike tudi v telovadnici v Lonjerju. Urnik treningov: ponedeljek in četrtek, od 17.30 do 18.30 (otroci) in od 18.30 do 19.30 (odrasli). Informacije: Elia 349-0861971. V KRD DOM BRIŠČIKI, Mateja Šajna, obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela redna vadba Pilatesa za redne člane in za nove člane. Urnik: ponedeljek: ob 18.00 ali ob 19.00, četrtek: ob 19.00 ali ob 20.00. Za vpis in pojasnila: 040-327327 ali 3404835610 Anica in 00386-40-303578 Mateja. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču France Prešeren. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala na Stadionu 1. maja v Trstu s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 4. oktobra. Informacije: urad ŠZ Bor (od 15.00 do 18.00) 04051377. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.10. in 10.-11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od 5. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30; skupina starejših - ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja: Slovenščina (stopnje A1, A2, B1a, B2), Angleščina (stopnji A1, B1), Francoščina A1, E-citizen, ECDL start, Iskanje podatkov on line, Izdelava web strani, Splošno knjigovodstvo in Oljkar-stvo. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Vse informacije nudi tajništvo v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoni-ku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. DRUŠTVO TAO - novost za otroke od 6. do 12. leta starosti. V telovadnici Tao - Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu se vsak ponedeljek in sredo od 17.30 do 18.45 odvija tečaj Tao Tai-Ji za otroke. Tai Ji okrepi energetski sistem, mišice in značaj otroka, poveča gibljivost vseh sklepov, razvije notranji mir, pozornost in nauči obvladati agresivnost. Za info: 3932327949 (Carmen). PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pinde-monte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 335-6123484. SKD TABOR - OKTOBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH : v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo AŠD Polet in AŠZ Jadran vabi v sredo, 6. oktobra, ob 20.30, na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket, un telecronista«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar, z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in Andrej Vremec; v sredo, 13. oktobra, ob 20.30, Bruno Križ-man - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SRENJA RICMANJE vabi člane, da se udeležijo Rednega občnega zbora v sredo, 6. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. ŠIVAJ Z NAMI: SKD V. Vodnik vabi v sredo, 6. oktobra, ob 19. uri v društvene prostore na prvo srečanje šiviljskega tečaja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 7. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST ima vaje vsak petek ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA: Glasbena matica prireja tečaj za otroke stare od 5 do 7 let. Srečanja bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah pod vodstvom Jane Drasič. Vpisovanje in informacije v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Začetek tečaja v četrtek, 7. oktobra. Pohitite! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Duhovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča »Zakrament bolniškega maziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijaniš-če - Dunajska ul. 35, Opčine. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 8. oktobra, na večer »Romanje v smeri rimske ceste«. Predavatelj Alen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Composte-la. Večer bo v Marijinem domu v Roja-nu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. SKD VIGRED vabi v petek, soboto in nedeljo, 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. V petek ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež. Sledi ples z ansamblom Kraški ovčarji; ob 21.30 nplesne skupine Timava-Medjavas-Štivan. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli, od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 19.00 nastop plesnih skupin, sledi ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov, od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno, ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples z Kraškimi muzikanti. GLASBENA DELAVNICA v priredbi ŠC Melanie Klein se bo za otroke od 3. do 7. leta starosti začela v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Vpisovanje vsako soboto med 10. in 11.30. Informacije: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. Število mest je omejeno. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Pe-terlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za pred-vpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mi-hačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Urnik telovadbe bo z mesecem oktobrom spremenjen in sicer: ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in petek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. Zapustila nas je naša draga Ondina Cociancich Žalostno vest sporočajo vnuk in vsi prijatelji Pokojnica bo ležala v ponedeljek, 4. oktobra, od 9.30 do 11.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Nabrežina, 3. oktobra 2010 Pogrebno podjetje SantAnna - Nabrežina ZAHVALA Dragica Vidmar vd. Rauber Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Opčine, 3. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Karlo Kalc Zahvaljujemo se vsem, ki ste se na katerikoli način poslovili od našega dragega. Predvsem naj gre iskrena zahvala g. Vinku Ozbiču, ki je Karlotu vseskozi zavestno stal ob strani ter vsem, ki so prispevali k uresničevanju njegovega velikega življenjskega načrta. Sestri Anica in Zofija z družinama Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja za našega dragega Robija Ferfoglio se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Družina 8 Nedelja, 3. oktobra 2010 TRST / KRiTvabi na odprtje skupinske razstave ljubiteljske umetnosti 1 S cvejjem v jesen ~ " ustvarjalno v vsaki dobi v petek, 8. oktobra 2010 ob 17.00 v Umetnostnem in kulturnem centru SKERK, Trnovca 15 - Nabrežina I Predstavitev razstavei I Deziderij Švara; glasbena kulisa: j MVS Lipa iz Bazovice j Urnik: sobota, 9. in nedelja, 10.10. od 15. do 20. ure Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, telefon 040 360072 t* 'TFIESTG Čestitke Ob rojstvu malega KRISTIANA iskreno čestitamo mami Moniki in očetu Maksu, novorojenčku pa želimo veliko sreče v življenju. Vsi pri SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga. Najlepša voščila povečani družini Maksa, Monike in Ivana ob rojstvu sinčka KRISTJANA. Družina Pečar iz Lonjerja. Na šoli F. Bevk se vsi veselimo prihoda krepkega fantka FILIPA. Mami Martini in očku Saši iz srca čestitamo! Jesenski dan je polepšal prihod malega FILIPA! Naši učiteljici Martini iskreno čestitamo, Filipu pa izrekamo dobrodošlico vsi učenci in starši letošnjega 4. razreda OŠ F. Bevka na Opčinah. Vsi v otroškem vrtcu v Gabrov-cu se z Nikijem veselimo prihoda sestrice MILEIN. hčeri Tonlka in Mira z družinama, vnuka Francesco in Deva z družino ter pravnuka Magdala in Martin. Čestitkam se pridružuje negovalka Marica [ïïl Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. [13 Lekarne Nedelja, 3. oktobra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costalunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Društvo slovenskih izobražencev vabi na prvi večer v sezoni 2010/2011 Pri pogovoru o odnosih med manjšino in svetom politike bosta sodelovala senatorka Tamara Blažina in deželni svetnik Igor Gabrovec. V Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3. Začetek ob 20.30. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ma Kino 19.00, 21.15 »Scott Pilgrim proti vsem«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - 16.00 »Shrek - E vissero feli-ci e contenti 2D«; 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »The Horde«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 15.20, 18.00, 20.40 »Inception«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.00 »Mordimi«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. CINECITY - 10.50, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 10.55, 13.15, 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Un weekend da bamboccioni«; 11.00, 14.30, 16.20, 17.30, 19.10, 20.30, 22.00 »Inception«; 10.55, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »La passione«; 21.10 »Mangia, prega, ama«; 10.45, 12.45, 14.30, 16.10, 17.50, 19.30 »Mordimi«; 11.00, 13.15 »Cani & Gatti - La vendetta di Kitty 3D«; 10.45, 12.40, 14.30 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.10 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhe-re«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Mačeta«; 16.20, 18.50, 21.20 »Pisatelj v senci«; 20.30 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.20, 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.00 »Ljubezen na daljavo«; 17.00 »Charlie«; 21.20 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 14.00, 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 11.40, 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 12.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 13.10, 16.40, KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Montegrotto terme danes, 3. oktobra, in sicer: ob 9.20 zbirališče v Trstu, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 9.30 odhod, ob 9.50 postanek v Sesljanu, Hotel Pošta. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu danes, 3. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in ekskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Dobili boste dodatne informacije in podrobni program izleta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. 0 Prireditve KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št. 32 v [r ^^fi^ Družina Kariš J^W^5» se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način počastili proslavljanje 25. obletnice Restavracije Pesek in odprtje Wellness Centra. Posebna zahvala dolinski županji Fulviji Premoliti, župniku Žarku Škerlju in predstavniku SDGZ Alanu Oberdanu za lepe besede ter Ženski skupini Stu Ledi in harmonikarju Denisu Novatu za okusno glasbeno točko. Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgo-niškem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi inijek-cije in druge usluge. Tel. št. 3292618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ul., Ul. A. Valerio 1 (univ.) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univ.), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. S Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali varuška za starejše ljudi. Tel.00386-59974277 3460260631 NUDIM VARSTVO predšolskih otrok vsaki dan do 15.30. Tel. 00386-31770425 - Nastja PODJETJE ZUDEK IZ TRSTA IŠ- ČE_varilce/ke inox in železnih mehanskih konstrukcij hladilnih naprav. Resne kandidate prosimo, da pošljejo svoj življenjepis na naslov zudek@zudek.com ali pokličejo na tel.št. +39-040232674. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZAPOSLI VRATARJA -POMOŽNEGA KURJAČA za določen čas z omejenim delovnim urnikom. Življenjepis z delovnimi izkušnjami pošljite na upravo SSG - Ul. Petronio, 4 - TRST, najkasneje do 08.10.2010 URADNICA import-export V MOBILNOSTI išče katerokoli zaposlitev. Tel.: 335-8206984 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) ŠIVILJSTVO ANDREJA - Šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini Mana-Sežana Tel.00386-41455157 OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 Loterij a 2. oktobra 2010 Bari 87 86 39 83 32 Cagliari 77 63 12 70 30 Firence 54 63 31 88 59 Genova 85 49 55 74 29 Milan 59 90 47 14 58 Neapelj 2 43 59 88 28 Palermo 22 27 84 86 16 Rim 65 78 25 45 44 Turin 76 35 56 4 3 Benetke 71 57 6 25 80 Nazionale 47 73 67 30 14 Super Enalotto Št. 118 9 1 6 31 43 49 83 jolly 61 Nagradni sklad 8.077.714,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 151.575.530,15 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 28 dobitnikov s 5 točkami 43.273,47 € 3.187 dobitnikov s 4 točkami 380,18€ 127.586 dobitnikov s 3 točkami 18,99 € Superstar 10 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 38.018,00 € 685 dobitnikov s 3 točkami 1.899,00 € 10.809 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 74.441 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 161.264 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 3. oktobra 2010 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik gorica - Sile javnega reda v javnih lokalih v središču mesta Poostren nadzor »poživil« petkov večer Preverjena istovetnost stopetdesetih oseb, pregledanih več deset avtomobilov Poostren nadzor sil javnega reda je »poživil« petkov večer v središču mesta v Gorici. Policisti, karabinjerji, finančni stražniki ter osebje zdravstvenega podjetja, zavoda INPS in pokrajinske direkcije za delo so stopili v »akcijo« v petek okrog 22. ure, ko so obiskali razne javne lokale in preverili, ali delujejo v skladu z zakoni. Ugotavljali so, ali je osebje zaposleno z veljavnimi pogodbami, ali imajo bari vsa potrebna dovoljenja za obratovanje, ali spoštujejo določila, ki zadevajo predvajanje glasbe, filmov in televizije. Poostren nadzor so izvedli na podlagi protokola o varnosti, ki sta ga pred kratkim podpisali goriška občina in prefektura; poleg raznih upravnih vidikov so bili predstavniki sil javnega reda seveda zelo pozorni na spoštovanje določil o odprtju lokalov in o nočnem hrupu. Kontrolna akcija se je zaključila okrog druge ure ponoči, v glavnem pa so bili policisti, karabinjerji, finančni stražniki in ostali udeleženci poostrenega nadzora zadovoljni, saj po njihovih besedah goriški lastniki javnih lokalov zelo spoštujejo zakone. Zato so med nekaj urnim delom predstavniki sil javnega reda naložili le peščico kazni zaradi kršitev higienskih standardov in prometnega zakonika. Med celotno akcijo so preverili istovetnosti 150 oseb, v glavnem mladih, in pregledali dokumente več deset avtomobilov. Kot so včeraj pojasnili z goriške kvesture, je šlo za povsem običajen poostren nadzor, kakršne so v preteklosti že izvedli tudi v Tržiču in drugih krajih pokrajine. Kljub temu da je šlo za rutinske preglede, so se mladi ob pogledu na trumo policistov, karabinjer-jev in finančni stražnikov kar precej prestrašili. Mladi nočni obiskovalci barov so bili prepričani, da so sile javnega reda sprožile obsežno akcijo proti preprodaji mamil. K temu vtisu so pripomogli tudi službeni psi, ki so jih finančni stražniki pripeljali s sabo. S kvesture so vsekakor razložili, da prvotni cilj poostrenega nadzora ni bil iskanje mamil, ki jih sicer niti niso našli, ne glede na to pa je množična prisotnost sil javnega reda pripomogla k bolj umirjenemu in spoštljivemu obnašanju goriške mladine. Ob začetku Ulice Nizza so namreč karabinjerji in policisti pregledali dokumente številnim mladim, ki se med vikendi po ustaljenem nočnem ritualu zadržujejo sredi cestišča in pogosto se ne premaknejo niti, ko mora mimo kak avtomobil. Ob pogledu na sile javnega reda so se mladi premaknili k robu ceste, bili pa so tudi manj glasni kot običajno. ČRtmcertna/ sezona V 20/0l20/i Carmina Slovenica (Maribor) Rusalke Scensko glasbeni projekt I Vaško Atanasovski, pihala I Nino Murekšič, tolkala Karmina Šilec, j avtorica projekta in dirigentka j Kulturni center Lojze Bratuž petek, 8. oktobra 2010, ob 20.30 predprodaja vstopnic na tel. (0039)0481 531445 po urniku 8.30 -12.30 / 17.00 -19.00 ali po elektronski pošti: info@kcibratuz.org Nočna gneča v Ulici Nizza bumbaca elektrovod KB1909 se pogaja z Adrialinkom Finančna delniška družba KB1909 se pogaja s podjetjem Adrialink glede izgradnje čez-mejnega elektrovoda, ki bi povezal Vrtojbo z Redipuljo in o katerem se govori že več let. »Naš projekt zaenkrat še ni nikakor odpisan, saj je bil naš postopek odobren in ravno na podlagi tega postopka se pogajamo z družbo Adrialink. Prizadevamo si, da bi skupaj namestili podzemni kabel oz. da bi jim odstopili naš projekt in v njem imeli le manjši delež,« pojasnjuje predsednik družbe KB1909 Boris Peric, potem ko je v prejšnjih dneh župan iz Gradišča Franco Tommasini pojasnil, da je projekt družbe KB1909 odpisan in da bodo v kratkem prižgali zeleno luč za elektrovod družbe Adrialink. »Če z družbo Adrialink ne bomo našli skupnega jezika, bomo primorani vložiti tožbo zoper deželo, ki nas je ovirala pri postopku za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo elektrovoda,« pravi Peric in vsekakor pojasnjuje, da je podjetje Adrialink spremenilo svoj projekt za elektrovod, ki je zdaj skoraj povsem enak načrtu družbe KB1909. gorica - Univerzitetni konzorcij se vživlja v študentsko stvarnost Na gradu praznik brucev, v mestnih lokalih v • v • | • «v v | m m večerni »zuri«, v hali sejmisča pa diskoteka gorica Narašča privlačnost mediateke Ob začetku nove sezone v septembru so v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi v Gorici našteli 170 članov, njihovo število pa se je v zadnjih tednih že dvignilo. V mediate-ko zahajajo tako slovensko kot italijansko govoreči ljubitelji filma, nekaj obiskovalcev pa prihaja tudi iz Slovenije. »Imamo že precej zvestih obiskovalcev, mnogi izmed njih pa si izposojajo tudi po več filmov na teden,« pravi Martina Humar, ki skupaj s Silviom Cellijem skrbi za delovanje mediateke, v kateri bodo v bližnji prihodnosti nudili svojim članov še več storitev; trenutno poteka popisovanje bogate zbirke knjig in revij, ki jih je mediateki darovala družina Darka Bratine in bodo v kratkem na razpolago obiskovalcem. Ob tem bodo v pokrajinski mediateki kmalu na voljo tudi druge knjige iz osebne knjižnice Uga Casiraghija, ki jih je družina Casiraghi darovala državni knjižnici v Gorici. Obenem so pred kratkim v mediateki začeli popisovati tudi fotografije iz Casiraghijeve zbirke. Kljub temu, da so mediateko odprli le pred nekaj meseci, za jesen in zimo pripravljajo več pobud. Prirediti nameravajo več filmskih nizov in predavanj, poleg tega pa želijo okrepiti sodelovanje s šolami z organizacijo obiskov in vodenih delavnic, med katerimi bi študentje bolje spoznali novo goriško realnost. Ravno študenti so v dopoldanskih urah med najbolj številčnimi obiskovalci mediateke. Če je namreč izposoja filmov mogoča samo v popoldanskih urah, je študentom študijska soba na razpolago z neprekinjenim urnikom od 8. ure do 19. ure. (av) Novo vodstvo konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola si je dalo tudi nalogo, da »pomladi« ustanovo, da jo približa študentom. V enem mesecu, kolikor je poteklo od imenovanja, se je novi predsednik konzorcija, Rodolfo Ziberna, petkrat sestal s predstavniki študentov goriškega pola Tržaške in Videmske univerze. Rezultat se-stankovanja je praznik brucev, ki ga bodo organizirali 27. oktobra pod velikim šotorom v grajskem naselju. Poleg tega bo konzorcij v sodelovanju s študentskim predstavništvom organiziral štiri večerne »žure« v prav tolikih lokalih mestnega središča. Za druženje naj bi izbrali štiri zaporedne srede, vsakič v drugem lokalu. »Za red v notranjosti bo moral poskrbeti upravitelj lokala, nad tem, kar se bo dogajajo pred lokalom, pa bodo morali nadzirati študentje. Če bo prišlo do motenj javnega redu, takšna druženja ne bodo imela prihodnosti, zato je v interesu vseh, da bo potek "žura" spoštljiv do stanovalcev bližnjih hiš. Tudi tako želimo približati študente Goričanom, ki naj bi jih ne obravnavali kot tujek v mestu ali celo moteči element, temveč kot dragocen resurs za mesto,« poudarja Ziberna. Konzorcij pa razmišlja tudi o tem, da bi halo goriškega sejemskega razstavišča namenili študentom in ne-študentom iz Gorice in Nove Gorice ter v njej uredili diskoteko, kar bi bila odlična priložnost za zbliževanje. »Z mladino se srečujemo, zato da bi spoznali, katere so njihove realne potrebe, in da razširimo našo ponudbo,« pravi Ziberna, ki je novi pristop do študentov vključil v svoj »vodnik« za dvig univerzitetnega konzorcija. »Spodbujati moramo priložnosti druženja, na primer konference in tečaje, ki jih prirejajo tri univerze, ter druge pobude v manj običajnih lokacijah,« dodaja Ziberna, ki se ob Tržaški in Videmski univerzi vseskozi nanaša tudi na novogoriško univerzo. Padel je tudi predlog, da bi na pobudo študentov organizirali niz knjižnih predstavitev v goriških knjigarnah, zato da bi prišli v stik z univerzitetno mladino tudi vsi knjigam zapisani Gori-čani. Poleg tega bodo nadgradili ponudbo študentske storitvene kartice UniCard Go in spodbujali oblike bivanja študentov v stanovanjih z ostarelimi osebami. (ide) gorica - Ob nadškofijskem dvorcu Parkirišče prihodnje leto Nadškofija začenja upravni postopek - Občina izdala zgibanko o parkiranju v središču mesta Nastajajoče parkirišče na nadškofijskem zemljišču bumbaca Goriška nadškofija začenja upravni postopek za novo parkirišče, ki ga bodo zgradili ob nadškofijskem ordinariatu. V njem bo okrog sto mest, kdaj bo uresničeno, pa bo odvisno od hitrosti tehničnih uradov goriške občine in ostalih pristojnih služb. Po besedah nadškofovega vikarja Adelchija Cabasa naj bi upravni postopek trajal nekaj mesecev, tako da naj bi se gradnja parkirišča pričela prihodnje leto. »Parkirišče bo zgrajeno na zasebni lasti, njegova uporaba pa bo javna,« pravi Cabas. Novo parkirišče bo proti plačilu, urnikov in tarif parkiranja pa niso še določili. Parkirišča se bodo nedvomno veselili trgovci s Travnika, kjer je po obnovi trga zmanjkalo kar nekaj parkirnih mest. Od novega parkirišča ob nadškofijskem ordinariatu bo do Travnika le kakih sto metrov, seveda pa je zelo blizu tudi Ulica Carducci, kjer ravno tako primanjkuje parkirnih mest. Ravno včeraj so na občini predstavili novo zgibanko z navodili za parkiranje v središču mesta. Na zgibanki so narisani vsa brezplačna parkirišča in modre cone, kjer je parkiranje proti plačilu. »Na zgibanki je tudi telefonska številka 346-8827375, ki jo občani lahko zavrtijo, ko potrebujejo informacije, pomoč ali pa hočejo sporočiti, da kak parkomat ne deluje,« pravi goriški podžupan Fabio Gentile in se zahvaljuje 240 občanom, ki so občini vrnili neuporabljene naprave za plačilo parkirnin europark. »Vsak europark stane 55 evrov brez DDV-ja, tako da je 240 vrnjenih naprav vrednih preko 14.000 evrov,« razlaga Gentila in poudarja, da bodo v prihodnjih dneh europarke razdelili med prosilci. 10 Nedelja, 3. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Karlo Mucci avtor slovarja tehničnega izrazoslovja Valvola: elektronka, ventil ali zaklopka? Zapisanih 20.896 slovenskih iztočnic in 11.152 italijanskih ustreznikov Mucci s svojim slovarjem in z delom gradiva, ki ga je uporabil pri raziskovanju d.r. »Elektronka, elektronska cev, ventil, zaklopka; za italijansko besedo "valvola" imamo v slovenščini kar štiri tehnične izraze, to pa je le eden izmed številnih primerov, ki dokazujejo bogatost slovenskega tehničnega izrazoslovja.« Tako poudarja Karlo Mucci, družbeni delavec iz Laškega in predsednik društva Jadro iz Ronk, sicer pa upokojeni profesor elektronike in elektrotehnike na tržaškem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan v Trstu, ki je pred dnevi zaključil velik raziskovalni podvig. Pri založbi Mladika je namreč izšel njegov slovensko-itali-janski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij, ki po obsegu, izčrpnostjo in ažurnostjo ni primerljiv z nobeno drugo sorodno publikaci- jo. »Na zavodu Stefan sem poučeval od leta 1977 do leta 2007, med vsem tem obdobjem pa sem zbiral slovenske tehnične izraze. Ko sem pred preko tridesetimi leti nastopil v službo, nismo imeli strokovne literature s področja elektronike. Zato sem se pogosto odpravljal v tovarno Iskra v Sežani, kjer so mi pomagali pri prevajanju italijanskih terminov. Tako sem bil med prvimi, ki je spoznal tovrstno terminologijo, zato pa sem bil dolga leta tudi član komisije, pred katero so mladi profesorji polagali izpit za stalež,« pojasnjuje Mucci, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja napisal nekaj učbenikov za slovenske tehnične šole. »Takratne knjige so zdaj že zastarele, saj elektronika hitro napreduje. Eno izmed knjig sem posvetil delovanju televizorjev, saj so se dijaki ene sekcije zavoda Stefan učili, kako jih popravljati,« pojasnjuje Mucci. Med poučevanjem si je tehnične izraze zapisoval, leta 2001 pa je izkoristil enoletno izpopolnjevanje v Ljubljani, da je še naprej zbiral gradivo. »Pri iskanju izrazov sem pregledal ita-lijansko-češki in angleško-italijanski slovar, stare slovenske učbenike s izrazoslovjem v francoščini, španščini, angleščini in nemščine ter razno drugo gradivo, pri zbiranju katerega mi je sledil Vojko Gorjanc z ljubljanske filozofske fakultete,« pravi Mucci in pojasnjuje, da se je po izpopolnjevanju še vsaj dve leti po enkrat na teden vozil v Ljubljano, kjer mu je pri iskanju in zapisovanju gesel pomagala Marjeta Humar, bivša vodja oddelka SAZU za slovarje. »V slovar sem vložil 10.000 ur dela, med katerimi sem ugotovil, da je slovensko izrazoslovje zelo bogato. Za nekatere italijanske izraze ima slovenščina tudi po tri ali štiri besede, ki se pogosto zelo razlikujejo po pomenu. "Rumore" lahko prevajamo kot hrup ali šum, pomenska razlika med slovenskima besedama pa je precejšnja,« pravi Mucci in pojasnjuje, da je v njegovem slovarju 20.896 slovenskih iztočnic in 11.152 italijanskih ustreznikov. »V slovar sem vključil tudi nekaj angleških kratic ter njihove slovenske in italijanske ustreznike,« še razlaga Mucci in opozarja, da so nekateri slovenski tehnični izrazi v zamejstvu zelo slabo poznani, saj na Goriškem in Tržaškem še vedno uporabljamo številne besede, ki smo jih črpali iz nemškega tehničnega izrazoslovja. »Šraufencinger«, »šraufati«, »šina«, »štenga«, »štukati«, »špica«, »švajcati« in »farba« so le nekatere izmed narečnih besed nemškega izvora. Med raziskovanjem je Mucci naletel tudi na izraze, ki jih italijanščina ima, slovenščina pa ne. Eden izmed takšnih primerov je italijanska beseda »tra-liccio«, ki bi jo bilo treba po navodilih iz Muc-cijevega slovarja prevajati z izrazom daljno-vodni steber. Slovar je koristen za dijake in profesorje tehničnih šol, seveda pa tudi za vse tiste, ki se ukvarjajo s prevajanjem ali pisanjem, saj so tehnični izrazi vse bolj prisotni tudi v vsakdanjih pogovorih. Slovar, ki ima preko 536 strani, bodo v prihodnjih tednih predstavili v Trstu, nato pa še v Ljubljani in Gorici. (dr) nova gorica - Za zasluge Zoltan Jan častni član Slavističnega društva Zagovornik in sogovornik Slovencev v Italiji V petek nas je iz Ljubljane dosegla vest, da so na slovenskem slavističnem kongresu, ki je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, razglasili za častnega člana Slavističnega društva Slovenije Zoltana Jana iz Nove Gorice. Priznanje ima posebno vrednost, saj na Primorskem častne člane slavističnega društva lahko preštejemo na prste ene roke. Za častnega člana ga je februarja 2008 predlagal upravni odbor Slavističnega društva Nova Gorica z naslednjo utemeljitvijo: »Izr. prof. dr. Zoltan Jan, državni svetnik, zgledno povezuje različna delovna področja. Njegovo prizadevanje, dosežki in uspehi so v čast slovenistični stroki, poklicu učitelja in Slavističnega društva Slovenije.