France Bezlaj
Filozofska fakulteta Ljubljana
POSEBNOSTI SLOVENSKE LEKSIKE
(besede z začetnim g-)
Niti približno še ne moremo odgovoriti na vprašanje, kako in v čem se slovenska leksika razlikuje od splošnoslovanskega izraznega fonda. To bo mogoče šele takrat, ko bo končan etimološki slovar. Nekakšno približno sliko v zmanjšanera merilu pa bi vendarle dobili z analizo gradiva z določenim začetnim glasom, ki je v rokopisu že v celoti pripravljeno za tisk. Izbral sem začetni g-, ker je to bogata, vendar ne preobširna skupina besednih družin s sorazmerno ne preveč zapleteno problematiko. Romanskega, germanskega in drugega adstrata pod pojmom »posebnosti« ni potrebno upoštevati. Zgovorno je samo tisto leksično gradivo, za katerega lahko z metodami primerjalne leksikologije vsaj posredno dokažemo, da se je razvilo iz podedovanih osnov. Tudi besedotvorna sredstva, ki jih srečujemo v takšnih slovenskih tvorbah, pričajo neredko za izredno starost, in celo pomenski odtenki, ki se na prvi pogled zdijo samo slovenski, so večkrat arhaizmi, ki se v drugih slovanskih jezikih niso ohranili.
Poudariti pa je treba, da je oznaka »samo slovenski« dokaj relativna. Tako npr. do nedavnega ni bilo na razpolago nobene slovenske paralele za slovenski glagol garati, garam »trdo delati«, dial, tudi garati »težko hoditi, težko nositi« (Goriška Brda, Banjščica). Šele beloruska fraza garuje, jak vol »gara kot vol« v novejšem dialektičnemu slovarju (Jankoüski, Dial. si. III 155) nam prepričljivo pokaže izvor. Belorusko garavach »trdo delati« je sicer po akanju iz gorevati, prim. r. gorevatb »trpeti, žalovati«. Pomensko bliže slovenskemu garati je češko horlivy, poljsko gorliwy »prizadeven, vnet«, sin. dial, gorljiv »prizadeven, vnet« (Haloze). Toda sin. garati je zaradi kvantitativnega prevoja 'gor- gotovo zelo stara tvorba, prim, č. härati »tekati, pojati se« (to Machek, ESC^ 161 neopravičeno loči od goreti) ali litavsko garüoti »hitro bežati«, goriioti »spotiti se pri teku« (o tem Fraenkel, LEW 134). Srbohrvaško izgarati »izgorevati« pomeni lahko tudi »razvneli se« (ARj. IV 168).
Tudi pri sin. dial, gäriti »razgaliti« (prekmursko), gäriti se »nedostojno se razgaliti« (vzh. štajersko) lahko pomensko izhajamo iz iste osnove. Mogoče je misliti na besedno križanje med »razvnemati se« in »razgaliti se«. Prav tako je nepotrebno, da bi za sin. garati »guliti dlako, drgniti, praskati«, garati se »drgniti se, praskati« iskali tuje poreklo. Strekelj, CZN VI 13 je mislil na romansko cä-rere, Berneker, SEV I 295 pa na nvn. haaren. To je lahko denominativna tvorba iz *garb »ogorki, pepel«, po drugi strani pa v pomenu »praskati« lahko izhajamo iz iste pomenske osnove kakor v sin. gdr;e (f. pl.) »svrab«, dial, tudi gdrne (Posočje). Pleteršnikovega opozorila (I 207) na latinsko agria »lišaj« ni noben etimo-log doslej upošteval. Rezijanski sinonim gruže »garje« ima svoj glasoslovno in pomensko neoporečen ekvivalent v letskem graüzt »gristi, drgniti, praskati do krvi, razjedati«, čeprav poznajo slovanski jeziki iz te osnove samo dolgo -u-stopnjo v grysti, gryzg. Pritegniti pa bi bilo mogoče tudi let. grauzdet »peči,
229!
