A r» ■ ' 'Si ii v W ft JAVNI POZIV ZA PRIREDITVE IN PROJEKTE ... STR. 9 S PROJEKTOM KLJUČ DO ZAPOSLITVE ... STR. 45 SMUČARSKI SKOKI V ŠENTRUPERTU ... STR. 49 70 LET LOVSKE DRUŽINE LAŠKO ... STR. 50 20 LET KLUBA BRIGADIRJEV LAŠKO-RADEČE ... STR. 53 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Klemen Grešak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nina Pader Topole Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec: Smučarski skoki v Šentrupertu Naslednja številka predvidoma izide 15. aprila 2017. UVODNIK Obletnice ... takšne in drugačne. Okrogle in oglate. Tiste, ki same elegantno prilezejo iz spomina zgodovine in one, ki so nekako na silo izpostavljene. Tu so ... ene in druge. Vedno znova in kar naprej. In človek se vprašuje, ali je naše življenje res sestavljeno le iz njih. Morda so tu tudi zato, da pozabimo, da se vmes, med njimi, dogaja tisto navadno, normalno življenje. Manj pompozno in morda prav zaradi tega bolj . Ja, in komu ali čemu so obletnice namenjene? Obujanju spominov ali načrtom za prihodnost? Morda je čisto vseeno ... ali pa tudi ne. Nekatere zasijejo v polnem sijaju in nato zopet za naslednjih petsto let pozabimo na njih. Spet druge so na programu praktično skoraj vsako leto. V kraju z bogato preteklostjo in prebivalci, ki svoj nemir izražajo na različne načine, je dokaj razumljivo, da obletnice dobesedno podajajo roko roki. Kar prelistajte današnjo številko Laškega biltena ... Obletnico praznujejo veseljaki, ki radi okoli novega leta zapojejo, pa njihovi po stažu starejši, drugače pa mlajši prijatelji, kateri prepevanju dodajo še kakšno spevoigro. Svoj jubilej imajo kulturniki, ki prirejajo različne prireditve v sosednjem kraju in ljubitelji hoje, ki po okoliških hribih zbirajo žige. Posebno leto slavi tudi zavod s skrbjo za naše starejše krajane, pa klub v katerem se spominjajo časov, ko so gradili nekdanjo, takrat novo, domovino in druščina, ki skrbi za gozdne živali in občasno poskrbi tudi za kakšno divjačinsko klobaso. Posebno leto je za kratkočasni časopis, kjer se mladi urijo v pisanju novic in prav tako za njegovega večjega brata, saj bo v kratkem izšla jubilejna številka, kar boste zagotovo opazili. Opazili in predvsem slišali pa boste tudi dogodek ob jubileju plemena, katerih glas in glasba se je slišala daleč preko ozkih meja Laškega. Častitljivo obletnico praznuje ustanova, katere poslanstvo je spominjanje in opominjanje občanov na dogodke iz preteklosti. In ko smo že ravno pri zgodovini, verjetno se bo v prihodnjih mesecih največ govorilo o tem, da so pred 790 leti predniki današnjih Laščanov (prepričan sem, da njihovi potomci še vedno živijo med temi hribi) tako čez noč, v trenutku dobili posebne pravice. Postali so tržani. Zagotovo pa se bo še več govorilo o tem, da so ti isti, čez 700 let (verjetno je res bil že čas) prav tako na hitro, z dekretom, dobili novo pravico. Meščansko. Nov razlog za proslavljanje. Obletnica za obletnico na obletnico. In vse to zdaj. Ja, letnica s končnico sedem je bila v preteklosti očitno zelo uspešna . tako kot vse druge. Zagotovo pa sem še koga pozabil, da se bo lahko zadnji trenutek spomnil, kako želi tudi on praznovati. Laščani, to leto je vaše . praznično. Proslavljajte, pokažite se, opozarjajte nase, rajajte, veselite se., a ne pozabite na tiste dni med praznovanji. Kajti tisto vmes je samo vaš praznik. In kot pravi moj prijatelj na koncu vsakega koncerta: »Življenje je praznik«. Tomaž Majcen, član uredniškega odbora Laškega biltena Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2017 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ZUPANOVA URA Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 6. marea 2017. 790 LET TRŠKIH IN 90 LET MESTNIH PRAVIC V letošnjih številkah biltena bomo v krajših izvlečkih temeljnih člankov - objavljenih večinoma v Laških zbornikih 1976, 2002 in 2007 - nanizali pomembne teme, vezane na zgodovino Laškega kot trga in mesta, katerih 790-in 90-letnico praznujemo letos. Tokrat povzemamo zapis o laškem grbu, v aprilski številki pa bomo predstavili laške privilegije. 2 * LAŠKO PRAZNUJE Grb Laškega Poleg zastave je grb simbol, ki ga imajo države, mesta, občine, v preteklosti tudi plemiške rodbine, in je seveda pomemben za njihovo prepoznavnost. Tudi za Laško grb določa občinski odlok, in sicer, da je naš grb ščit modre barve, spodaj polkrožno zaključen, na katerem so tri bele burbonske lilije črno obrobljene. Lilije so razporejene v obliki enakokrakega trikotnika. Celoten grb je črno obrobljen. Z odlokom so natančno določena tudi razmerja med posameznimi elementi, odmiki od robov in barve. Laški grb ima svoj zgodovinski izvor, ki ga je preučil grboslovec Božo Otorepec v prvem Laškem zborniku l. 1976. V nadaljevanju povzemamo njegov prispevek, vas pa seveda vabimo, da ga preberete v celoti. Krajevni oz. trški grbi so v primerjavi s plemiškimi grbi začeli nastajati sorazmerno pozno, šele od srede 14. stoletja dalje. Mnoga mesta in trgi so imeli že mnogo prej svoje pečate s kasnejšimi grbovnimi podobami - na Slovenskem od konca 13. st. dalje, toda te podobe še niso pravi grbi. O grbu lahko govorimo šele, ko je grbovna podoba oblikovana po pravilih heraldike in postavljena v grbovni ščit. Do tega pa na Slovenskem pride šele od srede 15. stoletja dalje. Laško je bilo trg vsaj od začetka 13. st. V listini, izdani 7. novembra 1227 v Mariboru od vojvode Leopolda VI. Babenberža-na za samostan v Jurkloštru, je Laško imenovano trg. Sto let po prvi omembi Laškega kot trga se v ohranjenem kratkem latinskem povzetku listine iz leta 1320 govori o »cives in Tiffer« t. j. o laških tržanih - izraz civis pomeni v srednjem veku tako meščana kot tržana. Proti koncu 14. st. se v virih omenja trško pomir-je, ki predpostavlja obstoj trškega sodstva, proti koncu vladavine Celjskih grofov pa celo laško tržno pravo. To dopušča možnost, da je imelo Laško svoj pečat že v srednjem veku, kar bi lahko bila osnova za nastanek grba. Vse do konca 16. st. ni znan noben zgodovinski vir, ki bi za Laško omenjal trškega sodnika, pečat ali grb, čeprav je vojvoda Ernest Železni že l. 1411 določil, da mora imeti vsak štajerski trg svoje sodstvo. Laško je dobilo svoj trški grb s privilegijem nadvojvode Ferdinanda z dne 16. julija 1598, v katerem je tudi najstarejša podoba tega grba: ščit modre ali lazurne barve in v njem tri bele ali srebrne dvojne lilije, od katerih sta bili dve nad srednjo. Kmalu po tej podelitvi grba je bil izdelan trški pečat. Otorepec v svojem prispevku razpravlja še o drugih različnih variantah grba od 16. st. dalje in ugotovi, da je notranji rumeni ščit med lilijami, ki se pojavlja marsikdaj skozi zgodovino, nastal zaradi napačnega razumevanja. Grb trga Laško - tri srebrne lilije na modrem polju - pa zanj predstavlja tako po svojem nastanku kot po heraldični strani, enega od zanimivejših slovenskih krajevnih grbov. Lilije v laškem grbu so tako imenovane heraldične ali kar francoske lilije. Lilije naj bi bile simbol čistosti in devištva, obenem pa znak kraljevskega dostojanstva. Že od 12. st. so bile na praporu Bourbonov in kasneje tudi v grbih številnih francoskih mest. V vseh grbih so vedno samo zlate ali srebrne, največkrat na modrem polju. Kot simbol čistosti so bile lilije v srednjem veku vedno tudi simbol Marije. Toda v Laškem je farna cerkev posvečena frankovskemu sv. Martinu iz Toursa, se pa že l. 1357 omenja sredi nje Marijin oltar. V letih 1358 -1365 se je laška fara imenovala celo »s. Marie de Tyver«, konec 15. stoletja je v Laškem Marijin špital z njeno cerkvijo. Če bi Laško imelo že v srednjem veku v 14. stoletju trški pečat, bi bilo možno, da bi bila v njem ena ali več lilij kot simbol Marije, kar pa ostaja zaradi pomanjkanja dokazov le hipoteza. Če se sedaj še vprašamo, kako pa je prišlo do tega, da je bil Laškemu podeljen ravno tak grb, moramo tudi za to navesti le domneve. Možno je, da je bil grb sestavljen na graškem dvoru, kjer je bila izdana privilegijska listina iz l. 1598, po kakem he-raldiku ali uradniku, ki je iz nam neznanih vzrokov izbral ravno tega, ki tako zelo spominja na bourbonskega. Morda je hotel s tem pokazati na farnega patrona frankovskega sv. Martina? Morda so tri lilije v modrem le varianta celjskih treh zvezd v modrem? Morda je bil dan tak predlog ali prošnja iz Laškega? Lahko je tak grb predlagal takratni laški župnik, Ferdinandov svetnik Polidor de Montagnana (1569 -1604), ali pa je bil tak grb podeljen na predlog Valvasorjev, od l. 1554 zakupnikov laškega gospostva. Sicer niti Montagnana niti Valvasorji nimajo lilij v svojem grbu, v poštev pridejo le kot eventualni predlagatelji. Rodbina Vetter von der Lilie, ki je imela v osrednjem, tako imenovanem srčnem ščitu svojega grba tri lilije v modrem, je te in pridevek morda povzela po laškem grbu. Laško gospostvo so namreč kupili šele leta 1665 od baronov Mosconov, torej že 67 let po podelitvi grba Laškemu. Otorepec svoj prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je še precej nejasnega in neznanega o nastanku laškega grba ter da bo verjetno zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov uganka o njem ostala verjetno za vselej nerešena. Današnje stanje to njegovo predvidevanje potrjuje. Po prispevku Boža Otorepca Grb trga Laško povzel Matej Jazbinšek. Jubilejni znak Laškega_ Letošnje jubilejno leto bo Laško zabeležilo tudi s priložnostnim znakom. Morda res ni najbolj okrogla obletnica, ta sledi čez desetletje, vendar bi na kratko le lahko povzeli: 790 let trga in 90 let mesta Laško. Kar nehvaležna naloga za površino malo večjega kovanca, zaobjeti skoraj tisočletje zgodovinskih mejnikov in dejstev. Da kljub temu pove svojo zgodbo, se naš znak oblikovno poslužuje letnic, simbo- OASKO PRAZNUJE/SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK la in podobe. Vsi ti pričevalci so še kako dobro znani vsakomur, ki naš kraj imenuje tudi svoj dom. Najstarejša letnica je tudi najbolj pripovedna, saj mnogo ljudi sklepa, da je tedaj Laško imenovano v trg. Pa temu ni tako. Obeležujemo le letnico izdaje listine vojvode Leopolda VI. Babenberžana, kjer se leta 1227 Laško prvič izrecno omenja kot trg in sedež knežjega sodišča. V času rokodelcev in kramarjev, padarjev in hlapcev, je Laško povzdignjeno v trg že prej, vendar je bila listina (privilegij) o trških pravicah skozi stoletja uničujočih požarov in turških vpadov za vekomaj izgubljena. Srednja letnica nam je že bližje. Z odlokom Slovenske deželne vlade je krajevno ime Laški trg preimenovano v Laško že leta 1919. Leta 1927 pa tudi uradno postane mesto, dekret o proglasitvi trga Laško za mesto je podpisal kralj Aleksander I. Laško je tega leta imelo 1250 prebivalcev in je tudi bilo sedež okrajnega glavarstva. Lilija kot simbol že od nekdaj krasi grb mesta Laško, povzeta po značilnosti katere od plemiških rodovin, ki je posedovala tukajšnjo gospoščino. Bela lilija je v srednjem veku predstavljala čistost in devištvo, pa tudi znamenje božje matere Marije. Kot tako jo najdemo v grbih mnogih evropskih mest in pokrajin. Mi pa jo morda imamo zaradi špitalske Marijine cerkve, ki je tudi ni več ali potem francoske kraljeve družine Bourboncev, kdo bi vedel. Vsekakor lilije niso tukaj zaradi grofov Lilijskih, graditeljev graščine pri mostu, današnje občinske stavbe, oni so svoj rodbinski grb prevzeli po našem že obstoječem. Na hrbtni strani znaka najdemo značilno veduto našega kraja, Vischerjev bakrorez iz Topografije vojvodine Štajerske, izdane leta 1681. Skorajda zahodni pogled na Laško, priljubljen pri slikarjih in razglednicah, ki vključuje vse še danes izstopajoče motive: zaščitnik Hum, grad Tabor, graščina, most čez Savinjo, Martinova cerkev ... Pogled, ki najbolje izpričuje dokaj redko, enkratno soglasje obeh elementov - narave in arhitekture, uglašeno v popolno sliko. Sliko mesta, preizkušenega skozi zgodovino in oblikovanega v sebi lasten duh in karakter. Aljaž Majcen PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Na osrednji slovesnosti podeljena priznanja Sveta OI Laško, priznanji zlatega možnarja in priznanja Antona Aškerca. V Kulturnem centru Laško je bila 6. februarja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Sveta OI Laško, priznanji zlatega možnarja in priznanja Antona Aškerca. Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil prof. dr. Tomo Korošec. S proslavo se je v Laškem pričelo jubilejno leto. Letos namreč obeležujemo 790 let trških pravic in 90 let mestnih pravic Laškega. Našteta jubileja bosta kot rdeča nit skozi celotno leto 2017 povezovala obširen sklop dogodkov. Tako se je na proslavi že lahko čutil pridih teh dveh jubilejev skozi posebne razglednice Laškega, ki so se občinstvu predstavljale tekom proslave. Razglednice, ki prikazujejo tipične vedute našega mesta ob Savinji, so nastale v času od konca 19. stoletja pa nekje do leta 1938. Z zvoki slovenske himne je začela prireditev citrarka Janja Brlec, nato je bil na oder vabljen letošnji slavnostni govornik prof. dr. Tomo Korošec, slovenski jezikoslovec in častni meščan Laškega. V svojem govoru je najprej nagovoril vse nagrajence. Povedal je, da so izjemni ljudje zato, ker delujejo, ne da bi za to pričakovali kakšno gmotno korist. Včasih bi se temu reklo, da delajo »za stvar«. Lahko pa bi to imenovali tudi zavzetost. Naprej je govoril, da je v uvid potrebno vzeti naše domače kulturnike, kot je bil Jure Krašovec, ki je za bivanjsko kaščo tukajšnjega človeka naredil veliko več kot kdo drug, ki se je potikal po celem svetu. Na koncu pa poudaril, da moramo spoštovati svojo kulturo in svoj jezik in tako bomo ustvarjali deželo izjemnih ljudi. Letošnjo proslavo so z vmesnim glasbenim programom povezovali učitelji Glasbene šole Laško - Radeče. Sledila je podelitev prvih priznanj in sicer priznanj Sveta OI Laško, ki jih je podelil Gašper Salobir, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Laško. Dobitniki so bili: - Anka Levičar, ki je priznanje prejela za njeno sliko, razstavljeno na 5. Državni tematski razstavi KVADRAT IN KROG, KOCKA IN KROGLA, - Martin Selič za nastop na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo, - Plesni oddelek glasbene šole Laško -Radeče, mentorica Špela Medved za udeležbo na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih »Živa 2016«, - Mladinski pevski zbor »TRUBADURJI« Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, zborovodkinja Mateja Škor-ja za zlato priznanje na 25. Državnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov »Zagorje ob Savi 2016«. Po čudoviti skladbi, ki jo je na klavir zaigrala Teja Ulaga, so na oder povabili Urško Knez, podpredsednico Zveze kulturnih društev MOŽNAR občine Laško, Programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca, ki je podelila priznanji zlatega možnarja. Na letošnji razpis zlati mo-žnar je prispelo 15 predlogov. Etno odbor Jureta Krašovca je na svoji redni seji 19. 1. 