« Zoltan Jan, rojen 11. novembra 1947 v Novi Gorici, je bil dve mandatni obdobji (1996-2000) predsednik Slavističnega društva Slovenije. Pripravil in vodil je več strokovnih seminarjev, vrsto nacionalnih in mednarodnih znanstvenih sestankov ter uredil zbornike prispevkov. Z referati je nastopil na strokovnih posvetovanjih in mednarodnih znanstvenih sestankih. Štirikrat je bil eden izmed vodij vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil član komisije za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah. Opravljal je vodilne funkcije v šolskih sindikatih. Leta 1993 je bil prvič, leta 2007 pa četrtič izvoljen za člana Državnega sveta Republike Slovenije kot predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja. Njegova osebna bibliografija obsega okrog 500 enot, 24 let je sourejal revijo Primorska srečanja. Zoltan Jan je v našem zamejskem prostoru stkal vezi s slovenskimi in italijanskimi kulturnimi ustanovami (Primorski dnevnik, Kulturni dom Gorica, Evropeistična akademija, ZTT, slovenska konzulta pri goriški občini, Tržaška univerza itd.). Navezan je na Gorico, kjer je do razmejitve živela njegova mama Bertica, aktivistka OF. Vseskozi je iskren zagovornik in sogovornik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V njegovem častnem članstvu v Slavističnem društvu Slovenije je zato zaobjeta brezmejna Primorska. (ik) Včerajšnje odprtje razstave v galeriji knjižnice bumbaca GORICA »Živi« fond Carla Michelstaedterja Razstava, ki so jo odprli v kletni galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli, ni posvečena Carlu Michelstaedterju, temveč njegovemu fondu, ki so ga dediči zaupali knjižnici na začetku 70. let minulega stoletja, zato da bi ga navezali na mesto. Dragoceno Carlovo zapuščino je hranila družina, zbral jo je zlasti oče goriškega filozofa in poeta, ki si je vzel življenje pri 23 letih. Mladim letom navkljub je Carlo Michelstaedter tudi danes med najbolj znanimi imeni goriške kulture, kot pričajo v knjižnici razstavljene knjige in študije. Na ogled so sicer ponudili nekaj njegovih pisem in risb ter predmetov iz zapuščine, predvsem pa je razstavljen »živi« fond, ki neprestano raste, v kolikor Carlove knjige še vedno objavljajo, prevajajo jih v tuje jezike, Carlo nastopa v romanih, njegove ilustracije so upodobljene na naslovnicah. Ob razstavi je knjižnica izdala vsebinsko bogato knjižico. Razstava bo odprta samo še danes med 9.30 in 19.30 ter jutri in v torek med 10.30 in 18.30; vstop in vodeni obiski so brezplačni. jamlje - Študijska izkušnja Nine Pavletič Na Kitajskem razred s 54 dijaki in popolno tišino Wu Fan in Nina Pavletič (desno), Ninin razred med samoučenjem (spodaj) Številni višješolci se odločajo za enoletno študijsko izkušnjo v tujini. Večinoma se odpravijo v kako evropsko državo ali pa v ZDA, devetnajstletna Nina Pavletič iz Ja-melj, dijakinja 5. razreda znanstveno-teh-nološkega liceja Simon Gregorčič iz Gorice, pa se je odločila drugače in preko programa AFS Intercultura opravila četrti letnik višje šole v sedem milijonskem mestu Nanjing na Kitajskem. »Kitajščine sem se učila že štiri leta, preden sem se odpravila na Kitajsko, tako da sem jezik nekako že obvladala, predvsem kar se tiče prebiranja znakov. Veliko težav pa sem na začetku svojega bivanja na Kitajskem imela pri govorjenju, saj se lahko zaradi zgrešenega tona izrazi popolnoma drugo besedo,« pravi Nina, ki je deset mesecev preživela pri družini, kjer je mama govorila izključno v mandarinščini, oče v narečju, hčerka Wu Fan pa je k sreči obvladala angleščino nadpovprečno dobro; z njeno pomočjo se je Nina takoj vključila v novo okolje. »Prvi mesec na Kitajskem je bil precej težaven, saj sem zbolela za gripo in preživela približno trideset dni v postelji. Med tem časom sem vsekakor spoznala, da je bila moja nova družina čudovita, saj je neprestano skrbela zame in naredila vse, da bi se počutila čim bolje«. Ko si je Nina opomogla, je bilo šolsko leto že pred vrati. »Podobno kot v Gorici sem obiskovala šolo s smerjo za biologijo, fiziko in kemijo, v razredu pa nas je bilo 54, kar je pri nas nepojmljivo. Kljub velikemu številu dijakov je v razredu vladala tišina, tako da sem iz predzadnje vrste odlično slišala profesorje, ki so predavali brez mikrofona. Veliko lekcij je potekalo s predstavitvami v računalniškem programu powerpoint, tako da je lahko vsak dijak z USB ključkom shranil celotno lekcijo, ne da bi mu ničesar ne ušlo. Organizacija je bila na višku, saj je vsaka učilnica razpolagala z računalnikom, projektorjem in televizijo«. Nina pojasnjuje, da je na Kitajskem šola prioriteta, saj je študentom prepovedano delati. Vsi dijaki so zelo marljivi in obiskujejo dodatne lekcije ob koncu tedna, tako da nikoli nihče ne ponavlja razreda. »Na Kitajskem dajejo precej pozornosti tudi evropski kulturi, saj smo se poleg evropske zgodovine učili tudi nauke evropskih filozofov«. Nina poudarja, da so naša prepričanja o kitajski hrani popolnoma napačna. Kobilic, mačk, psov in drugih eksotičnih jedi namreč ni nikoli pokusila, vsak dan pa je jedla riž z različnimi začimbami. Kitajci zelo radi jedo na najrazličnejše načine pripravljenega piščanca, hrana pa je v glavnem zelo pekoča, tako da se je začetno morala privaditi na nove okuse. Med številnimi zanimivostmi Nina pojasnjuje, da se veliko ljudi v Nanjingu premika z električnimi kolesi, zelo malo pa je motornih koles. »Spletnih strani, kot sta Facebook in Youtube, nisem uporabljala, saj na Kitajskem nista dostopni«. Nina je nad svojo kitajsko izkušnjo izredno navdušena, toliko da načrtuje, da bo novo družino obiskala že naslednje poletje, takoj po opravljeni maturi. Za izredno življenjsko izkušnjo je seveda Nina hvaležna znanstveno-tehnološkemu li-ceju Simon Gregorčič za podporo in Fundaciji Goriške hranilnice, ki ji je podelila edino štipendijo z lanskega razpisa za študij v tujini. (av) gorica - Jutri Vpisujejo v 91 tečajev univerze UTE Univerza za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice stopa v 25. akademsko leto. Jutri bodo začeli vpisovati v tečaje, ki jih bo letos skupno 91; lani, ko so našteli 685 vpisov, jih je bilo 81. »Dosegli smo najvišjo možno število tečajev, saj iz logističnih razlogov jih več ne bi premogli,« pravi predsednik UTE iz Gorice, Mario Ascari. Ustanova je rojena leta 1986 in ima sedež v večnamenskem središču v Ulici Baia-monti, kjer bodo z jutrišnjim dnem in do 15. oktobra sprejemali vpise, in sicer ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18. uro (z izjemo 13. oktobra), ob torkih, četrtkih in petkih pa med 9.30 in 11.30. Letna vpisnina znaša 60 evrov; poleg spremljanja tečajev in udeležbe na prireditvah daje pravico do znižane cene abonmaja ali posameznih vstopnic za gledališko sezono mestnega gledališča Verdi. Akademsko leto se bo začelo 13. oktobra ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ulici Roma. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. oktobra 2010 1 1 trgatev - Na Vipavskem do polovice manj grozdja, v Brdih z letino zadovoljni V blatu do kolen ni mogoče trgati pevma - Posledice obilnega deževja zadnjih tednov Odvajalni sistem kriv za škodo • I • • «v v • v pri cerkvi, novem igrišču in šoli Vipavski trgači foto n.n. »Letos, ko ni bilo toče, je pa vse drugo,« je v enem od vinogradov v bližini Renč potarnal vinogradnik Tadej Pavlica iz Dornberka, največji dobavitelj grozdja Kmetijski zadrugi Vipava, ki bo letos pridelal za polovico manj grozdja kot lani. Ob zadnjem obilnem deževju mu je narasla Vipava zalila štiri od skupno 25 hektarjev vinogradov. Zaradi debele plasti nanešene-ga mulja in deževnih dni, ki preprečujejo, da bi se razmočena tla posušila, v nekaterih nižinskih vinogradih sploh še ni bilo mogoče trgati. Delo zastaja, nepotrgano grozdje pa pospešeno gnije. Kot je pojasnila Monika Kosmač, enologinja v vipavski kleti, je letos že pred usodnim dežjem kazalo na to, da letina ne bo najboljša, saj je bilo zaradi večje vlage v vinogradih več bolezni, predvsem peronospore in oidija, pa tudi nastavki pri nekaterih sortah, najbolj pri malvaziji, so bili bistveno slabši. Pojasnila je tudi, da grozdja, ki se je med poplavami znašlo v vodi, zaradi nevarnosti mikrobiološke oporečnosti ni dovoljeno trgati in uporabljati za nadaljnjo predelavo. Zaradi vsega omenjenega pričakujejo v Agroindovi kleti kar za 40 do 50 odstotkov manjši odkup od običajnih 7.000 ton grozdja, kolikor ga od približno 800 kooperantov odkupijo vsako leto. V zvezi s kakovostjo grozdja, ki ima nekoliko nižje sladkorne Krajevni svet za Oslavje, Pevmo in Štmaver je na svoji zadnji seji ocenil, da se mnoga odprta vprašanja vlečejo v nedogled, pridružila pa so se jim še druga, ki se zlasti nanašajo na posledice obilnega deževja minulih tednov. Krajevni svet je v prejšnjih dneh namreč prejel pisna in ustna opozorila občanov, ki jih je velika količina vode najhuje prizadela. V nekaterih predelih Pevme, zlasti na odseku za cerkvijo, novim igriščem in osnovno šolo, je ujma povzročila precejšnjo škodo. Glavni krivec za poplavljanja je bil slabo urejeni odvajalni sistem s cevmi in kanali, ki so napolnjeni z nesnago in ponekod povsem zamašeni. Na ta problem bo krajevni svet opozoril pristojne službe in zahteval, da se z njim čim prej spopadejo, saj bi novo deževje lahko povzročilo dodatno škodo. Spet je bilo v ospredju vprašanje parkirnih prostorov pred pevmskim vrtcem in ob njem. Narejeni so bili začetni koraki in opravljena pripravljalna dela, nakar se je vse sku- paj spremenilo v milni mehurček. Dolga leta zahtevajo tudi preureditvena dela na pokopališčih v Pevmi in Štmavru, kar pa še ni prineslo premikov. Krajevni svet bo zato ponovno spodbudil pristojne občinske službe, da zadevo spravijo iz slepe ulice. Posebno pozornost so svetniki namenili uporabi denarja iz t.i. občinskega zakladka. Po dolgi razpravi so člani sveta izrazili zadovoljstvo za namenjena sredstva, niso pa soglašali z njihovo razporeditvijo. Sklenili so, da bodo poiskali pot do nekaterih občinskih odborništev za uskladitev potreb in financiranih posegov. Ob zaključku seje so svetniki odobrili sodelovanje na 21. jesenskem pohodu na Sabotin, ki bo v nedeljo, 24. oktobra, po že ustaljenem programu. Dogovorili so se tudi o poteku vsakoletne proslave ob prvem novembru pri spomeniku NOB v Pevmi in ob skupni grobnici padlim na pevmskem pokopališču. (vip) stopnje, pa je Kosmačeva izrazila prepričanje, da bo letina po kakovosti vseeno solidna, ne pa zelo dobra. V Vipavski dolini, kjer je skupaj okrog 2.500 hektarjev vinogradov, so s trganjem letos začeli v prvih septembrskih dneh, zadnje sorte pa načrtujejo potrgati do konca prihodnjega tedna. V zgornjem delu doline po zagotovilih Darje Marc, svetovalke za vinogradništvo na Kmetijski zadrugi Vipava, posledice narasle vode niso bile tako hude, zato je tudi škode manj. Povsem drugačna zgodba pa velja za spodnji del doline, kjer je okrog 1.300 hektarjev vinogradov, od katerih je bilo pred štirinajstimi dnevi poplavljenih 100 hektarjev, 40 tako, da je voda segla do grozdja in čez. Specialistka za vinogradništvo na no-vogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu, Mojca Mavrič, vseeno ni tako črnogleda. Po njeni oceni bo grozdja le za petino, morda četrtino manj. Poudarila je tudi, da je drugod po Sloveniji še bistveno slabše, a vseeno pristavila, da bo letošnjo sezono in trgatev najbolje čimprej pozabiti, saj so morali vinogradniki zaradi visoke ravni vlage in posledično nevarnosti raznih bolezni že pred obilnim dežjem dvakrat več škropiti z dragimi fitosanitar-nimi sredstvi, tako da so uspeli širjenje bolezni delno zajeziti. V Goriških Brdih, kjer je okrog 2.000 hektarjev vinogradov, so jo zaradi gričevnate lege odnesli bistveno bolje, saj jim obilno deževje ni povzročilo omembe vrednih posledic. S trgatvijo so začeli 10. septembra, zadnje grozde pa pričakujejo v vinski kleti do konca prihodnjega tedna. Bele sorte so že skoraj v celoti pobrali, prihodnji teden bodo trgali še cabernet sauvignon in cabernet frank, konec tedna pa še rebulo. Po besedah vodje svetovalne službe v kleti Brda, Gorana Jakina, bo grozdja za 15 do 20 odstotkov manj kot lani, ko so od 550 kooperantov odkupili 9.200 ton. Kakovost letine zaradi obilnega deževja v zadnjih dneh ne bo trpela, resda pa so sladkorne stopnje nekoliko nižje, tako da bodo tudi stopnje alkohola nižje, zato pa bodo vina bolj sveža in sadna. Nace Novak Pošta z novim direktorjem Goriški sedež italijanske pošte ima novega direktorja. To je Francesco Multineddu, ki je že bil direktor pošte v Bellunu, Trevisu in Trentu. Rojen je leta 1953 v Bellunu in uslužbenec poštev od leta 1984. Na direktorskem mestu v Gorici je nadomestil Maura Mar-ziarija. Multinedduju je že pisal podgorski rajonski predsednik Walter Bandelj in ga pozval, naj poskrbi za okrepitev poštnega urada v Podgori. Odprtje obvoznice v Vrtojbi V Vrtojbi bodo jutri ob 16. uri slavnostno predali v uporabo novo obvoznico, dolgo 2.820 metrov. Za večjo varnost so poskrbeli tudi z izgradnjo nadvoza za traktorsko pot in z osvetlitvijo priključkev z zavijalni-mi pasovi. (nn) Monografija o Ljubki Šorli Pri založbi Univerze v Novi Gorici je izšla monografija Ljubka Šorli (1910-1993). V njej so prispevki štirinajstih znanstvenikov iz Slovenije in tujine. Monografijo, ki bo predstavljena jutri na novinarski konferenci, je uredila Katja Mihurko Poniž. (km) V Rupi o Marku Vuku Prosvetno društvo Rupa-Peč in Goriška Mohorjeva družba prirejata predstavitev knjige Marko Vuk 1947-2004; v torek, 5. oktobra, ob 20.30 jo bosta na sedežu društva Rupa-Peč v Rupi predstavila prof. Marija Češčut in urednik Novega glasa Jurij Paljk. Izlet petdesetletnikov Letniki 1960 z Goriške bodo jubilej praznovali s celodnevnim izletom po slovenski obali. Zbrali se bodo v soboto, 9. oktobra, ob 8. uri na nekdanjem mejnem prehodu v Rožni dolini, od koder jih bo avtobus odpeljal do Kopra, kjer se bodo vkrcali na ladjo. Kdor se jim hoče pridružiti, lahko kliče na telefonski številki 340-5182969 (Patrizia) in 329-0703958 (Mirjam). Nov zimski urnik odvažanja Družba IRIS obvešča, da bo jutri na ozemlju tržiške občine stopil v veljavo zimski urnik za odvažanje odpadkov. Za dodatne informacije je na razpolago zelena številka 800844344. gorica - V Kulturnem domu študijsko srečanje z razstavo o nobelovcu Z Andricem Srbija razmišlja evropsko Pobudnik je Bojan Starec, čezmejna dvoživka, ki stanuje v Gorici, dela v Novi Gorici in veliko potuje po nekdanjih jugoslovanskih republikah Župan izroča veleposlanici goriška »solda« bumbaca SRBSKA VELEPOSLANICA NA OBČINI Podjetnike vabi na beograjski vrh Srbska veleposlanica v Rimu, Sanda Raskovič Ivič, je pred začetkom petkovega Andriču posvečenega dogajanja izjavila, da bodo goriški podjetniki dobrodošli na srbsko-italijanskem vrhu, ki bo potekal 14. oktobra v Beogradu. V občinski palači jo je sprejel župan Ettore Romoli, ob ambasadorki pa so bili še srbski generalni konzul v Trstu Vladimir Nikolič, Bojan Starec iz Centra za razvoj in sodelovanje regij jugovzhodne Evrope in Me-diterana ter Claudio Cressati, predsednik Evropeistične akademije. Veleposlanica je Romoliju izrazila priznanje zaradi njegove in nasploh italijanske podpore srbskemu priključevanju Evropski uniji. Pozvala ga je še, naj povabi predstavnike goriškega podjetništva na beograjski vrh, kjer bo poseben poudarek namenjen vzpostavljanju gospodarskih stikov. Župan se je za to obvezal in sogovornico opozoril na pozornost Gorice za balkanske države, kar je dobilo otipljivo obliko med zasedanjem mednarodnega foruma International Desk pred nekaj meseci. Tudi v Gorici se pripeti kaj pomembnega. Ne slučajno v Kulturnem domu. V petek se je pričelo študijsko srečanje z razstavo o Ivu Andriču, srbskem pisatelju, diplomatu in razumniku, ki se je rodil v Bosni, jo doživljal in posredoval svetu na tako mojstrski način, da si je zaslužil Nobelovo nagrado za slovstvo. Doslej je ostal edini na Balkanu s tako prestižnim naslovom. Večer je vodil in usklajeval Pio Baissero, direktor Ev-ropeistične akademije iz FJK. Povedal je, da se je zamisel za to pobudo porodila pred štirimi leti med italijanskim ambasadorjem Pasqualejem Antonijem Baldoccijem in direktorjem CDCR SEEMed Bojanom Starcem iz Gorice. Prvi med gosti je pozdravil novogoriški župan Mirko Brulc, ki si je zaželel, da bi razstavo prenesli tudi v Novo Gorico. Pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta je posredoval izkušnjo in poduk, ki ga je bil deležen med branjem Andričevega romana Most na Drini, za razumevanje razmer in miselnosti na Balkanu. Župan Ettore Romoli je povedal, kako je pomembno, da Gorica spozna pisatelja takšnega kova, predvsem pa diplomata evropskih razsežnosti in miselnosti. Na osnovi srečanja s srbsko ambasadorsko v Italiji, ki je za to priložnost prišla v Gorico, se je zavzel za čimprejšnji vstop Srbije v Evropsko unijo. Claudio Cressati je v vlogi predsednika Evropeistične akademije s sedežem v Gorici okrog osemdesetim prisotnim razložil izhodišča in namene svojega združenja ter poudaril, da stoji za dvodnevno pobudo kar nekaj dela in usklajevanja med različnimi osebami ter ustanovami. Organizacijske in izvajalske zasluge sicer nosijo tudi Muzej v Beogradu in znotraj njega Andričev muzej ter tržaška in vi-demska univerzitetna podružnica v Gorici. Bojan Starec, ki je zaslužen za sproženje sedaj uresničene zamisli, je čezmejna dvoživka: stanuje v Gorici, dela v Novi Gorici in veliko potuje po vseh državah, nekdanjih jugoslovanskih republikah. Ta prostor močno čuti iz gospodarskega, zgodovinskega, kulturnega in tudi emotivnega vidika. To je bila vzmet za sedanje dogajanje, ki se bo nadaljevalo tudi v Trstu, Novi Gorici, Rimu, Turinu, Beogradu in Bosni. Kustosinja Muzeja v Beogradu, Danica Jovo- V Kulturnem domu je na ogled razstava Andričevih pejsažev v Bosni, ki so jih julija letos posneli fotografi kluba Lo Scambio bumbaca vič Prodanovič, je izrazila zadovoljstvo nad polno malo dvorano Kulturnega doma, nato pa napovedala vrsto prireditev, ki bodo potekale v Beogradu in Bosni prihodnje leto, ko se bodo spominjali 50-letnice smrti nobelovca Andriča, ki se je med ostalim zelo zavzemal za povezavo jugoslovanskih narodov po prvi svetovni vojni, po drugi pa pripomogel s svojim diplomatskim delom, da je pristojno pro-moviral svojo državo. Zahvalila se je sodelavki Tatjani Koričanac, ki je strokovno pripravila razstavo pisateljevega življenja. Srbska ambasadorka v Rimu, Sanda Raskovič Ivič, je imela intelektualno političen govor, v katerem so se prepletale literarne in politične teme. Slednje so bile povezane z naporom Srbije, da se približa in čim prej vstopi v Evropsko unijo. Poslušalcem je posredovala nekaj podatkov iz preteklosti, ki pojasnjujejo, kako je Srbija že pred nekaj stoletij preusmerila svoja zanimanja od Turčije v Srednjo Evropo. Povedala je, da je Ivo Andrič imel evropsko vizijo, in izrazila zadovoljstvo, da se sedanje dogajanje odvija prav v obmejni Gorici; sicer pa je Italija najboljši sponzor glede pridružitve Srbije Evropski uniji. Z njo je Srbija navezala diplomatske stike že pred 130 leti. Ivo Andrič je bil nekdaj za konzula v Trstu in ambasadorja v Rimu. Govorno in vsebinsko bleščeč poseg je imel nekdanji italijanski ambasador in sedanji predsednik ISPRI v Rimu, Pasquale Antonio Baldocci. Posegel je v svet diplomacije, v svet evropskega duha - De Gasperi ga je imenoval za tajnika protokola ob podpisu Rimskega dogovora na začetku poti Evropske zveze - in njegove krize zaradi ponovnega porajanja nacionalizmov, v svet sedanje italijanske dekadentne politike, stvarnosti v Turčiji, ki ni več sovražnica krščanstva, in v Andričev literarni, politični ter intelektualni svet. Nekoliko ga je zaneslo, ko je zatrdil, da obmejni Italijani gotovo podpirajo vstop vseh držav na Balkanu v EU. Pevski zbor srbsko pravoslavne cerkve sv. Spi-ridiona v Trstu je za zaključek pod vodstvom ukrajinske Rusinje Ane Kaire zapel Mokranjčev 2. Ruko-vet, ponarodeli Tamo daleko in Kolo, zdravico Na mnogaja leta in nabožno Tebe, Boga hvalim. Zbor sestavljajo pevke in pevci različnih narodnosti: Bosanci, Slovenci, Rusinje, Grki, Bolgarke ... Srb je samo eden! Napovedoval je njegov član Armando Škerla-vaj z Opčin, ki je opisal nastanek tržaške pravoslavne cerkve in obrazložil vsebino vseh pesmi prisotnim italijansko govorečim Goričanom; tudi slovensko govorečih je bilo v dvorani troje. Med okrepčevanjem si je bilo mogoče v spodnjem foyerju Kulturnega doma ogledati Andričeve pejsaže v Bosni, predvsem v Višegradu, ki so jih na potovanju s člani Evropeistične akademije julija letos posneli avtorji iz fotografskega kluba Lo Scambio, Luciano Berini, Fabio Lescak, Leopold Meidl in Ervino Santarossa. (ar) 1 2 Nedelja, 3. oktobra 2010_GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Marij Čuk »Koktajl« z zrni popra in resnice Srečanje z avtorjem satiričnih kolumn in aforizmov Marij Čuk bo s svojo knjigo, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, v sredo, 6. oktobra, tudi na Goriškem. Srečanje z avtorjem, ki ima v svoji bibliografiji številne pesniške zbirke, prozo, gledališke uprizoritve in še marsikaj, bo tokrat nekaj posebnega. Gre namreč za izbor satiričnih kolumn, ki so izhajale v Športni prilogi Primorskega dnevnika in ki obravnavajo raznovrstne teme našega zamejskega, a tudi splošno slovenskega, italijanskega in mednarodnega življenja. Humoren koktajl torej, prijetno barvit in sočen, z zrni popra in resnice, kritičen in samokritičen, blizu vsakdanjosti, ljudem, tako da je požirek tega branja svojevrsten užitek. Pa ne le to! V knjigi je tudi izbor aforizmov in misli, ki jih Čuk izreka ob koncu slovenskega deželnega televizijskega dnevnika RAI in ki so se javnosti zelo priljubili. Skratka, dve in še več muh na en mah v zbirki z neobičajnim in dolgim naslovom ter v lični in neobičajni obleki. Tokratna predstavitev, ki jo Založništvo tržaškega tiska organizira v sodelovanju z društvom Hrast iz Doberdoba, bo ponudila še kaj več, saj bo književnik in televizijski urednik razkril delčke sebe in tistega, česar v knjižnih vrsticah ni, šlo bo tudi za razkrivanje njegovega dela in počutja, za nadgradnjo knjižne izdaje. Pogovor bosta namreč vodili Martina Kafol in Mai-rim Keber. Pričakovati je torej vsebinsko vznemirljivo srečanje z Marijem Čukom, ki se bo zgodilo ob izvrstni pijači v sredo ob 19.30 v prostorih turistične kmetije Cirila v Doberdobu. doberdob - Krvodajalci Človekoljubno navezo z Ljubljano utrjujejo z likovno kolonijo Območno združenje Rdečega Križa Ljubljana, združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Štarancana so v sodelovanju z združenjem prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba in družbo Rogos organizatorji likovne kolonije z naslovom »Ljubljana-Doberdob: združeni za solidarnost«, ki bo potekala od jutri do srede 6. oktobra v doberdobskem sprejemnem centru Gradina. »Prijateljstvo in solidarnost med zamejskimi krvodajalci in Rdečim Križem iz Slovenije utrjujemo že več desetletij, zato hočemo dosedanje sodelovanje potrditi s projektom, ki bo s pomočjo likovnih umetnikov dal novega zagona našim prizadevanjem za organizacijo raznih humanitarnih pobud,« pravi predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc. Od jutri do srede bodo umetniki nastanjeni na Gradini, v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri pa bo v sejni dvorani sprejemnega centra odprtje razstave vseh sodelujočih likovnikov in kiparjev. Krajši kulturni program bo oblikoval moški pevski zbor Jezero pod taktirko Zu-lejke Devetak. Likovna in kiparska dela, ki jih bodo ustvarili na Gradini, bodo prihodnje leto prodali na dražbi v Ljubljani. Izkupiček prodaje bo namenjen raznim humanitarnim ustanovam ter izobraževanju in mo-tiviranju mladih krvodajalk in krvodajalcev. Mladinska dramska skupina sovodenjskega kulturnega društva SOVODNJE Trojčki, nato V šotoru z medvedom, in sedaj? Z novim šolskim letom se začenja tudi nova sezona društvenega delovanja. V okviru le-tega bo kulturno društvo So-vodnje tudi letos za dijake in dijakinje nižje srednje šole organiziralo gledališko delavnico, ki ima za sabo že dveletno uspešno pot. Prve delavnice so se udeležili le trije fantje, ki so v Trojčkih odli- čno odigrali nenavadno vlogo nosečnic. Lani so se jim pridružila tri dekleta, ki so se ravno tako izkazala na odru v igri V šotoru z medvedom. Mladinska dramska skupina pod vodstvom Maje Devetak stopa torej v tretje leto. Prva vaja bo v petek, 8. oktobra, od 17. do 18. ure v sovodenjskem Kulturnem domu. K udeležbi vabijo vse srednješolce, ki bi se radi sprostili, preizkusili se na odrskih deskah in se predvsem pozabavali; za informacije se v večernih urah lahko obrnejo na Majo (tel. 328-2580940). CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: danes, 3. oktobra, ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI se bo 5. oktobra začela abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. Q Kino Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La Pas-sione«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.40 -20.00 - 22.10 »North Face - Una storia vera«. S Poslovni oglasi Izleti fl Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.00 »Cani e gatti«; 18.30 -21.15 »Inception«. Dvorana 3: 16.10 »Mordimi«; 17.40 -19.50 - 22.00 »La Passione«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »Il rifugio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.15 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 - 20.10 - 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria« (digital 3D). Dvorana 3: 15.20 - 18.00 - 20.40 »Incep-tion«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »La Passione«. Dvorana 5: 16.00 »Mordimi«; 17.30 -19.50 - 22.15 »Mangia, prega, ama«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »L'ulti-mo dominatore dell'aria« (digital 3D). Koncerti Hfl Osmice PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it 12. FOTOSREČANJE v organizaciji Skupine 75: v galeriji Tir Mostovna v Solkanu razstavljata fotografsko združenje Fatue (Mestre) in Paul David Redfern (Gorica); do 16. oktobra, ob sredah in četrtkih med 17. in 20. uro ter ob petkih in sobotah med 21. in 23. uro. V Hiši kulture v Šmartnem razstavljajo Giuseppe Orsini (Lodi), Mauro Paviotti (Castions di Strada), Fabio Rinaldi (Trst) in Marko Vogrič (Gorica); do 16. oktobra ob sredah in četrtkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V četrtek, 7. oktobra, ob 18.30 v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pittoli (Števerjan), Damijan Vidic(Ajdovščina) in Simon Zamar (Nova Gorica). V soboto, 9. oktobra, ob 18.30 v Modra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vižintin (Sovodnje). V soboto, 16. oktobra, ob 18.30 v Galeriji 75 v Šte-verjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje). V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava skulptur Vasilija Zbone; do 8. oktobra od torka do petka med 8. in 16. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro in ob prireditvah. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici je na ogled razstava grafik in fotografij Danila Jejčiča; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Čestitke V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v petek, 8. oktobra, ob 20.30 scensko glasbeni projekt Rusalke ženskega pevskega zbora Carmina Slove-nica. Predprodaja vstopnic po tel. 0481531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Iskrene čestitke ALJOSISOSOLU za uspešno dokončani master na MIB - School of Management v Trstu. Nona, starši in ožje sorodstvo. Te dni je na Poljanah slavila svoj rojstni dan ISABELLA DEVETAK. Iz srca ji želimo vse najboljše in da bi bila zmeraj tako pridna mama Adrija-na, brat Iztok, mož Fabio ter sinova Davide in Martin, ki ji pošiljajo vsak 20 poljubčkov. H Šolske vesti AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja: slovenščina (stopnji A1, A2), angleščina (stopnji A1, B1b), francoščina A1, španščina A1, Photoshop, ECDL start in splošno knjigovodstvo. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znaša 1evro/uro tečaja; informacije nudi tajništvo v Gorici, KBcenter, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: in-fo@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pričetek 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slovik.org, tel. 0481530412, www.slovik.org. Pričetek 8. oktobra. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predstavitev knjige »35 let Slovenske skupnosti na Goriškem« v torek, 5. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk. Sodelovali bodo novinarka Erika Jazbar, urednik Ivo Jevnikar in tajnik Ssk Julijan Čavdek. KRVODAJALCI SOVODNJE vabijo na praznovanje ob 33. obletnici delovanja danes, 3. oktobra: ob 9.30 zbiranje na trgu pred cerkvijo v Štandrežu, ob 10. uri maša, ob 11. uri polaganje venca v spomin padlim, ob 11.15 uradna slovesnost v Kulturnem domu Andreja Budala, ob 12.30 kosilo. V sklopu praznovanja bo v Sovodnjah v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 dobrodelna baklada za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica priredi 8., 9. in 10. oktobra izlet na Pohorje. Prevoz z lastnimi sredstvi; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici. Začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 048133288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Bu-si 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Infor-magiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481-494656). SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18. uri zasedala goriška sekcija. Sestanek bo potekal na goriškem sedežu stranke. Vabljeni še posebno vsi izvoljeni upravitelji. Ob 19. uri bo zasedalo še goriško pokrajinsko tajništvo. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) danes, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Prispevki David Brisko (Zorc) z družino daruje 100 evrov za vokalno skupino Sraka. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Ada Fachin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Giuliana Boschin iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni c. 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Nedelja, 3. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme po nedavnem vrhu v stekleni palači Združeni narodi in razvojni cilji tisočletja Dušan Kalc Velike okrogle budilke iz lepenke so kakor morje sonc porumenile Trg Santa Maria in Trastevere v Rimu. Trume mladih, opravljenih prav tako v rumeno, so jih razposajeno vihtele, zraven pa je ta ali oni navil svoj prenosni telefonček ali pravo budilko, da je trg preplavilo še glušljivo zvonenje in zvonč-kljanje, kot bi hotelo predramiti iz sna vse človeštvo. »Time to remember« (čas je, da se spomnimo) je z velikimi črkami pisalo pod kazalcema. In dejansko je bil namen te burne budnice predramiti iz polsna, če že ne iz sna, nekatere, ki so morda pozabili, kaj so bili obljubili pred desetimi leti. Tekel je september leta 2000. V Stekleni palači v New Yorku je potekal vrh tisočletja Združenih narodov, na katerem so se vladarji vseh držav članic obvezali, da bodo človeštvo oteli hudega zla skrajne revščine in zagotovili slehernemu prebivalcu tega našega planeta popolno pravico do razvoja. Zadevo so postavili črno na belo, opremili z obilico podpisov in jo imenovali Millenium Development Goals, ali Razvojni cilji tisočletja. Kakšni nameni so jih oplajali pri tem plemenitem početju? Našteli so jih osem: izničiti skrajno revščino in lakoto, doseči splošno osnovno izobrazbo, zmanjšati smrtnost otrok, izboljšati zdravje mater, boriti se proti HIV-AIDS-u in drugim boleznim, zagotoviti znosnost okolja in ustvariti svetovno razvojno partnerstvo. Vse to pa naj bi uresničili do leta 2015. Tako so takrat slovesno obljubili. Od takratnih obljub do leta njihove predvidene uresničitve sta minili že dve tret- jini časa. In kako kaže? Fantje in dekleta s stiliziranimi budilkami na Trgu Santa Maria in Trastevere so na svoje rumene majč-ke napisali: »Si nared za 2015?« in svoje vprašanje podkrepili tako, da so množično polegli na tlak ter s svojimi telesi izrisali številko 2015. Takšne in podobne oblike opozarjanja vladarjev sveta na izrečene obljube in sprejete obveze so se tiste dni in še kasneje pojavljale domala po vsem svetu. Na vseh koncih in krajih sveta so ljudje, navadni ljudje, ki običajno premorejo veliko več čuta solidarnosti od njihovih izvoljenih predstavnikov, slikovito in glasno spraševali mogotce, če se še spomnijo, kaj so obljubljali in če nameravajo resnično kaj ukreniti, da ne bodo obljube, kot se žal prepogosto dogaja, ostale le mrtva, ali komaj brleča črka. Pozivi k prebujenju so bili najbolj glasni v dneh pred 20. septembrom, ko so se v newyorški Stekleni palači spet sestali vladarji in drugi visoki predstavniki držav članic Združenih narodov prav z namenom, da bi preverjali, v kakšni meri se uresničujejo zadani cilji Deklaracije tisočletja in kaj bi bilo treba še postoriti do leta 2015, ki se bliža naglih korakov. Želje in pobude navadnih ljudi so šle v glavnem kot običajno mimo pozornosti medijev, dogajanje na newyorškem zasedanju pa je imelo pač le toliko odmevnosti, kolikor jo mediji običajno odmerjajo posegom zvenečih osebnosti, da s tem pihajo na dušo javnemu mnenju, kako pametno govorijo in kako koristno delo opravljajo njihovi gospodarji. Svetovni vrh je sedaj mimo, za sabo pa je pustil mešane občutke, da se stvari sicer premikajo, a ne dovolj hitro, skladno in prepričano, kot bi se morale. Nekaj sladkega priokusa so vlile nekatere (relativne) številke o rahlem upadanju lačnih v svetu, o prav tako rahlem zmanjšanju smrtnosti otrok, izboljševanju zdravja mater ter o nekaterih drugih humanitarnih zadevah. Vendar je sladkobo gladko presegel grenak občutek, da so nam običajni mogotci spet napolnili glave s kopicami novih obljub in lepih besed, med njimi tudi z nekaterimi dvoumnimi ali celo lažnimi, kar postaja vse bolj markantna značilnost sodobne politike brez etike in dostojanstva. Med (relativno) dobrimi vestmi je podatek, da je bilo letos v svetu lečnih »le« 925 milijonov ljudi, medtem ko jih je bilo lani 1,023 milijarde, kar predstavlja 9,6 odstotkov manj. To seveda še ne pomeni, pravijo pri Organizaciji združenih narodov, da je to število sprejemljivo. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellich je na zasedanju povedal, da je bilo učinke mednarodne pomoči čutiti do leta 2005, ko se je število revnih v svetu s 52 odstotkov v letu 1981 zmanjšalo za polovico, toda finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008, je vse pokvarila ter prispevala, da se je število revnih spet povečalo za 64 milijonov. Prav tako se je število smrti med otroki pod petim letom starosti zmanjšalo od 12,6 milijonov v letu 1990 na okrog 8,8 milijonov leta 2008. Tudi stopnja smrtnosti se je znižala za 28 odstotkov. Toda po Zoel-lichu so se s krizo tudi na tem področju stvari krepko zaostrile, kar lahko ima za posledico, da bo do leta 2015 predvidoma umrlo 1,2 milijona otrok, da morda 350 tisoč otrok ne bo končalo osnovnega šolanja, in da 100 milijonov ljudi še naprej ne bo imelo dostopa do pitne vode. Kar zadeva smrtnost žensk, je bil po poročilih OZN prav tako dosežen občuten napredek, vendar še daleč pod zastavljeno ravnjo. Na Times Square-u v New Yorku je Amnesty International namestila uro, ki šteje smrti nosečnic ob porodu po svetu in je začela teči pri številu 5,3 milijona, kolikor jih je umrlo zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe od leta 2000. Samo med trajanjem ne-wyorškega vrha naj bi jih umrlo okrog 3700. Vse storjeno torej še zdaleč ni dovolj in bo treba do leta 2015 še veliko truda, da se približamo pravim ciljem tisočletja. Po drugi strani so na zasedanju ugotavljali, da so se povsod po svetu proračuni za izobraževanje zmanjšali za 4,6 milijarde dolarjev, kar je v zadnjih letih poslabšalo položaj v mnogih manj razvitih državah, začenši s Somalijo in Haitijem. In tudi na področju podnebnih sprememb ni videti zadovoljivih premikov. Potem ko je lani klavrno propadel vrh v Koebenhavnu in dokazal, da so gospodarski interesi velikih držav še vedno veliko pred interesi po izboljšanju življenjskih pogojev na našem planetu, so tudi letošnja pogajanja v Bonnu dokazala, da smo še vedno v slepi ulici, da morajo velike države šele dokazati, da so velike in da se bo polarni medved, kot simbol preteče nevarnosti, ki jo za zemljo in zemljane predstavljajo podnebne spremembe, žal še naprej oklepal nevarno ta-lečih se ledenih plošč. Morda bodo kaj novega prinesla konec leta pogajanja v Can-cunu, vendar dosedanja praksa od Kjota dalje dokazuje neverjetno trmo vladajočih, medtem ko narašča zaskrbljenost ljudi, ki že spet izkazujejo večjo zrelost od njihovih izvoljenih (ali avtoritarno postavljenih) predstavnikov. Kaj lahko še rečemo o vrhu ZN? Med pozitivne note velja prišteti obljubo o 40 milijardah dolarjev, ki naj bi bili namenjeni za izboljšanje zdravja mater in otrok in kar naj bi po mnenju generalnega tajnika ZN Ban-Ki-Moona rešilo 16 milijonov življenj do leta 2015. Znesek ni zanemarljiv. Z njim se da marsikaj doseči, a kaj ko dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da ne gre za povsem novo denarno pomoč, temveč da so v omenjenem znesku zaobjeta nekatera že prej obljubljena in doslej še ne izplačana sredstva. Čisto novega denarja torej naj bi bilo "le" 27 milijard dolarjev. Sicer pa gre še dodati, da so med darovalci poleg nekaterih bolj ali manj bogatih držav tudi nekateri bogati posamezniki, kot sta miljarderja Bill Gates in Mehikanec Carlos Slim, nekatere mednarodne nevladne organizacije in celo nekatere multinacionalke, kot so The Body Shop, LG Electronics, Pfizer, Glaxo, Johnson&John-son. Resno se sprašujem, ali te velike kor-poracije, ki so v veliki meri odgovorne za uničevanje krajevnih gospodarstev v imenu lastnih dobičkonosnih interesov, za siromašenje okolja in naravnih ter človeških resurzov, za uvajanje neokolonialističnega izkoriščevanja revnih in nerazvitih v imenu svobode trga in profita, kažejo svojo ra-dodarnost zaradi občutkov krivde, ker pač z eno roko nekaj malega dajo, z drugo pa veliko, veliko vzamejo, ali iz gole hinavšči-ne, ki postaja žal vse bolj cenjena vrednota v današnjem svetu in se napaja bo igno-ranci in naivnosti, ki je, kot bi rekel Moni Ovadia, tisto čustvo, s katerim je tlakovana pot prevar. Velike rudniške, naftne, rokodelske, finančne in razne industrijske in kmetijske korporacije so v imenu zaslužka skozi vse prejšnje stoletje, in to počenjajo še naprej, s pomočjo vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago, od znanosti in tehnologije, do ideološke propagande in vojaške sile, ustvarjale možnosti za nemoteno ropanje sveta. To se na še posebno dramatičen način kaže na področju nadziranja in ropanja kmetijskega oziroma prehrambenega sektorja, kjer se nekateri prekomerno debelijo na račun premnogih, ki so zaradi divjega liberi-stičnega izkoriščanja prisiljeni nevarno hujšati. »Če nadzoruješ naftni sektor, nadzoruješ države, če nadzoruješ prehrano, nadzoruješ ljudstva,« je trdil ameriški državni sekretar in Nobelov nagrajenec za mir (!?!) Henry Kissinger. Zato dokaj smešno zveni, da se takšne korporacije silijo v ospredje, kadar se govori o reševanju lakote v svetu in sploh o ciljih tisočletja. Če se povrnemo k bolj spodbudnim notam, moramo omeniti poseg ameriškega predsednika Obame, ki se je nekako dotaknil vprašanja kričečih razlik med razvitimi in nerazvitimi, med revnimi in bogatimi, ki še vedno nekako velja za tabu temo. Pomoč za razvoj po njegovem ni le moralen, temveč tudi strateški in gospodarski imperativ. Če bodo tudi revnejši bolj bogati, bo svet stabilnejši in se bomo lažje izognili nasilnim ekstremizmom. Odpravljanje razlik med ljudmi naj bi po mnenju neohumanistov in razsvetljenih mislecev vodilo k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju. To pa pomeni ustvariti pogoje za pravičnejšo razdelitev svetovnega bogastva ter za boljše gospodarske in družbene odnose, ali z besedami kitajskega modrijana Kuan Čuja: »Če poseješ žito enkrat, boš žel le enkrat. Če posadiš drevo, boš obiral sadove desetkrat. Če boš poučil ljudstvo, boš obiral stokrat.« Hkrati pa »Če daš nekomu ribo, se bo nahranil enkrat, če ga naučiš ribariti, se bo hranil vse življenje.« V tem pogledu predstavlja 40 (ali 27) obljubljenih milijard le ribo, medtem ko se ne-wyorški vrh ni poglobil v temo ribarjenja. Tudi predlog francoskega predsednika Sarkozyja (ki je najbrž hotel nekoliko popraviti svoj zaradi izgona Romov pokvarjen imidž), da bi v državah članicah obdavčile finančne tranzakcije ne predstavlja še ribiške mreže, še zlasti, ker veliko držav, z Obamovimi ZDA na čelu, ne gleda na Tobin tax s simpatijo. Iz povedanega kaj hitro lahko izluščimo ugotovitev, da je bil nedavni vrh običajno sprehajališče dobrih namenov brez posebnih zaključkov in brez prave strategije. Svet je še naprej v zadregi in v precejšnjem iskanju samega sebe. S padcem Berlinskega zidu so se dokaj hitro razdrobile stranke in ideologije in svet se je znašel pred novimi izzivi, začenši z glo-balizacijo, masovnimi preseljevanji narodov, problemi zaposlovanja, na katera današnja politika ni sposobna dati učinkovitih odgovorov in raje rine po utečenih poteh, ki danes ne vodijo več nikamor, kvečjemu v prepad. Ob vsem tem pa se spet in spet postavlja tudi vprašanje vloge Organizacije združenih narodov in njene stvarne moči, da odloča in odloči tudi mimo volje močnejših držav. Pomenljivo je že dejstvo, da je bila ob nastopu Obame dvorana Steklene palače natrpana in da se je po nastopu izpraznila, v dokaz, da se v svetu ne premakne bilka, če to ni všeč ZDA (kmalu, če že ne, bo to veljalo tudi za Kitajsko). Nekdo je pred leti dejal, da »Združeni narodi niso bili ustvarjeni zato, da bi ponesli človeštvo v nebesa, temveč da bi ga rešili pred peklom«. Žal jim tudi to drugo v mnogih primerih ni uspelo (in, kot je pokazal tudi nedavni vrh, ne uspeva) zaradi sebičnosti (in nadutosti) predvsem velikih držav, ki, kot rečeno, ne znajo postati velike in se ne znajo otresti nore kompetitivnosti, ki se kot prekletstvo oklepa človeka s kremplji težko odpravljivih živalskih instinktov. Tu bi lahko zaključili z nizozemskim renesančnim humanistom Erazmom Ro-terdamskim, ki je zapisal: »Spopadajo se narodi proti narodom, mesta proti mestom, stranke proti strankam, vladarji proti vladarjem, človeštvo pa zaradi neumnosti ali ambicije dveh možicljev, ki jima je usojeno, da bosta od enega trenutka do drugega končala svoje minljivo življenje, gre v propad.« Toda raje verjamemo, da se vendarle da še marsikaj dobrega narediti, čeprav bo potrebnega še veliko dela in truda ljudi, med katere lahko prištejemo tudi slovenskega predsednika Türka, ki je na zasedanju zaključil svoj poseg s pomenljivimi besedami: »ZN so že od nekdaj bili dom za najtežje rešljive svetovne probleme. Hkrati pa so že od nekdaj pomenili upanje in obete za boljši svet. Pokažimo, da lahko to upanje in obete izpolnimo.« Pridružujemo se z vsem srcem temu upanju. 14 Nedelja, 3. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME / V letošnjem šolskem letu smo nekateri učenci 2.B razreda pod mentorstvom profesorice Viljene Devetak spoznavali navade naših prednikov skozi leto. Babice, dedke, pa tudi naše starše in prijatelje smo spraševali, kako so praznovali božične in novoletne praznike, kako so preživljali 1. november, kako so se veselili ob pustu in velikonočnih praznikih. Spoznali smo, da se je v letih marsikaj spremenilo, kar nekaj navad pa je še živih in tudi mi, najmlajša generacija, smo še del njih. Naš razred ne sestavljejo le učenci slovensko govorečih družin, zato je bilo res zanimivo spoznati tudi navade v italijanskem okolju in celo v Združenih državah Amerike. Odprl se nam je nov, pozabljeni svet, s katerega je potrebno pobrisati prah, ga obuditi v življenje, mu povrniti vrednost z lastnim spoštovanjem, saj kaže na naše korenine, naš izvor. BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Ko sem bila majhna, smo dan pred božičem pospravljali hišo in pomagali očetu pospravljati seno. Po vsem tem smo postavili jaslice in drevesce. Ko se je zveče-rilo, smo popili en kozarec mleka in pojedli kos kruha, ki ga je spekla babica. Potem smo se odpravili peš v Števerjan k polnočnici. Za božič nismo pričakovali Božička in tudi kosilo ni bilo toliko bogato kot danes. Mama nam je na krožnik dala župo, meso, zelenjavo in krompir, ki smo ga rili dneve prej. PUST Za pusta se nismo toliko oblekli kot zdaj. Kar smo dobili v omari, smo si nataknili. Na primer smo si oblekli kakšne stare cunje in rjuhe. Hodili smo okoli po vasi. Dajali so nam moko, jajca in kakšno pecivo. Zraven so nam dali bombone. VELIKA NOČ Za veliko noč sem šla k maši ob štirih zjutraj. Druga maša je bila ob desetih in tretja maša je bila ob šesti uri, ko smo nesli tudi dobrote, da bi jih pože-gnali. Ko smo prišli domov smo pojedli nekatere dobrote, tudi potico, ki jo je naredila nona. Šli smo barvat pirhe in potem smo šli spat. INFORMATOR: Nada Lango KRAJ IN LETO ROJSTVA: Stomaž, 1940 KRAJ IN LETO ZAPISA: Števerjan, 2010 ZAPISOVALKA: Lucija Lango BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI V mladih letih sem se veselil Božiča. Skrbno sem pripravljal jaslice.Vsak dan, ko sem vstal, sem postavil Jezuščka v hlevček. Čredo ovc, ki sem jo prejšnji večer spravil v štalo, sem jo zjutraj spet postavil na pašnike. Na pogrnjeni mizi nas je čakala topla potica. Dopoldne se je cela družina odpravila k maši. Za božično kosilo je moja mama pripravila okusno kosilo. Jedli smo palačinke s špi-načnim nadevom ali mesno lazanjo. Za glavno jed smo spekli zajca ali kokoš. Zaključili smo vedno z dobro slaščico, na mizi je bilo vseh vrst piškotov in dobro vino. Dobil sem tudi majhno darilo, nekaj čokolade, arašidov, mandari-nov. Na mizi so bile prižgane štiri sveče, ki so bile v smrekovem vencku. INFORMATOR: Renato Keber KRAJ IN LETO ROJSTVA: Ceglo, 1964 ZAPISOVALEC: Tereza Keber KRAJ IN LETO ZAPISA: Ceglo, 2009 MAČKA IN MASLO Je nesla mačka maslo po Sukani, se je ustaula na funtani. PR PALKOVI HIŠI Pr Palkovi hiši so ulovili tri miši, so rekli tako, da je dobro meso. INFORMATOR: Milena Prinčič KRAJ IN LETO ROJSTVA: Solkan, 1961 ZAPISOVALEC: Jakob Leban KRAJ IN LETO ZAPISA: Solkan, 2009 PUST Za pusta smo se našemili tako, da smo si oblekli stare rjuhe in kakšne strgane stvari, da je zgledalo bolj strašno. Hodili smo po hišah ter prosili za jajca, klobase ali denar. Ljudje so dajali moko, bogatejši pa denar. Ko smo prišli domov, smo s tisto moko, če smo jo dobili, spekli kruh ali naredili piškote. Jajca pa smo jih pojedli za zajtrk ob posebnih priložnostih. Klobase smo skuhali ob nedeljah, ker je bilo družinsko kosilo. INFORMATOR: Jernej Leban KRAJ IN LETO ROJSTVA: Solkan, 1969 ZAPISOVALEC: Jakob Leban KRAJ IN LETO ZAPISA: Solkan, 2010 PRAZNOVANJE OB DNEVU MRTVIH Za prvi november imamo navado, da gremo na pokopališče, prižgemo sveče in molimo.Urejamo, ter damo novo cvetje na grob. Spominjamo se na sorodnike, ki so umrli. Ko pridemo domov, prižgemo svečo na okenski polici ter ob njej molimo dva dni. SVETI MIKLAVŽ Za svetega Miklavža smo šli v cerkev in ga tam pričakali. Otroci smo se oblekli v angelčke in odšli k Miklavžu in ga pripeljali v cerkev. Ko je sveti Miklavž prišel, je počasi odkorakal do oltarja in tam začel peti pesem in vsi otroci smo peli za njim. Ko nam je dal darila (ponavadi kakšen majhen pov-štrček), smo se otroci odpravili domov. Doma nas je čakalo še eno darilo od družine, ampak za ga odpreti, smo morali počakati sorodnike, saj smo imeli skupaj večerjo in po večerji smo odprli darila. V darilih je bil ponavadi kakšen mandarin ali jabolko. BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Za Božič smo z domačimi priredili večerjo. Skuhali smo klobase ali spekli purana, zajca. Božič je bil najpomembnejši čas v tistih letih in zato smo priredili veliko praznovanje. Zjutraj smo odšli k maši in tam bili dve uri, ko smo prišli domov, nas je čakalo družinsko kosilo. To je bil najlepši praznik v celem letu, saj se je dobro jedlo. Novo leto smo pričakali doma in že, ker ni bilo točne ure, smo poslušali, kdaj so ljudje začeli kričati in praznovati. Vedeli smo, da je novo leto in smo začeli piti vino, šnopc ali penino. Jedli smo šalam, kruh in domači sir. VELIKA NOČ Pripravljali smo se na Veliko noč že za velikonočni četrtek. Babica je pekla menihe in ptičke, moja teta Milena pa buhtelne. V cerkev je ponavadi šla mama, ki je nesla šalam, menihe, buhtelne, sir ... (vse kar je bilo v košari) že-gnat. Po maši je bilo družinsko kosilo in potem smo se družili do večerje s prijatelji. INFORMATOR: Stanislava Leban KRAJ IN LETO ROJSTVA: Solkan, 1939 ZAPISOVALEC: Jakob Leban KRAJ IN LETO ZAPISA: Solkan, 2009 VRANE Vrane družijo se rade, pet na veji jih čepi, ena pade ustreljena, koliko jih še sedi? INFORMATOR: Bruna Jež LETO ROJSTVA: 1937 ZAPISALA: Nataša Klanjšček KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica 2009 PIKA NOGAVIČKA Pika Nogavička, ima rdeča lička, nosek pa rumen vija vaja ven. INFORMATOR: Lucija Lango KRAJ IN LETO ROSTVA: Šempeter, 1997 KRAJ IN LETO ZAPISA: Števerjan, 2010 ZAPISOVALKA: Lucija Lango PRAZNOVANJE OB DNEVU MRTVIH Ko sem šla na pokopališče, sem šla h grobovom svojih sorodnikov. Ko sem prišla domov, je hčerka naredila kosilo za vse, za celo družino. Spekla je domači kruh, košček mesa in pecivo. Zvečer, preden smo šli spat, smo prižgali še svečo, ki je gorela celo noč. SVETI MIKLAVŽ V tistem času nismo bili bogati. Morala sem vsak dan po mleko. Ampak tisti dan sem šla popoldne, ker sem se bala svetega Miklavža. Nastavila sem re-šeto, koš ali krožnik. Dobili smo: jabolko, pomaranče, orehe, lešnike in zraven tudi šibo. Včasih, ko je bil sveti Miklavž bolj bogat, je prinesel zraven vsega tega tudi kape, nogavice, čokolado, bombone ... Bali smo se tudi hudiča, ki bi nam ukradel vse sladkarije in nam pustil šibo. INFORMATOR: Marta Fučka KRAJ IN LETO ROJSTVA: Stomaž, 1940 KRAJ IN LETO ZAPISA: Števerjan, 2010 ZAPISOVALKA: Lucija Lango Utrinki iz življe ŽIVEL JE MOŽ Živel je mož imel je psa, lepo ga je redil. Nekoč mu ukradel je kos mesa, zato ga je ubil. Prišli so drugi psiin videli mu grob. Postavili mu spomenik, na njem je pisalo:Živel je mož ... PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH Mi imamo navado, da za prvi november gremo na pokopališce in vžgemo svečo in se spominjajo na naše drage, ki so umrli. Ob drugem novembru pa nimamo nobene posebne navade. SV. MIKLAVŽ Svetemu Miklavžu sem pisala pismo, v katerem sem se predstavila in mu povedala, katere igrače bi si najraje želela. Pismo sem zaprla in ga postavila na zunanje okno skupaj s piškoti in kozarcem mleka. Naslednjega dne pisma ni bilo več in niti piškotov in mleka. Isti večer me je mama peljala na miklavže-vanje v Kulturni dom, kjer sem srečala svetega Miklavža in ga spomnila na moje pismo. Ko smo se vrnili domov, smo dobili darila, ki niso bila vedno tista, ki smo jih prosili, a smo bili vseeno veseli. BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Na prvi dan božičnih počitnic smo šli nabirat mah za jaslice, v popoldanskih urah pa smo šli kupit resno jelko v Gorico. Tako smo imeli vse potrebno, da smo naslednjega dne vsi skupaj pripravili bodisi jaslice kot drevček. Na bozično jutro smo šli k maši, mama pa je navadno pripravila praznično kosilo. Zjutraj smo tudi odprli darila, ki smo jih našli ob drevčku. Popoldne smo navadno obiskali sorodnike in jim voščili vesele praznike. PUST Ko sem bila otrok, sem se vsako leto oblekla v kako pustno masko. Najraje sem imela obleko princeske. Na pustni torek sem šla oblečena z masko v šolo, kjer se je začelo pustno rajanje. Vsi otroci smo se postavili v krog in se posamezno predstavili. Popoldne pa smo se po skupinah ločili in hodili po vasi od hiše do hiše, da bi ljudem pokazali naše maske. Nabirali smo, kar so nam ljudje ponujali. Nekateri so nam dali denar, nekateri pa tudi bombone, jajca, čokolado, piškote in podobno. Ko smo se venili domov, smo si razdelili vse te dobrote. Navadno nam je mama že v soboto pred pustom spekla krofe, miške in štravbe. INFORMATOR: Nataša Čaudek KRAJ IN LETO ROJSTVA: Gorica, 1971 ZAPISOVALEC: Ivan Persoglia KRAJ IN LETO ZAPISA: Sovodnje, 2010 PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH Po obisku grobov sta nas čakala lep kos mesa in kuhana buča. Televizije nismo imeli, zato smo šli hitro spat. Prižgali smo tri sveče in zaspali. Ob 4.uri smo se zbudili in ugasili sveče. Zaspali smo in zjutraj, ko smo vstali, smo na mizi dobili obilen zajtrk. INFORMATOR: Klara Markočič KRAJ IN LETO ROJSTVA: Ceglo, 1934 ZAPISOVALEC: Tereza Keber KRAJ IN LETO ZAPISA: Ceglo, 2009 ENA DVA Ena, dve -kam pa gre ? Tri, štiri -po krompir. Pet, šest -krape jest. Ko je sedem, se usedem. Ko je osem, že kosim. Ko je devet, je trebuh napet. Ko je deset, bi rad že spet. INFORMATOR: Elija Zavadlav KRAJ IN LETO ROJSTVA: Štandrež, 1996 ZAPISOVALEC: Pierre Nanut KRAJ IN LETO ZAPISA: Štandrež, 2009 PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH V Ameriki se 31. oktobra praznuje Halloween. Večina otrok praznuje Halloween. Dan prej otroci zberejo, kaj si bodo oblekli. Hišo okrasijo z bučami in kartoni, ki imajo obliko pajka ali zmaja. Kupijo buče, tako da jih okrasijo in da jim naredijo oči, nos in usta. Seveda dajo vanje tudi svečo. Z ostanki buče skuhajo "pumpkimppie", tipično hrano. Otroci trkajo na vrata hiš in vprašajo: "Ttrick or treat?" (sladica ali hec?). Ljudje jim dajo malo denarja ali nekaj sladkarij in, če ne dajo ničesar, jim otroci nagajajo. PUST V večini Amerike se pusta ne praznuje, na primer v Kaliforniji, v kraju, kjer sem se rodila in živela, se ni praznovalo pusta. Ko sem nekaj let živela v Trstu, sem tam v pustnem času pekla štravbe. V Ameriki se namesto pusta praznuje Halloween. INFORMATOR: Annamaria Tomasich KRAJ IN LETO ROJSTVA: Kalifornija, 1960 ZAPISOVALEC: Pierre Nanut KRAJ IN LETO ZAPISA: Štandrež, 2010 / NEDELJSKE TEME enja naših prednikov PRAZNOVANJE OB DNEVU MRTVIH Leta 1950, ko sem bila stara 9 ali 10 let, sem praznovala prvi november z družino in sorodniki. Za praznične dni sem se zbudila malo pozneje kot ponavadi. Umili smo se in oblekli smo si praznična oblačila. Po zajtrku smo peš odšli k sv. maši v Rupo. V tistih časih pri je bilo maši veliko otrok. Peli smo pesmi in smo dobro in pridno poslušali duhovnika. Po maši smo z družino šli na pokopališče, kjer so naši starši grobove okrasili s cvetjem. Nato smo se vrnili za kosilo. Popoldan okrog 14. ure smo se vrnili v cerkev, kjer je bil blagoslov. Po blagoslovu smo se s procesijo, ki jo je vodil duhovnik, vrnili na pokopališče. Duhovnik je blagoslovil grobove in pri vsakem grobu je zmo-lil molitev. Strežnikom smo darovali denar. Pri procesiji so stregli samo fante. Za dan mrtvih so prihajali