žgati«, litavsko griaüsti »pražiti, žgati«, prim, rusko gmzdh »Lactarius piperatus«, r. grusfB »skrb, žalost«, sin. grust, grstiti se »gabiti se«, sh. grstiti »gabiti«. Ce rekonstruiramo rez. gruže v 'gruzdhje, se je razvilo iz enake pomenske osnove kakor sin. 'garhje, 'garbne. Vse te tvorbe so nedvomno zelo stare in jih moramo datirati nazaj v čas, ko je bil prevoj v praslovanščini še besedotvorno produktiven. Pri tem nam dial, adjektiv goričljiv »garjav« (Kras), npr. goričljiva ovca prežene vsak dvom, da sin. garje ne bi bilo izvedeno iz goreti.
Iz ide, 'gUher- »vroč, žgoč« je treba opozoriti tudi na sin. gorak biti komu »nenaklonjen, sovražen«, kar je po kvalifikatorjih novega slovenskega slovarja ekspresivno, s stališča etimologa pa edini ohranjeni pozitiv k splošnoslovan-skemu komparativu gornji, gort-M »hujši«, v slovenščini rabljeno tudi z antoni-mičnim pomenom »lepši«, kakor zal »lep«. Mikavna je misel, da je tem slovenskim antonimičnim pomenskim prehodom botroval sin. adj. grozen »lep, postaven, gizdav«, ki se glasoslovno in pomensko ujema z lit. gražus, gražnas »lep, postaven, gizdav« in je morda samo slučajen homonim s slov. in sin. groz^n'b k groza, lit. gražoti »ogrožati«. Na to možnost opozarja že Mühlenbach-Endzelin, LDW 651. Seveda pa je tudi mogoče, da so se slovenski antonimični pomeni razvili preko gradacijskih adverbov. Tega problema ni mogoče rešiti etimološko, ampak je treba preiskati vse pomenske prehode, ki jih najdemo v slovanskih gradacijskih adverbih; to preiskavo pa bi morali razširiti tudi na druge jezike.
K pomenu sin. gorak »nenaklonjen, sovražen« prim. stč. liorliti se, stp. gorlić siq »jeziti se«, kašubsko gorzič siq »jeziti se«, lit. garetis »ogorčiti, razjeziti se«. Iz sin. gorak biti komu lahko rekonstruiramo praslovanski adjektiv 'gofh »jezen, hud, nasajen«, ki se je splošnoslovansko ohranil samo v komparativu gornji, gorhši »hujši«.
Posebno razvojno pot kaže slovenščina tudi v pomenski kategoriji »grenek«. Splošnoslovansko gorhk'h »grenek« je izpričano tudi v starejših slovenskih slovarjih, prvič pri Kastelcu. Novi slovar slovenskega jezika pozna samo še ekspresivno frazo povedal ji je nekaj gorkih »nekaj neprijetnega«.
2ivo pa je še samo sin. gorjüp, gorüp »grenak«, rabljeno danes predvsem za psihično prizadetost. Sem spada tudi vzh. štaj. ogdren »grenak«. O današnjem knjižnem, samo slovenskem grenek, grenak pravi Miklošič, SEW 73, da je po tvorbi temno, Berneker, SEW I 351 ga z rezervo omenja pri greti, grejg. Nihče pa ni postal pozoren na sin. dial, griv »grenak, hud« (vzh. štaj., pkm.), kar je nastalo najbolj verjetno po kontrakciji iz 'grejiVh, ali morda celo iz oslabljene redukcijske stopnje 'grhjiv^. Torej je Bernekerjeva rezerviranost pri grenek vendarle neupravičena.