2017 v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanja zlati možnar sklenil, da priznanji za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini Laško za leto 2016 prejmeta Irena Plevnik in Knjižnica Laško. Irena Plevnik je aktivna članica Zveze Možnar od leta 2004. Njeni najvidnejši dosežki so vezani na delo v osnovni šoli. Že 17 let neprekinjeno vodi in organizira jurjevanje osnovnošolskih otrok po ulicah Laškega. Od oktobra 2012 aktivno sodeluje v projektu pod okriljem UNESCA, katerega glavni namen je poleg ohranjanja biološke pestrosti predvsem spodbujanje razvoja človeških vi- SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK rov z vzdrževanjem kulturnih vrednot. Prenos običajev na osnovnošolsko mladino je izvajala tudi preko projekta »Kaj sem se naučil/naučila od svoje babice, dedka«, kjer je povezala tako učence kot učiteljice določenih podružničnih osnovnih šol. Družno so obudili nekatere skoraj pozabljene običaje in pesmi. Ohranjanje kulturnih običajev temelji predvsem na prenosu znanja in kulturne dediščine na mlajše rodove in Irena Plevnik na tem področju svoje poslanstvo odlično opravlja že vrsto let. Z bogatim pedagoškim znanjem in aktivnim delovanjem na kulturno - etnografskem področju je vzgled vsem generacijam njenih učencev in ostalim mladim, s katerimi vsakodnevno sodeluje. Kmalu po začetku delovanja je Etno odbor Možnar začel sodelovati s Knjižnico Laško. Člani Možnarja so se prek knjižnice seznanjali s strokovno in poljudno etnološko literaturo ter z živo dediščino našega in širšega slovenskega prostora. Praznovanje Martinovega v Laškem je Možnar uspel postaviti tudi v sodelovanju s Knjižnico Laško in takratno direktorico Metko Kovačič ter ga ohraniti vse do danes, s pomembno vlogo knjižnice kot soorganizatorja. Poleg vsakoletnega začetka Martinovega z domoznanskim ali strokovnim predavanjem je Možnar sodeloval s knjižnico tudi pri pripravi nekaterih drugih domoznanskih in etnoloških predavanj. Knjižnica Laško praznuje 20 jubilej Martinovega, vseskozi pa prizadevno deluje na področju domoznanstva, izdaja različne zgodovinske publikacije, osvetljuje tradicije krajev in naše dediščine ter pripravlja priložnostne prireditve s tovrstno tematiko in predavanja. Sledil je kratek glasbeni program. Občina Laško je v mesecu maju 2016 objavila Javni razpis za podelitev priznanj Antona Aškerca. Do razpisanega roka je pravočasno prispelo 6 predlogov. Občinski svet Laško je na svoji 17. redni seji, 14. decembra 2016, potrdil tri predloge Odbora za družbene dejavnosti in društva Občine Laško in sklenil, da priznanje Antona Aškerca za v preteklem letu doseženo zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini prejmejo družina Čadej iz Curnovca, Kristian Kolman in Milena Suhodolčan. Vsa tri priznanja je podelil župan Franc Zdolšek. Družina Čadej iz Curnovca deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti na področju Šentruperta že več kot 40 let. Kot pevci so člani Mešanega pevskega zbora KUD Šentrupert, hči Marjeta Ferlež pa je njihova zborovodkinja. So tudi člani skupine ljudskih pevcev »Cur-novčani« in »Ljudskih pevcev iz Trob-nega Dola«. Sodelujejo tudi kot igralci v različnih skečih in igrah, režijo pa večkrat prevzame mama Anica, ki je poleg tega tudi dolgoletna predsednica KUD Šentrupert. Redno sodelujejo na prireditvah v KS Šentrupert in na prireditvah, ki jih v organizira JSKD OI Laško. Kristian Kolman poučuje violino in violo na osnovni in srednji stopnji Glasbene šole v Celju, dolga leta pa je poučeval tudi v glasbeni šoli v Laškem, kjer je bil ustanovitelj in prvi dirigent šolskega godalnega orkestra. Je član različnih komornih zasedb, deluje pa tudi v drugih orkestrih. Kot solist in v različnih zasedbah velikokrat sodeluje na različnih prireditvah in proslavah v Laškem. Je idejni vodja poletnega izobraževanja mladih glasbenikov z naslovom »Festival Romanica Antiqua«, ki poteka v Laškem. Prav tako je zelo aktiven na pedagoškem področju, saj je napisal zbirko šestih temeljnih učbenikov za violino in violo ter druga učna sredstva. Milena Suhodolčan je učiteljica slovenskega jezika in višja knjižničarka zaposlena v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Do leta 1996 je bila zaposlena na OŠ Primoža Trubarja Laško. Od leta 2002 je predsednica KD Anton Aškerc Rimske Toplice. Kot avtorica različnih veznih besedil in recitatorka aktivno sodeluje na različnih kulturnih prireditvah v naši občini. Njeno delo se odraža tudi pri organizaciji Pohoda po Aškerčevi poti. Je avtorica številnih člankov, krajših dramskih besedil, ki so bile uporabljene na proslavah, leta 2006 pa je zbrala in uredila prispevke za pesniško zbirko Potovanja življenja. Kot članica Planinskega društva Rimske Toplice je zbrala prispevke in uredila brošuro o zgodovini PD Rimske Toplice z naslovom Odmevi z naših gora, aktivno pa je sodelovala pri različnih prireditvah na Kopitniku, med drugim na tradicionalni prireditvi Popoldne ob citrah. Program prireditve je zaključila ci-trarka Janja Brlec, povezovalka Nina Pa-der Topole pa je vse prisotne prav lepo povabila še na krajše druženje v avlo Kulturnega centra Laško. Jasna Kermelj Foto: Foto Fleš, Maja Štih, s. p. OBČINSKA UPRAVA OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2017 Obveščamo vas, da je Občina Laško na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško objavila Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2017. Sredstva v višini 70.000,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO: VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 38.000 EUR 11.000 EUR UKREPI DE MINIMIS: UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. OSTALI UKREPI: UKREP 6: Podpora delo- vanju društev s področja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja po- deželja 6.000 EUR I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju pravilnik). Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva za določen ukrep ne bodo porabljena, se lahko na predlog komisije za obravnavo vlog javnega razpisa prerazporedijo na postavke, kjer se pokaže največja potreba. 6 UKREP 1: POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: - posodabljanje kmetijskih gospodarstev (SM 05300) 38.000 EUR - urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (SM 05300) 11.000 EUR 1. Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; - Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. 2. Pomoč se ne dodeli za: - nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; - zasaditev letnih rastlin; - dela v zvezi z odvodnjavanjem; - nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; - naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; - naložbe, ki se izvajajo izven območja občine; - naložbe, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; - obratna sredstva. 3. Omejitve: - Pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv. - Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; - podjetja v težavah. - Pomoči po tem razpisu se ne uporablja za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. - Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. - Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva EU. PODUKREP 1.1 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: 1. Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. 2. Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom. 3. Upravičeni stroški so: - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); - stroški nakupa kmetijske mehanizacije; - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; - stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; - stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ...); - stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk; - stroški novogradnje ali rekonstrukcije sadovnjakov; - stroški nakupa večletnih rastlin. 4. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; - dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. 5. Pogoji za pridobitev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - za naložbo, ki mora imeti presojo vplivov na okolje, mora skladno z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, upravičenec le-to predložiti skupaj z vlogo za pridobitev pomoči; - najmanj dve barvni fotografiji stanja 12.000 EUR 3.000 EUR OBČINSKA UPRAVA parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; - ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo; - predložitev oddane zbirne vloge (sub-vencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (če je vrednost naložbe višja od 20.000,00 EUR neto pomoči); - izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG-GERK), - potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -ZPIZ) - samo v primeru, če je kmečki zavarovanec; - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, - kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, - po zaključku investicije bo le-ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. 6. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. 7. Najvišji znesek dodeljene pomoči za podu-krep 1.1 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. 8. Skupna višina dodeljenih sredstev iz po-dukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. 1. Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. 2. Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom oziroma pooblaščena oseba. 3. Upravičeni stroški so: - stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; - stroški nakupa opreme za ureditev na-pajališč za živino. 4. Upravičenci do pomoči so: - posamezna kmetijska gospodarstva in/ ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ...); - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; - imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v uporabi. 5. Pogoji za pridobitev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, - ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - ponudbe ali predračuni stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; - kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali pašnikov. Program del vključuje okvirno predračunsko vrednost del po ceniku oziroma po priznanih vrednostih iz PRP 20142020; - pri urejanju kmetijskih zemljišč in pašnikov se prizna prispevek v naravi vlagatelja v primeru, če je to upoštevano v načrtu izvedbe projekta s popisom del; - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; - najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele pred začetkom izvajanja del; - predložitev oddane zbirne vloge (sub-vencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG-GERK), - potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -ZPIZ) - samo v primeru, če je kmečki zavarovanec; - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, - kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, - po zaključku investicije bo le-ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. 6. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. 7. Najvišji znesek dodeljene pomoči za podu-krep 1.2 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. 8. Skupna višina dodeljenih sredstev iz po-dukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 4: POMOČ ZA NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV TER NALOŽBE V NEKMETIJSKO DEJAVNOST NA KMETIJI Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 12.000 EUR 1. Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. 2. Upravičeni stroški so: - stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; - stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; - stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Pomoč se ne dodeli za nakup telefonov, faksov in ostale telekomunikacijske opreme, 3. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine; - dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. 4. Pogoji za pridobitev sredstev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; - izjavo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; - poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; - najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; - predložitev oddane zbirne vloge (sub-vencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; - vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestnega člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva (veljajo računi od 1. 1. 2017 do 29. 9. 2017). 5. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. 7 PODUKREP 1.2 - Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov: OBČINSKA UPRAVA Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. 6. Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 4 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. 7. Skupna višina dodeljenih sredstev iz po-dukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2015-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 5: POMOČ ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NA PODROČJU NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI TER PREDELAVE IN TRŽENJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 3.000 EUR 1. Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. 2. Upravičeni stroški so: - stroški za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (pri avtobusnih prevozih je upravičen strošek prevoza po območju Slovenije); - stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. 3. Upravičenci do pomoči so: - registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. 4. Pogoji za pridobitev sredstev so: - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; - izpis iz AJPES-a o registraciji organizacije ali društva oz. združenja ter dokazilo, da podjetje ni v težavah; - predračun oziroma račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč - podati naknadno skupaj z zahtevkom (veljajo računi od 1. 1. 2017 do 29. 9. 2017); 8 - program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; - seznam članov oziroma izjava o številu članov na območju občine Laško. 5. Intenzivnost pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. 6. Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 5 je 1.000 EUR. UKREP 6: PODPORA DELOVANJU DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA, ČEBELARSTVA, GOZDARSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 6.000 EUR 1. Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Sofinanciranje neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, čebelarstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja za pomoč pri stroških delovanja. 2. Cilji ukrepa so: - ohraniti delovanje društev in jih spodbujati pri njihovem delovanju; - dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. 3. Upravičeni stroški so: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov, - stroški pogostitev občnega zbora in društvenih prireditev, - nakup opredmetenih in neopredmete-nih sredstev, - izdelava publikacij o delovanju društev, - stroški izvedbe prireditve ob posebnih priložnostih (obletnice delovanja društev, kulturni prazniki in podobno). 4. Splošni pogoji upravičenosti: - sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev. 5. Pomoč se ne odobri za: - izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti. 6. Upravičenci do pomoči so: - registrirana stanovska in interesna združenja, ki so registrirana oziroma delujejo na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva, prehrane in razvoja podeželja na območju občine Laško. 7. Pogoj za pridobitev sredstev so : - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, - fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri pristojni upravni enoti ali izpis iz AJPES-a - seznam članov društva iz območja občine Laško (ime, priimek in naslov), - plan dela za leto 2016 in ocena upravi- čenih stroškov (finančni načrt za leto 2017), - dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov in potrdil o plačanih računih, ki se glasijo na naziv društva oz. združenja z datumom opravljene storitve od 1. 12. 2016 do 29. 9. 2017) - podati naknadno skupaj z zahtevkom. 8. Intenzivnost pomoči: - do 100% upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, razpoložljivih sredstev in števila prispelih vlog. 9. Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 6 je 2.000 EUR. II. ROKI ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE, DATUMI ODPIRANJA VLOG IN ROKI ZA ODDAJO ZAHTEVKOV Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec (1, 4, 5 ali 6) za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško v letu 2017, - obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več ukrepov ali podukrepov (podukrep 1.1, podukrep 1.2, ukrep 4, ukrep 5 ali ukrep 6), mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici. Roki za prijavo, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov so naslednji: ■ UKREP ROK ZA DATUM ROKI ZA PRIJAVO ODPI- ODDAJO RANJA ZAHTEVKOV VLOG 1. VSI 10. marec 14. marec 29. septem- J UKREPI 2017 2017 ber 2017 III. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplačno razpisno dokumentacijo je od dneva te objave do izteka prijavnega roka možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Edini Memic, tel. št. 03/7338736, e-naslov: edina.memic@lasko.si v času uradnih ur. Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško. Edina Memic OBČINSKA UPRAVA Občina Laško na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 76/2016-odl. US), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v občini Laško (Uradni list RS, št. 20/2008, 110/2009, 104/2011) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2017 (Uradni list RS, št. 104/2015, 85/2016), objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov v občini Laško za leto 2017 1. Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško 2. Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so: - prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine; - večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov, - prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potreb odloči, da bo pokrovitelj. 3. Pogoji sofinanciranja: Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo: - društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - krajevne skupnosti na območju Občine Laško, - javni zavodi s sedežem v Občini Laško Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerih pokrovitelj je Občina Laško, morajo: - biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki promovira Občino Laško, - biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev, - imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja, - ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško, - imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj, - dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško. 4. Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila: 1. Promocija Občine Laško (0 - 20 točk) 2. Kakovost, realnost in dostopnost prireditve ali projekta (0 - 40 točk) 3. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (0 - 10 točk) 4. Izvedba projektov in prireditev v preteklem koledarskem letu (0 - 10 točk) 5. Tradicionalno st in inovativnost (0 -10 točk) 6. Celovita promocija prireditve ali projekta (0 - 10 točk) Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve oziroma ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. 5. Višina sredstev za leto 2017: 40.000,00 EUR 6. Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si). 7. Način prijave in oddaje: Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Vloge, ki ne bodo izdelane na predpisanih obrazcih naročnika oziroma bodo oddane kasneje, se zavržejo. Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov - ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO. 8. Rok poziva: poziv se začne 9. 1. 2017 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. 9. Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovrednoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda sklep. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta. Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža. 10. Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Kermelj). Številka: 41010-02/2017 Datum: 9. 1. 2017 Franc Zdolšek, župan Občine Laško LETOVANJE V BASKI -OTOK KRK Občina Laško bo v sodelovanju s Celeio, d. o. o., organizirala letovanje za otroke od 6 let do vključno 15 let iz občine Laško. Otroci lahko preživijo deset dni, polnih dogodivščin, v Celjskem domu v Baški na otoku Krk, ki je tik ob plaži ter ponuja veliko možnosti za rekreacijo (odbojka, nogomet, peskovnik, tobogani, plezala, gugalnice ...). Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia.si. Polna cena letovanja za 10 dni je 430,00 EUR. V ceno je vključeno dnevno bivanje s štirimi obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja), varstvo, animacija, izlet z ladjo ter uporaba vseh športnih rekvizitov, ki so v lasti doma. Vloga za subvencioniranje letovanja je priloga prijavnice za letovanje in jo vložite na Občini Laško, Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finan- ce. Prevoz za vse otroke iz naše občine krije Občina Laško. Prijavnice so na voljo na vseh osnovnih šolah v občini Laško, v glavni pisarni Občine Laško ter na internetni strani Občine Laško www.lasko.si (novice). Kontaktna oseba je Jasna Kermelj na tel. št. 03 733 87 20 ali na jasna.ker-melj@lasko.si. 9 OBČINSKA UPRAVA OBČINSKE INVESTICIJE Gradnja infrastrukture in protipoplavni ukrepi_ V začetku leta 2017 so se oz. se bodo pričela izvajati gradbena dela na izgradnji infrastrukture na območju predela zazidalnega območja Taborje, kjer namerava občina zagotoviti infrastrukturo za predvidene stanovanjske objekte. V sklopu tega se bo zgradila fekalna kanalizacija, javno vodovodno omrežje, javna razsvetljava, kanalizacija za predvideno optiko in na koncu še ustrezna cestna konstrukcija. Z gradnjo infrastrukture želimo zagotoviti dodatne možnosti gradnje stanovanjskih objektov, ki bodo pomenili, da bodo ljudje ostali v naši lokalni sredini. Prav tako smo po uspešni prodaji občinskih stavbnih zemljišč v letu 2016 v februarju zaključili z izvedbo dostopne ceste v stanovanjskem območju S4 v Rimskih Toplicah, kjer bo prostora še za 4 stanovanjske objekte. V februarju pa bodo stekla tudi dela na območju Ker-šetove ulice, kjer je predvidena sanacija več desetletij grozečega plazu z izvedbo pilotne stene in drenažnih reber. Po izvedbi sanacije plazu se bo izvedla gradnja fekalne in meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, kanalizacije za optiko, kabliranje el. vodov, opornih zidov. Gradnja bo zahtevna tudi zato, ker za to območje ni obvozov v času poteka del. Kanalizacijski vodi se bodo navezovali vse do obstoječega omrežja pri gostišču Bezgovšek, torej bo izvedba potekala tudi pod železniško progo. Na območju med železniškim mostom preko Savinje v Laškem in cestnim mostom se bo v februarju pričelo izvajati nameščanje protipoplavnih loput, ki bodo pomenile še večjo stopnjo varnosti za obrečno stanovanjsko pozidavo na desnem in levem bregu Savinje. Kolesarska povezava G17 Celje - Brežice, odsek Celje -Zidani Most_ V državni strategiji državnega kolesarskega omrežja je intenziviranje aktivnosti preko pristojnih deležnikov (DRSI, DRI, Simbio, občina) za skorajšnjo ureditev omrežja, ki pomeni za prebivalstvo bolj zdrav način življenja, večjo varnost udeležencev v prometu in za naše kraje večjo turistično ponudbo. Za odsek kolesarske povezave, ki bo potekala med Celjem in Laškim pretežno po levem bregu Savinje, trenutno potekajo odkupi in usklajevanja z lastniki zemljišč. Pooblaščeni inženir pripravlja javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na krajšem odseku med Tremerjami in Rifengozdom bo kolesarska povezava potekala po kroni nasipa po desnem bregu. Vmes bo nova brv za kolesarje in pešce. 1.februarja 2017 je bila v prostorih Krajevne skupnosti Rimske Toplice javna predstavitev poteka kolesarske povezave med Laškim in Zidanim Mostom. Na tem odseku se bo kolesarilo po levem bregu reke Savinje po obstoječih javnih poteh, lokalnih cestah in odseku državne regionalne ceste. Prometnice bodo za kolesarje ustrezno opremljene s signalizacijo in ostalimi označbami. Na javno predstavitev so bili povabljeni tudi lastniki zemljišč, od katerih želimo pridobiti soglasje, s katerim bi dovoljevali, da se zemljišča odmerijo in zemljiškoknjižno uredijo. Luka Picej Novost v Laškem - mestna kolesarnica_ Z decembrom je v Laškem ob avtobusnem postajališču poleg železniške postaje na voljo nova mestna kolesarnica. Oblikovno je bila zasnovana s strani mestnega arhitekta iz projektnega ateljeja Esplanada, d. o. o., iz Šen-truperta na Dolenjskem, fizična dela pa je izvedel lokalni podjetnik Pro-Inoks, varjenje in vzdrževanje, Roman Krištof Petek, s. p. 10 OBČINSKI SVET/UPRAVNA ENOTA OBČINSKI SVET LAŠKO Na decembrski seji sprejete spremembe občinskega proračuna za leto 2017 Na 17. seji je občinski svet sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2016, in sicer zaradi uskladitve proračuna z oceno potrebnih sredstev za izvedbo planiranih programov in uskladitve posameznih projektov. Sprejet je bil tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah proračuna Občine Laško za leto 2017. Odlok je bilo potrebno sprejeti zaradi spremembe pri projektih, katerih izvedba je planirana v letu 2017 in zaradi predvidenih možnosti za prijave na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Občinski svet je sprejel Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki za leto 2017 ohranja enako višino vrednosti točke. Prav tako ostaja enaka kot lani višina izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča v letu 2017. Obravnavano je bilo tudi Zaključno poročilo o izvedenem projektu po 23. členu ZFO v letu 2016 »OB057-15-0005 ureditev Aškerčeve in Zdraviliške ceste v Rimskih Toplicah«, predstavljeni sta bili Celostna prometna strategija Občine Laško ter Analiza lastništva zemljišč na kategoriziranih občinskih cestah v občini Laško. Zaradi problematike prenosa zemljišč kategoriziranih cest na občino so svetniki sprejeli sklep, da se vse sanacije cest v bodoče izvajajo le na lastniško urejenih zemljiščih. Občinski svetniki so potrdili manjše spremembe in dopolnitve Odloka o javnem glasilu Občine Laško ter Finančni načrt in program dela uredništva Laškega biltena za leto 2017. Sprejeli so tudi Letni program športa v občini Laško za leto 2017 ter se seznanili z Zaključnim poročilom o izvedbi energetske sanacije Osnovne šole Primoža Trubarja in telovadnice v Laškem ter Vrtca Laško. Občinski svet je sprejel prenovljena Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Sprejel je tudi Sklep o podelitvi občinskega priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti v letu 2017. Priznanje je bilo na proslavi ob kulturnem prazniku podeljeno Mileni Suhodolčan, družini Čadej in Kristia-nu Kolmanu. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so bili imenovani Daniela Babič (predstavnica javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja), Borut Škegro (JP Komunala Laško), Cvetka Pišotek (Upravna enota Laško), Robert Bezamovski (Policijska postaja Laško), Dimitrij Gril, Aljaž Krpič in Jasna Kermelj (predstavniki Občine Laško), Martin Razboršek (Avto moto društvo Laško) in Viljem Logar (ZŠAM Laško). 18. seja Občinskega sveta Laško bo 1. marca. Gradiva za seje Občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi. Tanja Grabrijan REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO OBVESTILO UPORABNIKOM DIMNIKARSKIH STORITEV 19. 11. 2016 je začel veljati nov Zakon o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/2016), ki med drugim določa, da mora uporabnik dimnikarskih storitev: - izbrati dimnikarsko družbo; - dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev; - omogočiti vpis male kurilne naprave v evidenco (ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev); - omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob njihovih spremembah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav; OBVESTILO VOZNIKOM 12. 1. 2017 se je pričel uporabljati nov Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/2016), ki prinaša številne novosti. Opozarjamo na nekaj najpomembnejših: - Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov - je obvezen tako za vožnjo motornih vozil kate- - eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu ter - na podlagi morebitne odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Uporabnik male kurilne naprave, ki ima za odvod dimnih plinov dimovo-dno napravo (dimniški priključek, dimnik, odvodnik ...), izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Uporabnik je pri izbiri samostojen in lahko izbere katerokoli dimnikarsko družbo iz navedenega seznama in sicer za obdobje najmanj enega leta (lahko tudi zamenja dosedanjo dimnikarsko družbo, ki mu je te storitve do sedaj opravljala). V kolikor uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 iz navedenega seznama ne bo izbral dimnikarske gorije A2 ali A in tudi za B kategorijo. Programa dodatnega usposabljanja se voznik začetnik lahko udeleži po najmanj 6 mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja (prej po 4 mesecih). - Vožnja s spremljevalcem - vpis spremljevalca opravi upravna enota (prej je to nalogo opravljal izpitni center). - Vsi imetniki vozniških dovoljenj mo- družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal dimnikarsko dejavnost kot obvezno državno gospodarsko javno službo na območju, na katerem se nahaja uporabnikova mala kurilna naprava (seveda, če je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev tudi po 1. 1. 2017). Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, o tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve. Slednja ta podatek vnese v posebno evidenco, pred začetkom ponovne uporabe pa bo potrebno opraviti še ustrezen pregled. Oddelek za prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge rajo najpozneje do 19. januarja 2023 zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na starih obrazcih (prej do 30. aprila 2018). - Zdravniško spričevalo s časovno omejeno telesno in duševno zmožnostjo, na dan podaljšanja vozniškega dovoljenja ne sme biti starejše od 30 dni, razen če se zdravstveni pregled opravi 11 UPRAVNA ENOTA/V SPOMIN pred posebno zdravstveno komisijo. - Zdravniško spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu velja tri leta od izdaje, o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu pa šest mesecev. - Upravne enote so pristojne za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Prekršek nastane: - če oseba v 30 dneh od nastanka spremembe ne zamenja vozniškega dovoljenja (globa 40 €) - menjava je potrebna v primeru spremembe osebnega imena ali naslova prebivališča, če fotografija na veljavnem vozniškem dovoljenju ne kaže več prave podobe imetnika, če je vozniško dovoljenje poškodovano, ob- rabljeno ali ni več uporabno; - če oseba poda lažno izjavo o izgubi, pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja (globa 500 €). Dodatne informacije lahko pridobite na okencih Upravne enote Laško. Oddelek za upravne notranje in splošne zadeve PETRU HRASTELJU V SPOMIN Ljudje, ki se poslovijo v posebnih delih leta, so posebni. Taki, ki odidejo sredi svetega dvanajstdnevja, obdobja med božičem in svetimi tremi kralji, pa so še zlasti. Sesti pod hrast ali se nasloniti na njegovo deblo na silvestrovo zvečer pomeni izvedeti, kakšno bo leto, ki je pred durmi, tako zapoveduje ljudsko slovstvo. Hrast je drevo, ki skriva v sebi silne energije, modrost in pogum. Da je postalo drevo tako mogočno, mora vztrajati v svoji rasti že nekaj desetletij, zato je marsikaj videlo in doživelo, je postalo modro. Slovo Petra Hrastelja tik pred novim letom, 30. decembra lani, v času, ko se poslavljamo od starega leta in pričakujemo 365 dni novih priložnosti, je zgovorno sporočilo. Bil je drugi rod Hrasteljev, mizarjev v Laškem, župan v Laškem v letih 1995 - 1998 in poslanec drugega sestava slovenskega parlamenta v letih 1997 - 2000. Še prej pa je bil dva mandata delegat v občinski skupščini, član izvršnega sveta v Laškem in predsednik republiškega sklada za vzajemno pomoč obrtnikom, ki ga je ustanovil njegov oče. Taki ljudje, ki znajo narediti nekaj z rokami, so vredni občudovanja. Vsakemu, ki ga orodje uboga v tolikšni meri, da naredi tisto, kar je na skici ali pa v njegovi glavi, postane izdelek in to zna narediti v številnih ponovitvah, pa poučiti o tem še kakega učenca, moramo imenovati mojstra. Mojstri, ki se razumejo na obdelavo lesa, pa si zaslužijo še posebno spoštovanje. Sploh, če se lotijo samostojne poti, kot obrtniki, ki dajejo kruh sebi in še svojim zaposlenim. In Peter Hrastelj ga je od leta 1968, ko je obrt prevzel od svojega očeta, rezal svojim zaposlenim pošteno. Predvsem pa je poznal les in vse njegove ukane. Po desetletjih druženja ga je osvojil. Z razlogom, ker je tako hotel sam in ker mu je bilo tako sojeno zavoljo priimka. Poistovetiti se s tako plemenitim drevesom in lesom kot je hrast. Mogočno drevo pomaga človeku, ki sede k njegovemu deblu, s svojimi energijami razrešiti še tako težko uganko ali situacijo. Hrast je simbol resnicoljubnosti, moči in posebnih znanj. Les je trd in obstojen, a pokoren tistemu, ki se ga zna lotiti s pravega konca in ga oblikuje po svoje. Za najbolj imenitne kose pohištva in posodja. Tak, ki vliva zaupanje. Ki človeka, ki uživa njegovo bližino, umiri. Tak je bil tudi Peter Hrastelj kot človek. Ne da bi ljudje vedeli, kaj jih vleče k njemu, so mu sledili. Bil je zaupljiv in nikoli zamerljiv. Ljudski in človeški, za vsakega je našel spodbudnih besed, rešitev, bil je vedno nagajiv in šegav, vedno na svoj račun. Vedno ožarjen z nalezljivim smehom. Zato je šla množica za njim, koder je njegova noga ubirala pot. Ko se je lotil politike, še zlasti. A politika je muhasta gospa, ki svoje še tako lojalne in prizadevne učence, kot si je rekel sam, rada hitro pozabi, jim pokaže, da ji je do njih, ki so ji (bili) zvesti in ubogali njene muhe, kaj malo mar. Pa je tej muhasti gospe odpustil, podobno kot oblasti, tisti, ki je njegovi družini po vojni pobrala domala vse, da so v petdesetih letih mora- li začeti povsem na novo. Za dve leti jim je iztrgala očeta, ki je zavoljo svoje politične drže moral v zapor. In to je Peter Hrastelj odpustil, a ne pozabil. Vzel je kot dejstvo in šel še bolj pokončno naprej, skozi življenje, podobno kot njegov oče. In tudi vojne, ki je vsem temeljito obrnila življenje, ni pozabil, saj mu je za daljši čas vzela starša. Ni pozabil, a je odpustil. Podobno kot je odpustil vsem, ki so ga vzeli kot političnega nasprotnika, pa jih je sam jemal kot partnerje in ne tekmece. Hvaležno je prikimal trditvi, da je novodobna slovenska politika konflikt med politično utrjenimi elitami, ki so obrt vladanja poznale v vseh ni-ansah, in novodobnimi politiki, učenci, ki obrti sicer niso poznali, imeli pa so čisto srce. Tudi sam je opažal in izkusil, da je čisto srce premalo, da bi se novodobni politiki lahko utrdili na oblasti. Bil je družaben, rad je pel, Moškemu komornemu zboru v Celju je bil zvest več kot pet desetletij; rad se je družil in zajemal življenje s polno žlico. Tudi, ko so bile vmes kapljice pelina, jih je stoično pogoltnil. Neizmerno je cenil izobrazbo in zelo ponosen je bil na svoje otroke in vnuke, na vsakega na svoj način in na ženo Bredo, njegovo rožico, ki mu je vedno in v še tako grenkih trenutkih, ko je prišla grda bolezen, do zadnjega dne stala ob strani. Bil je prvi župan v novi lokalni ureditvi, v novo nastali državi, ko smo bili vsi še polni zanosa, energije in želja po spremembah. Bil je eden tistih, ki je brez omahovanja prvi prijel za lopato, če je bilo treba, segel v denarnico, če je bil pred njim kdo, ki je bil pomoči potreben. Znal