vsi oddaljeni sorodniki. S sorodniki smo se vrnili domov in pekli kostanje. Strežniki pa so v zvoniku zvonili zvonove pozno v noč. 2. novembra smo obiskali pokopališča po drugih vaseh. MIKLAVŽEVANJE Ko smo bili otroci, smo nestrpno čakali Sv. Miklavža. Bili smo zbujeni do poznih ur in poslušali smo vsak hrup po sobi. Bili smo revni in Miklavž nam je za tisti čas prinašal lepa darila. Nosil je jabolka, rožiče in včasih celo eno punčko iz cunj. Zelo smo se zabavali, zelo smo bili ponosni, saj nekateri otroci niso dobili nič. BOŽIČ Skozi vse leto smo shranjevali ovitke bonbonov in čokolad. Obešali smo ovitke bonbonov na božično drevesce. Bila sem zelo srečna, ker je moj oče delal v Švici in, ko se je vračal, mi je prinašal zelo dobro čokolado. V papirčke smo zavijali predvsem orehe in lešnike, obešali smo tudi pomaranče ali ja-bolke. Sušili smo mah, da bi ne pokvaril jaslic, ki so bile narejene iz lepenke ali krede. Pri polnočnici je bilo veliko otrok. Sedeli smo kar na tleh, tudi če ni bilo ogrevanja. Za Božič nismo dobili daril, a smo bili zelo veseli. PUST Bila je revščina, zato smo se za ta dan oblekli s starimi oblekami, ki so stale na kašči. Hodili smo od hiše do hiše in peli ali plesali. Gospodar nam je daroval klobase, jajca ali vino. VELIKA NOČ Za velikonočno kosilo smo vedno jedli dobrote in si kupili nova oblačila. Pozimi se je družina grela ob peči v kuhinji, zato je strop bil temne barve. Za ta dan smo pa že teden prej začeli čistiti hišo. Pred pričakovanjem kosila pa je v vse hiše prišel župnik in blagoslovil te naše revne domačije. INFORMATOR: Milojka Ožbot DATUM ROJSTVA: Sovodnje, 1941 ZAPISALA: Alexanda Marussi LETO ZAPISA: Sovodnje, 2009 PIŠKE Mala sem bila, piške sem pasla, piške so čivkale, jaz sem pa rasla. Mamica moja piške prodala, piške so čivkale, jaz sem jokala. PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH Moja babica je ob prvem novembru prižgala svetilko z gorilnim oljem za verne duše . Svetilka je gorela dan in noč. Kuhali smo ajdovo polento z golažem. Jedli smo tudi pečene kostanje in pili rebulo. SV. MIKLAVŽ Mi smo čistili čevlje in jih pustili pod oknom s piškotom ali pomarančo za Miklavža. BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Pred božičem smo pomagali delati jaslice v cerkvi. Ob polnoči smo šli k polnočnici. Po polnočnici so žene iz vasi pripravljale čaj in kuhano vino. Ob božiču smo imeli božično kosilo s sorodniki in smo jedli dosti sladic, ki smo jih v predbožičnem času pripravili. Po kosilu so babice pele božične pesmi. PUST Ko sem bila jaz majhna, so se vaški običaji že zgubili. Mi otroci smo se našemili in zabavali s sošolci med poukom. Ko je bil moj oče mlad pa so običaji bili še živi.V vasi se je zbrala klapa mladih in se namaškarala, da jih ni nihče spoznal. Z burelo in s harmoniko v rokah so prepevali in plesali od hiše do hiše. Ljudje so darovali, kar so doma imeli, ponavadi sladice, jajca, bogatejši nekaj denarja. Zvečer so se ustavili v vaški gostilni. Kelnerca jim je ocvrla z jajci frtaljo, z denarjem, ki so ga dobili pa so si kupili pijačo in so praznovali do pozne noči. VELIKA NOČ Kot otroci je bila navada barvati pirhe. Zbrali smo najlepše liste ali rožice trobentic. S pomočjo najlonske nogavice smo jih pritrdili na jajčka. Jajca smo skuhali v vodi skupaj z olupkom čebule, špinačo ali z rdečo peso. Nato smo velikonočne pirhe nosili žegnat na dan vstajenja. Navada je bila tudi, da na smo Veliko noč šli k vstajenju ob 5. zjutraj. Ko smo se vrnili domov, nas je čakal zajtrk z žegnje-nim kruhom, kuhanim pršutom in hrenom. INFORMATOR: Liliana Primožič LETO ROJSTVA: 1963 ZAPISALA: Nataša Klanjšček KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica, 2010 VELIKA NOČ Pred Veliko nočjo smo zjutraj požegnali gobe, zvečer pa kruh. Gobe smo zažgali, potem pa blagoslovili hišo. Otroci so mahali z rokami, tako da se gobe niso ugasnile. Za Veliko noč smo se ob 5. ali 6. uri zbudili in šli k maši. Zvonila je glorija, ker je bilo vstajenje Kristusa. Za zajtrk smo pili kavo in vanjo močili blagoslovljen kruh. Ob deseti uri je bila spet Sveta Maša. Za kosilo, smo jedli juho in krompir, za večerjo pa piščanca. Na mizi nam je mama prerezala nekaj kosov potice. INFORMATOR: Matilda Keber KRAJ IN LETO ROJSTVA: Ceglo, 1927 ZAPISOVALEC: Tereza Keber KRAJ IN LETO ZAPISA: Ceglo, 2010 PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH Ko sem bil otrok, smo vsako leto, brez izjem, hodili za 1. in 2. november na pokopališče. Molili smo od 9. zjutraj do ure kosila. Ko smo se vrnili domov, je že moja babica skuhala kosilo. Živeli smo v mestu , zato ni bilo veliko dela. Za večerjo smo pekli kostanje in veselo peli v dnevni sobi z bratom in sestro. INFORMATOR: Remigio Sirok KRAJ IN LETO ROJSTVA: Gorica 1931 ZAPISOVALEC: Lorenzo Codromaz KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica, 2009 BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Božiča nismo praznovali, zato nismo dobili daril. Hodili smo k polnočnici, nato pa šli spat. Za novo leto nam je Dedek Mraz prinesel darila. Večinoma so bile obleke ali sladkarije, ki sem jih shranil in so mi trajale dosti časa. INFORMATOR: Igino Codromaz KRAJ IN LETO ROJSTVA: 1924 ZAPISOVALEC: Lorenzo Codromaz KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica, 2010 PUST Hodili smo od hiše do hiše po Gorici in, če so nam odprli vrata, smo rekli: -Siamo le belle mascherine.- In takrat so nam ponavadi dali denar ali sladkarije. Ko smo se vrnili domov, sem vse to skril pod žimnico in vsak dan malo tega ''bogastva'' pojedel. Zdaj te navade v mestu ni več, ohranila pa se je v malih vaseh. INFORMATOR: Vincenzo Codromaz KRAJ IN LETO ROJSTVA: Farra d' Isonzo 1958 ZAPISOVALEC: Lorenzo Codromaz KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica, 2010 RINGA RINGA RAJA Ringa ringa raja, muca pa nagaja, kuža pa priteče, vse na tla pomeče. SV. MIKLAVŽ Miklavževanje sem praznovala tako, da sem za večerjo jedla meso in sladico. Potem sem na okno dala nogavico in šla spat. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem dobila v nogavici orehe, mandarine in arašide, včasih pa tudi šibo. PUST Za pust nam je mama pripravila lepo barvano obleko. Hodili smo v skupini od hiše do hiše po celi vasi. Dali so nam sladkarije in jajca, včasih tudi denar. Bar- vane kroglice smo izdelovali sami doma, iz recikliranega papirja. Po hišah smo peli in recitirali pesmi. Včasih tudi plesali. Zvečer, ko smo se vrnili domov, smo dobili na mizi razno pijačo in sladice. SINIČKA Sinička se je usedla gor na drobno vejico in je zapela vsa vesela ci ci ci ci do. Oj, kaj že poješ ptička moja pesem to lepo, ko pa še zunaj zima kima ci ci ci ci do. INFORMATOR: Savina Prinčič KRAJ IN LETO ROJSTVA: Ceglo 1970 ZAPISOVALEC: Tereza Keber KRAJ IN LETO ZAPISA: Ceglo, 2010 AN DAN An dan pet podgan, stiri miši v uh me piši, vija vaja ven. PRAZNOVANJA OB DNEVU MRTVIH IN VSEH SVETIH Ko sem imela leta svoje hnerke, sva šli pred prvim novembrom z mamo pripravit grobove. Pripravili smo jih z krizantemami in s svečami. Ko je bilo to delo pripravljeno, sva se vrnili domov. Naslednji dan smo z vso družino šli k maši in po maši smo vsi skupaj obiskali razna pokopališča, kjer so pokopani naši sorodniki. Proti večeru smo se vsi pre-mraženi vrnili domov in skuhali topel čaj. Ponavadi nam je starejši brat spekel kostanj. Preden smo šli spat, smo se z molitvijo spomnili vseh pokojnih in tako se je dan končal. To tradicijo ohranjamo še danes. Tudi s svojo hčerko grem na pokopališča in skupaj prižgeva sveče za naše rajne. SV. MIKLAVŽ K nam je Miklavž prihajal vsako leto. Nekaj dni pred Sv. Miklavžem smo pripravili pisma. Na dan Sv. Miklavža zvečer smo dajali pisma na okensko polico, nato pa smo položili krožnike na mizo. Ponavadi nismo ne zmolili ne zapeli, ker nismo imeli navade. Naslednje jutro smo na krožnikih našli mandorlat, lešnike, pomaranče, mendarine, orehe, rožiče. Najlepše darilo, ki nam ga je Miklavž prinesel, je bil srebrni kovanec za 500 lir. Jaz in brata smo bili zelo veseli, ker s tistim denarjem smo si lahko kupili kaj sladkega ali nekaj šolskih potrebščin. Kakšen krat je Miklavž prinesel šibo za moja brata, ker sta bila nagajiva. Meni ni nikoli prinesel šibe, ker sem bila ubogljiva in zelo urejena. Miklavž prihaja še danes in prinaša darila moji hčerki. Danes Miklavž ne prinaša takšnih daril, kakor jih je prinašal meni, a prinaša računalniške igrice, veliko igrač in ogromno čokolade. BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI Mi smo praznovali božične počitnice v Žabnicah, kjer sta stanovala babica in dedek. V Žabnicah je navada, da se praznujejo trije sveti večeri in ti so božična vigilija, večer pred novim letom in večer pred sv. Tremi kralji. Na božično vigilijo smo pripravili jaslice in božično drevesce. Jaslice sta pripravljala starejša brata in so bile vsako leto drugačne in posebne. Na tri božične večere je navada, da se blagoslovijo hišni prostori. Dedek ja molil rožni venec, najstarejši brat je nosil posodo z žerjavico in kadilom, drugi brat blagoslovljeno vodo s smrekovo vejico in za njimi smo šli jaz in ostala družina. Pokadili in blagoslovili smo vse hišne prostore, nato smo se vrnili v kuhinjo in dokončali moliti rožni venec. Nato smo peli božične pesmi in ob polnoči smo se odpravili k božičnici. V Žabnicah je božičnica precej dolga, ker je v treh jezikih. Po ogledu jaslic smo se vrnili domov. Ker je bilo zunaj zelo mraz, smo doma popili in pojedli kuhano sadje. Kompot smo pripravili s suhim sadjem, ki smo ga nabrali in posušili med poletjem. Seveda ni nikoli manjkal košček potice, ki jo je mama spekla pred božičem z našo pomočjo. Red-kokjdaj je Jezušček prinesel kakšno darilo, obleke ali kaj sladkega. Nato pa smo šli spat. PUST Ko sem bila majhna, sem se na pustni torek popoldne našemila s svojimi prijateelji-cami. Imeli smo stare obleke, spremenile smo se na primer v škrbo babo ali v staro gospo. Nato pa smo hodile od hiše do hiše in pele pesmi tako, da bi si pridobile mandarine, pomaranče, sladkarije, in tudi denar. Vse, kar smo si pridobile, smo si nato razdelile in bile smo zelo vesele. VELIKA NOČ Pred veliko nočjo smo pomagali staršem pripravljati košaro z veliko dobrotami, salamo, svežim sirom, pobarvanimi pirhi. Z mojimi brati smo spraznili jajca in jih pobarvali. Jaz sem jih skušala pobarvati čim več, tako da bi jih potem lahko tudi prodajala, da bi dobila nekaj denarja. Naša mama nam je pripravljala kakšen krat tudi čokoladna jajca s kupljeno čokolado, nato pa je dala vanje presenečenja zame in za moja brata. Na velikonočno jutro smo se zbudili in voščili sosedom. INFORMATOR: Marjeta Kranner KRAJ IN LETO ROJSTVA: Gorica, 1954 ZAPISOVALEC: Svetlana Della Vedova KRAJ IN LETO ZAPISA: Gorica, 2010 16 Nedelja, 3. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME Na notranjem italijanskem trgu se vinarjem ne obetajo dobri časi. Na srečo pa prihajajo s področja izvoza italijanskih vin pozitivne novice. Izvoz je namreč v prvi polovici letošnjega leta krepko porastel in s tem razbremenil Italijo zaskrbljujočih vinskih zalog ter ohranil notranje cene na sprejemljivi ravni. / KLJUB MUHASTEMU VREMENU V Italiji se letos obeta dobra vinska letina Svetovalna služba Kmečke zveze Po napovedih Italijanskega združenja enologov (Assoenologi) se obeta italijanskim vinarjem dobra letina, ki bo po količini bolj ali manj enaka lanski, ko je proizvodnja vina dosegla 45.400.000 hl, letos pa naj bi bila rahlo višja (45.500.000 hl). Pri tem pa so v raznih deželah močna odstopanja od lanske proizvodnje, tako negativna kot pozitivna. Najhujši padec proizvodnje beležimo na Siciliji (-20% od 6.175.000 hl na 4.940.000 hl), Sardiniji (-15%, od 550.000 hl na 468.000 hl), Toskani (-10%, od 2.772.000 hl na 2.495.000). Največji po- KMEČKA ZVEZA Prijave za sv. Martin v Miljah Kmečka zveza obvešča člane, da bo tudi letos Občinska uprava iz Milj priredila v dneh od 11. do 14. novembra praznik sv. Martina. Uprava vabi proizvajalce, ki želijo sodelovati na tem prazniku s svojimi pridelki in izdelki, da to čim prej sporočijo miljski občini na telefonske številke in fax 040 273984 - 040 271562. Za razstavljalce so brezplačno na razpolago »hišice« Trgovinske zbornice. Vse potrebne napeljave za delovanje »hišic« (stojnic) so v breme občini. Na račun sodelujoče kmetije pa je strošek za zasedbo javne površine, ki znaša 100 € za štiri dni.Zainteresirani lahko dobijo morebitna dodatna pojasnila v občinskih uradih. rast pa se obeta v Pjemontu (+10%, od 2.858.000 hl na 3.100.000 hl), Apuliji (+10%, od 5.920.000 hl na 6.515.000 hl) ter Venetu (+5% od 8.174.000 hl na 8.585.000 hl).Ta dežela krepko vodi na razpredelnici deželne proizvodnje. Sledita ji Emilia Romagna (6.610.000 hl) in Apulija z že navedeno količino. Pobliže nas seveda zanima proizvodnja v naši deželi, kjer naj bi dosegla 790.000 hl, z rahlim porastom (+5%) v primerjavi z lasko trgatvijo. V tržaški pokrajini pa ne bo v primerjavi z letom 2009 večjega odstopanja. Po mnenju krajevnih izvedencev in samih proizvajalcev, naj bi proizvodnja nihala okoli 14.000 hl, to se pravi, da bo ostala na lanskoletni količini. Spodbudna so tudi predvidevanja o kakovosti, tako na državni kot krajevni ravni. Vina bodo v povprečju dobra, na nekaterih omočjih pa celo zelo dobra. Po mnenju direktorja združenja enologov Giuseppeja Martellija ne bo kljub neugodnim vremenskim prilikam v času pred trgatvijo občutnih negativnih posledic, ker se zna trta odlično prilagajati vremenskim spremembam. Tega mnenja so tudi naši vinogradniki in vinarji, ki so bili še pred mesecem dni mnenja, da nismo pred dobro letino. Ugotavljajo pa, da jih je trta prijetno presenetila, saj je trgatev znatno nad pričakovanji. Zanimivo je tudi razmišljanje okoli časa trgatve. Letos smo se po nekaj letih zgodnje trgatve povrnili v preteklost, ko se je trgatev belih sort odvijala po polovici septembra, rdečih pa ob koncu istega meseca, nemalokrat pa, zlasti za teran, v začetku oktobra. V tem časovnem zaporedju tržemo namreč tudi letos. Posebno pozornost posveča združenje Assoenologi padcu proizvodnje na Siciliji (- 1.300.000 hl), ki pa ni vezan na neugodne vremenske razmere, temveč na težave s katerimi se sicilsko vino srečuje na trgu, kjer za ta proizvod ni zadostnega povpraševanja zaradi ponudbe cenejših, po organoleptičnih značilnostih zelo podobnih vin drugih mediteranskih držav. Zato se je Sicilija z obema rokama oprijela možnosti krčenja vinogradov, ki ga spodbuja Evropska unija s svojimi premijami, kar je nedvomno pripomoglo k znižanju njene proizvodnje. Padec krivulje povpraševanja vina pa ne zadeva le omenjeni italijanski otok, temveč celoten državni teritorij. Ne gre prezreti, da je notranja poraba vina na osebo padla na 43 litrov, medtem, ko je še pred desetimi leti dosegala 50 litrov, pred štiridesetimi pa danes nepojmljivo količino 120 litrov. Do leta 2015 pa, tako zatrjuje direktor združenja Martinelli, se bo poraba vina zmanjšala in padla na manj kot 40 litrov na osebo. Na notranjem italijanskem trgu se vinarjem ne obetajo dobri časi. Na srečo pa prihajajo s področja izvoza italijanskih vin pozitivne novice. Izvoz je namreč v prvi polovici letošnjega leta krepko po-rastel in s tem razbremenil Italijo zaskrbljujočih vinskih zalog ter ohranil notranje cene na sprejemljivi ravni. V rastoči meri se uveljavlja tudi pravilo, da današnji porabnik vina vedno bolj ceni kakovost. Vedno redkeje pogleda v kozarec, a je pri tem čedalje zahtevnejši in zna primerno cenovno nagraditi pridnega proizvajalca. Bodočnost vinogradništva, zlasti tistega iz območij z omejenimi in težkimi pridelovalnimi dejavniki kot so naša, je v visoki kakovosti vin, ki edina lahko zagotovijo zadovoljivo dohodkovno raven. Ta trend dobro poznajo naši vinogradniki in vinarji, ki so se že vrsto let v veliki večini opredelili za pot kakovosti. BRUSELJ - Kmetijski ministri EU Neenotni o gensko spremenjenih organizmih BRUSELJ - Kmetijski ministri Evropske unije minuli teden v Bruslju še zdaleč niso bili enotnega mnenja o predlogu, naj se države članice same odločajo, ali bodo dovolile, omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih organizmov na svojem celotnem ozemlju ali določenih območjih. Slovenija meni, da je predlog korak v pravo smer, a da ga je treba nadgraditi. Zaradi zelo različnih stališč držav članic o gojenju gensko spremenjenih organizmov, zaradi katerih doslej ni bilo mogoče doseči enotnega evropskega stališča, je Evropska komisija julija predlagala, naj države članice same odločajo o tem. Najbolj negativno sta se na predlog odzvali Francija in Italija, zelo nezadovoljne pa so bile po navedbah evropskih virov še tri velike članice unije: Španija, Nemčija in Poljska. »Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Zidan je po razpravi povedal, da je predlog s stališča Slovenije »zelo dober korak v pravo smer, vendar kot takšen ni zadosten, temveč ga je treba nadgraditi«. Razprava se mora po mnenju Slovenije prenesti na raven celotne Evropske unije, pri čemer mora Evropa slediti vsaj trem kriterijem: varovanju potrošnikov in okolja ter socio-ekonomskemu kriteriju, ki vključuje tudi javno mnenje potrošnikov. A tudi z ureditvijo kriterijev razprava o gensko spremenjenih organizmih po ministrovih besedah še ni končana, saj je treba na ravni unije zagotoviti tudi sistematične in neodvisne raziskave, ki so lahko edina osnova za verodostojne odločitve evropskih organov. Evropski komisar za zdravje John Dalli sicer meni, da je pristop komisije že sedaj uravnotežen, tako da ne spodkopava notranjega trga in ni v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije.(STA) STROKOVNI NASVETI Kmetijska o v mesecu o pravila ktobru Oktober je tipičen jesenski mesec. Delo imamo z mladim vinom in s pobiranjem zadnjih pridelkov. Proti koncu meseca pa se že pripravljamo za pobiranje oljk. VINOGRAD - Na začetku meseca še vedno poteka trgatev poznih sort, kot je npr. teran. Vendar je stanje zaradi obilnih padavin in pojava gnitja v bolj izpostavljenih legah precej kritično, kar pomeni, da bo odločilnega pomena hitro in ustrezno ukrepanje s pobranim grozdjem. Po končani trgatvi lahko v vinogradih, ki so bolj izpostavljeni oidiju opravimo škropljenje z biološkim fungicidom AQ 10, da omilimo napad oidija v naslednjem letu. Škropljenje moramo po 8-10 dneh ponoviti. KLET - V kleti že nastaja mlado vino. Fermentacijo moramo vedno držati pod kontrolo in se v primeru dvomov posvetiti s strokovnjaki. Ker mora alkoholno vrenje potekati ob odsotnosti zraka, je potrebno, da na sode namestimo kipilno veho, da kisik nima dostopa do drozge. Tik pred prvim pretokom je priporočljiva kemijska analiza vina, ki jo opravi strokovnjak. Spotoma opravimo tudi poskus z zrakom. Kozarec vina pustimo na zraku in če po enem dnevu porjavi, ga moramo dodatno žveplati z dozo, ki jo najbolje ugotovi strokovnjak. OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu še vedno spremljamo let oljčne muhe, saj je lahko v tem času še vedno aktivna. Skrbno moramo slediti navodilom strokovnjakov, ki nam bodo obenem svetovali, ali je treba škropiti proti oljčni ko-zavosti. Slednja se širi posebno ob vlažnem vremenu in pri temperaturi med 10 in 20 stopinjami Celzija. Strogo se pa moramo držati karenčne dobe, saj v drugi polovici oktobra lahko že pobiramo namizne oljke za vlaganje, konec oktobra pa lahko že pobiramo nekatere toskanske sorte oljk. V drugi polovici meseca začnemo s pripravami na pobiranje oljk. Kupimo vse, kar potrebujemo. Prostor, kjer bomo hranili oljke do predelave, prezračimo in očistimo. Travo pod oljkami pokosimo. SADNI VRT - Nadaljujemo s pobiranjem jabolk in hrušk. Ko je nasad obran, moramo s tal ali z drevesa pobrati in odstraniti gnilo sadje, da preventivno omejimo prisotnost monilije. Ko je listje skoraj v celoti odpadlo, potresemo drevo, da tudi preostalo listje odpade. Odpadlo listje je najbolje, da ga zadelamo v tla. Lahko ga tudi pograbimo na kupe in sežgemo ali odnesemo daleč iz sadovnjaka. Na ta način omejimo širjenje škrlupa, ki večinoma prezimi na odpadlih listih. Da pospešimo odpadanje in razgradnjo listov, lahko jablane pred odpadanjem listja poškropimo z ureo, v odmerku 500 gramov na 10 litrov vode. Ko listje odpada, opravimo v sadovnjaku jesensko škropljenje proti raznim boleznim. Jablano in hruško škropimo proti škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. Koščičarje prav tako škropimo z bakrovimi pripravki proti breskovi kodravosti, luknjičavosti in moniliji. Ker bakrovi pripravki včasih lahko povzročajo ožige, je priporočljivo, da bolj občutljive sorte škropimo z drugimi površinskimi pripravki. V tem času poškorpimo tudi oreh. Od sedaj dalje je vse do konca novembra čas za sajenje sadnih dreves. Bolj občutljive vrste, kot na primer oljko, pa sadimo spomladi. ZELENJADNI VRT - V oktobru pobiramo še nekaj vrtnin, kot so kapus-nice, radič, korenje, buče, solata in še zadnje poletne vrtnine. Rastline pa, ki so se že izrodile, izrujemo iz zemlje in poberemo vse ostanke, da ne bi ostali morebitni prenašalci raznih bolezni v zemlji. Sedaj sejemo motovileč, sadimo pa česen. Zelje pripravimo za kisanje. V tem času belimo nekatere zelenjadnice, kot so na primer treviški radič, belilna zelena, endivi-ja, por, sladki komarček in druge. Zelenjadnice, ki jim hočemo nekoliko podaljšati življenjski ciklus, zaščitimo s tunelom ali pa jih pokrijemo s pajčevi-nastim vlaknom. Trsje, ki je služilo kot opora in ki ne služi več, sedaj vzamemo iz zemlje, da ne gnije, skrbno očistimo in dobro posušimo. Nato ga hranimo v suhem prostoru do prihodnje pomladi. Pred mrazom prenesemo v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak majaron in ostala zelišča, ki niso odporna na nizke temperature. Pred tem jim odreže-mo suhe in stare dele. Nekatere kuhinjske dišavnice in zelišča pa sedaj razmnožujemo z delitvijo. OKRASNI VRT - Sedaj lahko že sadimo okrasne čebulnice, ki bodo cvetele spomladi. Iz zemlje v tem času izrujemo poletne čebulnice, ki so ocvetele, kot so gladiole, dalije in kane. Gomolje posušimo, jih očistimo zemlje in jih hranimo čez zimo v suhem prostoru. Proti koncu oktobra pognojimo z zrelim hlevskim gnojem, kompostom ali drugimi organskimi gnojili gredice trajnic in gnojila zokopljemo. Če sedaj površino dobro pognojimo z organskimi gnojili, nam ne bo treba v prihodnji sezoni dodatno gnojiti z rudninskimi gnojili. Pred mrazom prenesemo v notranje prostore za mraz občutljive lončnice, kot so pelargonije. Pred tem jih lahko obre-žemo, da ne zavzemajo preveč prostora. Proti koncu oktobra, ko po navadi začnejo odpadati listi z dreves, jih lahko uporabimo za kompost, lahko pa tudi sproti razstresemo okrog grmov-nic in dreves, pred tem pa tla malo površinsko zrahljamo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. oktobra 2010 17 Na slikah: pod naslovom manifestacija Okcitancev v dolini Aran; desno logotip Evropskega dneva jezikov; spodaj predsednik mednarodnega združenja Indijancev Alberto Saldamando. FORMALNO PRIZNANJE OKCITANŠČINE V DOLINI ARAN Katalonija pridobila tretji uradni jezik Katalonija je pridobila svoj tretji uradni jezik. Katalonski parlament je namreč prejšnji teden sprejel zakon, ki določa, da je aranes, okcitanščina, ki jo govorijo v dolini Aran na severozahodu Katalonije, skupaj s katalonščino in španščino uradni jezik te dežele. V zakonu so tudi zapisali, da je ta jezik »v pre-ferenčni rabi« v dolini Aran, kar pomeni, da bo aranes na prvem mestu v javnih napisih in sploh v javni rabi. Zakon je bil sprejet z veliko večino glasov, saj je zanj glasovalo 117 poslancev, proti pa samo 17. Zakonu je nasprotovala desna ljudska stranka (Partido popular -PP). V njem med drugim piše, da je »okcitanski jezik, ki mu v doli- ni Aran pravijo aranes, lasten jezik tega ozemlja in uradni jezik Katalonije«. Tako so dopolnili statut Katalonije. Podpredsednik katalonske vlade Losep-LIuis Carod-Rovira, kateremu je bila zaupana naloga, da predstavi ta pred-Iog, je dejaI, da bo ta zakon zagotoviI ok-citanščini »zaščito, kakršne še nikoIi ni uživala«. Opozoril je, da je bil ta jezik v zgodovini zatiran in pogosto podrejen drugim jezikom. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je Katalonija ena redkih regij v Evropi in prva regija v Španiji, ki priznava tri uradne jezike. Zakon, ki so ga sprejeIi, ščiti in promovira ta jezik, doIoča praviIa o njegovi uradnosti na ceIotnem ozem-Iju Katalonije in njeno rabo v institucijah v dolini Aran. Določa tudi usta- novitev Inštituta za študije jezika aranes, neodvisne ustanove, ki bo moral določiti pravila o rabi jezika. Ta jezik bodo morali redno uporabljati splošni svet doline Aran in vse občine na tem ozemlju, pravica do rabe jezika pa bo veljala tudi za deželno vlado, kadar bo šlo za odnose s prebivalci doline Aran. Ta jezik bo preferenčen za vse institucije v dolini Aran, za sredstva javnega obveščanja za šole, za krajevne napise in za druge javne storitve. Prav zaradi tega določila so predstavniki desnice glasovali proti zakonu. Župan mesta Aran. Socialist Fran-cesc Boya je v zvezi s tem dejal, da ne obstaja noben jezik, iki bi lahko preživel, če ga politična oblast ne podpira in poudaril: »Danes je velik dan za dolino Aran.