Manjkajo pa v slovenščini oblike iz redukcijske stopnje tipa csl. grtnt »kotel«, gthnhcb »lonec«; sin. gfnec »lonec« je v slovarjih 19. stol. povzeto po drugih slovanskih jezikih. Iz *gor-no- pa je sin. graneti »svetiti«, sh. granuti, granem »zasijati«, kajk. tudi sunce je grijnulo (Miklošič, VGr. I 321). Toda r. goronit^ pomeni »greniti«, enako bolgarsko granja »greniti«, graniv »grenek, žarek«; prim, tudi p. grzanka, ukr. liranjak »žerjavica«.
230
Nekaj drugega je sin. dial, gfnec »koš za listje« (Haloze), tudi gärnjak in gärnik < »skelet, okostje«, tudi »psovka suhemu človeku« (belokranjsko). To je mogoče • primerjati z gärnik »motovilo za navijanje preje« (dol.), tudi gdre (f. pl.), gär- 1 mote, garnote (vzh. štaj.). Pritegniti bi bilo mogoče tudi gore »lesa«. Pri teh samo v slovenščini izpričanih besedah je mogoče misliti na ide. 'ger- »sukati, plesti«, '. prim. lit. gürbas »koš, motovilo, vreteno, lesa, ograja, lit. gargales, gargalas »pre- : ja, nit« (avtor, Lingv. VIII 69). Novi slovar slovenskega jezika navaja po Mišku ; Kranjcu tudi pkm. gdra »drevesna rogovila«. Zal je tvegan vsak poskus rekon- ; strukcije pri tako izoliranih, samo narečno izpričanih besedah. Splošnoslovansko j je iz ide. 'ger- »sukati, plesti« samo g^rb'b, »grba, grb«, in nazalizirano grgb'h \ »grob«. Slovenščina pozna iz te osnove vrsto besed tipa grämpav, grämpast, , grämpa »hrapav, neraven« tudi gräpav, gräpast »isto«. Toda zaradi sh. grč »krč«, ! mak. grč, big. grbč in csl. ^gr-bčiti sq »skrčiti se«, je težko uskladiti sin. gfčal »sovoj, hrga, gir, grlj, bula, kepa«, lokalno tudi »vime, vrč z ozkim grlom, vrsta' gobe« zah. sh. grča, grčo, v starih sh. slovarjih glirriccjo (Mikalja), gärczo (Stu- i lic), mak. grči, big. gT>rča se »krčiti se«, č. dial, hrča, tirč, grča, guča »grča, bula«. ; Verjetno imamo tu opravka z besednim križanjem med ide. 'ger-k- in 'qerq- \ (Berneker, I 365, 369). Samo slovensko je grlj »grča, jelova trska« (Skrilje, Vi- j pava), prim. norv. kryl »grba« < 'gruii (Pokorny, IEW 388), enako hrga, kar je '[ morda disimilacija iz 'gfbga, prim. ir. giug »guba«. ;
Iz iste osnove 'ger- je verjetno tudi samo sin. grizica »skobelnik, lesen primež« ; (dol.), tudi grzica »lesena skoba, klinček, na katerega se navija preja« (dol.). \ Sorodno je verjetno let. grizulis »velnica« poleg grizu\i »vrtoglavica«; zadnji; primer kaže na nazal, let. gnzt, griezt »sukati, vrtati« ustreza lit. grqzti »sukati, i vrtati«, agls. crinkled »zasukan, zavit« (o tem Pokorny, IEW 387; Fraenkel, LEW j 167). j
Ker je nvn. Kropf »golša« tudi iz te osnove (< 'greu-b-), je mogoče pritegniti; tudi sin. gržon »golša«, golobji gržon »Cucubalus baccifer«, sinonim golžun, gol-; šun. Vendar je v tem primeru mogoče tudi besedno križanje s sinonimi golša,: guša, goža, golžun, gonža »struma, predželodčna votlina pri ptičih«. i