je slišati, če je bil človek v težavah, in pomagal, kolikor je mogel, brez oklevanja. Imel je vrline, ki se vse bolj izgubljajo. Boža Herek 12 POLITIČNE STRANKE/POSLANSKA PISARNA OBISK MINISTRICE ZA OKOLJE IN PROSTOR RS IRENE MAJCEN V LAŠKEM 16. decembra 2016 smo na povabilo OO DeSUS Laško na delovnem srečanju gostili ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, vodjo urada Direkcije RS za vode Tomaža Prohinarja in predstavnike Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki so predstavili novo Študijo poplavne varnosti na poročju reke Savinje, ki bo osnova za črpanje kohezijskih sredstev. Delovnega sestanka so se poleg vodstva Občine Laško udeležili tudi vodje svetniških skupin in predstavniki medijev. Glede na dejstvo, da občina Laško spada med eno najbolj poplavno ogroženih območij, smo delovno srečanje spremljali z velikim zanimanjem in s prvimi spoznanji o stanju poplavne ogroženosti pričakujemo, da bodo ustrezne službe nadaljevale s protipoplavnimi ukrepi na porečju reke Savinje. Matjaž Pikl, predsednik OO DeSUS Laško SD Spoštovane občanke, spoštovani občani Laškega._ Po sprva negotovih zametkih gospodarskega okrevanja lahko danes trdim, da smo v Sloveniji deležni stabilne gospodarske rasti. Ali je tej rasti in v kolikšni meri botrovala politika, je vprašanje, s katerim se nima smisla kaj veliko ukvarjati. Je pa pomembno uvideti, kaj imajo lahko od te gospodarske rasti ljudje in podjetja. In to seveda tudi realizirati. Če pa se ozremo nekaj let nazaj, pa lahko optimizem gospodarske rasti, ob ponavljanju enih in istih napak, hitro uplahni. Ko se spomnimo, da je na nekoč naša, slovenska podjetja, ravno v času krize, ki je bil tudi čas zmotnih »privatizacijskih« odločitev, padla največja teža negotovosti. Ta je bila po-spremljena s prihodom novih, povečini tujih lastnikov. Tudi laška pivovarna ni bila izjema. Preveliko zgodb, katerim ni mesta v uspešni pivovarski tradiciji, se je prav tekom krize zgrinjalo nad našo pivovarno, naš ponos. Te zgodbe bi najraje pozabili. Bile so boleče lekcije, ki so žal -tudi zaradi pomanjkanja zaupanja naših bank - pripeljale do prodaje. Privatizacija je v kriznem in postkriznem času postala magična beseda, ki bo naša malo ali precej zavožena podjetja postavila na pravi tir. Temu so nekateri brezpogojno verjeli, tudi v primeru pivovarne, češ, saj prihaja lastnik, ki pozna pivovarsko tradicijo. Žal pa tudi v tej zgodbi stvari niso črno-bele in marsikdo danes z nejevero in nezaupanjem zre proti lastnikom ter čaka na naslednjo potezo. Potezo, ki morda ne bo šla v smeri krepitve lastne, že uveljavljene blagovne znamke, temveč ravno nasprotno, v odločitve, ki bodo to znamko slabile. Nihče ne ve z gotovostjo, kam nosijo privatizacijski tokovi. Vem pa, da je tudi velik del politike ob težavah, s katerimi se je v preteklosti soočala pivovarna, nasedel tezi, da je prodaja edina prava rešitev. V manjšini pa smo ostali tisti, ki smo v času največjih težav pivovarne od bank upnic terjali bolj korektno obravnavo težav podjetja. Zvoniti po toči je prepozno, pa vendar. Iz teh prodajnih lekcij, ki smo jih nehote dobili tudi v naši laški občini, smo se naučili marsikaj. Predvsem pa to, da ni vselej dobro slepo verjeti enostranskim in rokohitrskim potezam politike, skovanih na način kratkoročno političnih in ne dolgoročnih gospodarskih teženj. Naša občina namreč potrebuje in si zasluži mnogo več kot tako politično ro-kohitrstvo. So namreč politiki, ki všečno obljubljajo lepše in bolj urejene ce- ste, pa nova delovna mesta ... Pa se od teh obljub žal ne da živeti, peljati po bolj urejenih cestah. Pravo delo se začne, ko kamere ugasnejo. Če kaj, potem vem, da je občina pomembne korake naredila ravno takrat, ko so se vladni in ministrski avtomobili že odpeljali proti Ljubljani. Vsi mi, vsi tisti, ki vsak dan živimo in poznamo težave tukajšnjih ljudi, pa smo se družno soočili s konkretnimi problemi. Te dni so poročila polna novic o tujih investicijah, ki bodo prinesle nova delovna mesta in razvoj posameznih regij. Prav je tako, vesel sem, da je tako. Ne morem pa mimo tega, da si ne zastavim preprostega vprašanja: Kaj pa domači investitorji? Kaj pa domače znanje in razvoj? Tudi v občini Laško so doma slovensko znanje, izkušnje in želja po razvoju območja. Tako pričakujem, da se je slovenska politika le naučila, da tuje ni nujno boljše. Da bo ob vseh teh aktualnih investicijah našla ravno takšno in še večjo podporo za vse tiste slovenske ljudi in podjetja, ki že leta in leta trkajo na vrata državnih institucij v želji, da jim te prisluhnejo. Ne za posebne privilegije, davčne olajšave ... Morda le za ažurnejšo obravnavo pridobitve gradbenega dovoljenja, na katerega čakajo že leta ... Tista leta, ko slovenske investicije zaradi nesposobnosti in nezmožnosti države ležijo po predalih birokratov, namesto da bi se realizirale v novih razvojnih priložnostih na terenu. Matjaž Han 13 PRAVNI NASVETI PLAČA IN PRAVNE POSLEDICE NEIZPLAČILA PLAČE Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pri višini plače mora delodajalec upoštevati Zakon o minimalni plači, od 1. 1. 2017 le-ta znaša 804,96 €. Iz zneska minimalne plače je izvzet dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve. V višino minimalne plače se ne upoštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, to so povračila stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela ter stroškov na službenem potovanju. Prav tako se v minimalno plačo ne upoštevajo drugi prejemki iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Na podlagi 134. čl. Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. V praksi se nemalokrat dogaja, da delavec ne prejme pravočasno izplačane plače. Kakšne pravne možnosti ima delavec v tem primeru? Prva možnost je, da lahko delavec predlaga izvršbo, saj je na podlagi 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja (torej plačilna lista) verodostojna lista. V kolikor je delodajalec v stečajnem postopku, je potrebno terjatev (v našem primeru izplačilo plače) priglasiti v stečajno maso, sicer terjatev ugasne in nikoli ne bo poplačana. Pri tem je potrebno upoštevati zakonsko določene pogoje in roke, do kdaj lahko upnik (v našem primeru delavec) priglasi terjatev v stečajno maso. Druga možnost v primeru neizplačila plače je, da lahko delavec na podlagi 200. čl. ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva izpolnitev obveznosti. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tretja možnost je, da na podlagi 111. čl. ZDR-1 poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca je naveden tudi razlog, da če delodajalec delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, lahko delavec sproži postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno, da so upoštevani vsi zakonsko zahtevani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni (111. čl. ZDR - 1). Ob tem naj dodam, da iz sodne prakse izhaja, da pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka (delodajalec) po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita (VDDS PDp 1073/2013). V kolikor je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena je delavec upravičen do odpravnine določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, kar pomeni, da je delavec prost vseh obveznosti, ko je delodajalcu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena. Vsa pisanja delodajalcu se pošiljajo priporočeno s povratnico. Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bom podala mnenje na vašo pravno situacijo v pisarni na Mestni ulici 2, Laško. Naročite se lahko na info@ pravninasvet.net ali na 040 850 024. Mateja Trinker, univ. dipl. prav. 0 CENTER ZA SOCIALNO DELO LAŠKO ^¡■¿¡¡J Center starejših Hiša generacij Laško V četrtek. 23. 2. 2017. ob 17. uri vabljeni na predavanje PRAVNI NASVETI -delovno pravo- (pravice delavca, ki izhajajo iz delovnega razmerja, oblike pogodb, na podlagi katerih se lahko opravlja delo) -— v dvorani Hiše generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). Z vami bo Mateja Trinker, univ. dipl. prav. Vstop prost! 14 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS REČICA Upoštevajoč dejstvo, da že sedaj imenujejo to zimo kot eno najbolj mrzlih v zadnjih 30 letih, se v tem obdobju v večji meri ukvarjamo z zimsko službo. Slednjo opravljamo po planu zimske službe in predvsem racionalno. V vodstvu KS se že sedaj zavedamo dejstva, da bomo v spomladanskem času vsi pozabili na zimski čas in že vse sedaj prejete vloge občanov po obnovi javnih poti nakazujejo na izredne velike želje, ki pa so zaradi omejenih finančnih sredstev težko uresničljive. Na zadnji seji KS Rečica v januarju 2017 smo sprejeli finančni plan in v tem letu razpolagamo z malo več kot 30.000 evri. Za potrebe izvajanja zimske službe imamo namenjeno 6.000 evrov in iskreno upamo, da omenjenega zneska ne bomo prekoračili. V januarju smo pridobili projekt za sanacijo plazu na javni poti Maček - Mulenca pri stanovanjski hiši Ulaga Robija in bo osnova za predhodno sanacijo pred samo obnovitvijo javne poti. Na osnovi načrta obnove avtobusnih postaj na območju Rečice pridobivamo soglasja lastnikov zemljišč za postavitev le te pri križišču lokalne ceste za odcep Šmohor pri Guček. V kolikor bomo prejeli soglasja, bomo tipsko avtobusno postajo namestili v spomladanskem času. V tem letu bomo še nekaj finančnih sredstev namenili za obnovo Sindikalnega doma, predvsem za oplesk sten na hodniku proti galeriji in same sejne sobe. S podjetjem Adriaplin so potekale aktivnosti za pridobitev služnosti za izgradnjo plinovoda od trgovine Tehnika do podjetja Monting. Samo izgradnjo plinovoda bomo združili z izgradnjo kanalizacijskega sistema v zgodnjih spomladanskih dneh tega leta. Vse občane obveščamo, da z letošnjim letom velja sprememba pri obnovi javnih poti - modernizacija, ki je bila sprejeta na zadnji seji občinskega sveta in sicer se morajo vse predvidene javne poti pred izvedbo modernizacije zemljiško knjižno urediti in zemljišča morajo biti prenesena v last Občine Laško. Prav tako že sedaj v tem zimskem času opažamo, kako imamo slabo razvito vodovodno omrežje v Zgornji Rečici, saj člani PGD Rečica že izvajajo prevoze pitne vode in tako krajanom zagotavljajo nemoteno oskrbo. Na osnovi razpisov, ki jih je pripravila Občinska uprava Občine Laško, smo izvedli vse potrebne postopke za prijavo naših dodatnih projektov, kot so prireditve ob 1. maju, prazniku KS za pridobitev dodatnih finančnih sredstev. Prav tako so v pripravi že sami programi za omenjene prireditve. Lastnike lastniških mačk obveščamo, da lahko koristijo finančna sredstva za sterilizacijo iz naslova občinskega proračuna, ki se opravi na Veterinarski postaji Laško od 9. 1. dalje do porabe sredstev. Cena sterilizacije znaša 30 evrov. Na osnovi povabila s strani Ministrstva za okolje in prostor RS oziroma Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, smo se predstavniki KS Rečica konec januarja udeležili skupnega sestanka s predstavniki Občine Laško, nekaterimi vodji političnih strank v Občini Laško in predstavniki Civilne iniciative krajanov Laškega - CIKL na temo izgradnje 3. razvojne osi. Na skupnem sestanku smo lahko ugotovili, da obstajajo različni pogledi, mnenja in ena izmed bistvenih zaključnih ugotovitev vseh deležnikov tega srečanja je bila, da je potrebno skupno sodelovanje in iskanje kompromisa, ki bo tako zadovoljil večino tako tistih, ki so ZA in tistih PROTI. Če se bo takšna praksa sodelovanja nadaljevala, verjamem, da smo na pravi skupni poti pri reševanju tega problema. Zadnji vikend v januarju smo bili ponovno priča lepemu dogodku na Planinskem domu na Šmohorju, kjer v okviru organizacije najemnice doma skozi vso leto poteka tekmovanje Naj pohodnik Šmohorja. V lanskem letu je slavil Bojan ŠEŠKO s 377 pohodi. Vsem ostalim pohodnikom pa iskrene čestitke in naj ta navada postane »železna srajca«. Na naši spletni strani imate objavljen članek Zdravje v občini Laško, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje in za katerega toplo priporočamo, da si ga preberete. Na koncu le ostanite zdravi in z našim pozdravom »Srečno«! Matjaž PIKL, predsednik KS Rečica KRAJEVNE SKUPNOSTI KS LAŠKO Posodobljen odsek ceste na Doblatini_ V decembru nam je še tik pred zimo uspelo asfaltirati del ceste, ki vodi do domačije Ivana Zupanca na Doblatini. Omenjen odsek sicer ni dolg, je pa za domače pomemben. Pred leti, ko smo asfaltirali dostop v vas, je omenjeni odsek nekako izpadel. Sedaj smo to uredili in vas je tako zaključena celota. Domačim in izvajalcu del Gradbeni mehanizaciji Hercog se zahvaljujemo za sodelovanje ter želimo srečno vožnjo. Pripravljalni sestanek za knjigo 11. januarja je bil v gostilni Šuhel drugi sestanek delovne skupine, ki pripravlja zasnovo za izdajo zbornika, ki bo zajemal 50 let obstoja naše krajevne skupnosti (1965 - 2015). Člani delovne skupine smo med sabo izmenjali kar precej informacij in mnenj, prav tako pa smo se dogovorili, da se bomo sestajali enkrat mesečno in sicer vse do zaključka, katerega načrtujemo ob koncu leta. Po potrebi bomo k sodelovanju pritegnili še posameznike, za katere menimo, da bi nam bili v veliko pomoč s svojim znanjem in vedenjem o preteklosti dogajanja v laški krajevni skupnosti. Z izdajo omenjene knjige želimo širši javnosti predstaviti delovanje, dosežke, zanimive dogodke, pa tudi posameznike in podjetja, ki so na svoj način pripomogli k razvoju Krajevne skupnosti Laško od njenih začetkov pa vse do današnjih dni. Kako nam bo to uspelo, pa boste lahko presodili v začetku prihodnjega leta. Martin Kokotec V SPOMIN »Družina smo, ki za iste cilje živimo, ki se skupaj veselimo, ki skupaj trpimo. Družina smo, ki delo nas druži, ki skupno je vsem, da se nekoč poslovimo.« Tako lepo je že pred časom napisala gospa Zlata Strel. Vrednot posameznika se navadno zavemo šele takrat, ko le-tega ni več med nami. Besede ob takih trenutkih postanejo suhoparne, celo dolgočasne. Pa vendar naj mi bo dovoljeno, da Branetu v spomin napišem nekaj besed. V trenutkih njegovega slovesa sem bil daleč proč od domačih krajev in žal nisem imel prilike, da bi se od njega osebno poslovil. Brane Trkulja je bil v naši krajevni skupnosti dolga leta strokovni sodelavec za področje vzdrževanja cest. Kako zahtevno in odgovorno je to delo, vedo le redki. On je to delo zmogel in opravljal ga je z veseljem in predanostjo. Skratka, bil je uspešen na svojem področju. Sodelovati z njim je bilo prijetno. Precej cest smo posodobili z njegovo pomočjo in marsikateri krajan mu je lahko hvaležen, da se danes vozi po lepo urejenih krajevnih in občinskih cestah. Beseda hvala v tem trenutku ne izrazi vsega, kar bi rad povedal. Pa vseeno, Brane, hvaležni smo ti za vse, kar si storil in s tem svojim delom pripomogel k boljšemu stanju cestnega omrežja v laški krajevni skupnosti. Zahvala za vse opravljeno pa gre tudi Slavku Štormanu, ki nas je prav tako pred kratkim nenadoma zapustil. S svojo gradbeno mehanizacijo je bil precej prisoten tudi v naši krajevni skupnosti in marsikatera cesta nosi njegov pečat. Počivajta v miru, ostala bosta v naših spominih. Martin Kokotec, predsednik KS Lasko KS ZIDANI MOST Veseli december v Zidanem Mostu Tudi v Zidanem Mostu otroci nestrpno čakajo december in z njim povezujejo obisk treh dobrih mož. Prvič so se otroci Zidanega Mosta in sosednje župnije Loka zbrali v Domu svobode že v nedeljo, 4. 12., na povabilo KUD Svoboda Zidani Most in gospoda župnika Janeza Furmana. Kljub temu, 16 da so nestrpno pričakovali moža s škofovsko kapo in palico, so pozorno spremljali predstavo Obuti maček, v izvedbi Amaterskega gledališkega društva iz Celja. Ko je izzvenel aplavz igralcem, je v dvorano vstopil sveti Miklavž in s pomočjo angelčkov obdaril vse otroke. Dom svobode pa se je še drugič napolnil do zadnjega kotička že čez 14 dni, torej 18. 12., ko sta na obdaritev otroke povabila kar dva. Božiček in dedek Mraz. Kratko igro Cesarjeva nova oblačila je pripravila mladinska gledališka skupina KUD Svoboda Most, ki je bil tudi glavni organizator dogodka. S pomočjo številnih donatorjev so otrokom pripravili lepa darila, ki so jih dobili otroci do 5. razreda osnovne šole. Pogledi v darilne vrečke so prižgali iskrice v očeh vseh obdarovancev. Upamo, da bodo žarele še dolgo v leto 2017. Pa ne samo v očeh otrok. Želimo si, da bi vsi krajani Zidanega Mosta v letu 2017 naokrog hodili srečni, zdravi in z iskricami v očeh. M.K. KRAJEVNE SKUPNOSTI KS VRH NAD LAŠKIM 14. novoletni pohod na Lisco_ V soboto, 7. 