« Manjšine pozabljajo na evropski prostor © V nedeljo, 26. septembra, je bil Evropski dan jezikov. Na ta dan se je spomniI maIokdo in Ietos ni biIo ve-Iikih manifestacij, s katerim bi ga obeleževali. Še posebej na to niso bile pozorne manjšine v Evropi. Pri bežnem pregIedu spIetnih strani Sveta Evrope, oziroma centra za moderne jezike v Gradcu, institucije Sveta Evrope, ki je zadoIžena za organizacijo te prireditve, med več kot 400 dogodki, kolikor jih je bilo letos uradno prijavIjenih, ni biIo mogoče zasIediti prav nobenega, ki bi biI izrecno namenjen manjšinam. Ni biIo vedno tako. ZamiseI za Evropski dan jezikov je namreč zra-sIa prav na »manjšinskem zeIniku«, v letu 2001, ki sta ga Evropska komisija in Svet Evrope razgIasiIi za Evropsko Ieto jezikov. V tistem Ietu se je v vsej Evropi zvrstiIo nekaj tisoč manifestacij in gIavnina jih je biIa namenjena prav manjšinam oziroma njihovim jezikom. V navdušenju padanja zidov in širitve Evropske unije so manjšine razmišIjaIe o novi vIogi, ki naj bi jo imeIe v širši in boIj odprti Evropi. Evropski dan jezikov je bil s strani organizatorjev zamišljen predvsem kot trenutek sinteze opravIjenega de-Ia za boIjše medsebojno razumevanje in za večjo strpnost na stari ceIini, še-Ie v drugem pIanu pa je biI poudarek namenjen učenju »tujih« jezikov. To je biIa poIitika, ki jo je v Evropskim komisiji vodiIa takratna komisarka za kuIturo Viviane Reding in ki je imeIa v Svetu Evrope vrsto zagovornikov. V teh devetih letih se je marsikaj spremeniIo. V Evropski uniji še zdaleč ni več takratne zavzetosti, ki se je izražaIa tudi z nadvse pomembnim skIepom Evropskega sveta za kuIturo izobraževanje, ki je v uradnem dokumentu za-pisaI, da imajo vsi evropski jeziki s kuI-turnega zornega kota pravico do enakega dostojanstva. Redingovi so vb nasIednjih mandatih zaupaIi nove pristojnosti in poIitika, ki je pred širitvijo Evropske unije kazaIa veIiko zanimanje za manjšine, je po širitvi na to zanimanje pozabila; bilo je očitno sredstvo pritiska na nove države čIa-nice, vendar s figo v žepu, saj ni korektno, da od novih čIanic zahtevaš nekaj, česar stare čIanice ne spoštujejo. Grčija in Francija, ki ne priznavata manjšin, dat biIi tako dober izgovor za števiIne druge države. Tudi v Svetu Evrope so se stvari nekoliko ohladile. Ključnih Ijudi, ki so se ukvarjaIi s tem vprašanjem ni več; nekateri so odšIi v pokoj, drugi so prevzeIi druge funkcije, in na od-deIku za jezike ni več pravega zanimanja za manjšine. Tako je Evropski dan jezikov postaI po eni strani sredstvo za promocijo učenja drugih jezikov držav čIanic, predvsem an-gIeščine, francoščine in nemščine, po drugi strani pa je zaradi sociaInih nemirov osredotočiI pozornost na jezike priseIjencev. Vse to pa ne more biti opravi-čiIo za dejstvo, da so tudi manjšine »pozabiIe« na to priIožnost, da opozorijo na svoj status in na svojo spe-cifiko. Evropski dan jezikov je res enkratna priIožnost za širok pogIed v Evropo in za umestitev svoje specifi-ke v to okoIje. Tu ne gre za običajne pritožbe in proteste, tu gre za veIiko več, za uveljavljanje vrednote kulturne in jezikovne različnosti kot ene te-meIjnih vrednot Evrope brez meja. ZaI manjšine tega pogleda tokrat niso biIe sposobne; pred devetimi Ieti, ko so v Evropi prvič sIaviIi ta dan, je bil njihov doprinos res markanten, tokrat je biI ničen, kot da bi se vdaIe v usodo. In to ni dobro, ne za manjšine in niti za Evropo. Tako se iz ceIo-vite Evropske jezikovne sIike izgubIja deI, ki je vendarIe zeIo pomemben, ker opozarja, da države in jeziki ne soupadajo in da je razIičnost vrednota, ki ne zadeva samo držav, ampak zadeva predvsem državIjane. Tu, na tem področju, bi biIo treba narediti veIiko več, stopiti iz anonimnosti. Manjšine se prepogosto ozirajo zgoIj navznoter, težijo jih njihovi majhni probIemi, tako da opuščajo tisto, kar je bistveno za prihodnost: svojo umestitev v evropski prostor. B.Br. ZDA in Kanada ne pristajata na razširitev pristojnosti posebnega poročevalca ZN za domorodna ljudstva Med razpravo na 15 zasedanju Sveta Združenih narodov za čIovekove pravice, ki je v teku v Zenevi, so se predstavniki držav čIanic ukvarjaIi tudi s predIogom, da bi razširiIi mandat posebnega poročevaIca za čIovekove pravice in temeIjne svoboščine ter bi mu poveriIi tudi naIogo, da se ukvarja s pravicami do-morodnih Ijudstev, so predstavniki Združenih držav Amerike in Kanade ugovar-jaIi množinski obIiki domorodnih Ijudstev. V prejšnji formulaciji je namreč v angleščini pisaIo »indigenous peopIe«, v novi pa naj bi pisaIo »indigenous peopIes«. Ra-zIika ni zanemarIjiva. Kajti v dosedanji praksi se je posebni poročevaIec ukvarjaI Ie s spIošnimi pravicami, po novi formu-Iaciji pa bi mu biIa priznana pravica, da posega v stanje vsakega posameznega do-morodnega Ijudstva. Predstavniki ZDA in Kanade so tudi ugovarjaIi predIogu, da bi se v nalogah posebnemu poročevalcu skli-cevaIi na čIovekove pravice v zvezi s pravicami domorodnih Ijudstev. Osnutek resolucije, ki so jo predlo-žiIi predstavniki Mehike in GvatemaIe, je težiI k dopoIniIu prejšnje resoIucije, ki je biIa sprejeta pred Ietom 2007, to je preden je GeneraIna skupščina Združenih narodov sprejeIa DekIaracijo o pravicah domorodnih Ijudstev. V prejšnji resoIu-cije je biIa navedena beseda »peopIe«, tako v nasIovu kot tudi v besediIu, kaj je seveda močno omejevaIo mandat posebnega poročevaIca. Predstavniki Združenih držav Amerike, ki so čIanica Sveta za čIoveko-ve pravice, in Kanade, ki je samo opazo-vaIka, so trdiIi, da koIektivne pravice domorodcev niso človekove pravice in da je kakršnokoIi skIicevanje na čIovekove pravice in temeIjne svoboščine domorodcev nepraviIno. Tu so se navezaIi na svoje ugovarjanje rabi množinske obIike besede »peopIes«, vendar se niso hoteIi izjasniti, v čem je pravzaprav probIem. To njihovo zadržanje gIede predIo-ga, ki v bistvu ni biI nič drugega kot uskIa- dite obstoječe resoIucije z dekIaracijo, ki jo je pred tremi Ieti sprejeIa generaIna skupščina Združenih narodov, je prese-netiI gIavnino deIegatov, saj je vse do začetka zasedanja veIjaIo prepričanje, da gre za avtomatizem, torej goIo priIagoditev, ki naj bi biIa sprejemIjiva za vse države, tudi ZDA in Kanado. Vendar so to nepričakovano sta-Iišče izkoristiIe nekatere druge države: Švedska, PoIjska in Ruska federacija so namreč na neformaInem zasedanju opozoriIe, da koIektivne pravice, na katere se nanaša resoIucija GeneraIne skupščine, ne sodijo v skIop čIoveko-vih pravic in so zato pripravIjene samo na tehnične spremembe, ne pa na do-IočiIa, ki bi posebnemu poročevaIcu omogočiIa, da prejema informacije in raziskuje posamezne primere kršitve pravic. Predstavniki teh držav so deja-Ii, da so pripravIjeni samo na formaIne, nikakor pa ne na vsebinske spremembe obstoječega besediIa. Ko je pred tremi Ieti o tem vprašanju gIasovaIa GeneraIna skupščina Združenih narodov, so temu besediIu nasprotovaIe štiri države: Združene države Amerike, Kanada, Nova ZeIan-dija in AvstraIija. ZDA in Kanada sta pred kratkim napovedaIi razmisIek o možnosti, da umakneta negativno sta-Iišče, medtem ko sta AvstraIija in No- va ZeIandija že podprIi resoIucijo in s tem umakniIi svoj nasprotni gIas. Jasno je, da je to zadržanje naletelo na ostre kritike predstavnikov domorod-nih Ijudstev, ki so sIediIi zasedanju. Predsednik generaInega sveta Mednarodne indijanske zveze AIberto SaIdamando je de-jaI, da taka odIočitev o gIasovanju vzbuja resne dvome v dobro vero držav, ki sta na-povedaIi, da bosta umakniIi nasprotovanje resoluciji Združenih narodov. »Če se sedaj opredeIjujejo za ideoIoško rešitev, ko gre dejansko za dokaj bIago vprašanje, je to vsekakor znak, da si ne nameravajo pre-misIiti gIede resoIucije GeneraIne skupščine. Oni enostavno predpostavIjajo nov negativni rezuItat,« je dejaI. Enako razburjeni so biIi tudi drugi predstavniki domorodnih Ijudstev, ki so kot opazovaIci prisostvovaIi zasedanju; sIednje je namreč odprto za vse nev-Iadne organizacije, ki so se prijaviIe Združenim narodom v skupino, ki se ukvarja s čIovekovimi pravicami. KULTURNI Št. 221 -u .M. |«V V« • V» I • • Dediščina in življenje Posočja, Benečije in Rezije v Kobaridu Dediščina in življenje Posočja, Benečije in Rezije bodo letos predstavljeni na kulturno-etnološki prireditvi, ki jo prirejajo Turistična zveza Gornjega Posočja, fundacija Poti miru v Posočju in Občina Kobarid v nedeljo 3. oktobra, od 10.00 do 19.00 ure na Koba-riškem trgu. Bogat program predvideva poleg sejma domače obrti in starin, ki bo deloval čez celoten dan tudi podeljevanje priznanj najlepše urejenim krajem v Posočju v zgodnjih popoldanskih urah. Vabilo k soustvarjanju Trinkovega koledarja za leto 2011 Slovencih se drži trdna navada, da tiskajo koledarje. Take, ki jih obesimo na zid in nas spremljajo od dneva do dneva skozi vse leto, pa tudi take, ki so tiskani kot prave knjige. Prav posebno mesto med njimi ima Trinkov koledar, ki ga od leta 1992 izdaja kulturno društvo Ivan Trinko. Več kot pol stoletja pa spremlja Trinkov koledar življenje Slovencev Vi-denske pokrajine, širi v širšem slovenskem prostoru vedenje o Slovencih v Furlaniji, prispeva k sampoznavanju, kulturni rasti in ozaveščanju slovenske manjšine na Videnskem, goji slovensko besedo (tudi v krajevnih različicah) ter deluje kot dragocen povezovalni element s Posočjem in širšim slovenskim kulturnim prostorom. Prijatelje Benečije vabimo k soustvarjanju Trinkovega koledarja za leto 2011 s prispevki, ki obravnavajo kulturne stike z Benečijo in gradnjo skupnega kulturnega prostora. DVE RAZSTAVI Nova sezona v Beneški galeriji v Špetru V Beneški galeriji v Spe-tru se začenja nova sezona s prvo samostojno razstavo beneške umetnice Emanuele Iuretig, ki jo bodo otvorili v petek, 8. oktobra 2010 ob 18. uri. Razstava bo obiskovalcem na ogled v pnedeljkih in četrtkih od 14.00 do 18.00 in v petkih od 9.00 do 13.00. 30 Večplastna slikarka sa-moukinja iz Benečije bo predstavila svoja likovna dela, pa tudi druge umetniške izdelke, ki jih ustvarja z lesom, s papirjem, z glino in z drugimi preprostimi materiali. Znane so njene interpretacije značilnih pustnih klobukov in velikonočnih pirhov. Palčičeva Prehajanja v Čedadu Po uspešni razstavi beneške umetnice Lorette Dorbolo, pripravlja Kulturno društvo Ivan Trinko v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo novo razstavo, ki spet ponesla v Benečijo bogato umetniško delo Slovencev v Italiji. V Čedadu bo namreč razstavljal Klavdij Palčič s svojo novo razstavo Likovna prehajanja, ki bo po tržaškem uspehu na ogled obiskovalcem v čedajski cerkvi Santa Maria dei Battuti od 19. novembra do 12. decembra. Pokrovitalja pobude sta Občina Čedad in Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Poletje in jesen v Terski dolini Terska dolina letos je doživela bogato kulturno poletje, ki se je začelo prvo nedeljo julija s starim praznikom Svete Marije Zdravje v Bardu. Konec julija društvo Bivših emigrantov je organiziralo v Bardu bogato kulturno in glasbeno srečanje. 5. setembra je Inštitut za slovensko kulturo ponudil v Teru večjezično gledališko predstavo. Šlo je za kratke igre po rezijansko, po tersko, po beneško in po furlansko v sklopu projekta »Večjezična srečanja«. Jeseni bo tudi Terska dolina ponudila svoj »mali Burnjak«: 10. oktobra v Bardu in 17. oktobra v Sedliščah. V teh Sejem beneške pesmi je pred vrati Pred nagrajevanjem je predviden nastop glasbene supine Dednina. Popo-lane pa bosta na sporedu dva concerta, občinstvu se bosta namreč predstavili supini Peter della Bianca s supino in BK Evolution. V primeru slabega ver-mena bo prireditev prestavljena za teden dni, in sicer na 10. oktober. Prireditev je sofinancirana s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje in LAS-a za razvoj: Bogastvo podeželja ob smaragdni poti. Kulturno društvo Rečan iz Grmeka pripravlja 6. in 7. novembra v telovadnici na Liesah 29. izvedbo Sejma beneške pesmi, pravega festivala beneške glasbe, na katerem sodelujejo mladi avtoriji novih glasb in besedil v slovenskih narečjih. Letos je bilo število prijavljenih veliko, izbor pa jih obsega dvanajst, ki bodo objavljeni v brušurici in posneti na novi zgoščenki. Posamezniki in skupine pa jih bodo predstavili publiki v dveh dneh in sicer 6. in 7. novembra. Pričakovanje na sejem je vedno zelo veliko, ne le ker se na odru predstavljajo nove pesmi, ampak tudi ker predstavlja pomenljivo srečanje med generacijiami iz vseh beneških krajev, od Nediških dolin do Terske doline. Pravilnik, ki velja za vse izvajalce, ki se hočejo občinstvu predstaviti na Sejmu je zelo preprost: pesmi mo-rato biti nove, v slovenskem narečju, avtor pa ne sme biti profesionalec. Društvo prireja prireditev že mal manj kot 40 let, prvič so ga pripredili na sv. Jaobu leta 1971. presenetljivo pa je zlasti število mladih, ki sodelujejo na Sejmu beneške pesmi. V 28ih letih Sejma so izvajalci zapeli in napisali pereko 400 pesmi v nadi-škem, v terskem in ve re-zijanskem narečju. Z društvo Ivan Trinko je sodelovalo cel kup ljudi, ki so pesmi napisali, napisali Aldo Klodič skladbe in jih izvajali. Ve- čidel teh je bilo mladih iz slovenskih dolin: le leta 2008 je na oder stopilo čez 40 mladih, v petih bandih, ki so izvedli dvanajst novih pesmi. Čeprav bremenijo organizatorje finančne težave, kar jim otežkoča vsakoletno organizacijo pobude, bo letos sejem odprl vrata vsem obiskovalcem 6. in 7. novembra v Liesah. Druga številka rezijanskega glasila Naš glas Avgusta meseca je izšla druga številka glasila rezijan-skega kulturnega društva Rozajanski dum Naš Glas, ki je v prvem izvodu izšel kot šestmesečnik decembra 2005 in ki z letošnjim letom postal štirimesečnik s pomočjo zakona 38/2001, ki so ga namenili Gorski skupnosti za Humin, Železno in Kanalsko dolino. Kot pri vsaki številki je glavni članek posvečen kulturno - jezikovnemu poglabljanju z intervjujen, na katerega je tokrat odgovarjal dr. Matej Šekli, docent primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vprašanja so raziskovala razloge, po katerih lahko razvrščamo narečja, ki jih govorijo v Reziji, v slovenske narečne supine. Nazorne dokaze je najti po besedah profesorja v posebni slovnični strukturi, ki je enaka slovenski. Pomembna je med drugim tudi uporaba dvojine poleg ednine in dvojine. Sam jezikovni raziskovalec pa trdi, da ni na svetu jezikoslovca, ki bi si upal trditi, da ne sodijo rezijanaska narečja v slovensko jezikoslovno območje. Drugi poglobitveni članek je vezan na genetske študije, ki so jih pred kratkim izvajali v Reziji in naknadne rezultate. Članek navaja zlasti mnenja prof. Padovana Komela, profesorja biokemije in molekularne biologije na universi v Ljubljani. Raziskovalec v svojem prispevku trdi, da v primeru, da je bil namen tovrstnih raziskovanj določiti razlike oz. sorodnosti med Rezijance in Slovence na tej strani meje (čeprav ni bil namen teh študij ta), so ta potekala na napačen način. Naslednja relevantna vsebina je nastala izpod peresa prof. Bruna Rossi, ki se v svojem prispevku spominja profe- sorja Piera Pezze' in njegovega dela na glasbenem področju, pri katerem je izhajal iz rezijanske tradicionalne glasbe. Veliko prostra zavzema poročilo velike prireditve, ki se je odvijala v kulturnem centru Ta rozajanska kultuna hiša v Ravanzi v soboto 29. maja ob tridesetletnici tedenske radijske oddaje Te rozajanski glas, ki jo je oddajal slovenski program italijanskega RTV-ja v Trstu. Slovesnosti je prisostvoval tudi ravnatelj deželnega sedeža RAI Roberto Collini, ki je z zadosščenjem pohvalil oddajo, ki že trideset let pomata rezijanom ohraniti svoj jezik in svojo kulturo. Drugi zelo zanimivi prispevki predstavljajo vesti in no-visti glede aktivnosti in programov kulturnega društva in drugih društev, ki delujejo v dolini. Glasilo je napisano v italijanščini in v lokalnih narečjih. agenda-agenda-agenda-agenda dveh nedeljah bodo vsi obiskovalci lahko poskusili domače jedi in se sprehodili v atmosferi starih časov. V soboto 23. oktobra v Teru mladi terjani organizirajo dobrodelno prireditev v spominu prijatelice Jenny Si-nicco. Za Vahte restavracija Terminal v Zavarhu bo skuhala »ocikano«. Po stari terski navadi, na večeru vahtiv se je ocikano. Vsa družina zajema ocikano iz iste sklede, pri tem pa se pazi, da se je pusti malo na mizi celo noč, ker če bi se kaka družinska dušica tisto noč vrnila, mora nujno dobiti vsaj majhen obrok. ČUFARJEVI DNEVI 2010 23. Festival ljubiteljskih gledališč se bo odvijal od 14. do 19. novembra 2010 v Gledališču Toneta Čufarja v Jesenicah. Sodelujejo lahko ljubiteljska gledališča, društva in igralske skupine s predstav (za odrasle) v slovenskem jeziku, ki so bile primerno uprizorjene leta 2010. Rok za prijavo zapade 24. septembra 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani ZSKD. Z GLAVO NA ZABAVO ZSKD prireja v sodelovanju z SKGZ-jem in Kulturnim domom preventivno-zabavno prireditev za mlade, od 12. do 15. leta starosti, ki bo 13. oktobra 2010, ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na prireditvi bodo sodelovali dijaki nižjih srednjih šol iz Doberdoba, Gorice in Špetra, ter prvi razredi višjih srednjih šol iz Gorice. Z glavo na zabavo (ZGNZ) je nevladna organizacija, ki mladim dokazuje, da se je mogoče odlično zabavati tudi brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter hkrati opozarja na nezdružljivost uživanja alkohola in drog z aktivno udeležbo v cestnem prometu. Priporočamo ogled spletne strani www.fundacija-zgnz.si. RADIJSKE ODDAJE V SLOVENŠČINI BENEČIJI Začela se je nova sezona radijskih oddaj, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s furlansko Radio Onde furlane iz Vidma in z Radiom Alpski val iz Kobarida. Gre za oddaje Pismo iz Benečije - Letaris de Slavie furlane na radio Onde furlane - (90.00 MHz; Karnija: 90.20, Colonia Caroya 106.50 MHz) vsak petek ob 14.00 in Pismo iz zamejstva na radiu Alpski val -(88,3 -105,1Mhz) vsako soboto ob 9.15. POZOR MALE PEVSKE SKUPINE Revija izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2010 bo v baročni dvorani graščine v Radovljici v soboto, 23. oktobra 2010. Sodelujejo lahko male pevske zasedbe od 3 do največ 11 pevcev. Rok prijave zapade 24. septembra 2010. Ostale informacije so na razpolago na spletni strani ZSKD. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Št. 111 l.podllstek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 3. 10. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA 14. Koroški kulturni dnevi na Primorskem »Razvijati moramo strategije in programe za krepitev naše samobitnosti« Leta 1983 so se ta redna srečavanja začela pod imenom Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Odtlej so prireditve -izmenično na Primorskem in na Koroškem - stalnica v prireditvenem koledarju. Glavna cilja srečavanj sta na eni strani izmenično posredovanje kulturnega dela, na vanja vredni začetno navdušenje in prepričanje v pomembnost pobude, ki je navdajala takratne organizatorje, da so pre-mogovali raznovrstne ovire, ki jih danes več ni. Nekaj novosti prinašajo letošnji 14. koroški kulturni dnevi na Primorskem v tem, da ima Krščanska kulturna zveza, ki Mag. Sonja Kert Wakounig, predsednica KKZ drugi strani pa medsebojno spoznavanje in povezovanje. Ali če uporabimo novo izrazoslovje, so te redne izmenjave med bistvenimi elementi izgradnje skupnega narodnega prostora na področju kulture. Sodobni časi so prinesli novo tehnologijo in je danes izmenjava bistveno bolj oljašana kot v preteklosti. Tudi prehodi držav so lažji, bodisi zaradi novih infrastruktur, kot tudi zaradi prostega preho-do, ki ga omogoča Schengensko območje, v katero so vključene Slovenija, Avstrija in Italija. Prav zaradi tega sta občudo- je eden od treh soorganizatorjev, novo predsednico Sonjo Kert-Wakounig. Nasledila je prejšnjega dolgoletnega predsednika dr. Janka Zerzerja, kateremu je marčevski občni zbor podelil častno predsedstvo. O pričakovanju na skorjšnji začetek 14. koroških dnevov na Primorskem nam je predsednica Kert-Wakounig podala sledeče razmišljanje: Na začetek svojih misli postavljam izrek avstrijsko-izraelskega filozofa Martina Buberja: „Vse resnično življenje je srečanje" Tako menim, da so namenjena krepitvi življenja, namreč življenja slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu, tudi srečanja v kulturni izmenjavi, kot to predstavljajo KKD na Primorskem in PKD na Koroškem. Oboji, Slovenci v Italiji in Avstriji, smo na prepihu raznarodovanja in s tem v podobnih položajih. Koristno nam je izmenjavati izkušnje in moramo razvijati strategije in programe za krepitev naše samobitnosti in ohranitev našega slovenskega svojstva. Skupno naj bi jih predstavljali tudi centralnemu slovenskemu prostoru, se pravi Republiki Sloveniji in tam zbujali pozornost in razumevanje za naše potrebe. Na Koroškem je število govork in govorcev slovenskega jezika močno padlo in povezovanje s širšim slovenskim prostorom je za nas bistvenega pomena. Potrebujemo izkušnje in zavest, da nismo sami, da so po svetu ljudje, Slovenci, v podobnih položajih in s podobnimi izzivi. Velja pa tudi, da nas je sicer manj, smo pa bolj mobilni in imamo s sodobnimi komunikcijskimi tehnologijami in evropskimi programi boljše možnosti za spoznavanje in sodelovanje. Te je treba izkoristiti. Ponosni smo lahko na naše bogato kulturno življenje, ki v nasprotju do padanja števila govorcev celo raste, in ga v skladu z geslom "Prazno je življenje brez dogodivščin" radi predstavljamo. Naše življenje oblikujejo pa tudi še druga družbena področja, poleg kulture sta to predvsem še politika in gospodarstvo. Izmenjava je potrebna na vseh teh področjih, zato se trudimo, da prikažemo celotni spekter velikega vinograda, ki ga obdelujemo. Kot nova predsednica KKZ želim nadaljevati kulturno izmenjavo na klasični način in se močneje vključevati v evropske povezovalne programe za posamezne regije. Najvišji cilj pa ostajajo osebna srečanja, saj to, kar je opazilo oko, srce ne pozabi. Osebno se veselim še bolje spoznati pokrajino in ljudi na Primorskem. Spoštovanje zaščitnih zakonov za Slovence Kulturno verski list Dom Kulturno verski list Dom, ki je izšel 30. septembra, na svoji naslovni strani posveča pozornost problemti-ki izvajanja zaščitne zakonodaje za i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it Slovence v Italiji. Tamatika je v Benečiji in Reziji še posebno aktualna. Pri tem uvodnik lista Dom podčrtu-je dejstvo, da so se občine, kar dvakrat izrekle za vključitev v območje izvajanja zaščitne zakonodaje. Spet je prisotna problematika glede nove ureditve Gorskih skupnosti. Slednje so bil pred kakšnim letom postavljene pod komisarsko upravo, dežela pa je obljubila primerno reformo, o kateri pa ni še duha ne sluha. Vedno močnejše pa so kritike na odločitev, da se pristojnosti gorske skupnosti prenese na občino Čedad. Kot običajno je druga stran Doma posvečena verskemu življenju s članki o pravoslavnem svetniku sv. Sergiju iz Radoneža, o razglasitvi blaženega kardinala Johna Henrija New-mana ter o srečanju papeža Benedikta XVI s člani parlamentarne skupine Sveta Evrope. Na šesti strani izstopa tudi članek Cirila Čarga o 155-letnici prikazanja Device Marije mali Tereziki Duš v Porčinju, s katero je spregovorila v slovenščini. Bogata je tudi zgodovinska in kulturna vsebina, kjer je govora o plebiscitu iz leta 1866 (G. Banchig) in o znamenjih slovenske govorice v Fur-laniji (M. Puntin). Zanimiv je tudi in- tervju z izobražencem Riccardom Ruttarjem o njegovi raziskavi »Identifikacija beneških otrok«. Omenjenim temam sledijo še strani, ki nosijo naslov »Iz naših dolin«, kjer izstopa šolska problematika in prihodnost dvojezične šole v Špetru, uveljavljanje dvojezičnosti v beneških občinah, problematike teritorija ter poročilo o raznih pobudah v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. 14. Koroški kulturni dnevi na Primorskem Krščanska kulturna zveza - Slovenska prosveta - Zveza slovenske katoliške prosvete TRŽAŠKA Ponedeljek, 18.10.2010 ob 20.30 Razstava slikarja Valentina Omana Glasbeni okvir: Janez Gregorič, kitara in Film Tanzenberg/Pleši-vec, Omanove freske, 1987/88. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 - Trst. Soprireditelj Društvo slovenskih izobražen- GORIŠKA Torek, 19.10.2010 ob 18.00 Odprtje likovne razstave del Gustava Januša Glasbeni okvir: Trio Sonus Razstavni prostori Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica. Soprireditelj Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 21.10.2010 ob 17.00 Srečanje glasbenih šol Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica. So-prireditelj SCGV Emil Komel Sobota, 23.10.2010 ob 20.30 Gledališka predstava "Policija" v izvedbi KPD Planina - Sele Župnijska dvorana "Anton Gregorčič - Štandrež. Soprire-ditelj PD Štandrež Petek, 22.10.2010 ob 20.30 Nastop MePZ DANICA in Tria KOROTAN s koncertom »Koroški pušeljc« Prešernovo gledališče - Bolju-nec. Soprireditelj Mladinski dom Boljunec pod pokroviteljstvom Občine Dolina Sobota, 23.10.2010 SREČANJE ODBORNIKOV Krščanske kulturne zveze, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovenske prosvete Obisk kulturnih in prosvetnih dejavnosti na Tržaškem Nedelja, 24.10.2010 ob 16.00 in 17.30 Lutkovna predstava "Črke" v izvedbi skupine Abeceda in v produkciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Dvorana Marijinega doma pri sv. Ivanu - Trst. Soprireditelj Radijski oder v okviru 13. Gledališkega vrtiljaka Četrtek, 28.10.2010 ob 20.30 GULYAS ALI PRVIČDRUGIČ- TRETJIČ Finžgarjev dom - Opčine Soprireditelj Društvo Finžgarjev dom Sobota, 23.10.2010 ob 10.30 Mladinska gledališka predstava "Koroško kolo" Nastopa skupina Sanjelovci PD Danica iz Št. Primoža Slovensko višješolsko središče - Gorica Ponedeljek, 25.10.2010, ob 9.30 in 10.45 Lutkovna predstava "Črke" v izvedbi skupine Abeceda in v produkciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica. Soprireditelj Kulturni Center Lojze Bratuž 20 Nede|ja' 3- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V A- Za Udinese odrešitev v sodnikovem podaljšku Proti Ceseni dvakrat zadeli vratnico - Handanovič brez dela - Milan zmagal v Parmi Udinese - Cesena 1:0 (0:0) Strelec: Benatia v 48. min. d.p. UDINESE (3-5-2): Handanovič brez ocene, Benatia 7, Coda 6, Zapata 6, Isla 6.5 (od 13. dp. Sanchez 5), Pinzi 6.5, Inler 5.5, Asa-moah 6 (od 40. dp Abdi), Armero 6, Floro Flores 5 (od 23 dp. Corradi 5), Di Natale 5. CESENA (4-3-3): Antonioli 7, Cecca-relli 5.5, Benalouane 5.5, Von Bergen 6, Na-gatomo 6.5, Parolo 6, Colucci 6, Appiah 6 (od 39. dp Pellegrino), Schelotto 5.5 (od 24. dp Lauro 6), Bogdani 5 (od 38. dp Malonga), Giaccherini 6. Sodnik: Rizzoli. Gledalcev: 11.000. VIDEM - O tem, kakšna je bila tekma v Vidmu, najbolje zgovorno kaže podatek, da je bil Udinesejev vratar Handanovič neoce-njen, saj nikoli ni resno posegel. Kljub temu je kazalo, da obleganje vrat Cesene tudi tokrat ne bo obrodilo sadov. Antoniolijeva vrata so se zdela res začarana. Vratar Cesene je nekajkrat dobro posegel, nekaj strelov je šlo mimo vrat, dvakrat se je žoga odbila od vra-tnice. Gol, ki ga je zato v sodnikovem podaljšku dosegel Maročan Benatia, je pomenil pravo odrešitev, gostje pa so se razburjali, češ da je bil Udinesejev nogometaš v nedovoljenem položaju, čeprav niti počasni posnetki niso o tem razrešili dvomov. Kljub uspehu trener Guidolin ne more biti povsem zadovoljen. V prvem polčasu je njegovo moštvo igralo neučinkovito in gostje so se brez težav branili. Šele v drugem delu so igralci videmskega prvoligaša ostreje pritisnili na plin. Isla je že v 5. minuti zadel vra-tnico po silovitem strelu od daleč, spet se je okvir vrat gostov zatresel v 17. minuti po strelu iz gneče. Udinese je še napadal, Antonio-li je v 30. minuti ubranil nevaren strel Di Na-taleja. Ko so gledalci že začeli razočarano zapustiti stadion, je benatia zadel v gneči, ki je nastala po prostem udarcu Di Nataleja. Bil je to prvi Benatiajev gol v A-ligi in prvi letošnji Udinesejev gol. Kljub zmagi je Udinese še vedno zadnji na lestvici, čeprav je seveda njegov položaj zdaj manj kritičen, kot je bil prej. Parma - Milan 0:1 (0:1) Strelec: Pirlo v 26. min. PARMA (4-2-3-1): Mirante; Zaccardo, Tako je Maročan Benatia premagal vratarja Cesena Antoniolija ansa MOTOCIKLIZEM Dovizioso s prvega mesta Dirka ob 8. uri MOTEGI - Italijan Andrea Dovizioso na Hondi si je privozil naj -boljši startni položaj na dirki za VN Japonske v Motegiju. V razredu mo-toGP je bil drugi njegov rojak na Ya-mahi Valentino Rossi, ki se po hudi poškodbi in odsotnosti z dirkališč vrača v formo. Tretji je bil Avstralec Stoner na Ducatiju. Dirka se začenja danes ob 8. uri (Tv Italia 1). ROKOMET - Moško svetovno prvenstvo v rokometu leta 2013 bo v Španiji, žensko pa v Srbiji. LIGA PRVAKOV: Celje PL - Rhein-Neckar 28:32. PORAZ - Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS) v Lozani je zavrnilo pritožbo Rusinje Julije Čepalove, trikratne olimpijske zmagovalke v smučarskem teku. 33-letna Čepalova se je pritožila zaradi dveletne prepovedi, ki jo je dobila zaradi pozitivnega dopinškega testa. RELI - Francoski voznik relija Sebastien Loeb je na dobri poti, da osvoji še sedmi naslov svetovnega prvaka. Na drugem dnevu relija po Franciji je zaradi okvare amortizerja že izpadel njegov edini resnejši konkurent za skupno zmago, rojak Sebastien Ogier, potrebuje Loeb. Paci, Lucarelli, Antonelli; Morrone (od 6. dp Dzemaili), Gobbi; Angelo (od 21. dp Bojinov), Candreva (od 1. dp Valiani), Marques; Crespo. (Pavarini, Paletta, Dellafiore, Pisano). MILAN (4-3-3): Abbiati; Zambrotta, Nesta, Thiago Silva, Antonini (od 26. dp Abate); Gattuso (od 32. dp Boateng), Pirlo, Seedorf; Robinho (od 27. dp. Pato), Ibrahimovic, Ronaldinho. VRSTNI RED: Milan 11, Inter in Lazio 10, Chievo in Brescia 9, Napoli, Catania in Bari 8, Juventus in Cesena 7, Ca-gliari, Sampdoria in Bologna 6, Palermo, Fiorentina, Parma, Genoa, Roma in Lec-ce 5, Udinese 4. DANES: ob 12.30 Lecce - Catania, ob 15.00 Genoa - Bari, Lazio - Brescia, Napoli - Roma, Bologna - Sampdoria, Chievo - Cagliari, Fiorentina - Palermo, ob 20.45 Inter - Juventus. 