Zaradi big. guša, mak. guša, alb. guše, ngr. y.yovaa iz rum. gu$a (== lat. geusiae) je težko reči, kaj je sh. guša, kar je prav tako lahko romansko kakor slovansko ; 'g'hlsia. Sin. dial, giiša, goža ne moremo ločiti od golša, golžun, kot je to storil ' Strekelj, JA XII 457 in za njim Mende, RLS 70, ki izhajata iz furl, gose »golša,: žrelo«, it. gozzo »isto«. ;
Številni slovenski glagoli tipa zagölhniti, zagdlsniti »zamašiti se, natlačiti se z j jedjo«, dial, tudi gdzati, gdzam »brez teka jesti«, gozniti, goznem »poskusiti«, < guzati »žvečiti z brezzobimi dlesni«; prav tako tudi güzniti, güznem »suniti« in, guzati, güzniti »crkniti«, ekspresivno iz tega tudi gavzati, gavzniti »utapljati se«, ' pravzaprav »loviti sapo«, govorijo za neko praslovansko 'g'blg-, 'g'blch-. Sorodno ' se zdi samo slš. glg »požirek«, glgaV »mrmrati, mahedrati« (sin. tudi gölsniti! »ziniti, oglasiti se«). Machek, ESC 116 misli o teh slovaških besedah, da so ono-; matopeje, toda pritegniti je treba tudi let. gulgät »rigati«, gülgäties »daviti se«, i guldzit »hlastno jesti, delati dolge požirke«. To baltsko besedno družino primer-! jajo po eni strani z nvn. kolken »rigati«. Kolk »vrtinec«, dan. kolk »žrelo, golta-.i nec« (Zupitza, Germ. Gutt. 148; Bezzenberger, BB XVIII 268), po drugi strani pa!
2311
z norv. gulka »nabasati, natrpati«, šved. dial, gylka »požirati, daviti se« (Mühlenbach-Endzelin, LDW I 677). Slovenski primeri bi govorili za to drugo domnevo. Ker pa je tudi lit. gruže, guzys, dial, gi^nžis, let. guza »ptičja golša«, stprus. gunsix »bula« (o tem Fraenkel, LEW 179), bi moglo biti tudi sin. goža iz 'gozia. Na slovenskih tleh so se pomešali med seboj najrazličnejši vplivi in vsaka enostranska razlaga je preuranjena, če ne upoštevamo celotne besedne družine. Celo novi Skokov slovar (Etimološki rječnik hrvatskog ili srpskog jezika I, str. 637) razlaga sin. golša kot besedno križanje med romanskim goša in slovanskim goltati.
Samo slovensko je tudi glüta »bula, tvor, grča« iz ide. 'gleu-t- (Berneker, I 309).
Enako je tvorjeno gr. x/.otog »rit, zadnjica«, angl. cloud »oblak«. Z zvenečim determinativem 'gley-d- spada zraven tudi r. gluda »šara, čok«.
Zanimiv arhaizem je tudi samo slovensko gnöcati, kar je pri Pleteršniku tolma-čeno »mit einer Arbeit nicht fortkommen können«, gnocalo (n.) »ein langsamer, saumseliger Mensch«, v novem slovenskem slovarju pa nekoliko ohlapno »obotavljati se, oklevati«. Ker imamo poleg splošnoslovanskega gnesti, gnetg sin. tudi gnecati »gnesti, sh. gnecati »gnesti, mečkati«, kar je gotovo stari -s-intensivum 'gnet-s-a-ti s pogostnim ekspresivnim -/- za -gn-, prim, tudi sin. gnje-cati »langsam sich bewegen, ungeschickt etwas tun«, gnjec (m.) »Kluntsch, kleiner, dicker Knabe, Zwerg«, gnjecelj »Knirps«, gnjecast, gnjecav »cmokast«, je tudi sin. dial, gnjöcati, gnjöcniti »stupfen, puffen, stossen«, isto kot gnöcati. To je -s- intesivum iz -o-jevske prevojne stopnje 'gnot-s-ti, prim, stprus. gnode »necke«.