1., so v organizaciji Gasilskega društva Vrh nad Laškim izvedli 14. tradicionalni pohod na Lisco. Zborno mesto udeležencev je bilo ob 9. uri pred gasilskim domom na Vrhu nad Laškim. Pohod je med krajani Vrha na Laškim in okolice zelo priljubljen, letos se ga je udeležilo 28 pohodnikov. Manjša udeležba kot prejšnja leta je verjetno bila zaradi mraza, saj je bilo zjutraj na Vrhu nad Laškim cca. 10°C pod ničlo. Najprej so si vsi voščili srečno novo leto in nato ob 9.15 krenili na pot. Cilj je bila 948 metrov visoka Lisca. Pot jih je vodila mimo Žigona do doline Gračni-ce, čez Podreber in Paneč do Sel, kjer je tradicionalni postanek pri domačiji Be-zgovšek. Tukaj so se pohodniki zbrali, se malce odpočili, okrepčali in odžejali. Sledil je del pohoda mimo cerkvice sv. Jošta v zadnjo strmino pod vrhom. Po treh urah in pol zmerne hoje so osvojili Lisco, ki jih je pričakala v soncu. Na koči je ob dobrem kosilu potekalo prijetno druženje. Pred odhodom so se vsi vpisali v knjigo pohodnikov, za katero skrbi glavni organizator Robi Knez. Zadovoljni po-hodniki so se postavili še pred objektiv za spominsko sliko. Povratek si je organiziral vsak sam. Najpogumnejši so kmalu odšli in se tudi nazaj podali peš. Doživeli so lep dan ter združili prijetno s koristnim. Damjan Kovač SLAVKU ŠTORMANU V SPOMIN Bil je petek, 20. januarja. Ob poldnevu je ravno odzvonilo. Že dobri dve leti se je boril kakor lev. Vajen je bil doseči cilj, ki si ga je zastavil, in tudi v tem boju je ostal zvest samemu sebi. Poskusil je vse, da bi bolezen premagal. A bitke proti nepremagljivemu nasprotniku ni mogoče dobiti. Poslovil se je od nas, družine, za katero je bil trden temelj in vzor, od prijateljev, ki so vedeli, da nanj lahko vedno računajo, in od vseh, ki so ga cenili in spoštovali. Zame bo ostal eden največjih borcev, kar jih poznam. A tak je pravzaprav moral postati. Borec. Ni imel izbire. Njegova zgodnja leta, tista nedolžna otroška leta, ko bi morala biti igra edini cilj na svetu, sta zaznamovali dve veliki tragediji. Najprej je v nesreči izgubil očeta, le nekaj let zatem še mlajšega brata. S starejšim bratom in sestro so morali na hitro odrasti in, čeprav še otroci, poprijeti za težka dela na kmetiji ter nadaljevati to, kar sta začrtala oče in stari oče. Delo je postalo in za vedno ostalo njegova največja vrednota. Pri vojakih je naredil izpit za tovornjaka in za njegovim volanom preživel dobršen del svojega življenja. Najprej kot voznik pri Kmetijski zadrugi Laško, od sredine devet- desetih pa kot samostojni podjetnik, ki je prevozom s tovornjakom dodal še dela z gradbeno mehanizacijo. Bil je garač, ki je za to, da je bilo delo opravljeno pravočasno in tako, kot je bilo treba, delal od zgodnjega jutra do pozne noči. Vsi so ga poznali kot zanesljivega in poštenega obrtnika, ki se je držal obljub in zagotovil, zato je daleč okrog žel spoštovanje. Pozimi je sneg očistil z marsikaterega dovoza, ker je želel ustreči ljudem in jim omogočiti, da so se lahko brezskrbno odpeljali od doma. Ker je tak bil: človek, ki je po srcu dober kot kruh in mu nikoli ni težko priskočiti na pomoč. Pri njem ni nikoli ostalo le pri besedah. Svojo dobroto je vedno kazal z dejanji. In takih ljudi ni veliko. Da se je v življenju treba potruditi, sočloveku pa pomagati, je privzgojil tudi svojim trem otrokom. Čas z njim je bil za nas vedno prekratek, a skupaj smo odkrivali svet in se podajali v dogodivščine, ki so zdaj najdragocenejši spomini. Prav veselili smo se, ko je začel pripovedovati o svojih prigodah: bil je tako dober pripovedovalec, da si si lahko živo predstavljal, kako je bilo na njegovih vožnjah po Jugoslaviji, čeprav nas takrat še ni bilo na svetu. V njem je bilo toliko življenja, toliko živosti, da lahko še zdaj slišim, kako je malodane pritekel po stopnicah do prvega nadstropja; kako je s takim žarom, kot ga ima malokatera gospodinja, razlagal, kako bo tisti dan skuhal ciganski golaž; kako je, že s postavljeno diagnozo, tekel po stopnicah planiške velikanke, da bi premagal sina, športnika. Ja, bil je tekmovalen, in zato res ni čudno, da sta se oba njegova sinova podala v šport, po vseh svojih močeh pa sta vse bolj pomagala tudi pri njegovem delu. Njegov najmlajši sin je izpit za tovornjaka, kar je bila velika želja tako enega kot drugega, uspešno opravil 20. januarja 2016. Usoda je hotela, da so natanko leto zatem nebesa dobila najboljšega šoferja, za njim pa je ostala nepredstavljiva praznina tako za nas, ki smo ga imeli neskončno radi, kot vse, ki so ga poznali. Tolažimo se z mislijo, da je s toliko urami trdega dela in tolikšno življenjsko močjo, ki jo je imel v sebi, na tem svetu naredil toliko, da ga je moral mnogo mnogo prezgodaj zapustiti. Njegova žena, naša mami, mu je ob strani stala vse do konca. V dobrem in slabem, kot sta si obljubila. Iz srca hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Verjamemo, da bo ostal v najlepšem spominu. Jasmina Štorman 17 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS SEDRAZ Praznični Sedraž V Sedražu vsako leto poskrbimo za praznično vzdušje v času veselega decembra, že tradicionalno se zvrstijo posamezni dogodki. Začne se že 4. decembra, s Praznikom rudarjev na god svete Barbare, njihove zavetnice, ko naše Rudarsko društvo povabi v goste uniformirane rudarje iz širšega območja naše skupnosti, Rudarsko godbo iz Hrastnika in najvišje cerkvene predstavnike Celjske škofije, ki z darovanjem svete maše obudijo tradicijo rudarskega praznika na način, kot so ga pripravljali pred mnogimi leti, ko je bil kraj še močno vpet v rudarstvo. Za obujanje starih običajev in ohranjanje krajevne tradicije že devetnajsto leto zapored so se našim rudarjem zahvalili poleg župana občine Laško tudi vsi ostali povabljeni gostje. V imenu KS Sedraž so prejeli spominsko plaketo zahvale. Naslednji dogodek je bil priprava Veselega decembra z obdarovanjem za otroke iz Krajevne skupnosti Sedraž, tako imenovanega Otroškega bazarja s prihodom dedka Mraza. Za organizacijo poskrbi naše kulturno društvo, v kulturnem programu že leta pridno sodelujejo praktično vsi otroci Podružnične šole Sedraž in Vrtca Sedraž, Vaška gasilska godba in Moški pevski zbor Sedraž, tokratna posebna gostja pa je bila naša Janja Brlec s svojimi citrami. Dedek Mraz je z obdarovanjem prav vsakega otroka od 1. do 11. leta starosti, ki ima bivališče na območju KS Sedraž, prižgal praznične iskrice v očeh udeležencev, KS pa je poskrbela za prižig praznične raz- svetljave zunaj prizorišča dogodka in skupaj z drugimi dona-torji pomagala dedku Mrazu pri nabavi daril. Sij praznične svetlobe nas je tako spremljal vse do prav tako že tradicionalnega svetega večera, ko smo krajani Sedraža po zaslugi naših neverjetnih na novo formiranih pevcev Pevskega zbora Triangel, pod vodstvom Mojce in Aleša Lukmar, doživeli čarobno božično vzdušje pred, med in po polnočnici. Pričakale so nas podobe Betlehema v naravni velikosti - ne-kajtedensko trdo delo pridnih rok članov Triangla in njihovih družin, njihovo ubrano petje božičnih pesmi med polnočni-co in tudi po njej - zunaj ob izjemni postavitvi jaslic. Kljub nizkim temperaturam in zgodnjim jutranjim uram, smo odšli vsak v svoj dom s praznično toplino, lepimi občutji in globoko hvaležnostjo vsem, ki so pri izvedbi sodelovali. Decembersko dogajanje smo zaključili na vsakoletnem koncertu naše Vaške gasilske godbe, kjer se prav tako že tradicionalno poslovimo od starega leta z glasbo in dobro voljo, obeležimo tudi sovpadajoči Dan samostojnosti in enotnosti ter si sežemo v roke z iskrenimi željami ob prihajajočem novem letu. Naj dobre želje veljajo in vzdržijo do naslednjega veselega decembra, ko se zopet snidemo na vseh dogodkih v še večjem številu! Tokrat smo tudi v novo leto skočili v dobri volji in s pesmijo. V prvih dneh novega leta je pri nas gostoval Mešani pevski zbor Spev iz Zidanega mosta z njihovo spevoigro in prav zares smo doživeli eno luštno noč, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž 18 KRAJEVNE SKUPNOSTI/OBRT IN PODJETNIŠTVO KS MARIJA GRADEC Trojno na veselem predbožičnem izletu_ Kot je že v navadi, smo se tudi letos Trojnčani odpravili na predbožični izlet. Tokrat smo obiskali mesti na avstrijskem Koroškem - Beljak in Celovec. Na pot smo odšli zgodaj zjutraj, ko nas je v središču vasi pričakal avtobus, kar je bilo tako za najmlajše kot tudi tiste malo starejše prav posebno doživetje. Agencija M&M Tours je že stalni sopotnik na naših izletih, prav tako pa tudi g. Zor-ko, ki je bil naš vodič in nam je čas krajšal s pripovedovanjem anekdot. Vaščanov se nas je zbralo kar 56 in čeprav smo bili zaradi rane ure še malce zaspani, nam dobre volje in zagona za izlet ni manjkalo. Pozabili pa nismo niti na jedačo, pijačo in harmonike, da bi vožnja do našega cilja še hitreje minila. Najprej smo obiskali Beljak in si ogledali mestne znamenitosti, potem pa smo se tudi sami sprehodili po božičnem sejmu. Sledil je postanek v mestu Poreč ob Vrbskem jezeru, ki je največje jezero na avstrijskem Koroškem, nam pa se je zdelo, da je tudi najlepše. Pozno popoldne smo prispeli v Celovec, kjer se je že začelo mračiti, zato smo lahko občudovali praznične lučke in večerni utrip mesta. Na poti domov smo se ustavili še na večerji v Slovenj Gradcu in tako z druženjem ob živi glasbi zaključili naš izlet, ki bo zagotovo vsem ostal v lepem spominu. Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško_ SREČANJE ČLANOV ZBORNICE IN UPOKOJENIH OBRTNIKOV Območna obrtno-podjetniška zbornica Laško je 9. 12. 2016 že tradicionalno organizirala srečanje članov zbornice in upokojenih obrtnikov ob koncu leta. Številni gostje so napolnili dvorano v hotelu AquaRoma v Rimskih Toplicah. Srečanja pa sta se udeležila tudi župan Franc Zdolšek in podpredsednik UO OZS Ivan Meh. Prisotne je najprej pozdravil predsednik OOZ Laško Matjaž Cajhen. V uvodnem govoru je predsednik zbornice prisotne spomnil na to, kako nemočni smo, če smo sami. Veliko večje možnosti za uspeh imamo, če sodelujemo in smo povezani. Zbornica je namreč glas obrtnikov in malih podjetnikov. Večje povezovanje članov pa tudi številčno močnejše članstvo prinaša večjo moč, večjo slišnost, posledično večji vpliv. Predsednik je v svojem govoru spomnil tudi na številne dosežke, ki jih je OZS s pomočjo članstva uspela doseči. V nadaljevanju je direktorica OOZ Laško Andreja Rojc predstavila spletni portal www.mojobrtnik.com. Poudarila je, da je Zbornica dober servis in blizu članom. Poleg zastopanja in vplivanja na zakonodajo ponujamo svetovanja, izobraževanja, promocijo, aktualne informacije ter druge ugodnosti, s spletnim portalom pa je članom omogočena brezplačna predstavitev na internetu in možnost pridobivanja posla ter spletna trgovina. Priznanja OOZ Laško so podelili predsednik OOZ Laško Matjaž Cajhen in podpredsednik OOZ Laško Drago Pušnik ter podpredsednik UO OZS Ivan Meh. Bronasta priznanja za 10 let dela v obrti so letos prejeli: Do-linšek Leopolda - kovinska galanterija, Radeče; Gunzek Tomaž - GT mont, Rimske Toplice; Krašek Mitja - lesarstvo, Laško; Pečnik Nataša - gostilna Strnad, Radeče; Verbovšek Bojan - instalacije, Laško; Terglav Marjeta - masaže, Radeče in Zupanc Mihec - krovstvo in kleparstvo, Laško. Srebrno plaketo za 20-letno delo v obrti pa so prejeli Kuru-šič Radomir - energoservis, Laško; Ojsteršek Peter - elektro-instalacije, Laško; Pušnik Simon - izdelava lesenih izdelkov, Laško in Cajhen d. o. o. - rezilna orodja, Laško. Andreja Rojc Fotografije: FotoFleš Maja Štih s.p. 19 KOMUNALA KOMUNALA V LAŠKO Nov zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti_ Oktobra je začel veljati nov Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. Občine morajo z odlokom do 15. 10. 2017 predpisati pokopališki red, v katerem podrobneje določijo izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. S pokopališkim redom se določijo: način zagotavljanja 24-urne dežurne službe, način izvajanja pogrebne slovesnosti, storitve pokopališko pogrebnega moštva, osnovni obseg pogreba, način in čas pokopa, možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora, ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice, določitev pokopališč, ki morajo imeti mrliške vežice, obratovanje vežic, obseg prve ureditve groba, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih, način oddaje grobov v najem, postavljanje in odstranjevanje spomenikov, zvrsti grobov, tehnični normativi za grobove, mi-rovalno dobo, enotni cenik uporabe pokopališč ter objektov in naprav na njih, pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba, ki ju upra-vljalcu pokopališča plača izvajalec pogreba in grobnine za posamezne vrste grobov. Pogrebna dejavnost obsega 24-urno dežurno službo, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter dejavnost, ki se izvaja na trgu in obsega: prevoz pokojnika, ki ga ne izvaja dežurna služba, pripravo pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje ustrezne pogoje in pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Pokopališka dejavnost obsega upravljanje pokopališč z zagotavljanjem njihove urejenosti, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja pokopaliških objektov in naprav, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij. Upravljalec pokopališča je občina ali oseba javnega prava, lahko pa tudi koncesionar. Občinski predpisi, sestavljeni na osnovi starega zakona iz leta 1984, prenehajo veljati, se pa lahko uporabljajo do sprejetja novih. Poleg sprejetja Odloka o pokopališkem redu na pokopališčih v občini Laško bo potrebno sprejeti tudi nov Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v občini Laško. Kljub temu, da je zakonodajalec dokaj liberaliziral pogrebno zakonodajo smatramo, da ne bo pretiranega navala za izvajanje teh dejavnosti, saj gre za specifična dela in opravila, povezana s spoštovanjem in pieteto do pokojnih in njihovih svojcev. V Javnem podjetju Komunala Laško smo tako kot do sedaj še naprej pripravljeni uspešno izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter upravljati vseh deset pokopališč v občini Laško. Marjan Salobir Zahteva za presojo ustavnosti Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti_ Zahtevo za ustavno presojo Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti je konec lanskega leta vložil Državni svet Republike Slovenije, na pobudo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana in posameznih izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter Zveze društev upokojencev in Zveze potrošnikov Slovenije. Po mnenju predstavnikov lokalnih skupnosti v Državnem svetu in lokalnih skupnosti, združenih tako v Skupnosti občin Slovenije kot Združenju mestnih občin Slovenije, zakon posega v ustavne pravice lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost, prav tako pa svojcev pokojnika ni dostojno obremenjevati še z izbiro najugodnejšega ponudnika. Nova zakonodaja na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti posega v izvirne pristojnosti občin, financiranje lokalnih skupnosti in človekovo dostojanstvo in je v nasprotju z Evropsko listino lokalne samouprave. Urejanje pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti 20 nenazadnje vodi v ločevanje dejavnosti, kar bi lahko vodilo tudi v propadanje pokopališč in v višanje cen pokopaliških in pogrebnih storitev. Če bo pogrebna dejavnost prišla v roke zasebnikov, bodo ti dobiček obdržali zase in ga ne bodo vlagali v vzdrževanje pokopališč, javne gospodarske službe pa ne bodo imele zadostnih virov za vzdrževanje, kar bo najbolj prizadelo državljane, ki bodo morali za storitve plačevati več. O tem pričajo tudi številni primeri iz tujine. Še posebej zaskrbljujoč pa je poseg v človekovo dostojanstvo, tako umrlih kot njihovih svojcev in v načelo pietete, zaradi prepustitve pogrebne dejavnosti trgu in opustitve zelo pomembne vloge občin pri nadzoru nad opravljanjem te dejavnosti. Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije ter velenjskega župana Bojana Kontiča bodo občine v skladu z novo ureditvijo zadolžene za tisti del storitev, ki predstavlja strošek, tisto, kar prinaša dobiček, pa bo na voljo trgu. Župani so prepričani, da novi zakon občinam nalaga dodatne obveznosti, ki za njihovo izvajanje ne predvideva dodatnih sredstev, v samem zakonu prepoznajo tudi zlorabo trenutkov obžalova- nja in menijo, da bo nova ureditev ceno pokopa zvišala, kar je nedostojno. Povzeto po STA, Skupnost občin Slovenije Tomaž Novak, direktor Komunale Laško ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO -l^sver Eko sklad_ Lokacija: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO Delovni čas pisarne: vsak petek od 13.00 do 15.00 Prijave za brezplačno svetovanje v pisarni: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 031 622 441 (svetovalec Robert Seme) Svetovanje po elektronski pošti: vprašanje posredujte na robert. seme@gmail.com STIK Praznično Laško 2016 Vrhunec prazničnega dogajanja je Laško zajelo v zadnjem tednu decembra, ko so se pod šotorom na občinskem dvorišču zvrstili številni dogodki. Občinsko dvorišče so prvi zavzeli otroci s prireditvijo Pred-božično rajanje. Pripravili so bogat program in nato skupaj po- Foto: Boris Vrabec klicali Božička, ki je vse zbrane otroke obdaril. Dopoldansko počitniško dogajanje za otroke so popestrile mažorete s plesno pravljico, z otroci je plesal Thermanin Vodomček, čokoladne delavnice so bile še posebno sladke in barvite, dišalo pa je tudi po praženih mandljih. Na tradicionalnem sredinem Domačem kotičku pa so številni stojničarji ponujali odlične domače dobrote in izdelke. Večerna dogajanja so bila zanimiva in raznovrstna. Prvi, ponedeljkov večer je bil v znamenju šeg in navad ob božičnem času. Za prikaz so poskrbeli »Tanci« in »Šentlenartčani«. Skupina Sukerb+ je s svojim nastopom nadaljevala dogajanje po Foto: Boris Vrabec tradicionalnem božično-novoletnem koncertu godbe in navdušila s pop priredbami. Četrtkov večer so ogreli Razigrani muzikanti z narodno-zabavnim in zabavnim izborom skladb. Vrhunec dogajanja pa je bilo Slovo od starega leta s skupino Mi2 in predskupino Marvin, ko se je na občinskem dvorišču zbralo preko 1000 obiskovalcev. Župan je tokrat nazdravil in zaželel dobre želje s kuhanim pivom, ki ga je pripravil chef Marko Pavčnik, s kuhanim pivom pa so nazdravili tudi obiskovalci. Odvila sta se tudi dva tradicionalna dogodka, ki vsa- Foto: Jaka Teršek ko leto privabita številne obiskovalce. Peka in degustacija rib v izvedbi Ribiške družine Laško ter Žegnanje konj, tokrat že 19. v organizaciji Zveze Možnar. K praznični podobi mesta sta svoj del dodala Turistično društvo Laško in Hortikulturno društvo Laško, prvi s postavitvijo smrečic in drugi z adventnimi aranžmaji na vratih stavb v mestnem jedru. Mesto pa so tudi letos dodatno krasile čarobne lokacije, ki jih je bilo tokrat še več kot leto poprej, v izvedbi Barbare Penič in Katarine Drobež Vrščaj. V STIK-u Foto: Boris Vrabec Laško smo poskrbeli za nadgradnjo in dodatno vsebino čarobnih točk s pripravo praznične igre Odkleni Laško, ki je obiskovalce skozi reševanje zabavnih iger vodila od točke do točke ter na koncu s pomočjo skrivne abecede in uspešno rešene igre do nagrade. Poslikani lampijoni otrok iz vrtca in osnovne šole, so se vili skozi zdraviliški park. Snežak, ki je pozdravljal obiskovalce na mostu, je nastal po idejni zasnovi Nevenke Fantinato, izdelali pa so ga zaposleni Komunale Laško, ki so tudi letos skupaj s podjetjem EEA Medved poskrbeli za praznično osvetlitev. Zahvaljujemo se vsem naštetim ter ostalim sodelujočim društvom, skupinam in posameznikom za pripravljenost, nastope in predloge, saj so bistveno pripomogli k izvedbi decembrskih prireditev in popestritvi programa ter celotnemu projektu Praznično Laško. Tina Belej b-M-K STIK - CENTER ZA ŠPORT. TUflIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO 21 Ob dnevu žena in materinskem dnevu obiščite Kulturni center Laško Najstarejša obrt, komedija, MG Ptuj sreda, 8. 3. 2017, ob 19.30 Igrajo: Zvezdana Mlakar, Anica Kumer, Marijana Brecelj, Alenka Cilenšek, Marinka Štern. Pri predstavi sodelujeta še Helena Blagne in Peter Srpčič stJK Laško TIC Sorarmonica - koncertni ansambel ustnih harmonik petek, 24. 3. 2017, ob 19.30 Informacije in rezervacije vstopnic: 733 89 50 in tic@stik-lasko.si /lasko.slovenija slovenia 22 Laško - sotočje dobrega vključeno v projekt Zelena vas_ Laško - sotočje dobrega se je prve dni februarja udeležilo sejma Natour Alpe Adria, kjer se je naša destinacija predstavljala v okviru Zelene vasi, skupaj z drugimi turističnimi kraji, ki se prav tako ponašajo z nacionalnim certifikatom Slovenia Green. Sejem Natour Alpe Adria je eden izmed vodilnih marke-tinških dogodkov na področju Alpe Jadran, na katerem lahko obiskovalci najdejo ponudbo za aktivno preživljanje prostega časa. Laško - sotočje dobrega je poleg splošne promocije podrobneje predstavilo tudi pivovska ter medena doživetja, hkrati pa so obiskovalce že vabili na tradicionalni festival Laško Pivo in cvetje. Sabina Seme SREČA NA VRVICI Brezplačen ogled filma in druženje z mladički novofundlandci 11. marec 2017, ob 9.30, Otročji center KINO Laško_ Film je nastal po knjižni predlogi Vitana Mala Teci, teci, kuža moj. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - no-vofundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? V soboto, 11. marca 2017, ob 9.30, si bomo v Otročjem centru KINO Laško ogledali slovenski film Sreča na vrvici. Filmu bo sledilo druženje z Malimi zverinicami - mladički novofundlandci, ki so se skotili 13. januarja 2017, v mali vasici v mestu Laško. Vabljeni vsi, ki verjamete, da vam bodo mladi kužki polepšali še tako turoben dan. Foto: Press Release (FS vi ■19 M sreča na vrvici 23 STIK 110 LET MUZEJA LAŠKO V poplavi takšnih in drugačnih obletnic, ki so Laško zaznamovale v preteklem letu, letos pa se njihova intenziteta nadaljuje v nezmanjšanem zamahu, bi skoraj neopazno lahko mimo nas spol-zel častitljiv praznik ene najstarejših slovenskih muzejskih zbirk. V 110 letih je Muzej Laško iz skromnih in entuziastičnih začetkov ljubiteljske skrbi za dediščino našega kraja zrasel v strokovno institucijo, ki Laškemu daje poseben pečat in ga ob sodelovanju s podobnimi ustanovami na geoloških, zgodovinskih, etnografskih, umetnostno zgodovinskih in različnih drugih področjih predstavlja v Sloveniji in Evropi. Kot večina stvari, se je tudi zgodba našega muzeja pričela z idejo zanesenjaka, kateremu je pogled segal čez lokalne okvire. Zaradi velike zbirateljske vneme je leta 1903 Karl Valentinič občinskemu odboru Laškega trga predlagal ustanovitev lokalnega muzeja, ta pa je uresničitev zamisli zaupal Olepševalnemu društvu. Po letih priprav, zbiranja in zapisovanj so v društvu leta 1907 sprejeli sklep o ustanovitvi muzeja. Ko so se izjalovili načrti po postavitvi muzeja kot prizidka k ruševinam starega gradu, je Valentinič brezplačno ponudil v uporabo del suhih, obokanih prostorov v pritličju svoje hiše številka 61 (danes gostilna Pačnik). V odprtem pismu se muzejski odbor obrača (»Prebivalci Laškega! Prijatelji muzeja!«) k svojim podpornikom za ustanovne prispevke v kronah in poziva k darovanju, prodaji ali posoji starinskih predmetov, ki so v lasti družin. Navaja tudi, kako so člani podpornega odbora (višji državni tožilec Gustav Kotnauer, nadučitelj Karl Valentinič in dr. Josip Drobnič) vedno pripravljeni »dajati pojasnila o muzejski vrednosti predmetov in se pogajati glede prepustitve istih«. Muzej je že tedaj obsegal zanimivo, 24 po sklopih razdeljeno zbirko, ki so jo sestavljale razne kamnite plastike, reliefi in keramika iz predrimskega in rimskega obdobja, kamnine in fosili, novci, hladno in ognjeno orožje (tudi oklepi), stare listine in trški privilegiji. Vsebovala je tudi zbirke hroščev in metuljev, preparirane živali, stare ključavnice s ključi, umetelne ure, merila in posodje ter še marsikaj drugega. Valentinič je postal vodja muzeja, ki ga je nato urejal in dopolnjeval do svoje smrti. Zbirke se je kmalu prijelo neuradno ime po ustanovitelju in še dandanes pogosto slišimo ime - Valentiničev muzej. Romanje muzejskega brezdomca -bi lahko pesniško poimenovali to, kar se je dogajalo z muzejsko zbirko po smrti njenega ustanovitelja. Dediči Karla Va-lentiniča so hišo prodali in muzej se je bil primoran prvič seliti. Najprej v telovadnico stare nemške šole. Skrb nad zbirko je prevzelo Olepševalno društvo. V času Kraljevine Jugoslavije sta muzej vodila učitelja Milko Jerše in Juro Ki-slinger st.. Novi prostori še zdaleč niso bili primerni za razstavno dejavnost. Muzealije so bile tam zgolj shranjene, čeprav sta vodji muzeja z veseljem zbirko razkazala vsem, ki jih je zanimala preteklost našega kraja. Prava katastrofa je muzej doletela, ko sta med okupacijo dve letalski bombi (sicer namenjeni železniškemu mostu) popolnoma razdejali šolo, muzejski predmeti pa so posledično utrpeli veliko škodo. V splošni zmedi so razni neznanci in predvsem vojaki za vedno odnesli veliko število dragocenih eksponatov. Poškodovane muzealije so nato selili po raznih zasilnih krajih, dokler niso naposled našle prostor najprej v pritličju stare občinske graščine, kasneje pa v nadstropju pod streho ob graščinskem stolpu. Po osvoboditvi je vodstvo muzeja ljubiteljsko prevzel upokojeni sodni svetnik dr. Arnold Pernat. Skrbel je za ohranitev zbirke in njeno predstavitev v vselej prisilno prenatrpanih prostorih, prevelikih za skladišče in premajhnih za razstavo. Z etnologinjo in profesorico na osnovni šoli Pavlo Majcen je Turistično društvo Laško v 60. letih končno pristopilo k prepotrebnemu strokovnemu urejanju in klasificiranju gradiva. Kmalu zatem je sledil korak k organiziranju tematskih zgodovinskih, etnografskih in tudi umetniških razstav. Ta dejavnost se je v režiji Jožeta Majcna v 80. in 90. letih še bolj razživela v novih prostorih Wei-chelsbergerjevega dvorca, dokler muzej tudi tam ni izgubil domovinske pravice in se preselil v stavbo, kjer ga lahko občudujemo danes. Pred desetimi leti je bil Muzej Laško vključen v sestavo STIK-a Laško in je s tem končno dobil status in priznanje, ki mu glede na njegovo poslanstvo in bogastvo zbirke tudi pritiče. Stalne in občasne razstave ter številne druge strokovne in kulturne prireditve privabijo v muzejske prostore vsako leto veliko Laščanov in še več obiskovalcev, ki naš kraj obiskujejo kot turisti. Aljaž Majcen Tomaž Majcen Prireditve skrbijo za dodatno živost knjižnice_ V prejšnji številki biltena smo s fotografijami in besedami nanizali dogodke in dejavnosti, ki so zaznamovali leto 2016 v naši knjižnici. V tem zapisu pa nekoliko več pozornosti posvečamo prireditvam za odrasle, ki smo jih v lani v naših knjižnicah pripravili 48 in se jih je udeležilo cca. 3.000 obiskovalcev. Naše prireditve so redne, raznovrstne, v njihov izbor, pripravo in promocijo pa vlagamo veliko truda in entuziazma. V drugi polovici decembra smo prireditveno leto končali z odličnim psihološkim predavanjem Vera vase Alenke Rebula, ki je navdušila poln prireditveni prostor obiskovalcev. Podobno lepo smo tudi vstopili v novo leto, s pravljičnim večerom za odrasle v izvedbi pravljičark iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, ki jih bomo zagotovo še povabili v naše knjižnice. Sledilo je potopisno predavanje o Etiopiji, zdravstveno predavanje Minke Gantar ter obisk Bojane Košnik, ki nam je na izredno prepričljiv in slikovit način predstavila osnove bontona v vsakdanjem življenju. Februar, mesec kulture, pa smo začeli z večerom s Pavletom Ravnohribom. 21. februarja vas vabimo na domoznansko predavanje dr. Slavka Cigle- nečkega o arheologiji našega območja. V marcu bomo z Jernejem Dirnbekom, pevcem skupine Mi2, predstavili njegov roman Pevci pozabljenih pesmi, Franci Horvat nas bo ob fotografijah popeljal k najlepšim slovenskim izvirom, pripravili pa bomo tudi še kakšno strokovno in domoznansko predavanje. Vaš dober odziv in številčen obisk so nam največja spodbuda. Lepo vabljeni na naše prireditve tudi v prihodnje. Matej Jazbinšek Proslavitev kulturnega praznika s Pavletom Ravnohribom Najbolj ga poznamo po dolgoletnem vodenju televizijskega kviza Male sive celice in po interpretacijah Franceta Prešerna, ki mu je v televizijski nadaljevanki posodil svoj glas in obraz. Pavleta Ravnohriba, igralca in recitatorja, ki nas je obiskal v natrpanem urniku pred kulturnim praznikom, še vedno mnogi razumejo kot živega Prešerna. Nič nenavadnega, saj se je zdelo, kot bi ta, največji slovenski pesnik, zares stopil med nas, ko je Ravnohrib interpretiral njegove pesmi. Pozdravil nas je, kot se za praznik spodobi, z Zdravljico, tako, da se je ježila koža. Tekom večera je ob vsem, kar je lepega in manj lepega povedal o Prešernu, Cankarju, slovenski literaturi, kulturi, politiki in stanju duha, recitiral še Slovo od mladosti, Sonetni venec, Orglarčka, Gazele in čudovit odlomek o domovini iz Cankarjevega Kurenta ter enega iz Levstikovega Martina Krpana. Večer je glasbeno obogatila učenka violine Glasbene šole Laško - Radeče Karolina Lukmar ob korepetiranju Mojce Lukmar, za kar gre obema naša iskrena zahvala. UTŽO pri Knjižnici Laško v letu 2016 Februarja lani smo v naši knjižnici ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Ugotavljamo, da se je v tem času res veliko dogajalo. V marcu smo začeli s krožki in ker je bilo to poskusno obdobje zelo uspešno, smo oktobra vstopili v naše prvo celo študijsko leto. Preveč je vseh dogodkov, da bi jih naštevali v tem prispevku, zato zgolj za ilustracijo delovanja UTŽO navajamo nekaj statistike. Dejavnosti UTŽO redno obiskuje že skoraj 100 udeležencev, ki so vključeni v 6 različnih krožkov. V letu 2016 se je v okviru UTŽO zvrstilo 118 srečanj, opravljenih je bilo 330 ur, zabeležili pa smo cca. 1.120 obiskov. Člani UTŽO ste najbolj aktivni in ustvarjalni v domoznanskem krožku, najbolj številčno se udeležujete dejavnosti popotniškega krožka, nadaljujete z učenjem angleščine in nemščine, obiskujete računalniški in letos jeseni začeti zdravstveni krožek. Veseli nas, da k vsemu naštetemu pristopate predano ter z veliko dobre volje in veselja. UTŽO pri Knjižnici Laško je namenjena vsem občanom v tretjem življenjskem obdobju in kot takšno so jo udeleženci tudi prepoznali. Prepričani smo, da se bo v prihodnje še dodatno razvijala. UTŽO v takšnem obsegu in kvaliteti funkcionira po zaslugi entuziazma nekaterih zaposlenih in predvsem upokojene bivše direktorice Metke Kovačič, ki svoje delo opravljamo ob svojem rednem delu oz. brezplačno. Prepričali ste nas, da je naš trud smiseln, ker starejši občani tovrstne aktivnosti cenite, potrebujete in vam koristijo. Je pa tudi jasno, da se bo tako zastavljeno delo lahko nadaljevalo le ob dodatni podpori lokalne skupnosti. Vsi zainteresirani se lahko nekaterim dejavnostim UTŽO priključite tudi med letom, sicer pa ob začetku novega študijskega leta. Morda se nam pridružite v marcu in se skupaj s popotniškim krožkom odpravite v ljubljansko opero. Za več informacij povprašajte v knjižnici. Matej Jazbinšek 25 KNJIŽNICA Razstava ob petletnici šolskega časopisa Kratkočasnik_ Lepo vabljeni na razstavo šolskega časopisa Kratkočasnik, ki smo jo v času nastajanja biltena pospremili z okroglo mizo o novinarstvu z zanimivimi gostjami - Tatjano Cvirn, Ivano Stamejčič in Betko Šuhel Mi-količ. Poleg časopisa, njegovih rubrik in vsebin, je na razstavi predstavljeno tudi fotografsko in likovno ustvarjanje učencev OŠ Primoža Trubarja Laško, ki predstavlja podporo pri nastajanju šolskega časopisa. Živahen utrip dejavnosti za otroke Januar smo pričeli s pravljično urico, na kateri smo spoznali živali, ki strašno rade berejo, a kaj, ko imajo le eno samcato knjigo. Še dobro, da v gozdu prebiva tudi medvedek, ki ima čisto pravo knjižnico in na kupe knjig. Le katera pravljica nas čaka v februarju? Otroke v Rimskih Toplicah bo v februarju navdušil - tako, kot je otroke v Laškem konec leta - Zverjasec v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško, ki so skupaj z otroci tudi okrasile otroški oddelek naše knjižnice. Za konec pa še posebno povabilo. V času zimskih počitnic, in sicer v četrtek, 23. februarja, se bomo z vlakom odpravili na pravo malo ekspedicijo. Obiskali bomo namreč ljubljanski Mestni muzej, si ogledali zanimive muzejske zbirke in se udeležili ene njihovih poučnih delavnic. Število otrok za <>ekspedicijo>> je omejeno, zato se brž prijavite. Vse in- formacije dobite v knjižnici, na tel. št. 734 43 00. Martina Ajdnik Biblos - e-knjižnica_ Elektronske knjige, branje dokumentov ali novic preko telefona, tablice, prenosnega računalnika - našteto vedno bolj postaja del našega vsakdana. V poplavi najrazličnejših informacij težko izluščimo tiste, ki so bistvene in vredne naše pozornosti. Ste vedeli, da je del naše ponudbe tudi e-knjižnica, ki brezplačno omogoča dostop do različnih strokovnih baz podatkov, e-knjig ter slovenskih in svetovnih časopisov na spletu? Prva slovenska e-knjižnica in e-knji-garna je Biblos, portal, ki je namenjen izposoji ali nakupu predvsem leposlovnih e-knjig. V zadnjih mesecih preteklega leta smo v knjižnici dokupili licence za gradivo, ki si ga lahko kot naši člani izposodite brezplačno. Za izposojo e--knjig potrebujete zgolj geslo (dobite ga v knjižnici), adobe ID in napravo (telefon, tablico, prenosni računalnik). V knjižnici smo vam na voljo za odgovore na morebitna vprašanja in za pomoč pri izposoji e-knjig. Veseli pa bomo tudi vaših predlogov za dokup novih naslovov. Neprestano poudarjamo, kako pomembno je, da beremo. Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko je najhitrejša pot do branja ravno dobra e-knjiga. Jerica Horjak Priporočamo v branje_ Elena Ferrante: Genialna prijateljica V romanu spoznavamo nianse prijateljstva dveh sicer karakterno različnih žensk, ki je razpeto od otroške nevoščljivosti, prebujajočega se ljubosumja do globokega zavezništva. Čudovita oda, ob kateri si želimo, da bi lahko že kmalu prebirali tudi naslednje tri dele iz Neapeljskega cikla. Pavoa Pavličič: Donava Pesnik in pisatelj Dušan Šarotar, ki smo ga že gostili v naši knjižnici, je prevedel eno najboljših del sodobne hrvaške književnosti. Poglavja, poimenovana po mesecih v letu, so sla-vospev reki, ki se počasi prebuja iz zaledenelosti ter daje živost in duha človeštvu. Roman je tudi pripoved o Pavličicevem rodnem mestu Vukovar, saj se je skozi stoletja »povezalo« s tem evropskim veletokom. Ugleša Šajtinac: Skromni darovi Roman je napisan v obliki pisem, ki si jih brata prek e-pošte pošiljata iz New Yorka v domači Banat. Besedila so polna iskrenega čustvenega naboja, ponosa, zaupanja in izpovedi. Delo je ganljiva zgodba neke družine, hkrati pa tudi prikaz družbe 90. let. Peter Rezman: Barbara in Krištof Zgodba novega romana Petra Rezmana se dogaja v enem dnevu, na veliki šmaren, ko v vasi Kostel v Šaleški dolini s proslavo obeležujejo srečanje preseljenih in ogroženih. Pravzaprav gre za izpoved glavnega junaka, ki je kot otrok živel tu, sedaj pa se že 40 let samo vrača in opazuje boleče spremembe v dolini. Jan van Mersbergen: Zadnji pobeg »>Kako je človek lahko zares svoboden in prost? Si tega želiš? Kako si lahko svoboden med ljudmi, za katere ti je mar, in kako si lahko svoboden, če ljudi, za katere ti je mar, ni zraven?« Zgodba o Ivanu, ki se ob srečanju s sinom, za katerega ni vedel, odloči, da bo tako ali drugače opravil z nerazčiščeno preteklostjo. Nizozemski pisatelj se na zelo čustven način loti boja za vsakdanji kruh, odnosa do družine in očetovstva, kariere in preteklosti. Mark Rowlands: Filozof in volk 27-letni univerzitetni profesor Mark Rowlands si je kupil čistokrvnega volčjega mladiča. Skupaj sta nato složno preživela 11 let. Odnos človek-volk je močno vplival na profesorjevo etično in filozofsko razmišljanje. Knjiga je edinstveno delo o prijateljstvu in jo toplo priporočamo v branje. Gabrijela Pirš, Zdenka Dobnik 26 DOMOZNANSKA KAMRA/ALBUM LAŠKEGA M^kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Z Možnarjem po Laškem in okolici ... (8)_ KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO LIPA REČICA V okviru obstoječega Kulturnega društva Rečica pri Laškem se je v novembru leta 1985 osnovala folklorna skupina, ki je od ustanovitve do danes glavna nosilka kulturnega dogajanja v kraju. Njena dejavnost se je vse bolj širila, saj se je ob prvotni skupini odraslih plesalcev oblikovalo vse več skupin: otroška in mladinska plesna skupina, dramska skupina, moška in ženska pevska skupina ter »kranceljpintarica« Marica Lesjak, ki umetelno izdeluje rože iz krep papirja. Vse skupine redno sodelujejo na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih folklornih skupin. Društvo redno sodeluje na prireditvah pod okriljem ZKD občine Laško Možnar. Posebej je potrebno izpostaviti pomembno vlogo, ki jo imajo na prireditvah ob Martino -vem prazniku, na letnem prikazu starih ljudskih šeg in opravil in na prireditvi Pivo in cvetje. Bili pa so tudi gostitelji in soorganizatorji prireditve Praznična nedelja na Šmohorju leta 2011. Člani KUD Lipa pred odhodom na Lepo nedeljo v Šmiklavž leta 2014. Foto: Vlado Marot »Špegutanc« na Martinovem v Laškem leta 2012. Foto: Boris Vrabec Vaški obrekljivki, Marica in Rezka, sta nastopili na Praznični nedelji na Šmohorju leta 2011. Foto: Mojca Marot Na mladih svet stoji - Nejc in Neža Čepin leta 2014. Foto: Maja Štih Pripravila: Vlado Marot in Srečko Maček Foto: Arhiv Zveze Možnar. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško ALBUM LAŠKEGA Znameniti portal v Laških toplicah Laške toplice je ustanovil železniški inženir Leopold Rodl leta 1852. Že nekaj let prej je namreč iskal ustrezno kamenje za graditev železniške postaje v Laškem in pri tem naletel na topli vrelec. Izvir tople vode so domačini poznali že davno. Rodl pa je začel z graditvijo bazena, kabin in ustreznih kopaliških stavb. Kopališče gospodarsko ni dobro uspevalo, kar dokazuje to, da so se lastniki pogosto menjavali. Naposled je leta 1882 kupil Laške toplice pomemben športnik in milijonar Theodor Gunkel. Ta je takoj začel z velikopoteznimi gradbenimi deli, opremo prostorov z umetniškimi deli in ureditvijo parkov, tako da je laško kopališče postalo eno najbolj luksuznih kopališč v avstro-ogrski monarhiji. Vanj so se zgrinjali gostje iz vseh dežel te države. Pridobil je pravico, da je smel kopališče imenovati po cesarju Francu Jožefu I. (Kaiser Franz-Josefs Bad Tuffer). Theodor Gunkel je dal v času gradbenih in obnovitvenih del postaviti impozanten vhodni portal, vsekakor še pred letom 1900. Na njem je bil napis Kaiser Franz-Josefs Bad Tüffer, seveda v nemškem jeziku. Na fotografiji je viden zelo slovesen orjaški vhodni portal še v dobrem stanju. Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja pa je šlo z laškim kopališčem navzdol. Tudi portal se je začel nagibati proti okrajni cesti oz. železniški progi, zaradi tresljajev vlakov. Kakor za mar- sikaj drugega, tudi za popravilo portala ni bilo več denarja. Med prvo svetovno vojno je laško kopališče postalo vojna bolnišnica (lazaret). Vojaštvo in zmedene razmere proti koncu prve svetovne vojne so povzročile skoraj popolno uničenje pred desetletji še sila uglednega kopališča. Ironija usode je hotela, da se je prav ob bližajočem se zatonu 600-letne avstrijske oz. avstro-ogrske države, na velikonočno nedeljo, 31. marca 1918, ob desetih dopoldne, zrušil na okrajno cesto omenjeni orjaški portal. K sreči tedaj na cesti ni bilo nobenega pešca ne vozila. Prispeval: dddr. Jože Maček Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije 27 KD ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE OBELEŽILO 70 LET DELOVANJA Anton Aškerc je v Čaši nesmrtnosti zapisal: »Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal - v delih svojih živel sam boš večno!« V besedah balad in romanc ter v mnogih drugih delih živi pesnik, ki je v Rimskih Toplicah zapisan z velikimi črkami. Pridih Aškerca v kraju najdemo na vsakem koraku - lahko se sprehodimo do njegove domačije na Se-nožetih ali obiščemo obeležje na Globokem, kjer je stala njegova rojstna hiša. Po njem se imenuje cesta, osnovna šola, pa tudi kulturno društvo, ki je v preteklem letu obeležilo 70 let delovanja. Leto 2016 je bilo v znamenju Aškerca. Poleg visokega jubileja KD Anton Aškerc Rimske Toplice so v kraju obeležili tudi 160 let rojstva tega slovenskega pesnika. Društvo je skozi leto organiziralo več prireditev, se pri tem povezovalo z drugimi kulturnimi društvi, ki so nastopila v Rimskih Toplicah, in razpisalo literarni natečaj na temo Čas, katerega zmagovalci so bili razglašeni na osrednji proslavi 16. decembra. Ocenjevalca, profesorja Nejca Robido, je najbolj prepričala pesem Reciklaža Lučke Palir Mavrič. Sicer pa je prireditev minila v znamenju pesmi, poezije in instrumentalne glasbe. »Naša naloga je, da ohranjamo njegovo ime, njegovo življenje, njegova dela in da ljudi vsake toliko časa spomnimo, da je Aškerc naš rojak. Pisal je pesmi, ki so še danes aktualne in v njih lahko najdemo vse - od razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni. Pisal je tudi globoke miselne pesmi, to pa je tudi to, kar bi današnji človek potreboval, da bi se tu in tam zamislil nad seboj in nad svojimi dejanji,« vlogo kulturnega društva opisuje njegova predsednica Milena Suhodolčan. Osrednji del decembrske proslave je predstavljala glasba. Zapel je društveni mešani pevski zbor - pri spremljavi nekaterih pesmi so se jim pridružili tudi mladi glasbeniki, prireditev pa je zaključila skupina Stari časi. Delček v mozaik je proslavi dodala domačinka Jožica Košič, katere slikarska razstava je bila postavljena na ogled. Tradicionalne prireditve s pridihom kulture_ Spomin na rojaka v društvu vsako leto ohranjajo z različnimi prireditvami in dejavnostmi, med katerimi je v prvi vrsti pohod po Aškerčevih poteh v juniju. V letu 2016 so se pohod-niki iz Zidanega Mosta preko Širja do Aškerčeve domačije na Senožetih podali že 21. Pohod, ki združuje kulturo, pohod-ništvo in etnologijo, se je razvil iz šolskega projekta in danes predstavlja pomemben dogodek v kraju. Vsako leto se ga udeleži več pohodnikov, ki na poti, dolgi dobrih 9 kilometrov, spoznavajo kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Tradicionalno okoli 10. septembra društvo priredi tudi revijo pevskih zborov. Datum nekako predstavlja še zadnjo vez med Antonom Aškercem in Rimskimi Toplicami, saj je pesnik takrat dokončno zapustil svoj rodni kraj in se po tem datumu ni nikoli več vrnil. Na rojaka se v društvu spomnijo še 9. januarja, na dan pesnikovega rojstva, ko na njegovi domačiji organizirajo literarni večer. Besede Antona Aškerca tudi v tujini_ Antona Aškerca spoznavajo tudi turisti, ki radi zahajajo na njegovo domačijo na Senožetih, pravi predsednica društva, zapisi v knjigi vpisov pa kažejo, da se radi sprehodijo tudi do Aškerčevega obeležja na Globokem. Sicer pa glas o Antonu Aškercu seže tudi izven naših meja. »Zadnje čase dobivamo kar nekaj pozivov in telefonskih sporočil z različnih ambasad, iz drugih držav, predvsem iz Bolgarije, Gruzije, Armenije. Radi bi prišli k nam in si ogledali vse, kar nudimo. Dela Antona Aškerca so prevedena v njihove jezike in zadnje čase se precej zanimajo zanj in njegovo delo,« pojasnjuje Suhodolčanova. Kot je napisano na spletni strani društva, je bil Anton Aškerc pesnik z mnogimi vrednotami, bil je zvest sebi in svojemu jeziku. Znal se je boriti zanj. In tako tudi člani društva negujejo slovensko besedo in ohranjajo spomin na Aškerca in njegove vrednote. S pesmijo, igro, recitacijo. NT 28 tpu f >1 I BOŽIČEK V JURKLOSTRU_ V petek, 23. 12., je bil v Jurkloštru praznik za vse otroke, kljub temu da so morali dopoldan še v vrtec ali v šolo. A ko se je na zemljo spustil mrak, so otroci oživeli, saj so bili v pričakovanju velikega obiska. V večernih urah so najprej v dvorani pomagali skuhati Miškino mi-neštralalo v izvedbi Miškinega gledališča, ki je ogrela tako mlade kot nekoliko manj mlade. Dobro ogreti in razpoloženi smo potem na mrazu pred dvorano pričakali Božička, ki je v voz zapregel dva iskra konjiča. Seveda so naši malčki poleg Božička nestrpno pričakovali tudi njegova darila. Božiček si je vzel čas za vsakega, tako da smo kar pozabili na mraz. Pomagali pa so nam tudi topli napitki. Kljub težkim časom pa so nam tudi tokrat, tako kot vsa leta do sedaj, pomagali donatorji, ki so s svojim darom prispevali del sredstev za nakup daril. Tudi letos so uslišali našo prošnjo: Občina Laško, KS Jurklošter, Vinko Kozmus s. p., OVOS Drago Pušnik s. p., Franc Gračner s. p., Ferdinand Hercog s. p., GMI d. o .o., Srečko Razboršek, Mitja Moškotevc s. p., Tajfun Planina d. o. o., ENER PRO d. o. o., EEA Medved d. o. o., Marko Lesičar s. p., Primož Vrečko, THERMANA Laško, Asfalt Kovač d. o. o. in Rado Vidmar. Iskrena hvala vsem z željo, da vam ta sredstva nikdar ne bi manjkala. Hvala pa tudi BS tisku Urbana Senice, ki nam je polepšal praznični december z nekoliko manjšim računom. Hvala tudi vsem vam, ki vsako leto pomagate k uspešni izvedbi prireditve. Posebna zahvala pa velja za že vseh 25 let zvesti Bo-žičkovi pomočnici Darji Hor-jak, ki vsa leta skrbi, da nihče ne ostane brez darila in da nas v praznično odgajanje popelje res kvalitetna gledališka predstava. Za KD Prežihov Voranc: Magdalena Stopinšek Štefanovo v Sentrupertu Kulturno-umetniško društvo Šent-rupert že kar nekaj let 26. decembra pripravlja kulturno prireditev, ki je namenjena predvsem povezovanju in druženju krajanov, ob tem pa počasti- mo tudi dan samostojnosti in enotnosti. Organizatorji prireditve povabimo k sodelovanju društva, skupine, pa tudi posameznike, ki so dejavni na kulturnem področju Krajevne skupnosti Šen-trupert. Tako so v programu sodelovali: Mešani pevski zbor Šentrupert, Šentrupertski oktet, skupina mladih iz Trobnega Dola, Fušarji iz kulturne sekcije Mala Breza, sestri Maja in Nina Videc iz Male Breze, Larisa Kolarec je program popestrila s harmoniko in vokalom ter Matjaž in Anže Centrih, ki sta program popestrila z inštrumenti. Tudi tokrat ni šlo brez gostov. Povabili smo Vaško godbo iz Vrha and La- škim pod vodstvom Ivana Medveda ter mažoretno skupino iz Šentruperta pod vodstvom Majde Marguč. Obiskovalci so telovadnico POŠ Šentrupert dodobra napolnili. Kulturno-umetniško društvo Šentrupert se vsem nastopajočim iskreno zahvaljuje. Prav iskrena hvala Občini Laško, društvu ŠMOCL ter Krajevni skupnosti Šentrupert za pomoč pri izvedbi prireditve. Po prireditvi je sledilo prijetno druženje, katero smo zaključili z željo, da se čez leto dni zopet srečamo. Anica Čadej, predsednica KUD Šentrupert TANCI NE POČIVAMO Zopet smo na stene obesili nove koledarje. V društvih smo začeli uresničevati nove programe dela, ki smo si jih zastavili za leto 2017. Tako smo tudi Tanci že krepko poprijeli za delo. Vsak petek se dobivamo na vajah in pridno vadimo za nastope, ki nas čakajo v tem letu. Posebej ponosni smo, da smo v januarju nastopili na 15. obletnici Doma starejših Laško. Kar nekaj vaj je bilo potrebnih, da smo izpeljali točko v parih s stanovalci, ki kljub letom še zmorejo gibčnost plesnih korakov in zapomnitev koreografije. Med nami so se spletle prav posebne vezi. Navdušeni smo bili tako Tanci kot stanovalci in tako že razmišljamo še o kakšnem sodelo- vanju. O kakšnem, pa naj za enkrat še ostane skrivnost. V naših vadbenih prostorih v kulturnem domu na Marija Gradcu je ob petkih ponovno pričela z delom otroška folklorna skupina, ki jo spet vodi naša nekdanja dolgoletna članica Brigita Kovač. Odzivnost otrok nas je presenetila Nastop otroške folklorne skupine na letnem koncertu društva Foto Fleš, Maja Štih, s. p. in srečni smo, da za nami stopajo mladi, ki bodo lahko uspešno nadaljevali naše delo. Obenem se zahvaljujemo va-diteljici za njen čas in znanje, seveda pa tudi staršem, ki otroke vozijo na vaje. V načrtih za leto imamo, da jih primerno oblečemo, da bodo lepi pripravljeni za nastope. Trenutno pa se Tanci pripravljamo na pustno povorko in že snujemo načrte za letošnji nastop na območni reviji folklornih skupin. Vsekakor še vedno velja povabilo vsem, ki so željni plesa, ljudskih pesmi, druženja in potovanj, da se nam pridružijo vsak petek, ob 19.00 (otroška skupina) in ob 20.00 (odrasla skupina), v kulturnem domu 2016, na Marija Gradcu. Irena Grešak 29 SPEVOIGRA DRUŠTVA MEŠANI PEVSKI ZBOR SPEV ZIDANI MOST Še veste, kako gre tista ... »Nocoj je ena luštna noč, ko mesec sveti celo noč, ker mesec sveti celo noč, zaspati mi ni mogoč«? S tem verzom ljudske pesmi je Društvo MePZ Spev iz Zidanega Mosta vabil na spevoigro, katero smo poimenovali »Nocoj je ena luštna noč«. V letu 2016 smo si zadali posebno nalogo, s katero smo želeli obuditi ljudske pesmi, običaje in se našim poslušalcem predstaviti malo drugače. V Zidanem Mostu že lahko rečemo, da MePZ Spev s svojim Miklavževim koncertom, ki poteka prvo soboto v decembru, otvo-ri dogodke veselega decembra. 3. decembra smo imeli že 7. Miklavžev koncert, tokrat program premierne spevoigre »Nocoj je ena luštna noč«. Zgodba govori o času, ko je bilo na vaseh še veselo. Glavni junak Jožek, oštirjev sin, se zaljubi v preprosto Metko, ki je pre-revna, da bi se omožila z njim. Jožek je moral oditi služiti vojsko, ampak njuna ljubezen je kljub temu bila tako močna, da ga je čakala in se omožila z njim. V zgodbi smo prikazali dogodke na vasi in vasovanje po starih običajih. Po zaključku predstave na domačem odru ste nam poslušalci z navdušenjem potrdili, da smo nalogo opravili dobro. Odločili smo se, da se predstavimo še v sosednjih krajih. Odigrali in odpeli smo še pet predstav: v Šentjanžu, Rimskih To- plicah, Sedražu, na Razborju in na Vrhu nad Laškim. Hvala vam, poslušalci, za prisotnost in za potrditev, da smo opravili našo nalogo dobro in ob tem obudili ljudske pesmi in običaje. Scenarij za spevoigro je napisala Magdalena Hrastnik. Priredbo pevskega dela je zapisala Jasna Kapun, pri režiji ji je pomagala Blanka Hrup. Sceno je izdelal Janez Kapun, ki je tudi izvedel glasbeno spremljavo na harmoniki, na ohceti se mu je pridružil še »muzikant« Stane Šmerc. Obleka je dala poseben čar naši spevoigri. Hvala, prijatelji Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec, da ste nam omogočili izposojo oblačil za izvedbo vseh naših šestih prireditev. Spevovci smo ponosni, da smo dobili potrditev, da smo v letu 2016 delali prav. Hvala vam, člani MePZ Spev, za vaš prispevek k uspehu. Damjana Ključevšek, predsednica MePZ Spev BILO JE VESELO! Mešani pevski zbor Društva upokojencev Laško je zadnji dan januarja s programom razvedril stanovalce Doma starejših v Debru Laško. To je bil že tretji nastop zbora v Thermani. Lani novembra smo v Zlati dvorani pripravili koncert predvsem za tuje goste,ki je tako uspel, da smo zaključili s podaljškom in z gosti zaplesali. Prepevanje na že tradicionalni »polnočnici« v Srebrni dvorani zdravilišča, ki so jo napolnili tako gostje kot domačini, je izredno uspelo.Tudi tokrat v domu starejših se je plesalo in brez »dodatka« ni šlo, saj sta to terjala aplavz in navdušenje. Tudi mi smo zadovoljni, da naši nastopi vnesejo razvedrilo med ljudi, kjer se poja- vimo. S Thermano sodelujemo že dalj časa in smo deležni tudi podpore in do-nacije - računamo, da bo tako tudi letos. Seveda gre zahvala tudi našim podpornikom, predvsem Občini Laško, STIK--u, JSKD, DU Laško in tudi drugim do-natorjem, da lahko z njihovo pomočjo uresničujemo zadani program. Letos nas čaka še veliko dela. Brez pobude gospe Janje Podkoritnik Kamenšek tega prispevka ne bi bilo. Minil je šele prvi mesec tega leta in nekako moramo obelodaniti naš prispevek v društvenem dogajanju Laškega. MePZ DU Laško nadaljuje z večletnim delovanjem v dopolnjenem sestavu s pevci upokojenci iz Laškega in novo zbo-rovodkinjo Tej o Ulaga. Delujemo dalje pod okriljem DU Laško kot že pretekla leta. Trenutno nas je 21 in še vedno velja povabilo, da se zboru pridružite. Lep pevski pozdrav! MePZ DU Laško ZIMSKO USTVARJANJE LAŠKIH LIKOVNIKOV_ Tudi v zimskem času izpod čopičev laških likovnikov nastajajo čudovita dela. Hvala Dimitriju Grilu za odobritev še boljših pogojev za naše ustvarjanje in delovanje. Razstava Cvetke Berginc »MOJ SVET« bo na ogled do 3. 