1. SNL - 12. krog: Hit Gorica - Maribor 0:2, Rudar Velenje - Celje 3:2, Domžale -Primorje 4:1, Nafta - Olimpija 2:3. KOLESARSTVO - Svetovno prvenstvo v Melbournu Naslov Italijanki Giorgia Bronzini nasledila rojakinjo Guderzo - V noči je bil nastop profesionalec MELBOURNE - Italijanske kolesarke na cestni dirki svetovnega prvenstva naslova, ki ga je lani osvojila Tatiana Guderzo, niso izpustile iz rok. Tokrat je bila v zanimivem in dramatičnem zaključku najboljša 28-letna Giorgia Bronzini, ki je v sprin-tu ugnala Nizozemko Mariane Vos, prvakinjo iz leta 2006, in Švedinjo Emmo Johansson, ki je končno prišla do velikega odličja. Do zmage je Bronzini prišla praktično v zadnjih 100 metrih 127,2 kilometra dolge proge. Še kilometer pred ciljem je kazalo, da se bosta za naslov udarili olimpijska prvakinja Nicole Cooke in nekdanja svetovna prvakinja Nemka Julie Arndt. Omenjeni tekmovalki sta imeli v zadnjem krogu že lepo prednost, a predvsem kanadska reprezentanca je zaslužna, da ju je zasledovalna skupina ujela v zadnjem možnem trenutku. Slovenka Polona Batagelj je zasedla 44. mesto. Ponoči so se za naslov pomerili še profesionalci. V najožji krog favoritov glede na konfiguracijo proge so sodili Belgijec Philipp Gilberta, Italijan Filippo Pozzato, Rus Aleksander Kolobnjev, Kanadčan Ryder Hesjedal, Luksemburžan Frank Schleck, Španec Oscar Freire, Nemec Andre Greipel in Avstralca Matt Goos in Allan Davis. NOGOMET - Triestina se je z zmago proti Crotoneju povzpela na 7. mesto lestvice B-lige Zmago zaokrožili le na koncu Triestina se je po uvodnem golu Godeasa v glavnem le branila - Odločilne poteze povlekel trener Iaconi že na začetku tekme - Belec (Crotone) ni kriv za zadetke Triestina - Crotone 3:0 (1:0) STRELCI: v 22. Godeas, v 41.dp Marchi, v 47.dp Filkor. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6,5; DAmbrosio 6,5, Brosco 6, Scurto 6,5, Ma-lago 6; Antonelli 6,5, Testini 6, Matute 6 (36.dp Gissi), Toledo 6 (14.dp Filkor 6); Marchi 5,5, Godeas 6,5 (38.dp Della Roc-ca 6). Trener: Iaconi. CROTONE (4-2-4): Belec; Cres-cenzi (13.dp Correia), Viviani, Abruzze-se, Migliore; Eramo, Galardo; Napoli (35.dp Curriale), Cutolo, Ginestra, De Giorgio (7.dp Russotto). Trener: Menic-hini. SODNIK: Pinzani iz Empolija 6; OPOMINI: Migliore, Matute, Malago, Brosco, Filkor; GLEDALCEV: 4.200. Končni izid bi kazal na enosmerno tekmo in gladko zmago. V resnici je Trie-stina povsem zadovoljila le v prvi tretjini srečanja, ko so bili Iaconijevi varovanci zelo aktivni po pasovih, imeli pobudo na sredini igrišča in se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom. Sledilo je približno 50 minut, ko so se Trža-čani v glavnem branili, na trenutke tudi dokaj neurejeno, in le brcali žogo daleč od Colombovih vrat. V zadnjih desetih minutah, ko so se gostje še dodatno odkrili, je Triestina z dvema (edinima) izvrstnima protinapadoma še dvakrat pre- magala nemočnega slovenskega vratarja Vida Beleca, ki ni bil kriv za prejete gole, drugače pa je vedno učinkovito posegel. IZIBIRE - Iaconi je izbral bolj tehnično vezno vrsto, saj je na sredino ob Matuteja postavil Testinija, kar mu je omogočilo, da je na desni pas vključil An-tonellija, ki je že v Modeni dokazal, da se vrača na stare nivoje. Nobene novosti ni bilo v obrambi in napadu. Trener gostov Menichini se je tudi v Trstu odločil za zelo napadalno postavitev s kar štirimi napadalci, čeprav sta se Napoli in De Giorgio stalno vračala v vezno vrsto in pomagala paru Eramo-Galardo. TEKMA - Tržačani so prvič zapre-tili v 9. minuti, ko je Toledo izvedel prosti strel, žoge se je z glavo dotaknil DAm-brosio, a njegov strel se je odbil od vra-tnice. Po odboju je poskušal še Matute, a ciljal previsoko. Triestina je imela premoč po pasovih, zlasti po levem z dvojico To-ledo-Malago', vendar je bil v 22. minuti za gol odločilni desni pas. Matute je z lepo podajo zarezal v Crotonejevo obrambo, Antonelli je Matutejev predložek lepo preusmeril proti osrčju kazenskega prostora, kjer je Godeas z glavo zlahka uka-nil nemočnega Beleca. Res lepa akcija Tržačanov, ki si je zaslužila uspešen zaključek. Po golu so se Iaconijevi varovanci še preveč pomirili in prepustili pobudo Marchi dosegel drugi gol gostom, ki so bili nevarni le v zadnjih petih minutah polčasa. Najprej je v 41. minuti strel z glavo Ginestre Colombo mojstrsko odbil nad prečko, minuto zatem pa je strel Di Napolija branilec odbil meter pred gol črto. V drugem polčasu smo na prvo priložnost čakali 27 minut, ko je Ginestra s prostega strela za las zgrešil vrata, tri minute kasneje pa je Colombo moral poseči po nevarnem strelu Napolija. V zadnjih desetih minutah tekme je prišla znova v ospredje Triestina. Po strelu Antonellija in priložnost za Godeasa, ki ga je Belec lepo zaustavil (napadalec iz Medeje se je v tej priložnosti tudi rahlo poškodoval) je Triestina dvakrat zadela. Prvi protinapad je uspešno zaključil Marchi, drugega pa Filkor, ki je po lepi podaji Della Rocce Be-leca ugnal s silovitim strelom z 20 metrov. KLJUČNI DOGODEK - Verjetno je tekmo Iaconi zmagal že z odločitvijo, da v postavo vključi Antonellija in postavi Te-stinija na sredino zvezne vrste. JE ŠLO - Igra po pasovih v prvem polčasu, obramba vedno učinkovito postavljena in neprekosljiva zlasti na visokih žogah. Top: Godeas je dosegel gol, priskočil na pomoč obrambi, ko je bilo to potrebno, zadrževal žogo in si priigral številne prekrške. NI ŠLO - Če je v Modeni Triestina igrala le v drugem polčasu, je tokrat nekoliko zatajila v drugem. Res je, da Cro-tone ni bil pretirano nevaren, a po po-vratku na igrišče so igrali Iaconijevi varovanci preveč zaprto. Ob tem večkrat zmanjka igralec, ki bi si prevzel odgovornost graditi igro, tako da morajo branilci stalno brcati žogo tjavendan. Napačnih podaj je bilo včeraj očitno preveč. Flop: Marchi je sicer dosegel gol, ki je zapečatil usodo Crotoneja, a do takrat je preveč grešil in bil šibki člen ekipe. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 7. KROGA Ascoli - Livorno 1:5 Albinoleffe - Pescara 1:2, Cittadella - Empoli 2:3, Grosseto Frosinone 2:0, Piacenza - Padova 2:2, Reggina - Vicenza 3:2 , Sassuolo - Atalanta 0:2, Siena - Modena 2:0, Torino - Portogruaro 2:1, Triestina - Crotone 3:0, jutri ob 20.45 Varese - Novara Siena 7 5 2 0 11:4 17 Novara 6 4 1 1 11:4 13 Empoli 7 3 4 0 8:5 13 Atalanta 7 3 3 1 7:2 12 Reggina 7 3 2 2 11:9 11 Padova 7 2 4 1 10:5 10 Triestina 7 2 4 1 8:6 10 Vicenza 7 3 1 3 10:9 10 Crotone 7 2 4 1 8:7 10 Torino 7 3 1 3 8:9 10 Portogruaro 7 3 1 3 7:8 10 Livorno 7 2 3 2 10:10 9 Pescara 7 2 3 2 6:6 9 Ascoli 7 2 3 2 9:10 9 Frosinone 7 2 3 2 6:7 9 Grosseto 7 2 2 3 6:6 8 Modena 7 2 2 3 6:10 8 Sassuolo 7 2 1 4 8:9 7 Varese 6 1 3 2 4:6 6 AlbinoLeffe 7 1 2 4 6:12 5 Cittadella 7 1 1 5 6:13 4 Piacenza 7 0 2 5 5:12 1 PRIHODNJI KROG : 9 10. ob 18.00 Triestina - Siena, ob 20.45 Pescara Sassuolo; 10.10. on 12.30 Frosinone - Reggina, ob 15.00 Crotoen - Varese, Empoli - Piacenza, Livorno - Cittadella, Modena - Albinoleffe, Padova - Grosseto, Portogruaro - Novara, Vicenza Ascoli, 0b 20.45 Atalanta - Torino / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. oktobra 2010 21 Skupina G (Catania) Včeraj: Italija - Portoriko 3:1. Končni vrstni red: Italija 4, Nemčija 2, Portoriko 0. Skupina I (Catania) Včeraj: Egipt - Španija 1:3 (20:25, 30:28, !6:25, 19:25). Končni vrstni red: Španija 4, Rusija 2, Egipt 0. Skupina H (Milan) Včeraj: Srbija - Mehika 3:0 (25:23, 25:18, 25:19). Končni vrstni red: Srbija 4, Kuba 2, Mehika 0. Skupina M (Milan) Včeraj: Argentina - Japonska 3:1 (25:22, 26:25, 25:14, 25:19). Končni vrstni red: Argentina 4, Francija 2, Japonska 0. Skupina L (Ancona) Včeraj: Češka - Kamerun 3:0 (25:17, 25:18, 25:17). Končni vrstni red: Češka 4 ZDA 2, Kamerun 0. Skupina N (Ancona) Včeraj: Brazilija - Bolgarija 0:3 (18:25, 20:25, 20:25). Končni vrstni red: Bolgarija 4, Brazilija 2, Poljska 0. 3. FAZA Skupina O (Rim): Italija, ZDA, Francija Skupina R (Rim): Češka, Nemčija, Braziilija Skupina P (Firence): Srbija, Argentina, Rusija Skupina Q (Firence): Španija, Bolgarija, Kuba TENIS V Bangkoku presenetljiv poraz Nadala BANGKOK - Prvi igralec na teniški lestvici ATP Rafael Nadal je moral v polfinalu turnirja v Bangkoku priznati premoč rojaku Guillermu Garcii -Lopezu. Garcia - Lopez, 53. igralec sveta, se bo v finalu tega turnirja na Tajskem pomeril s Fincem Jarkkom Nieminenom (60. igralec na lestvici ATP). Finec je v polfinalu premagal Nemca Benjamina Beckerja s 6:3, 6:2. Španec je presenetil rojaka Nadala z impresivno serijo win-nerjev ter s topovskimi začetnimi udarci naluknjal tekmečevo obrambo. Proti Nadalu je prikazal res izjemno igro, ki je vključevala deset asov, ključna pa je bila podaljšana igra v drugem nizu, ki je prinesla preobrat dvoboja. ODBOJKA - Svetovno prvenstvo v Italiji Italija v tretji fazi Neprepričljiva zmaga proti Portoriku - Farsa na tekmi med Brazilijo in Bolgarijo Italija - Portoriko 3:1 (25:22, 25:16, 18:25, 25:21) ITALIJA: Mastrangelo 12, Parodi 13, Vermiglio 2, Sala 6, Fei 20, Černic 8, Marra (L), Lasko 2, Travica 1, Zaytsev 2, Buti, Bari. PORTORIKO: Rivera 9, Figueroa 10, Rivera 4, Muniz 5, Escalante 9, Rodriguez 1, Soto 18, Rosario (L), Perez, Erazo, Matias, Morales 2 CATANIA - Z zmago proti Portori-ku se je Italija uvrstila v 3. fazo svetovnega odbojkarskega prvenstva. V njej se bo pomerila z ZDA in Francijo. Skupina je lah- ka, toda »azzurri« bodo morali za uvrstitev v polfinale igrati boljše kot sinoči proti Portoriku. Trener Anastasi je na klopi za rezerve pustil tolkača Savanija, ki se je poškodoval v petek proti Nemčiji, in tudi centra Birarellija, namesto njiju pa sta igrala Čer-nic in Sala. Gabrski odbojkar je dobro izkoristil svojo priložnost v polju, manj pa v napadu (kot sicer vsi). Prva dva seta sta bila trdno v rokah Italije, v naslednjih dveh pa je igrala sila nekonstantno in negotovo, kar bi lahko proti močnejšemu nasprotniku drago plačala. Že bežen pogled na sestavo skupin 3. faze, kaže na njihovo neuravnovešenost. Skupina z Italijo je daleč najlažja. »Azzur-ri« so se izognili Braziliji, Rusiji, Srbiji, Bolgariji, skratka vsem favoritom SP. Že res, da je gostitelj prvenstva vedno favoriziran, toda tokrat je bila »politična teža« italijanske odbojke res deležna prevelike naklonjenosti. Rezultat takšne formule pa je bil tudi ta, da so moštva na nekaterih tekmah kal-kulirala in varčevala z močmi. Prava farsa je bila včerajšnja tekma med Brazilijo in Bolgarijo. Bolgari so igrali z rezervami, Brazilci pa se niso trudili, izgubili so in si tako za nasprotnika »izbrali« Češko in Nemčijo namesto Kube in Španije. Velja povedati, da je formula tretje faze drugačna od formule dosedanjih faz. Veselil se bo namreč le zmagovalec vsake izmed štirih skupin, ki bo direktno napredoval v polfinale za uvrstitve od 1. do 4. mesta, drugi bo igral v skupini od 5. do 8. mesta, tretji pa v skupini od 9. do 12. mesta. Ekipe, ki so se v 2. fazi uvrstile na zadnje mesto, so končale z nastopi na svetovnem prvenstvu. V prvi tekmi tretje faze se bo Italija v torek, 5. oktobra pomerila z ZDA. % Italijan Simone Parodi med tekmo proti Nemčiji. Mladi tolkač je potrdil, da je zelo napredoval ansa »Černič« ali Černic? »Pisali so nam njegovi prijatelji iz Gorice in nas opozorili, da je Matej Černič pripadnik slovenske manjšine in se njegov priimek izgovarja Černic in ne Černič,« je med neposrednim prenosom tekme med Italijo in Portori-kom povedal televizijski komentator italijanskega RAI Alessandro Antinel-li. Vendar sporočilo iz Gorice ni naletelo na pravi odziv. »Za nas je težko Černič izgovarjati Černic,« se je opravičil strokovni komentator Fefe' De Giorgi in pravilno izgovoril Černic (!). »Kako pa bi rad, da izgovorimo njegov priimek on?,« sta se vprašala (ga bosta tudi vprašala?) oba in mirne duše nadaljevala prenos s... Černičem. Vložek kaže na dvoje: prvič, brezbrižnost od sile, drugič, ni res, da ne zmorejo, le potruditi se jim ne da. JADRANJE - Brezvetrje preprečilo večino nastop na Barcolini Uživali le deskarji Danes spet ob 10. uri - Na sedežu SVBG se nadaljujejo vpisi na 42. Jesenski pokal Intermuggia z novim sponzorjem Petrol Lavori Pred dnevi so v prostorih jadralnega kluba Circolo della vela v Miljah predstavili žensko košarkarsko ekipo Intermuggia, ki bo letos nastopila v elitni B-ligi. Novi predsednik kluba Mas-similaino Boscolo se je zahvalil svojemu predhodniku Armandu Carisu, ki se je ob koncu lanske sezone znašel s svojim odborom v hudi finančni stiski. Iz zagate je klub rešil novi sponzor Petrol Lavori, ki je omogočil vpis v prvenstvo. Igralski kader kluba je praktično nespremenjen, kot znano pa bo ekipo v novi sezoni kot glavni trener vodil Slovenec Matija Jogan (na sliki), ki je bil v zadnjih dveh sezonah trenerjev pomočnik. Med igralkami sta tudi letos sestri Samantha in Jessica Cergol. Prvenstvo se bo začelo v soboto 9. oktobra, ko bo na vrsti derbi proti tržaški ekipi Ginnastica Triestina. V petek so Miljčanke odigrale prijateljsko tekmo proti slovenski ekipi Grosuplje, novinec v 1. slovenski ligi, in zmagale s 73:56. Žal si je v ago-nistično preveč »vroči« tekmi poškodovala koleno Samantha Cergol. Veter je premagal Barcolino, regato za najmlajše v okviru letošnjega 42. jesenskega pokala. Na startu se je v razredih optimist, laser in jadralne deske zbralo kar 349 tekmovalcev in tekmovalk, vendar so se nastopa veselili le deskarji, drugi namreč niso mogli dokončati niti enega plova in so se morali zadovoljiti z malico in pašto ter njoki, ki jih je organizator podelil v naselju Barcolana. Regatni odbor je dolgo časa upal, da bo lahko dal znak za start, žal pa veter nikoli ni pihal z minimalno predvideno jakostjo treh metrov na sekundo. Drugače je bilo z jadralnimi de-skarji, ki so v neposredni bližini pomola Audace spravili pod streho eno preizkušnjo. Najboljše so se odrezali tekmovalci iz jezera Kaltern pri Bo-cnu na Južnem Tirolskem. V kategorijah do 15 oziroma do 17 let sta namreč zmagala Jonas Gshnell in Die- Optimisti zaman čakali na veter kroma go Graf. Med under 11 je prvo mesto zasedel mali Alberto Diviacco (Marina Julia), v razredu RSX pa Slovenec Aljaž Maslo. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo ob 10. uri. Danes bo v organizaciji sesljanskega društva Pietas Julia 39. pokal Bernetti Lombardini Cup, ki velja za neke vrste generalko pred nedeljskim Jesenskim pokalom. Napovedan je tudi nastop Ko-sminove Maxi Jene Amori. Ker jadrnice plujejo zelo blizu obale, je ta pokal še posebej zanimiv za gledalce. Start bo ob 9.30 na nabrežju, cilj pa v Sesljanu. Na sedežu društva SVBG so medtem včeraj našteli 385 prijav za nedeljsko Barcolano. Za vpis je sedeže o V sredo bodo na nabrežju odprli stojnice. Letos naj bi jih bilo okrog 200. G. JERONCIC »Tudi Slovenija bi lahko igrala na SP« Nekdanji slovenski repre-zentant Gregor Je-rončič je v minuli sezoni osvojil naslov italijanskega prvaka s Cuneom, 201 centimeter visoki center, večkratni slovenski in dvakratni nemški prvak pa je po koncu sezone prekinil pogodbo s piemontskim klubom in išče novega delodajalca: »Odločil sem se za spremembo. Razdrl sem pogodbo tik pred koncem prestopnega roka. Priprave delam sam doma in čakam na pravo priložnost. Imel sem že nekaj ponudb, a nisem podpisal še pogodbe, ker me ni nobena v celoti prepričala. V vsakem okolju se vlečejo določene niti. Ko sem povlekel črto na koncu sezone v Cuneu sem pač videl, da ni bilo smiselno tam nadaljevati. Med drugim je eden izmed razlogov za tako odločitev, da bi se rad nekoliko približal domu. Pri 36 letih nimam pretiranih pritiskov. Hotel sem odigrati še eno sezono v tujini in se nato vrniti v Slovenijo, a lahko tudi anticipiram povratek.« Kdo je favorit na svetovnem prvenstvu? Po mojem je Brazilija še vedno vodilna sila. Italija ima seveda dodatno motivacijo, ker igra pred domačo publiko, a mislim, da ji ne bo uspelo seči po najvišjih mestih. V nekaterih športih so evropska prvenstva celo kakovostnejša od svetovnih. Velja to tudi za odbojko? Vem, da je bilo za evropske reprezentance vedno veliko težje se uvrstiti na SP, ker je na razpolago manj mest. Če pogledamo je več kakovostnih ekip v Evropi in nekatere se na SP niso uvrstile. Slovenske reprezentance ni na prvenstvu, prisotna pa je Španija, ki jo je Slovenija na kvalifikacijah za EP 2011 premagala. V zadnjih letih, kar gledam reprezentančno odbojko, gre za ekipe, ki so si skoraj enakovredne, tako da je uspeh oziroma poraz odvisen od trenutka. V bistvu je lahko uvrstitev na SP odvisna od boljšega žreba, od boljšega dne, skratka od malih stvari. Prepričan sem, da je Slovenija na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo dokazala, da sodi v tisti razred ekip in je torej možno, da ji bo v bodoče uspel veliki met, uvrstitev na SP. V moderni odbojki je vloga centra morda pojem specializacije. Nedvomno. Kariero sem začel na star način, sledilo je prehodno obdobje in končujem z novim načinom igranja. Nedvomno so igralci na moj poziciji manj tehnični. Odločilna je višina in določene fizične sposobnosti. Od mene in od prejšnje generacije centralnih blokerjev pa se je zahtevalo, da so znali igrati odbojko. Prevladujejo izključno fizične sposobnosti. Lažje je priti do vrha, če imaš določene fizične značilnosti. Nekoč ti je koristilo, če si znal obvladati bager in bil dober sprejema-lec, to pa zdaj nič ne pomeni. Zdaj imajo centri tehnične omejitve. Nedvomno mi je bolj ugajala »stara odbojka«, ker si prej igral odbojko, zdaj pa si v igrišču zgolj za tiste tri pozicije. Je pa res, da se je zdaj doba igranja centralnih blokerjev podaljšala. (I.F.) 22 Nedelja, 3. oktobra 2010 ŠPORT / NAMIZNI TENIS - V 1. krogu ženske Al-lige »Kitajki« tokrat Carlijeva in Miličeva V Novari je Kras ZKB iztrgal pomembno točko v boju za obstanek Regaldi Novara - Kras ZKB 3:3 Yuan Yuan - Irrera 3:0 (11:7,11:9, 11:6), Wang Yu - Martina Milič 3:1 (11:2, 3:11,11:3,11:5), Ana Bržan - Eva Carli 3:2 (11:8, 10:12, 13:15, 12:10, 11:7), Wang Yu - Yuan 3:1 (8:11, 11:4, 11:3,11:2), Irrera - Eva Carli 2:3 (6:11, 11:6, 11:8, 6:11, 4:11), Ana Bržan -Martina Milič 1:3 (15:17, 11:9, 8:11, 7:11) Krasove namiznoteniške igralke so v Novari, pri kateri igra tudi tržaška Slovenka in nekdanja borovka ter krasovka Ana Bržan, iztrgale pomembno točko v boju za obstanek v najvišji državni ženski A1-ligi. »To tekmo bi lahko zmagali ali pa izgubili. Glede na to, kako so se razpletla dogajanja na igralnih mizah, smo bili bližji porazu, saj je Novara že vodila s 3:1. Nato pa nam je uspelo izenačiti. Punce so stisnile zobe in se potrudile. Res jim je treba čestitati,« je pohvalno dejal Krasov spremljevalec Luciano Milič. Na prvem dvoboju je Krasova Kitajka Yuan Yuan zanesljivo, brez večjih težav premagala Ileano Irrero. Druga »igra« je pripadla ekipi iz Piemon-ta. Kitajka Wang Yu je Martino Milič odpravila s 3:1. Tudi dvoboj med Bržanovo in Carlijevo ni šel po Kra-sovih načrtih. Slovenka v dresu Novare je slavila zmago s tesnim 3:2. Dvoboj je bil zelo napet in borben. Regaldi je vodil z 2:1 in naslednji sta za mizo stopili obe Kitajki. Yuanova je zmagala prvi set, nato pa nepričakovano popustila na celotni črti. »Očitno ni zdržala psihološkega pritiska. Yuano-va je v zadnjih treh letih vsakič izgubila proti Wangovi. Najbrž se ni uspela primerno zbrati,« je sklepal Milič in dodal: »Tedaj smo se bali, da bomo odšli domov praznih rok.« Ampak ni bilo tako. Najprej je Eva Carli po hudem dvoboju premagala Irrero (3:2), nato pa Martina Milič je v odločilni tekmi v Novari premagala Ano Bržan, ki na državni lestvici zaseda boljše mesto od nje in je Miličevo letos premagala tudi na državnem prvenstvu kroma je še Martina Milič s 3:1 premagala Bržanovo, proti kateri je na letošnjem državnem prvenstvu izgubila. Kras je izenačil in tako odnesel domov pomembno točko. Junakinji izenačenega dvoboja v Novari sta bili Eva Carli in Martina Milič. Sinoči sta dokazali, da sta še kako zreli za najvišjo ligo. ATLETIKA - Hitra hoja, 30 km Ruzzier zmagal na odprtem prvenstvu Avstrije Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je včeraj na tekmi v kraju Holenburg am kreus zmagal na odprtem članskem prvenstvu Avstrijev hitro hoji na razdalji 30 km. Sprva je Ruzzier nameraval nastopiti na daljši, 50-kilometrski razdalji, vendar se je naposled vpisal tudi na 20 km krajšo tekmo, saj vremenske razmere niso bile najbolj ugodne. »Bilo je mrzlo in vlažno obenem, tako da sem se bal, da bi se lahko poškodoval. Tekmovalci na obeh razdaljah smo startali skupaj, pet kilometrov pred ciljem pa sem lahko organizatorjem sporočil, da se bom po 30 kilometrih ustavil,« je pojasnil Ruzzier, ki se je nastopa izjemno veselil, saj je pokazal, da je v odlični formi, če vemo, da je s časom 2:36,26 za minuto in 4 sekunde izboljšal slovenski veteranski rekord, ki ga je na isti tekmi dosegel lani. Čeprav pravi, da se nikoli ni mogel docela ogreti, je tempo ves čas stopnjeval. Prvih 10 km je prehodil v 53, drugih v 52, tretjih pa v 51 minutah. Drugo uvrščeni Poljak je zaostal za 6 minut, tret-jeuvrščeni Madžar pa za trinajst minut. Danes v Nabrežini 32. kraški mali maraton V Nabrežini bo danes ob 9.30 start 32. kraškega malega maratona, ki ga organizira društvo Marathon UOEI v sodelovanju z združenjem S.P.O.R (Societa' podistiche Riunite Trieste). Tek, dolg je približno 21 km, šteje tudi kot 8. preizkušnja 10. trofeje tržaške pokrajine. Pričakujejo nastop 500 tekačev. Domači šport Danes Nedelja, 3. oktobra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen Koimpex -SandonaJesolo PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Spetru Slovenovem: Valnatisone - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Marianu: Mariano - Primorje; 15.30 v Mošu: Mossa - Breg; 15.30 v Vižovljah: Sistiana - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Ločniku: Lucinico - Mladost NARASČAJNIKI - 12.00 na Opčinah: Opicina - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras - CGS; 10.30 v Podgori: Juventina - Aquileia KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Vidmu: NBU - Jadra Qubik DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Romjanu: Ronchi - Bor Radenska NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Traminu: skupina A, 1. faza, nastopa tudi Kras ODBOJKA JADRANSKI POKAL ŽENSKE - 17.30 v Majanu: nastopa Sloga; 19.00 pri Briščikih: Millenium -Kontovel MEMORIAL LAURE MAVER - 10.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Altura, sledi Kontovel - Polisportiva Emilia; ob 15.30 za 3. mesto, sledi finale HOKEJ NA ROLERJIH MEMORIAL AGNUL - 10.00 na Opčinah, Pikelc: prireja SD Polet ODBOJKA Slogaši presenetili V • V v Tržiču KOŠARKA - Prvi krog v deželni C-ligi Breg še ni pripravljen Dve minuti pred koncem vodil za sedem točk, nato je prišla na dan utrujenost zaradi pomanjkanja zadostnega števila treningov NOGOMET - Državni in deželni mladinci Ali bodo Krasovi člani posnemali mladince? Rdeče-beli so zmagali v Jesolu - Zmaga Vesne in poraz Juventine Štefan Samec je dosegel kar 25 točk kroma Gimax Monfalcone - Sloga 2:3 (15:25, 18:25, 25:17, 25:19, 13:15) Sloga: Bertali 11, Devetak 1, Dus-sich 11, Ilic (libero), Kante 4, Romano 18, Rožac 14, Žerjal 2. Trener Ivan Peterlin Z gostovanja v Tržiču se Slogaši vračajo z zmago, na katero pred tekmo prav gotovo niso računali. Gimax igra v primerjavi z lansko sezono v precej spremenjeni postavi, saj so tja prestopili nekateri igralci tržaškega CUS-a ,pa tudi lanskega B ligaša VBU in je vsekakor vsega spoštovanja vredna ekipa. Slogaši so domačine presenetili takoj na začetku, ko so zaigrali zelo sproščeno, kar se jim je bogato obrestovalo. Z odlično igro so tudi povsem zasluženo osvojili prva dva seta, vendar se Gimax ni dal in je stanje izenačil. V odločilnem nizu se je vnel boj za vsako žogo, Slogaši so strnili vrste, pokazali res dobro skupinsko igro in zasluženo zmagali. Oba trenerja sta med igro preizkušala razne variante, za presenetljivo potezo pa se je odločil Slogin trener Peterlin, ki je vlogo libera zaupal Ivu Ilicu. Kljub temu, da se je Ivo prvič preizkusil na tem mestu, je zaigral odlično in praktično brez napak, tako da je bil marsikdaj odločilen za uspeh svoje ekipe. (INKA) Danes Memorial Maver Danes bo v športni dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maj potekal 3. Memorial Laure Maver, s katerim se Odbojkarsko društvo Bor in ŠD Kontovel pod pokroviteljstvom ZSŠDI od leta 2008 spominjata svoje bivše igralke. Poleg članskih ekip Bora in Kontovela, ki bosta letos nastopali v D-ligi (in to v isti skupini), se bosta turnirja udeležili še Altura (prav tako D-ligaš), ki je že nastopila na prvih dveh izvedbah, in Poli-sportiva Emilia iz Bologne (1. divizija). Spored: 10.30 Bor - Altura, sledi Kontovel - Emilia. Ob 15.30 za 3. mesto, sledi finale. Na prvih dveh turnirjih sta zmagali združena ekipa Bora in Brega ter Kontovel. Prehodni pokal dobi v trajno last ekipa, ki zmaga trikrat. Cervignano - Breg 80:77 (22:14, 40:41, 57:57) BREG: Schillani, Bozic, Grimaldi 13 (-, 2:7, 3:5), K. Ferfoglia 8 (-, 4:7, -), Švara n.v., Nadlišek n.v., Giacomi 14 (2:4, 1:4, 4:9), Se-mec, Samec 25 (6:6, 8:14, 1:1), Visciano 17 (4:7, 5:12, 1:1), trener Krašovec. PON: Se-mec (33), Grimaldi (35). Brežani so začeli nastope v deželni C ligi s tesnim porazom v Červinjanu. Glede na pomanjkanje treningov zaradi preure-ditvenih del v dolinski telovadnici, pa tega spodrsljaja, kot je po tekmi dejal načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi, ne gre jemati tragično. »Ekipa fizično še ni nared in tudi ui-granost je še pomanjkljiva. Vseeno pa bi lahko zmagali, saj smo dve minuti pred koncem vodili za sedem točk, potem pa smo popustili,« je še pristavil Salvi. Tekma se je ugodno začela za Breža-ne, ki so takoj povedli za 4-6 točk, nakar so popustili in gostitelji so z delno razliko 11:0 povedli ter sklenili četrtino s sedmimi točkami prednosti. Druga četrtina je bila zelo izenačena, ekipi sta se stalno menajvali v vodstvu. Tudi po odmoru se stanje na igrišču ni spremenilo: moštvo sta si bili povsem enakovredni, čeprav bi Brežani lahko po-vedli, toda grešili so več lahkoh metov, tudi polaganj pod košem, kar je seveda posledica pomanjkanja vadbe. V zadnji četrtini si je uspelo Krašovčevim varovancem priigrati rahlo prednost, ki je pičli dve minuti pred koncem tekme znašala kar sedem točk. Tedaj pa je Brežanom zmanjkalo moči in zbranosti. Gostitelji so s tremi uspešnimi trojkami nadoknadili zaostanek in v razbulrjivi končnici zmagali za tri točke. »Ne glede na poraz, bi vseeno pohvalil vse fante, saj so igrali požrtvovalno. Posebej bi omenil Samca. Ko bomo lahko redno trenirali, potem bo vse bolje,« je še dodal Salvi. (lako) Ostali izidi: CBU - Alba 74:90, Tol-mezzo - Collinare Basket 87:53, Roraigrande - UBC 80:76, Venezia Giulia - Romans 76:68, Geatti - Ardita n.p., Dnes: Porto-gruaro - Servolana, Ronchi - Bor. DRŽAVNA C-LIGA:San Daniele -Gemini Benetke 70:62, Latisana - Limena 50:65 Jar Martini kroma DRŽAVNI MLADINCI SandonaJesolo - Kras Repen 0:1 (0:1) STRELEC: Jar Martini v 13. min. KRAS: Paolich, Zeriali, Pečar, Papa-pico (Doliani), Bertocchi, Visca, Daliesio, DAmato (Carli), Martini, Jankovic, Me-nichini (Nardini). Trener: Kragelj. Krasovi državni mladinci so se iz Je-sola (proti prvi ekipi bodo danes igrali Kra-sovi člani) vrnili s pomembno zmago. Varovanci trenerja Marina Kraglja so zmagoviti gol dosegli v 13. minuti, ko je nasprotnikovo mrežo zatresel Dolinčan Jar Martini. Trener Kragelj je takole komentiral Krasov nastop: »Igrali smo zelo dobro, borbeno, kolektivno in imeli smo še številne druge priložnosti. Domače moštvo, ki je sicer solidno, je imelo le eno priložnost za gol. Naš vratar je bil na svojem mestu in se ni pustil presenetiti. Pohvalil bi vse svoje varovance.