Iz iste osnove kakor gnesti (ide. 'gen-) je tudi sin. gnjaviti, gnjavčiti, sh. gnjaviti, ukr. gnjavyty, č. dial, gniavit', gniabit' »tlačiti« (ide. 'gneu-). Toda samo sin. dial, je žnjaviti, žnjavim »tlačiti, mečkati pri delu« (vzh. štaj.). Malo je verjetno, da bi moglo priti do sekundarne palatalizacije v slovenščini, računati moramo že s praslovansko dubleto. Litavščina pozna poleg gniaužti »tlačiti«, gniäubti »objemati«, gniužti »sesesti se« tudi žniaugti »tlačiti«, žniauga »krepelec, zanka« in letsko je poleg gnaüzit, gnauzt »tlačiti, mečkati« tudi z^aügt »tlačiti«, znauja »zanka z lesenim klinom«. Starejši avtorji so poleg ide. *gneu- suponirali tudi palatalno 'g'neu- (Bezzenberger, Lit. Forsch. 203; Mühlenbach-Endzelin, LDW IV 748), toda drugi vidijo v oblikah na -ž- samo onomatopejo, ki nima nič skupnega z ide. 'gen- »gnesti« (Zubaty, Stud. I 2, 179; Fraenkel, LEW 1321) zaradi lit. sinonimov gnybti, kneibti, snybti, znybti, let. zniebt, žniebt, kniebt, ši}-iebt. Vendar je sin. dial, žnjaviti odločilnega pomena za baltsko etimologijo.
V zvezi s to osnovo naj omenim še sin. knupa »zaponka«, izpričano pri Pohlinu, Murku in Pleteršniku. To je gotovo germanska izposojenka, ki pa jo je dosedanja strokovna literatura prezrla. Nemško Knopf, srvn. Kniiplel ali Knauf (< 'gneubh-) ne more priti v poštev, bliže je srspn. knuppe, norv. dial, knupp »Knospe«, sprejeto v slovenščino pred drugo nemško »Lautverschiebung«, pred srečanjem z Bavarci.
Težavno je sin. dial, gir, tudi ginn »grča« (Rezija), adj. girjast, girjav »grčav«. Izhajati moramo iz psi. 'gyrt, ide. 'gü-r-, prim. lit. gurinti, gumoti »pripognjen hoditi, let. guräties »iztezati se«, gr. ywpo? »okrogel izbočen«. Iz druge prevojne stopnje je sin. dial, gura »gumb iz smole«; s tem je mogoče primerjati sh. gura
232
»grba«, guriti se »skloniti, sesuti se« (o tem Berneker, SEW I 263). To je iz ide. *gey- »kriviti«: lit. gaüras in let. gauri pomeni »kocine« (ide. 'gour-), toda lit. gürnas, let. gurus »bok, členek, vilice na kolovratu« je pomensko bliže našim besedam. Z drugim determinativom je tvorjeno lit. guzas, guzikas »grba, grča, bezgavka, gumb, zaponka« s čimer primerjajo p. guzik, br. güzik, ukr. giizyJc »gumb« (ide. 'gou-g-). V slovenščini ustreza temu guza »grba, mošnja, hamot«, guzati »gubati«.
Medtem ko pri sin. dial, gungelj »grča, bula, členek« zaradi r. güglja, p. guga »bula«, lit. gaügaras »gorski vrh« poleg guga »grba, izboklina, gumb« lahko z gotovostjo sklepamo na sekundarni slovenski parazitski nazal (ide. 'geu-g-), je to dokaj tvegano pri sin. dial, gümpa, gömpa »grča, bula, trda oteklina«, tudi »neumna ženska«, gümpec, gumpež »tepec, kalin, udarec«, gümpast »top, grob, neotesan, neumen«, v. gumpati, gdmpati »tolči s stisnjeno pestjo«. Tudi tu je -m- verjetno parazitski. Na ide. 'gupa- kaže npr. norv. icuven »zaokrožen, izbočen«, kuva, kyva »otopiti, zaokrožiti«. Ker razlagajo sin. gumb, gomb »Knopf«, sh. gumb, gomba kot izposojenko iz ngr. xojLuiog »grča, gumb« in deloma iz madž. gomb »gumb« (Berneker, I 362), ostane odprto vprašanje npr. sin. gomblek »brezov cvet« (pkm.) ali mak. gombel »Urtica dioica«. Suponirati bi bilo mogoče tudi podedovane osnove iz ide. *geu- »kriviti« z labialnimi determinativi in z ekspresivno nazalizacijo.
Iz istega korena je verjetno tudi sin. dial, gülj »stegno« prežnica), pl. gii/;i »boki« iz 'geu-d-lo ali 'geu-Io. Sumljivo je tudi v. gügljali »prezati, šeškati«, gügla »preža«, na güglo hoditi (bkr.), vendar so te besede brez bližnjih pomenskih povezav dvomljve.
Skoraj nerešljivo pa se zdi sin. dial, gor (m.) »kup gnoja« (dol.) poleg gorjača, garjača, grjača, gärjavica, gärjavka, grjavica, grjävka »grčava palica«. Stcksl. gvoth »aquae bulla«, gvorafb »grčav«, r. csl. gvor'h »mehurček na vodi, bula, tvor« so Miklošič, LP 127, Berneker, SEW I 339, Trautmann, BSW 81 povezovali z govorh, toda zaradi str. gvoratyj gvozd^ »grčav gozd« je Potebnja, RFV 3, 164 mislil na ide. 'geu- {'gauo-r-?). Vasmer, REW I 263 pušča vprašanje odprto. Tudi sin. gorsko ime in tpn. Goropeke bi govorilo za neko 'gvor- »grča«, vendar je sin. gorjača lahko naslonjeno tudi na goreti in zanesljiva rekonstrukcija ni mogoča.
Dokaj pogostne so osnove, ki so v slovenščini zastopane z večjim semantičnim razponom kakor v drugih slovanskih jezikih. Poleg splošnoslovanskega grmada, gromada, gramada, lit. grämatas »kup« in sin. grm, sh. grm, csl. grT>mi>, str. grbmt, gremt, grom'h, lit. grumuta »grm« pozna sin. tudi grmuča, grmülja, »kos, kepa, kar se zgrabi z obema rokama«, prim. lat. gremium, ali grmiišel »sveženj, šop«, lit. griimutas »šop, grozd, kobulja«. Po vsej verjetnosti spada zraven tudi gramoz, grämos »šoder«, prim. lit. grumulas »konglomerat«. Zanimivo je sin. gromozanski »izredno velik«, lit. gramozdas »izredno velika stvar«, r. gromädnyj. Sem spada tudi koroško grmoleti »mrgoleti«, prim. lit. garmeti »mrgoleti«, ziljsko grmovlja »mravlja«, lit. grumodas »roj muh, mušic«, sin. grmölja »kepa, gruda«, prim. lit. grümstas »kepa, gruda«, sin. gromača »kup kamenja, zid brez malte, razvaline«, prim. lit. grümsals, grümstalas, grumšli »odpadki, ostanki, drobir«.