« Ostali izidi: Concordia - Chioggia 3:0, Opitergina - Montebelluna 2:1, Tamai - Unione Venezia 0:2, Torviscosa - Porde-none 0:1, Treviso - Sanvitese 2:2, Union Quinto - Belluno 0:1. Vrstni red: Concordia 7, Venezia, Kras, Montebelluna, Pordenone, SandonaJesolo 6, Sanvitese, Union Quinto, Belluno, Tamai, Opitergi- na 4, Treviso, Chioggia 1, Torviscosa 0. Prihodnji krog: Kras - Torviscosa. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Ponziana 2:1 (1:1) VESNIN STRELEC: Aleksandar Marjanovic v 10. in 60. min. VESNA: Zacchigna, Puric, Terzon, Žerjal, A. Marjanovic, Hoffer, M. Marja-novic, Vascotto, Ronci, Mastrogiacomo, Radivo (Cerkvenik). Trener: Zucca. Še ena zmaga Vesninih mladincev, ki so tokrat strli odpor Ponziane. »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro, v drugem pa nekoliko slabše, čeprav so bili fantje vse do konca tekme zbrani. Zmaga je tako povsem zaslužena,« je ocenil trener Fabio Zucca. Za Vesno je oba gola dosegel Aleksandar Marjano-vic. Vesna je povedla in Ponziana je že v prvem polčasu izenačila. Odločilni zadetek je padel v drugem delu. Juventina - Fincantieri 1:2 (0:1) JUVENTININ STRELEC: Iurilli v 90. min. JUVENTINA: Montagner, Scarlata (Jriskic), Gramazio, Poian (Gergolet), Peric, Graba, Zapulla (Stoto), Marchioro, Fur-lan (Iurilli), Picek (Callegaro), Bizai. Trener: Currato. Trener Luigi Currato je bil razočaran s predstavo svojih varovancev. »V prvem delu smo igrali zelo slabo. Z Gramaziom smo pri izidu 0:0 zgrešili tudi enajstmetrovko. V drugem polčasu je bilo malo bolje,« je dejal Currato. Za Juventino je častni gol dosegel Iurilli v 90. minuti. Ostali izidi: Muggia - Ronchi 3:1, Monfalcone - Sistiana 3:2, San Luigi - San Giovanni 2:0. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. oktobra 2010 23 NOGOMET - Vnaprej igrana tekma promocijske lige Kriška Vesna po četrtem krogu ostaja brez zmage Vodili proti Trieste Calciu, nato je bila znova usodna napaka v obrambi Trieste Calcio - Vesna 1:1 (0:1) STRELCA: Cano v 18. in Del Moro v 77. min. TRIESTE CALCIO: Manosperti, Ca-vallini, Delvecchio, Braini, DAlesio, Romano (M. Del Moro), Vescovo (Vesnaver), S. Marchetti, Cannone, Gherbaz, Solaja. Trener: Sambaldi. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Pin, Gulič (od 85. Pipan), Degrassi, De Bernardi, Salice, Cheber, Cano (od 80. P. Carli), Leone, Pernorio (od 66. Kerpan). Trener: Nikčevič. Še ne gre. Pri Vesni so si po trikratnem sodnikovem žvižgu grizli nohte. Strokovni štab, s trenerjem Novico Nik-čevičem na čelu, je bil razočaran. Nogometaši kriškega društva, ki po 4. krogu ostajajo še brez zmage, niso bili zadovoljni z osvojeno točko. Proti Trieste Calciu, ki je igral kar z osmimi mladinci, so zamudili lepo priložnost za zmago. Tržaška ekipa je bila trd oreh. Vesnini igralci niso začeli najbolj zbrano. Po desetih minutah »segrevanja«, so prvič zagrozili gostiteljem. Luan Cano ni bil natančen z glavo. Vesnin napadalec albanskega rodu je mrežo Tržačanov zatresel v 18. minuti. Po Leonejevem kotu je izkoristil dve neuspeli odbiti žogi domače obrambe in je žogo usmeril natančno v levi vratarjev kot. Do konca polčasa je imel D-LIGA Nov napadalec za Kras Vodstvo repenskega Krasa je doseglo dogovor s srbskim napadalcem Milanom Grujicem, ki sicer danes ne bo igral proti SandonaJe-solu, saj ga bodo registrirali šele prihodnji teden. Bržkone bo na razpolago za tekmo proti Opitergini v Oderzu. Grujic, ki stanuje v Trstu, je lani igral pri Jesolu v D-ligi. Pred tem je igral pri Sanviteseju, pri mladinski ekipi primavera Padove in pri deželnih naraščajnikih San Gio-vannija. »S Krasom treniram že nekaj tednov, tako da sem zelo vesel, da bom tu odslej tudi igral,« je dejal Grujic, ki je tako okrepil srbsko kolonijo Krasovih nogometašev. Poleg njega sta še Dragosavljevic in Jankovic, srbske korenine pa ima tudi Radenko Kneževič. IZID - Včeraj: Rovigo - Treviso 1:1. Tako se je Luan Cano veselil skupaj z Martinom Chebrom (levo) in Riccardom Bertocchijem (desno) po Vesninem golu. Po tekmi pa so bili igralci kriškega društva nekoliko manj veseli kroma Trieste Calcio dve priložnosti za gol. Omembe vreden je bil Gherbazov strel, ki je švignil nad prečko. Napaka v obrambi v začetku drugega dela bi skoraj bila usodna za Vesno. Lob je še mimo vrat. V 13. minuti je moral po Romanovem strelu odločilno poseči Edvin Carli, ki pa je moral v 77. minuti pobrati žogo iz svoje mreže. Del Moro, na katerega so Vesnini branilci pozabili, je nemoteno s »tap in-om« (z glavo) potisnil v vrata žogo, potem ko je Vesnin vratar odbil nevaren strel. V zadnjih petnajstih minutah je Vesna poskusila doseči še drugi gol. Najprej je bil neuspešen Cano, nato pa še Peter Carli. Najlepšo priložnost je imel Salice (v 92. min.), ki je lepo preigral domačega branilca, nato pa slabo streljal naravnost v vratarja. IZJAVI PO TEKMI: Alex Sedmak, Vesnin maser: »Trieste Calcio je imel nekoliko večjo posest žoge, mi pa smo imeli več priložnosti za gol. Žal smo znova prejeli gol zaradi napake v obrambi. To se dogaja na vsaki tekmi. Smo premalo zbrani.« Fabio Sambaldi, trener Trieste Cal-cia: »Vesna je bolj izkušena ekipa. Jaz sem imel na razpolago v glavnem mladince, ki so se dobro upirali. Jan Grgič OSTALI IZIDI: Lumignacco - Union 91 1:1, Pro Gorizia - Aquileia 0:1. NOGOMET - 1. amaterska liga Sovodenjci še brez »bencina« Sovodnje - Azzurra 0:1 (0:1) STRELEC ZA AZZURRO: Ča-tic v 26. min. SOVODNJE: Burino, Milen-kovic, Brockmann, Tomšič (Skara-bot), Sorbara, M. Figelj (Pohlen), Ferluga (Peteani), Nasser, Reščič, Trampus. Trener: Vitulič. Sovodenjci so v goriškem pokrajinskem derbiju proti Azzurri potegnili krajši konec. »Priznati moram, da nismo igrali dobro, čeprav bi lahko na koncu iztrgali vsaj točko,« je po tekmi komentiral predsednik Zdravko Kuštrin. Belo-modri so bili nevarni že v 6. minuti z Reščičem, ki je zgrešil z dobre pozicije. V 9. minuti je priložnost za vodstvo zamudila Azzurra: Bečire-vic je zgrešil enajstmetrovko. V 26. minuti so Goričani povedli s Čati-cem, ki je Burina premagal z na- tančnim lobom. Do konca polčasa so se Sovodenjci trikrat približali gostujočim vratom (Sorbara in dvakrat Reščič). V drugem polčasu so gostitelji reagirali, zaželenega učinka pa ni bilo. Najprej je proti vratom nevarno streljal Matija Figelj, nato pa še enkrat Alan Reščič. »Na koncu smo bili seveda razočarani. Fantje niso bili zbrani in nismo igrali borbeno. Pogrešal sem več agoniz-ma in požrtvovalnosti,« je bil oster Kuštrin, ki je še dodal: »Odslej bo treba igrati z drugačno mentaliteto. Ne smemo pozabiti, da je naš prvi cilj obstanek v ligi, čeprav imamo kar nekaj nogometašev, ki bi lahko igrali tudi v višji ligi.« OSTALI IZID: Muglia - Do-mio 1:0 (Nonis). 2. AL - Včeraj: Gradese - Fiu-micello 4:2. GABRJE - 6. nogometni turnir za cicibane, začetnike in male prijatelje v organizaciji KD Skala Zvrstilo se je kar 300 mladih Prireditev vse bolj pridobiva na pomenu - Juventina in Isontina med zmagovalci - Nastopilo 18 moštev V Gabrjah so srečno pripeljali do konca 6. nogometni turnir za cicibane, za začetnike in za male prijatelje nogometa. V četrtek zvečer je bil namreč na sporedu zaključni del uspelega nogometnega tedna. Zaključni večer bi moral biti na sporedu že prejšnjo nedeljo, vendar so ga morali zaradi slabega vremena prenesti na četrtek. V lepo urejenem športnem centru v Gabr-jah, ki ga upravlja domače društvo Skala, se je zbralo res veliko število ljudi, v prvi vrsti staršev in sorodnikov malih nogometašev, ki so bodrili bodoče nogometne upe na igrišču. Zaključnega večera so se udeležili tudi predstavniki javnih uprav, športnih zvez in združenj, kar pomeni, da je gabrska prireditev pristala na dokaj pomembni ravni pobud, namenjenih mladinskemu nogometu. Po odigrani zadnji tekmi, so prireditelji poskrbeli za krajšo slovesnost s podelitvijo nagrad in priznanj nastopajočim. V svojem nagovoru je predsednik društva Skala in pravcata duša nogometnega turnirja, Edi Sambo čestital vsem nastopajočim in posredoval podatek, da se je nogometnega tedna udeležilo skoraj 300 mladih nogometašev, članov 18 moštev iz 8 goriških društev. Posebno zahvalo je izrekel štandrežki Juventini, ki je s svojimi organizacijskimi prijemi in izkušnjami pomagala pri realizaciji zahtevne prireditve. Pozdrav prisotnim in čestitke prirediteljem so izrekli odbornica za šport pri sovodenjski občini Vesna Primožič, odbornica za šport pri goriški pokrajinski upravi Sara Vito in pred- stavnik goriške nogometne zveze Paolo Bressan. Svoj pozdrav so nadalje prinesli še Vili Prinčič v imenu ZSŠDI, Alessandro Di Tora v imenu ACLI ter častni predsednik goriške zveze CONI, Elvio Ferigo. Vsi so v svojih pozdravih poudarili pomembnost uvajanja mladine v šport, društvu Skala pa čestitali za vzorno pripravljeno športno prireditev, ki po zahtevnosti sega izven okvirjev običajnega turnirja v malem Udeleženci tekem zadnjega dne vip nogometu. Na koncu so vse ekipe prejele pokale za prisotnost, vsem malim nogometašem pa so prireditelji poklonili spominske majice. Naj na koncu navedemo še, da je v kategoriji cicibanov turnir osvojila ekipa štandrežke Juven-tine, pri začetnikih pa so se na najvišjo stopničko povspeli igralci Isontine. Iz vzgojnih razlogov pa niso razglasili zmagovalca v kategoriji malih prijateljev nogometa. (VIP) ŠPORTEL V studiu podrobneje o Jadranu Jutrišnji Športel (TV Koper, 22.30) bo namenjen košarkarskemu Jadranu. Gostje v studiu bodo trener Walter Va-tovec in mlada igralca Saša Malalan in Borut Ban, poleg njih pa tudi predsednik kluba Adriano Sosič. Prispevki se bodo že osredotočili na nedeljski Jesenski pokal, popularno Bar-colano. Pripravili so pogovor z Igorjem Simčičem, ladjarjem Esimita Evrope, glavnega favorita letošnje množične regate. Pogovorili se bodo tudi z našim najboljšima mladima jadralcema Jašem Far-netijem in Simonom Sivitzom Košuto. Prispevek bodo pripravili tudi o nogometni tekmi v Repnu med Krasom in SanDonajemJesolom. H Obvestila PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji ASZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici. Začetek plesnih vaj bo jutri, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (od jutri), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481 -33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. SKD VIGRED, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNI DRUŠTVO PLISKA vabijo v nedeljo, 10. oktobra na 15. pohod Na Krasu je krasno. Zbirališče med 9. in 9.45 v Praprotu. Start ob 10.10 v Tubljah. Informacije na tel. št. 380-3584580 in www.skdvigred.org. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.00-18.00 (občinska telovadnica v Repnu). Minibasket (telovadnica na Rouni pri Briščkih) letniki 2001 torek in četrtek 16.15-17.30, petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek 16.15-17.30, četrtek 17.15-18.30, petek 16.15-17.15. Under12 (letniki 1999) ponedeljek 17.00-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih), sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu), petek 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 3385889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153, picerik@hotmail.it (Erik Piccini). SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Druga izmena od sobote 17. oz. nedelje 18. oktobra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v torek, 5. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.15 do 22.00. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004) in treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001). Otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta se bo začela v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 3281511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. PLESNA SEZONA pri A$D Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo jutri, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri ASZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. 24 + Nedelja, 3. oktobra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / 20.05 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Tv Kocka: Obuti maček Deželni TV dnevnik Film: Tantadruj - po povesti Cirila Kosmača, režija Tugo Štiglic, scenarij France Štiglic; sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 9.50 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'arena 15.50 Variete: Domenica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in...onda 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: La ladra 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Applausi ^ Rai Due 6.00 1.50 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.15 Nan.: Tutti odiano Chris 8.35 Nan.: Karku 9.00 Nan.: Unfabulos 9.20 Nan.: The Naked brothers band 9.50 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.20 Aktualno: A come Avventura 11.00 Šport: Raisport Numero Uno 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero Uno 19.25 Nan.: Squadra special Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva ^ Rai Tre 6.00 1.20 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Zanna bianca (pust., It., '73, r. L. Fulci, i. F. Nero) 10.45 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Nan.: Arsenio Lupin 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 0.20 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 19.00 20.00 20.10 21.30 23.05 23.20 0.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualno: Presadiretta Dnevnik - Deželni dnevnik Variete: Caternoster Aktualno: Telecamere e salute Rete 4 15.50 19.35 21.30 23.30 1.15 20.40 21.30 23.30 1.00 Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Superpartes Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Artezip Dok.: Basilicata - Da Melfi a Matera Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Aktualno: Pianeta mare Dok.: Tutti per Bruno Nan.: Cascina Vianello Film: Tomahawk, scure di guerra (western, ZDA, '51, r. G. Sherman, i. V. Heflin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Colombo (det., ZDA '72, i. P. Falk) Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sot-tile) Šport: Controcampo Dnevnik in Pregled tiska i Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Distretto di polizia 10 Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska v Italia 1 4.50 Motociklizem: VN Japonske -125 cc 6.15 Motociklizem: VN Japonske -Moto 2 8.00 Motociklizem: VN Japonske - Mo-toGp 9.00 Nan.: Malcolm 9.25 Nan.: Knight Rider 10.20 Motociklizem 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Motociklizem: VN Japonske - Mo-toGp 15.00 20.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Aktualno: Capogiro Junior 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Oggi sposi...niente sesso (kom., ZDA '03, r. S. Levy, i. B. Murphy) 21.25 Variete: Colorado (v. R. Brescia, N. Savino) 0.35 Variete: Le Iene Show ^ Tele 4 7.00 Koncert: Duo pianistico Turini - Passerotti 8.25 Variete: Mukko Pallino 9.30 12.25 Aktualno: Rotocalco AND-Kronos 10.45 Klasična glasba 11.35 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.45 Aktualno: Musa TV 13.00 Aktualno: Salus TV 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.45 Aktualno: Archeologie 14.10 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.10 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.40 Kviz: Ufo di sera 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Variete: Incontri ravvicinati 22.45 Variete: Serata da macello 23.40 Koncert: Solarolo Festival 2010 1.25 Nan.: Schimansky LA 6.00 7.00 7.30 10.00 10.45 11.15 13.00 13.55 16.30 19.00 La l 6.30 8.40 8.50 9.20 9.25 10.50 12.20 12.50 13.40 14.30 16.30 17.00 20.00 20.50 21.50 21.50 22.00 22.45 23.50 Koper 14.40 »Q« - Trendovska oddaja 15.15 Sredozemlje 15.45 Glasbena oddaja 16.50 City Folk 17.20 Potopisi 18.00 Festival otroške popevke 2010 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 23.30 Dok. odd.: Jovannotti 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Albanija 22.15 Športne vesti 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert - resna glasba 0.20 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem Tv Primorka Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik La7 Aktualno: M.O.D.A. Dok.: La7 doc 15.05 Motociklizem, Superbike, Francija Nan.: Chiamata d'emergenza Nan.: Cuore e batticuore Film: Caccia al re (dram., ZDA, '84, i. J. Standing) Resničnostni show: Chef per un giorno 14.30 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 Kasaške dirke Razgledovanja (pon.) Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana Občine Kanal ob Soči (pon.) Hrana in vino, izbrani recepti Duhovna misel Tedenski pregled Prilesje - Cerkev Sv. Ahaca 22.00 Pod drobnogledom (pon.) Lokalne volitve 2010: Občine Renče - Vogrsko Pod drobnogledom Klapa Kumpanji, 2. del Videostrani 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale 0.15 Variete: World Series of Poker 2007 (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.25 Šport špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju 9.55 Nedeljska maša 11.00 Na obisku 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Napovedniki 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 21.50 ARS 360 22.35 Intervju 23.30 Mini serija: Kifeljc 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 26.09.1992 (pon.) 1.40 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 1.15 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.) Turbolenca (pon.) 22. Revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Film: Odraščanje Lynx Magazin Turbulenca Dok. odd.: Neapeljski psi Film: Distorzija Dokumentarna oddaja SP v kolesarstvu Dok. serija: Diamantna pot Nad.: Mala Dorritova Na utrip srca Pokrajina pesmi Film: Idomenej Nad.: Rim Film: Šolanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.00 Na-povednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki s slovenskim skladateljem Marjanom Lipovškom; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje v mali istrski vasici Kubed; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-00-18.00 Glasbeno popoldne; 18.0019.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše iz Ljubljane; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dvomi, ki so vam v preteklem obdobju kvarili spanec, se bodo začeli jasniti. Postali boste bolj optimistični in zadovoljni s seboj. Vašo pozornost bo pritegnilo veliko novih stvari. BIK 21.4.-20.5.: Za partnerja bi naredili prav vse, premalo pa ste zvesti sebi! Kdaj ste si nazadnje vzeli čas za hobije in prisluhnili potrebam svoje duše? Ne zanemarjajte svojih darov, ti vas bogatijo. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu ste zadnje čase preveč zaposleni, še bolj pa se obremenjujete s skrbmi in slabo vestjo. Ne mislite, da so pohvale sodelavcev le hinavsko laskanje. RAK 22.6.-22.7.: Najraje bi «« pobegnili iz resničnosti v svoj sanjski svet. Toliko lepših stvari je okoli vas, kakor so obveznosti, mar ne? Ne smilite se samemu sebi in ne popuščajte. yLEV 23.7.-23.8.: Energije vam (^^r ne bo primanjkovalo, čeprav vas čaka razgiban in naporen teden. Vzeli si boste celo nekaj več časa za svojo družino, saj čutite, da potrebujete več topline in povezanosti. DEVICA 24.8.-22.9.: Čaka vas ^^ naporen teden. Ker boste na nogah od jutra do večera, glejte, da boste imeli vsaj redno prehrano in da boste zmanjšali uživanje vsega, kar škodi vašemu zdravju. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če bo ^ ^ vse teklo po načrtu, boste polni samohvale, ko pa ne bo vse tako, kot želite, se vam bodo zmajala tla pod nogami. Manjkalo vam bo potrpljenja in vztrajnosti. Bodite bolj prilagodljivi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni boste energije in volje do življenja. Vaši bližnji vam bodo očitali sebičnost, ki se je sami ne boste niti zavedali. Hitro jih boste prepričali, da je bolje, če vas pustijo pri miru. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko se boste ukvarjali s seboj. Čeprav ne boste znali poiskati odgovorov na svoje težave, boste drugim ljudem dobro svetovali in boste vsakomur priskočili na pomoč. KOZOROG 22.12.-20.1.: Spoznali boste, kako površinski in nepotrebni so bili vaši prepiri z nekim prijateljem, pojasnite nesporazume. Na delovnem mestu bo zavladalo zatišje, izrabite ga za nabiranje moči. VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu vas čaka kup novih zadolžitev. Napotki nadrejenih vas bodo streznili in kmalu boste videli, da se ni tako težko prilagoditi zahtevam. Denar: ne pričakujte preveč! RIBI 20.2.-20.3.: Zvezde so vam trenutno naklonjene. Res je, da vam skrbi kljub temu ne primanjkuje, vendar bi si jih naredili tudi sami, če bi vam vse teklo kot po maslu. Ljubezen: ne podlegajte rutini. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. oktobra 2010 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010 - Ansambel Vihar 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.55 Aktualno: A Sua immagine speciale 10.00 Sv. maša 12.20 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La leggenda del bandito e del campione (i. B. Fiorello) 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.00 18.45, 1.25 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.00 Variete: LAlbero azzurro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it - Nonsolo-soldi 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Film: Indiana Jones e il tempio maledetto (pust., ZDA, '84, r. S. Spielberg) 23.25 Variete: Tv Mania 0.45 Aktualno: Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. 10. 2010) Vodoravno: makak, totem, amaro, Ati-la, radikal, mit, Ira, Ararat, Niro, Erevan, K. L., bat, tara, Rado, rima, N. K., re, Ortona, boa, vi, lak, agon, Ast, akumulacija, Msta, Lav, Babilonija, Erazem, G. I., Crotone, koloradar, akvarel, Sao, Reni, A. O., Oka; na sliki: Rado Rauber. Mala križanka, vodoravno: 1. Bikar, 6. Otelo, 7. ratar, 8. Ilona, 9. sin, 10. pa, 11. šb, 13. Anita, 15. hi-ton, 16. Osaka, 17. rt, 18. at. 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Bron-tolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Novecento 23.10 Dok.: Correva l'anno - Speciale 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Inviati molto speciali (kom., ZDA, '94, r. C. Shyer, i. J. Roberts) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Danni collaterali (akc., ZDA, '01, r. A. Davis, i. A. Schwarzenegger, F. Neri) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: Gangs of New York (dram., ZDA, '02, r. M. Scorsese, i. L. Di-Caprio) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnpostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: I Cesaroni 23.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) v Italia 1 6.00 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: The Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI Miami 23.00 Nan.: The Mentalist 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Mukko Pallino 8.05 Pregled tiska 9.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 10.25 Klasična glasba 11.25 Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Hard trek 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Triestina amaterji in Triestina calcio 16.55 Risanke 19.00 Italia economia 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Udinese a giochi fatti 21.45 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.35 Dnevnik Montecitorio LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.50 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: L'erba del vicino e sempre piu verde (kom., V.B., '60, r. S. Donen, i. C. Grant, D. Kerr) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Glasbena oddaja 16.00 Vesolje je... 16.30 Dok. odd.: Jovannotti 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Lokalne volitve 2010 20.30 Artevisione 21.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Športel Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 17.00 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 16.00 Lokalne volitve 2010 17.30 Kultura: Srečanje pri Kosmaču, 2. del 18.00 19.50, 20.25, 21.00, 22.00 Lokalne volitve 2010 20.30 Objektiv 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura (t* Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pustolovščine letečega psa 10.25 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.30 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Ugriznimo znanost (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh (pon.) 17.55 Slovenski magazin 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.50 Hum. nan.: Moja družina 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.35 Glasbeni večer: Ansambel Del Barrio iz Argentine (T Slovenija 2 6.30 9.00, Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.55 Sobotno popoldne 13.55 22. Revija Zagorje ob Savi 2010 15.15 Kaj govoriš? (pon.) 15.30 Slovenci v Italiji 16.00 Posebna ponudba (pon.) 16.20 Ars 360 (pon.) 17.05 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Nad.: Bratje Karamazovi 18.40 Risanka: Rožnati panter 19.00 Z Damijanom 19.20 Muzikajeto 20.00 Lokalne volitve 2010 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga Koper 13.45 Dnevni program 14.00 15.00, Čezmejna Tv - Tdd RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 He-vreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.00 Osebnost Primorske meseca septembra; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.00 Volitve: županski kandidati : Ajdovščina, Vipava; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Sa-mopredstavitev list in političnih strank v občinah Piran in Sežana; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3512.