233
Iz osnove 'ghnei- je splošnoslovansko samo gnili in gnoj. Dvomljivo je gnida »jajčece uši«, kar nekateri raziskovalci izvajajo iz 'gtineidtiä, toda zaradi lit. glinda, nvn. Niss in Knitte, lat. lens, gr. xovig, pi. xovideg, ir. sned, arm. anic »gnida, uš« ni izključeno, da je ta beseda paleoevropskega porekla. Toda samo sin. ugnida, ugnjida »gnojen čir«, zagnida, zagnjida »črv, zanohtnica« je gotovo ide. 'ghneidhä, prim. let. gmde »hrapava, luskava, umazana koža« (o tem Pers-son, Btr. 95, 811, 882). Iz iste osnove je tudi sin. dial, gnida »košček, mrvica, grižljaj«, npr. gnida kruha, do gnide »nasploh, do zadnjega« (gor.. Goriška Brda). Sh. je samo v Dubrovniku izpričano gnidica v pomenu »vrlo malo« (ARj. III 225). Pomensko je najbliže temu norv. dial, gnitta »majhen, iztrgan košček«, vzh. friz gnid, gnit »malenkost, šara«, medtem ko je stvn. gnitan »razdrobiti«, nvn. Gneitz »mušica«, n. dial gneist, gneis, gnist »luske, hraste na koži« (avtor. Eseji 115).
Samo slovensko je tudi dial, glun »glen, blato« (Staro Sedlo), verjetno prvotno 'glum-h, prim. let. glaums, glums »blaten«, lit. glaümas, gliaumas »sluzast, blaten«, toda r. gliidkij »gladek, spolzek«. Zanimivo je tudi sin. dial, glemav, glaj-mav »krmežljav«, prim. lit. glemes, gleimes »sluz«, gr. ykrjucoörjg »krmežljav«. Sorodno je samo č. hlemyid' »polž, želva«, prim. let. gliemezis »polž«.
Resno je zaradi lit. glebis »kepa, gruda« mogoče dvomiti, da bi bilo sin. gleba »gruda, kepa prsti«, p. gleba »gruda, kepa« izposojeno iz lat. gleba »gruda, kepa« (tako Miklošič, Fw. 89; Berneker, I 301; Slawski, I 282). Pri tem so pustili vnemar sin. dial, glob, globka »kroglja« (pkm.), kar naj bi bilo po Pleteršniku iz lat. globus. Osnova je ide. 'gel- »stiskati v kepo«, kar je izpričano tudi v sin. glabiti »grabiti, polastiti se« in p. giabač, glabnqc »zgrabiti, polastiti se«, lit. glebti, globti »objeti, zajeti«. Splošnoslovansko je iz te osnove samo zglöbiti »spojiti, skleniti«, toda zaradi sbh. iterativa zgläviti, zglävim spada sem tudi sin. dial, gidva prediva »dve povesmi vkup (Kras) in pogidven »pohlepen, grabežljiv« (Posočje). Nejasno pa ostane sin. dial, oglaviti predivo »omikati« (pkm., vzh. štaj.). Toda sin. gläb »zatik, čep« (Ribnica) se pomensko ujema s č. hlobiti »zagozditi«, r. globa »tram, žrd« iz iste osnove.
S tem še ni izkoriščeno vse gradivo, ki prihaja pri geslih na g- v poštev za komparativne rekonstrukcije. Izognil sem se vsega, kar je že v starejši literaturi zadovoljivo osvetljeno, prav tako pa tudi osamljenih besed s tveganimi paralelami. Posebej pa bi bilo treba govoriti o primerih, ki povezujejo slovenščino z določenim območjem slovanskega prostora. Preveč jih je, da bi jih mogli izčrpati v kratki razpravi. 2e iz dosedaj povedanega je jasno razvidno, da v nobenem slovanskem jeziku ni mogoče ugotoviti tako visokega odstotka arhaičnih lek-sičnih posebnosti kako v slovenščini. To je slutil že Miklošič, le da si je slovensko etnogenezo napačno razlagal. Slovenščina je mešanica različnih praslovan-skih migracijskih tokov in vsaj za enega med njimi se da sklepati, da se je že pred začetkom preseljevanja narodov odtrgal iz praslovanske skupnosti in se šele kasneje spet pomešal z mlajšimi plastmi. Ne vemo, kdaj in kje se je to dogajalo, zavedamo se samo, da je naloga modernega jezikoslovca izluščiti iz slovenske leksike te zanimive ostanke.
234