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fe-giz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 3. oktobra 2010 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - V priredbi spletnega gibanja Popolo Viola (Vijolično ljudstvo) V Rimu včeraj potekal drugi Ne B(erlusconi)-dan Udeležba nižja kot na prvem - Vatikan kritičen do premierja - Fini brani sodnike RIM - V Rimu so se včeraj zbrali številni nasprotniki premiera Silvia Berlusco-nija in zahtevali njegov odstop. Množične demonstracije je organiziralo spletno protestno gibanje Popolo Viola (Vijolično ljudstvo), ki je že pred desetimi meseci pripravilo Ne B(erlusconi)-dan. Po navedbah policije se je takratne prireditve udeležilo okoli 90.000 ljudi, po navedbah organizatorjev pa milijon. Včerajšnjih protestov naj bi se po podatkih policije udeležilo okoli 50.000 ljudi, po besedah organizatorja Gianfranca Mascice pa zagotovo več kot pol milijona. Vsi pa se strinjajo, da je bilo manj ljudi kot na prvi izvedbi. Pisana množica, opremljena s številnimi napisi, v kateri so bili tako predstavniki sindikatov, politikov, umetnikov, novinarjev kot običajnih državljanov, se je odpravila na pot od Trga della Repubblica do Trga San Giovanni. »Edina razlika med Berlusconijem in Bogom je, da Bog ne misli, da je Berlusconi,« je pisalo na enem od transparentov. Nasprotniki premieru med drugim očitajo, da želi spodkopati ustavo in v italijanskem parlamentu doseči sprejem predvsem tistih zakonov, ki bi njega samega zaščitili pred pravosodjem v sodnih procesih zaradi korupcije. Med udeleženci shoda je bil tudi voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki pa je razvnel polemike tudi v levi sredini. Jedko je namreč ugotovil, da je med demonstranti veliko demokratov, a malo voditeljev demokratske stranke. Sicer pa so bile tudi včeraj v središču politične pozornosti izjave, ki jih je Berlusconi izrekel v zasebnih krogih, a so bile na skrivaj posnete in potem objavljene. Veliko prahu sta dvignili neokusni smeš-nici na račun Judov in demokratske poslanke Rosy Bindi, s katerima je premier du-hovičil. Dnevnika italijanskih škofov LAv-venire in Vatikana L'Osservatore Romano sta se zgražala, da se predsednik vlade tako obnaša, še posebno pa sta se obregnila ob mastno kletvico, ki si jo je premier privoščil. S političnega vidika pa so posebno hude premierjeve trditve, po katerih naj bi se levičarski sodniki povezali v hudodelsko združbo z namenom, da vržejo demokratično izvoljeno vlado. Te izjave so takoj ostro ožigosali predstavniki združenja sodnikov in javnih tožilcev (ANM) in opozicije. Včeraj pa se je kritično oglasil tudi Gianfranco Fini in poudaril, da ne bo podprl reform, ki bi kaznovale pripadnike sodstva. Dvoboj med Finijem in Berlusconijem se očitno nadaljuje tudi po pravkar izraženi zaupnici vladi. Pogled na udeležence včerajšnjega protesta v Rimu ansa FRANCIJA Protesti proti reformi pokojnin PARIZ - Francozi so včeraj ponovno protestirali proti dvigu upoko-jitvene starosti s 60 na 62 let, ki so ga konservativci francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja uvedli kot varčevalni ukrep. Francosko notranje ministrstvo je število protestnikov ob 12. uri ocenilo na 380.000. Sindikati, ki so za včeraj po vsej Franciji napovedali preko 300 protestov, so v upanju, da bodo tako pritegnili tudi študente, družine in delavce v zasebnem sektorju, proteste tokrat organizirali med vikendom. Po njihovih ocenah naj bi število protestnikov doseglo dva do tri milijone. Gre za tretje proteste v zadnjem mesecu, na septembrskih protestih naj bi se vsakič zbralo tri milijone ljudi, čeprav vlada poroča o le milijonu pro-testnikov na posameznih protestih. Upokojitvena starost v Franciji bo kljub zvišanju ostala med najnižjimi v Evropi. V sosednji Nemčiji nameravajo namreč upokojitveno starost s 65 zvišati na 67 let. SLOVENIJA-HRVAŠKA - Čez reko Sotlo Turk in Josipovic odprla nov most med državama ROGATEC/KRAPINA - Predsednik republike Danilo Türk in njegov hrvaški kolega Ivo Josipovic sta včeraj odprla nov most čez reko Sotlo, ki bo povezal slovenski Rogatec in hrvaški Hum na Sutli. Povezava bo koristila predvsem podjetju Vetropack Straža, ki je včeraj obeležilo tudi 150-letnico, saj bo most steklarno povezal z njihovim skladiščem na drugi strani meje. Slovenski predsednik je včerajšnji dogodek označil kot globoko simboličnega, saj se s tem zaključuje faza, v kateri sta državi morali odpreti nekatere mostove, ki jih doslej še ni bilo. Kot je dejal, je to zadnji dogodek v tej seriji, ki po njegovem kaže, da sta državi resnično napravili velik korak naprej, saj je vzpostavljeno novo zaupanje in nova intenzivnost sodelovanja. "Zdaj pa smo prišli v fazo, v kateri bo še pomembneje, da naši vladni organi na obeh straneh pospešijo koordinacijo znotraj vlade in čim boljše sodelovanje med vladnimi resorji in z občinami, da bi probleme ob meji čim hitreje reševali. Ne gre le za odpiranje mostov, pač pa tudi za urejanje v vodnogospodarskem smislu, kjer so nas nedavne poplave opozorile, da je potrebno pregledati razmere in skupaj še kaj narediti. Smo torej v zelo praktični fazi, ki je mogoča, ker imamo dobro medsebojno zaupanje," je poudaril Türk. Josipovic je ob odprtju povedal, da mostovi povezujejo Slovenijo in Hrvaško, dve prijateljski državi, prav tako pa ljudem omogočajo lažji prehod meje. Izrazil je še veselje, da bo to ugodno vplivalo tudi na gospodarstvo, in ob tem dodal, da je Ve-tropack Straža primer uspešnega podjetja, ki kljub kriznim časom kaže, da se je mogoče razvijati. "Slovenija in Hrvaška sta v duhu najboljših sosedskih odnosov rešili ta in druge podobne probleme, je pa potrebno na ta način rešiti še nekaj drugih težav. Nedavne poplave so za vse nas dobra šola, saj moramo skupaj delati tudi na preprečevanju težav povezanih z vodnim gospodarstvom, pa tudi na drugih področjih, ki si jih delimo s skupno mejo," je še dejal hrvaški predsednik. (STA) V Afganistanu ranjena italijanska vojaka RIM - Eden od pripadnikov padalske enote alpincev in nek pripadnik italijanske vojaške mornarice, udeležena v operacijah sil Nato v Afganistanu, sta bila včeraj ranjena v oboroženem spopadu severno od mesta Herat. Oba sta utrpela strelne rane na zgornjih okončinah, njuno zdravstveno stanje pa po potrjenih poročilih ni zaskrbljujoče. Iz poveljstva italijanskih specialnih sil, ki sodelujejo v operacijah Nata v Afganistanu, so sporočili, da sta ranjenca pripadnika iste enote, kateri je pripadal tudi 17. septembra ubit Alessandro Romani. Vzporedne volitve: v Latviji zmaga desnosredinski vladi RIGA - Latvijska desnosredinska vlada pod vodstvom Valdisa Dombrov-skisa je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah po prvih podatkih dosegla presenetljivo gladko zmago. Po vzporednih volitvah, ki jih je objavila lat-vijska tiskovna agencija Leta, naj bi vlado podprlo 53 odstotkov volivcev. Kot ob tem poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bi to lahko pomenilo, da bo lahko Dombrovskis, ki je doslej vodil manjšinsko koalicijsko vlado, v parlamentu dobil absolutno večino. V Rimu za stalno vsadili umetno srce 15-letniku RIM - V rimski pediatrični bolnišnici Bambino Gesu so 15-letnemu dečku vsadili v prsi umetno srce, ki ga bo nosil do smrti. Gre za približno štiri centimetre veliko elektronsko napravo, ki bo dečku po mnenju zdravnikov omogočilo 20 do 25 let življenja. Gre za prvo tovrstno operacijo na svetu, saj je bila doslej vsaditev umetnega srca le prehodna rešitev do presaditve srca darovalca. V primeru petnajstletnika pa zaradi bolezni presaditev organa ni bila mogoča, zato so se zdravniki odločili za tovrstno rešitev. V rimski bolnišnici je kot pri-marij na pediatriji zaposlen tudi tržaški zdravnik prof. Giuliano Torre, ki je dolgo delal v otroški bolnišnici Burlo Garofalo. Našli truplo dekleta, ki ga je odneslo blato MESSINA - V morju okrog Eolskih otokov so našli truplo, za katerega se je izkazalo, da pripada 25-letni Francesci Mansi, študentki-barist-ki, ki je izginila 9. septembra, ko je naselje Atrani v Salentu zalilo blato. Dokončno identifikacijo bo morala potrditi avtopsija, dekletov stric pa je potrdil, da so oblačila na truplu tista, ki jih je v trenutku nesreče nosila Francesca. BRAZILIJA - Priljubljeni sedanji predsednik Luis Inacio Lula da Silva po zakonu ne sme več kandidirati Brazilci bodo danes najverjetneje izvolili prvo predsednico, Lulovo varovanko Dilmo Roussef BRASILIA - V Braziliji bodo danes izbirali novega predsednika. Izredno priljubljeni sedanji predsednik Luis Inacio Lula da Silva se v skladu z zakonodajo ne more potegovati za nov mandat. Med devetimi kandidati za favoritko velja njegova varovanka Dilma Roussef, ki se ji nasmiha zmaga v prvem krogu in bo najverjetneje postala prva predsednica Brazilije. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave naj bi Roussefova dobila zadostno podporo. V tem primeru ne bi bil potreben drugi krog volitev. Kot kaže raziskava, ki jo je v torek objavil institut Datafolha, bi 62-letno Roussefovo podprlo 51 odstotkov Brazilcev. Roussefova je članica vladajoče Delavske stranke (PT), ki se ji odličen rezultat obeta tudi na splošnih volitvah, na katerih bodo Brazilci volili 27 guvernerjev ter predstavnike v zgornjem in spodnjem domu parlamenta. Za najresnejšega tekmeca Rous-sefove velja Jose Serra iz Brazilske socialne demokracije (PSDB), za katerega bi glasovalo 32 odstotkov volivcev. Nekdanja ministrica za okolje Marina Silva iz vrst Zelenih bi dobila 16 odstotkov glasov. Morebitni drugi krog je predviden 31. oktobra. 135 milijonov brazilskih volivcev tokrat prvič po letu 1985 ne bo imelo možnosti, da bi za predsednika izbrali Lulo, ki je milijone Brazilcev popeljal iz revščine in državi zagotovil pomembno politično in gospodarsko mesto v svetu. Kljub temu je bil nekdanji jeklar, ki bo 1. januarja prihodnje leto končal drugi predsedniški mandat in se je v zgodovino zapisal kot doslej najprilju-bljenejši brazilski predsednik, zvezda volilne kampanje. Lula je tako s svojo karizmo pripomogel, da je doslej praktično neznana nekdanja vladna uradnica Roussefova postala nesporna favoritka za zmago na volitvah. Še več, nasmiha se ji celo zmaga v prvem krogu, kar ni uspelo niti njenemu mentorju. Zmagovalec nedeljskih volitev bo "podedoval" državo, ki je veliko bogatejša in vplivnejša kot pred osmimi leti, ko je na njeno čelo prišel Lula. Braziliji se ob začetku mandata novega predsednika obeta svetla prihodnost. Mednarodne študije kažejo, da bo do leta 2014 postala peto največje sve- tovno gospodarstvo. Trenutno je na osmem mestu. Sicer pred novim predsednikom še ostaja nekaj izzivov. Med njimi je po pisanju britanskega finančnega dnevnika Financial Times (FT) izboljšanje infrastrukture in dodatno zmanjšanje revščine oz. socialne neenakosti. Skrčiti bo moral tudi proračunski primanjkljaj, ki trenutno znaša tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa bi se po pisanju FT lahko povečal. Pomembna naloga nove vodje države bo tudi zmanjšanje nasilja in kriminala, saj se Brazilija uvršča med države z največ nasilja na svetu. Oklestiti bo moral tudi neučinkovit in zbirokratiziran državni aparat. Kdorkoli bo stopil v Lulove čevlje, ga čaka težka naloga. Roussefova je v volilni kampanji izpostavila izboljšanje razmer na področju zdravstva, izobraževanja in varnosti, tako da bi bili "vsi Brazilci pripadniki srednjega razreda". Serra pa je obljubljal boj proti korupciji in učinkovitejšo rabo državnega denarja v korist državljanov. Čas bo pokazal, ali bo predsednik, ki ga bodo tokrat izvolili Brazilci, samo naslednik Lule ali se bo v zgodovino zapisal s svojim imenom. Pričakovati je, da bo Roussefova nadaljevala Lulovo pot, kar je napovedala tudi sama. V pogovoru za dpa je tako med drugim napovedala, da namerava še utrditi vlogo Brazilije v svetu ter hkrati okrepiti diplomatske stike med južnoameriškimi državami. Roussefovi, ki je v stranki PT od leta 2001, doslej pa je bila vodja Lulovega kabineta ter ministrica za rudarstvo in energetiko, kritiki očitajo predvsem pomanjkanje političnih izkušenj in premajhno kilometrino v PT. Njen glavni tekmec, 68-letni guverner Sao Paola Serra, ki ga je v boju za predsedniški položaj leta 2002 porazil Lula, pravi, da je Roussefova le lutka in da nima lastnih idej. Lula ji je stopil v bran in zatrdil, da je inteligentna in da se hitro uči. Brazilci bodo v nedeljo volili tudi 27 guvernerjev. Tisti, ki v prvem krogu ne bodo dobili zadostne podpore volivcev, se bodo pomerili v drugem krogu 31. oktobra. Izbirali bodo tudi 54 od skupno 81 senatorjev ter 531 poslancev. Tudi v kampanji pred volitvami za senatorje in poslance je bilo močno občutiti Lulovo posredovanje. To se je obrestovalo predvsem kandidatom PT in zavezniških strank. Privržencem Roussefove se tako v obeh domovih parlamenta obeta udobna večina in moč, kakršne niso imeli od rojstva mlade brazilske demokracije v 80. letih prejšnjega stoletja. Pomembno vlogo priljubljenega 64-letnega predsednika v kampanji občuti tudi socialdemokratska opozicija, ki ji po volitvah grozi precejšnja oslabitev. Javnom-nenjske raziskave kažejo, da bosta tako PSDB kot njena glavna zaveznica, konservativna stranka demokratov (DEM), v obeh domovih parlamenta izgubili precej sedežev. V Braziliji so volitve obvezne za vse državljane med 18. in 70. letom, na njih pa lahko sodelujejo tudi mladi med 16. in 18. letom in starejši od 70 let. V nedeljo bodo volišča odprta od 8. do 17. ure po krajevnem času. Ker se Brazilija razteza v treh časovnih pasovih, se bodo nazadnje zaprla v zveznih državah Amazonas in Acre. Maja Cerkovnik (STA) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. oktobra 2010 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 8. oktobra, ob 20.30 / Enrico Luttman: »Fuori i secondi« Režija: Francesco Macedonio. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Gian Maria Martini, Ariella Reggio in stalna gledališka skupina "La Contrada". / Ponovitve: v soboto, 9., ob 20.30 in v nedeljo, 10. oktobra, ob 16.30. Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 6. oktobra, ob 20.30 / Jonathan Bate: »Shakespeare - The man from Stratford«. Režija: Tom Cairns. Nastopa Simon Callow. Predstava v angleškem jeziku, nadnapisi v italijanščini. / Ponovitve: v četrtek, 7., v petek, 8. in v soboto, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. oktobra, ob 16.00. Dvorana Bartoli V soboto, 9. oktobra, ob 21.00 / »Don Chisciotte«. Projekt, režija in nastopa: Franco Bartoli. / Ponovitve: v nedeljo, 10. oktobra, ob 21.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA SNG Veliki oder Jutri, 4. oktobra, ob 20.00 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. / Ponovitve: od četr-teka, 7. do 9. oktobra, 19.30. V sredo, 6. oktobra, ob 19.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala scena Jutri, 4. oktobra, ob 20.00 / Spiro Sci-mone: »Kuverta«. / Ponovitve: v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder V torek, 5. oktobra, ob 19.30 / David Gieselmann: »Golobi«. / Ponovitve: v sredo, 6. ob 19.30, v četrtek, 7. ob 20.00, v petek, 8., v soboto, 9. in v ponedeljek, 11. oktobra, ob 19.30. Mala scena V petek, 8. oktobra, ob 20.00 / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. / V soboto, 9., v ponedeljek, 11. in v četrtek, 14. oktobra, ob 20.00. Ljubljanski Grad - Lapidarij Danes, 3. oktobra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 7. oktobra, ob 20.00 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. V torek, 5. oktobra, ob 20.00 / »Tičja kletka«. (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev), priredba in režija Gašper Tič. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 8. oktobra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Gudni Emilsson. Solist: Miranda Keys - sopran. Program: Men-delssohn-Bartholdy in Beethoven. / Ponovitve: V soboto, 9. oktobra, ob 18.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 17. oktobra, ob 18.00 / »Openska glasbena srečanja«. Nastopa: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Dirigent: Ambrož Čopi. GORICA Rusalke V petek, 8. oktobra 2010, ob 20,30 / Avtorica projekta in dirigentka Kar-mina Šilec: »Scensko glasbeni projekt Carmina Slovenica«. Predprodaja vstopnic na tel. 0481 531445 od 8,30 do 12.30 ter od 17.00 do19.00. Več informacij na email: info@kclbratuz.org. SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 Velika dvorana / Ansambel Interactive Tokyo (Japonska). Dirigent: Junya Fu-jimoto. LJUBLJANA Cankarjev dom Kino Šiška V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. V četrtek, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga)«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: »Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Galerija Narodnega doma (ul. F. Filzi 14): do 15. oktobra, je na ogled razstava Klavdija Palčiča pod naslovom: »Odrska prepletanja«. Urnik: ogled je možen od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter ob četrtkih tudi med 15.30 in 18.30. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): v petek, 1. oktobra, ob 17.30, bo otvoritev razstave Sare Conestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Predstavila jo bo prof. Jasna Merku. Za glasbeno kuliso bosta poskrbeli violiniste Vera Sturman in Neža Zobec iz Glasbene matice, razreda profesorce Jagode Kjuder. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. Muzej Istrske, Dalmatinske in Rješke civilizacije (ul. Torino 8): do 31. oktobra je na ogled razstava: »Modiano. Arte e impresa. Dalla fotografija alla cartolina, dal bozzettto al manifesto«. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30 ter ob nedeljah, od 10.00 do 13.00. S.K.D Barkovlje (ul. Bonifata 6.): Na ogled je razstava »Spomini«, razstavljata Neva Pertot - risbe in Milena Martellanc - glineni izdelki. / Urnik: danes, 1. oktober, od 17.00 do 19.00, v soboto 2. in v nedeljo, 3. oktobra od 10.00 do 13.00. V ponedeljek, 4. oktobra. od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In- NOTE TIMAVE - V ponedeljek zadnji koncert v Štivanu Predzadnji koncert oblikovala mlada pianistka Susanna Shizuka Salvemini Koncert antične glasbe z uvodnim predavanjem prof. teoretske filozofije Univerze v Bologni Maurizia Malagutija bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 zaključil štivanski del niza Not Timave. Filozofska analiza tišine oz. glasbe, ki se skriva v srcu, se bo povezala z nastopom vokalne skupine Ensemble Oktoechos, ki bo zapela vrsto Marijinih skladb francoskih srednjeveških šol. Društvo Punto musicale, ki prireja dolgoletno koncertno sezono, je glasbena, točneje klavirska šola, kar se zrcali tudi v programski zasnovi, kjer ima klavirska glasba osrednjo vlogo, tudi s predstavitvijo novih talentov. Dve mladi koncertantki sta imeli letos priložnost oblikovati vsaka svoj solistični recital: učenka videm-skega konservatorija Federica Bello je igrala na gradu Colloredo, pianistka Susanna Salvemini Shizuka (na posnetku) pa je nastopila v Štivanu z dvojnim poklonom letošnjima obletnicama Frederica Chopina in Roberta Schumanna. Susanna ima že dolg življenjepis z bogato zbirko tekmovalnih nagrad; trenutno dopolnjuje podiplomski študij na priznani klavirski akademiji v Imoli, ki je že več let zvest partner Not Timave. Pred nekaj dnevi je praznovala svoj enaindvajseti rojstni dan in njeno igranje zrcali anagrafski podatek; prav gotovo so že zreli njeno obvladanje klaviature, dovolj solidna tehnika in kontrola lepega zvoka, izvedbe se razvijajo urejeno, a brez izrazito osebne note. Chopinova glasba pa ne živi le v sposobnosti reševanja tehničnih vozlov, v primernosti dinamike ali v ritmičnem zagonu plesa, zato so izvedbe Balad op.47, op.38 in op.23, tako kot sklop štirih mazurk op.17 ostale na površju potencialne interpretacije. Bolj prepričljivo pa je zazvenela mehka Uspavanka op.57, predvsem pa svetli drobci Schumannove zbirke Kinderszenen. (ROP) strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Trav-nik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž: do 15. oktobra 2010 na ogled razstava: »Prisluhne imaginacije« Marijana Tršarja. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ter ob prireditvah. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / Je na ogled slikarska regijska razstava JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: Stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala v Štanjelu. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. 28 Nedelja, 3. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA „ 1010 1000 1020 1030 A VARŠAVA O 6/8 MOSKVA 4/9 0 O KIJEV S/iD C LIZBO, OBRUSELJ 12/16 ŽENEVA 9/19 O MILAN O 14/19 DUNAJ 9/13 O LJUBLJANA O 11/13 ONA O 1S/24 MADRID O 9/26 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Nad našo deželo bodo v soboto dotekali severozahodni višinski tokovi; v nedeljo pa se bo višinski veter obrnil od jugozahoda.V nižjih plasteh ozračja se bo zadrževal bolj vlažen zrak. VV O SOFIJA ° 9/17 SKOPJE O .„ATENE ~ v , J8/26 O-C .. Ciklon z vremensko fronto se je umaknil nad vzhodno Evropo. K nam pa še doteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.42 Dolžina dneva 11.37 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 16.10 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.19 najnižje -46 cm, ob 8.57 najvišje 42 cm, ob 14.57 najnižje -27 cm, ob 20.39 najvišje 33 cm. Jutri: ob 2.53 najnižje -51 cm, ob 9.22 najvišje 50 cm, ob 15.28 najnižje -38 cm, ob 21.18 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 4 2000 m............ 5 1000 m .......... 11 2500 m............4 1500 m............6 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 1D/14 CELOVEC O 8/15 TOLMEČ O 7/21 TRBIŽ O 6/2D o 6/13 KRANJSKA G. O 9/14 S. GRADEC J\ \ VIDEM O 9/22 O PORDENON 1D/21 ČEDAD O 1D/21 r O N. GORICA 11/19 O TRŽIČ 1D/1S O KRANJ O LJUBLJANA 11/16 POSTOJNA O 7/14 KOČEVJE CELJE 9/16 O MARIBOR o 10/14 PTUJ O M. SOBOTA O 9/15 N. MESTO 10/15 O ZAGREB 11/16 O REKA 12/21 ^NAPOVED ZA DANES Prevladovala bo spremenljiva oblačnost; v notranjih dolinah Karnije in Kanalske doline se bo lahko delno razjasnilo. Ob morju bo dopoldne pihal šibek vzhodnik, čez dan pa zahodni do severozahodni veter šibke jakosti. Zmerno do pretežno oblačno bo, zjutraj ponekod po nižinah tudi megleno. Več sončnega vremena bo na Primorskem in v gorah.Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 13 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C. TOLMEČ O 8/18 TRBIŽ O 7/17 O GRADEC 11/19 VIDEM O <<>» 12/20 O PORDENON 13/19 ČEDAD O 13/19 GORICA O 15/20 O 7/15 KRANJSKA G. O N. GORICA 8/17 CELOVEC O 9/19 O TRŽIČ 11/18 O KRANJ o 10/18 S. GRADEC CELJE 10/19 O MARIBOR o 11/20 PTUJ O M. SOBOTA 010/20 ÓS ICA < 0 Mr AG o 1—3 LJUBLJANA 12/18 POSTOJNA O 8/17 KOČEVJE O 2? N. MESTO 11/19 O ZAGREB 12/20 O PORTOROŽ O 13/20 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme. Po- Jutri bo v zahodni Sloveniji občasno že nekaj dežja, drugod javljale se bodo padavine in verjetne bodo tudi nevihte, bo še suho vreme. Pihati bo začel jugozahodni veter. zlasti v drugi polovici dneva. stil tus quo... vadiš? i;i]irti ivi- ^ m OSNOVNI PROGRAM 9 r jé « dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru Ronald Schimmelpfenning, Zlati zmaj režija: Janusz Kica Vlaho Stulli, Kate Kapuralica režija: Vito Taufer Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič, Neron režija: Matjaž Zupančič / glasba: Davor Božič p-jj s SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO dve premierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru Arthur Schnitzler, Vrtiljak režija: Dino Mustafic Ivan Cankar / Miha Golob, Cankarjeve igre režija: Miha Golob Gostujoča muzikla v osnovnem programu Mestno gledališče ljubljansko Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar, Dekameron Režija: Boris Kobal / glasba: Milko Lazar IZBIRNI ABONMAJSKI SKLOPI Mestno gledališče ljubljansko, koproducenta Društva Celinka in KUD Pod topoli Boris Pahor / Boris Kobal, Nekropola režiser Boris Kobal Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana F. M. Dostojevski, Zločin in kazen režiser Diego De Brea v sodelovanju z Glasbeno matico Simfonični orkester RTV 1'UuH Slovenija dirigent En Shao solist Stefan Milenkovič SNG Opera Ljubljana Baletni večer koreografije: Juanjo Argués, Irek Mukhamedov in George Balanchine dirigent: Marko Ozbič Slovensko narodno gledališče Maribor Patrick Marber, Od blizu režija: Dino Mustafic Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Yasmina Reza, Art režija: Žarko Petan ¡2 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Ernst Lubitsch, Ko sem bil mrtev režija: Diego De Brea Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Spiro Scimone, Kuverta režija: Marko Sosič 5 podporo Artisti Associati Gorice- Circuito Danza FVG, v sodelovanju z gledališčema La Contrada in Miela Ballet de Cuba Havana de hoy Naturalis Labor Noche tanguera Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobal Poslednji termina(l)tor režija: Samo M. Strelec ABONMA 1 (10 predstav) osnovni abonma + 1 izbirni sklop ABONMA 2 (14 predstav) osnovni abonma + 2 izbirna sklopa ABONMA 3 (18 predstav) osnovni abonma + 3 izbirni sklopi Pojasnila in vpisovanje abonmajev: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ulica Petronio 4, Trst Tel.: 0039 040 362542 E-mail: info@teaterssg.it Spletna stran: www.teaterssg.it v času abonmajske kampanje bo blagajna odprta vsak delavnik z urnikom 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 v sodelovanju z gledališčem Miela Laibach Laibach revisited na pobudo in s sodelovanjem Mednarodnega festivala kitare Kras Elio Gian Burrasca režija: Nina Wertmuller glasba: Nino Rota DANES - Ob 20. obletnici ponovne združitve Nemčija bo odplačala celoten dolg iz prve svetovne vojne r Kanclerka Angela Merkel (na sredi) ploska svojemu predhodniku Helmutu Kohlu (na vozičku) na srečanju ob 20-letnici združitve Nemčije ansa BERLIN - Nemčija bo danes, na dan ko bodo v državi obeležili 20. obletnico ponovne združitve države, v celoti odplačala svoj dolg za vojno škodo iz prve svetovne vojne, ki so ji ga naložili po vojni pred več kot 90 leti. Nemčija bo tako odplačala skupno okoli 200 milijonov evrov, ki jih je dolžna plačati v skladu z Versajsko mirovno pogodbo iz leta 1919. Plačilo reparacij je sicer po prvi svetovni vojni takratnim nemškim oblastem povzročala nemalo težav, pripomoglo pa naj bi tudi k vzponu nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja pred drugo svetovno vojno. Nemčiji so plačilo reparacij naložili, da bi z njimi povrnila škodo, ki sta jo v vojni utrpeli Francija in Belgija, ter da bi z njimi zmagovitim silam pomagala, da se izvijejo iz povojne krize. Hitler je leta 1932 uvedel moratorij na plačila, Zvezna republika Nemčija pa je leta 1953 ponovno začela odplačevati dolg, vendar za obdobje od 1945 do 1953. Nato so z londonskim dogovorom dosegli sporazum, da mora dolg v celoti poplačati v 20 letih po morebitni združitvi, za kar je sicer v tistih časih veljalo prepričanje, da je zelo malo verjetna. Pot do ponovne združitve Nemčije se je začela z demokratičnimi spremembami v NDR konec 80. let minulega stoletja. 3. oktobra 1990 je bila Nemčija po 45 letih ločitve vnovič združena. Že naslednji dan se je v poslopju berlinskega parlamenta zbral nemški zvezni zbor, ki se je povečal za 144 poslancev iz nekdanje NDR. Na prvih svobodnih volitvah v vsenemški parlament po skoraj 58 letih je 2. decembra 1990 zmagala koalicija CDU/CSU, za prvega kanclerja združene Nemčije pa je bil izvoljen Helmut Kohl. (STA) V Veliki Britaniji priznali druizem LONDON - V Veliki Britaniji so druizem priznali kot religijo, kar je prvič, da so kdaj kakšni poganski verski skupnosti na Otoku podelili tovrstni status. Britanska komisija za dobrodelnost je ugotovila, da je moč druidsko klicanje duhov opredelili kot versko dejavnost, je na spletni strani poročal britanski BBC. Podelitev omenjenega statusa bo druidom v Veliki Britaniji med drugim omogočila davčne olajšave. Komisija za dobrodelnost je zato, da so druizem priznali kot religijo, potrebovala štiri leta dela. Druidska skupnost pa je ob objavi novice odločitev pozdravila in zapisala, da je to "bil dolg boj, za katerega so potrebovali pet let, da se je končal". (STA)