3. 2017 v Hiši generacij Laško. Vabljeni! Nena 30 HVALA ZA VSO GLASBO »Hvala za vso glasbo, za vse te pesmi, ker zabava pride z njimi. Če pa ne bi peli, sprašujem, kaj se vam zdi, kje bi bili, če bi brez plesa ta svet se vrtel. Zatorej hvala za vso glasbo, ki ste jo dali mi.« Ni naključje, da se že kar v uvodu zahvalim za vso glasbo, saj si vsako sezono VS Vodomke najdemo pesem, ki nam je še posebej pri srcu. Tokrat gre za pesem skupine ABBA, Hvala za vso glasbo (Thank you for the music). In da je temu res tako, vas prisrčno vabimo na naš jubilejni koncert ob 15. obletnici delovanja VS Vodomke Laško, ki bo 10. marca 2017 v Kulturnem centru Laško. Že res, da se je sezona 2016/17 začela s pripravami na jubilejni koncert, pa vendar naj izpostavim še dva prav posebna dogodka. 1. 12. 2016 smo na edinstven način otvorile »veseli december« in ubrano nastopile s skupino Eroika. Biti gost Eroike je res nekaj posebnega in odgovornega hkrati. In že smo v prvi polovici januarja ponosno sodelovale na otvoritvi novih prostorov Doma starejših Šentjur. Toplina in pozitivna energija zaposlenih in stanovalcev sta bili izjemni, tako da smo kasneje s pesmijo razveseljevale stanovalce kar po posameznih oddelkih. Sledi pa že lanska zaobljuba in koncert v Špitalu za pr'ja-tle v Celju, ki bo 17. 2. 2017. Letos bo koncert valentinovo obarvan, zato srčno vabljeni! Ker se zadnja leta udeležujemo območne revije v Olimju, kjer nastopajo izključno male pevske skupine, nas v Laškem v času revij niste slišali. Zatorej vidimo se še na območni reviji, letos najverjetneje v Laškem, saj že močno pogrešamo druženja z lokalnimi skupinami v občini Laško. Vokalna skupina Vodomke Laško, Sandra Pavlin IZPOLNILA SE JE DOLGOLETNA ŽELJA Upokojeni strojni ključavničar Karl Peganc iz Lahomška, sem si od nekdaj želel igrati diatonično harmoniko. Ljubitelj glasbe sem že od otroških let, ko sem že v otroštvu poslušal igrati harmoniko svojega očeta, ki je bil samouk. Igral je narodne pesmi. V mladosti sem poleg službe pomagal na kmetiji in zato ni bilo časa za učenje harmonike. Ko sem bil star 17 let, sem se zaposlil v rudniku Laško. Po dveletnem služenju vojaškega roka v Makedoniji sem bil 10 let zaposlen v tovarni Emo v Celju, v delavnici, kjer smo izdelovali peči za centralno ogrevanje. V tem času sem ob delu opravil triletno strojno šolo v Ljubljani in potem dobil delo vzdrževalca v strojni delavnici. Od leta 1973 sem bil 20 let zaposlen v tovarni Aero v Celju kot strojnik parnih kotlov. Za to delo sem moral vsakih pet let v Ljubljano, na izpopolnjevanje znanja. Ko sem se upokojil, se je ponovno zbudila želja po učenju igranja harmonike. Dlje sem okleval, močnejša je bila. V Laškem biltenu sem našel oglas Mateja Glinška, ki poučuje igranje na harmoniko. Poklical sem ga in že sva bila dogovorjena za prve vaje. Kmalu sem si kupil harmoniko, da sem lahko vadil. Gospod Matej me je poučeval na domu, enkrat tedensko. Najhitreje sem se naučil pesem Hiš'ca ob cest' stoji. Na pamet znam že nekaj pesmi, ostale pa še pridno vadim. Gospod Matej ima zelo umirjen pristop in veliko mero potrpljenja, za kar sem mu izjemno hvaležen. Vesel sem, da sem se kljub svojim letom naučil nekaj pesmi, da lahko razveselim sebe in svojo družino, sebi pa polepšam jesen življenja. K.P. 31 LITERARNI KOTIČEK KJE STE ROZE Kam ste šle vse lepe rože, da vas videti ni več, ste se mraza ustrašile, da uničil bi vaš cvet. Kam ste šle vse lepe rože, zdaj prazna okna so - balkon, lepoto ste nam vsem kazale, da lepši bil je naš vsakdan. Kam ste šle vse lepe rože, spočiti se in malo mirovat', spomladi pa z vso lepoto, zopet nas razveseljevat'. Stanko Gotar RESNICA IN LAZ Stara Resnica nekoč se odloči, preden od jeze se sama razpoči. Laži ušivi na prste stopiti -morda še bolje: v žlici vode jo utopiti. Zdaj si mrko gledata iz oči v oči, Laž od sramu v obraz vsa zardi. »Po meni bo!«, Pomisli Laž in jo ucvre po svetu križem kraž. Zdaj povsod po svetu je dovolj Laži, osamljena Resnica pa v kotu sama ždi. Zato: če jo kje vidite, ljudje, recite ji, da proč naj gre. Morda nekoč tako se izgubi, da nikamor ne najde prave več poti. Hermina Palčnik MAČJA ZGODBA_ Ni na travniku tam štruca, to je naša bela muca. Že debelo uro miško čaka, a uide ji prav vsaka. Praznih tačk proti domu muca se odpravi, a za vogalom hiše vaški jo mačkon ustavi. »Je že res, da danes slab je bil ulov, ne pomeni pa, da lačna boš odšla domov. Zadosti hrane je v shrambi moji, ne bodo lačni niti otročički tvoji.« Ko zlato sonce se za goro skrije, družina mačja k mačkonu brž zavije. Tam so jedli, tam so pili, trebuščke svoje do vrha napolnili. Ko luna svetle zvezde šteje, že domek poln je zadovoljne mačje preje. Hermina Palčnik TEMA Ko človek ne vidi več sonca, smrek drhtenja in bukev lepot, ko vnučkin pogled te preprosto ne najde, takrat veš, da postajaš vse bolj odmaknjen in nem. Koraki več ne vodijo v mesto, ki ljubil si ga kot svoj dar in človeka, ki pride naproti te postane neizmerno strah. Zapreš se v sobane nemira, preteklost te bega in zmaj iz davnine ti krade noči. V prsih tišina in težko kamenje vleče tvoje telo v brezno teme in obupa ... ... nisi si vreden, izgubljaš bližnje ljudi. In potlej sobane za bolne, pogledi praznin, ki še globlje zakopljejo tvoje oči. Tema človeka boli do obisti, do sleherne kaplje krvi, do strun duše in naših nedolžnih zavisti do veselih ljudi. Mira Slatinek UPANJE_ Poklicala si. Po dolgem času bom šla med ljudi. Oči so še vedno polne razbitega stekla in lave neprespanih noči. Telo je okorno. Zdaj res spominjam na nono in vsa moja lepota se je zlila v preveč telesa. In vendar si poklicala. Tako sem bila vesela. Nadela si bom veliko tuniko in pobarvala oči. Korak bom umirila, zasanjana v pretekle dni, ko sem zlahka hodila po uličicah mesta. Sedeli bova vsaka k sebi . Mogoče bom celo govorila. O bolečinah, o volji, da premagam pošast, ki mi je ovila okončine in duha. Rada te imam. Občudujem tvoje belo veselje in nič plevela besed. Tako si igriva, da boš mogoče tudi meni darovala del svojih nebes. Mira Slatinek MESTO LAŠKO_ Mesto Laško je med hribi skrito, majhno je, a slikovito. Kdor v celoti bi ga videl rad, povzpne naj se na stari grad. Laško lep turistični je kraj, se Pivo cvetje vrsto let obhaja. Na ta veseli direndaj, mlado, staro rado sem prihaja. Se mnogi pari v Laškem poročijo, na gradu, v cerkvi in še kje drugje. Se veselje najde tudi s kočijo, nato vesela ohcet se prične. Je Zdravilišče Laško dolgo že poznano, je zdravje mnogim povrnilo. Zato ste vabljeni spet k nam, v ta prelepi laški hram. | -o o Stanko Gotar ¡t 32 ZDRAVSTVO {S § tt J- « ZDflfiVSTVENI DOM LA&KO Klopni meningoencefalitis [KME) -akcija cepljenja v ZD Laško_ Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja (možgan in možganskih ovojnic), ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Pojavlja se sezonsko, največ od maja do oktobra, ko so klopi biološko aktivni. Prvi znaki so podobni gripi: utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol. Kasneje lahko nastopijo znaki značilni za KME: visoka telesna temperatura, močan glavobol s slabostjo in bruhanjem, driska, otrdelost vratu, pogosto tresenje rok in jezika, lahko celo motnje zavesti - do nezavesti in smrti. Tveganju obolelosti so izpostavljeni posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi (pohodniki, rekreativci, gobarji, kmetje, lovci), ali je njihov poklic povezan z de- lom na prostem (gozdarji, vojaki, policisti, gasilci, športniki). Pravzaprav so tveganju izpostavljeni vsi, ki se zadržujejo na prostem, četudi samo za kratek čas -travniki, jase, parki, vrtovi, gozdovi. V Sloveniji so najbolj ogrožena območja Gorenjska, Štajerska, Koroška in centralni predel Slovenije. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, več kot polovica obolelih je starejših od 45 let, zbolijo pa lahko tudi otroci! Trajne posledice bolezni_ Posledice KME povzročajo dolgotrajno rehabilitacijo, lahko pa ostanejo trajne posledice, kot so: glavoboli, vrtoglavice, motnje koncentracije, sluha, depresija, razpoloženjske motnje, v najhujših primerih pa ohromitve mišic in trajna invalidnost. Preprečevanje okužbe - CEPLJENJE Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje, ki je varno in učinkovito. Priporoča se vsem osebam od enega leta starosti dalje, ki živijo ali se zadržujejo v območju, kjer se KME pogosteje pojavlja, torej tudi v naši občini. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let, razen po 50. letu starosti na 3 leta. Če začnemo s cepljenjem kasneje, v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da smo čimprej zaščiteni. AKCIJA CEPLJENJA PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje v Sloveniji odloča premalo ljudi. Cepljenih je približno 12 odstotkov prebivalstva, v sosednji Avstriji pa so uspeli precepljenost dvigniti na 80%. V zdravstvenem domu bomo aktivno ozaveščali prebivalstvo in izvedli aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti klopnemu menin-goencefalitisu. V ZD Laško se cepljenje izvaja v Ambulanti 1 (kot za gripo), naročila sprejema medicinska sestra Mateja Sotlar, tel. 734-36-36. Ker želimo, da bi se za cepljenje odločilo čim več občanov, bo za vse, ki se bodo odločili za cepljenje do 15. 3. 2017 prvi odmerek po znižani ceni 20 evrov, sicer je cena enega odmerka 32,50 evra. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje vseh treh odmerkov cepiva. Melita Zlatečan, dr. med.,spec. spl. med. ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO KONEC LETA 2016 PRIDOBIL STANDARD KAKOVOSTI ISO 9001:2015_ V Zdravstvenem domu Laško smo konec leta 2016 prejeli certifikat Standard kakovosti ISO 9001:2015. S samimi postopki pridobivanja smo pričeli že v začetku leta 2016. Standard za nas pomeni veliko pridobitev in zaradi njega pričakujemo pozitivne spremembe predvsem na področju organiziranosti dela, višje kakovosti dela ter na področju obvladovanja in izboljševanja našega poslovanja. Standard je zgrajen na načelih vodenja kakovosti, ki jih danes v svetu uporabljajo uspešne organizacije in je torej povzetek dobre poslovne prakse in kot tak v pomoč organizacijam, ki žele slediti samo najboljšemu. Zahteve standarda se osredotočajo predvsem na uspešnost in učinkovitost sistema vodenja kakovosti pri izpolnjevanju zahtev pacientov, zaposlenih in ustanovitelja in pri tem ne zanemarja ostalih, ki prav tako izoblikujejo delovno okolje in lahko vplivajo na sistem vodenja. Standard ni namenjen samo zdravstvenim domovom, ampak je namenjen vsem vrstam organizacij, ne glede na velikost, organiziranost, proizvod ali storitev, ki želijo obvladovati in izboljševati svoje poslovanje ter povečevati zadovoljstvo svojih odjemalcev. Standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, njihova uporaba v praksi omogoča organizacijam dokazovanje zmožnosti za dosledno zagotavljanje storitev skladno s postavljenimi zahtevami in izboljševanje zadovoljstva odjemalcev ter s tem daje osnovo za uspešnejše poslovanje. Mag. Janja Knapič 33 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO KO SI DOBROTA IN STISKA PODAJATA ROKI Z akcijo »Laščani - Laščanom« pomagali družinam v stiski_ Na nas se obračajo ljudje v takšni in drugačni stiski. Poskušamo jim prisluhniti, jih razumeti, se z njimi pogovoriti, vendar vedno to ni dovolj. Ljudje nas prosijo tudi za konkretno materialno pomoč, zelo bi jim prav prišlo tudi plačilo kakšne položnice. Ker so donacije v finančnem smislu zelo redke, jim seveda v tej obliki žal ne moremo veliko pomagati. Je pa tudi res, da se ob tem pogosto vprašamo, komu ali kje se pomaga ljudem iz različnih donacij drugih, ko nam naši prosilci povedo, da razen sistemskih virov od drugod niso prejeli nobene pomoči. Še sreča, da se najdejo tudi lepi in bogati trenutki, zaradi katerih je vredno delati in se jih veseliti. In za njimi je veliko čutečih, dobrih ljudi, ki nas razumejo ter nam s svojimi dejanji pomagajo v takšni in drugačni obliki. Ena takšnih, s pozitivno energijo obdana, je zagotovo tudi akcija, ki so jo v minulih dveh letih pripravili laški gasilci v okviru njihovih društev in zveze, letos pa je pobudnik projekta Bojan Špiler skupaj z gasilci akcijo razširil in k sodelovanju pritegnil tudi druga društva Laškega, ki so jo zato poimenovali »Laščani - Laščanom«. Tako so 16. decembra v vseh treh Tu-ševih prodajalnah v Laškem in Debru v vozičke zbirali podarjeno hrano ter higienske pripomočke, ki so jih nato pripeljali na naš sedež. Mi smo vse podarjene artikle popisali in iz njih pripravili Laški gasilci so s predstavniki društev zbrano pomoč pripeljali na Rdeči križ 34 trideset, po vsebini podarjenega smiselno oblikovanih paketov, vrednih okrog 40 evrov, jih opremili z oddajnico s seznamom artiklov za vsakega posebej ter jih namenili 30 družinam z otroki iz celotne laške občine. Vsem društvom in pobudnikom akcije se v imenu vseh prejemnikov pomoči iskreno zahvaljujemo. Dobre želje so se znova združile Še ena, nadvse lepa in pohvale vredna je tudi dobrodelna prireditev »Laško združuje dobre želje«, ki jo pripravljamo v prazničnem decembru že 19. leto zapored in jo namenjamo članom Društva Sožitje iz laške občine in učencem iz oddelka NIS OŠ Primoža Trubarja Laško. Zanje smo znova strnili dobro voljo, sredstva in čas pri RKS - Območnem združenju Laško - Radeče, Občini Laško, JZ STIK Laško in Društvu Sožitje občine Laško skupaj s številni donatorji. Vsi vabljeni so spremljali bogat program, ki so ga poleg učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško iz Oddelka NIS z njunima učiteljicama oblikovali še Glasbena skupina TRIO MOST, mladi ustvarjalci Nara Lendero, Tjaša in Nejc Ulčnik, posebna gostja ManuElla in Aleš Rajh, član društva Sožitje. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan Franc Zdolšek, pozdrave in čestitke pa so nam namenili tudi Silva Kašič, Stanko Fajs in Katja Vadnal iz društev ter Zveze Sožitje Slovenije. Prireditev je tudi tokrat skupaj s hčerko Živo v vlogi »navihanega škratka« v zgodbo povezala Jožica Škor-ja. Vsi nastopajoči so se z veseljem odzvali našemu povabilu, njihov nastop pa je prispevek k omenjeni prireditvi. Če ne bi imeli toliko dobrih donator-jev, bi dobri mož ne mogel razdeliti tako lepih in bogatih daril. Letos so se nam poleg vseh omenjenih organizatorjev pridružili še: THERMANA d. d., AGM Nemec d. o. o., Zobozdravstvo BENE-DEK d. o. o., GRATEX d. o. o., EEA Medved Danijel s. p., Komunala Laško d. o. o., Klemen COKAN s. p., MON-TING SK d. o. o., Janez Hrastnik, Krajevne organizacije Rdečega križa Jagnje-nica, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Radeče, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim in Vrhovo, VUDI Pekarna in trgovina d. o. o., Gostišče Bezgovšek, FOTO FLEŠ - Maja Štih s. p., Pizzerija Špica, Majda in Petra Velikonja, LAK Laško, Gostilna in pi-zerija OŠTIRKA in M&M Tours d. o. o. Za pomoč pri različnih nalogah se lepo zahvaljujemo Nevenki Fantinato, Ivanu Medvedu, Tini Belej, Franciju Rajhu z družino, Jasni Kermelj, Greti Labohar Škoberne in vrtcu. Prihod »dobrega moža« so letos spremljali medved, je-lenček in zajček. Obiski občanov v domovih V dneh veselega decembra smo tudi lani, že sedmo leto zapored, pripravili skupni obisk vseh naših občanov v Trubarjevem domu v Loki, naslednji dan pa že šesto leto zapored v Domu starejših Thermane Laško. Čeprav so nekateri naši občani že vrsto let med varovanci v obeh domovih, so z mislimi še pogosto v krajih in z ljudmi, od koder so prišli, zato jim takšni in podobni obiski ljudi iz domačih krajev še vedno veliko pomenijo. Oba dogodka smo družno pripravili skupaj z Občinama Laško in Radeče, ki sta primaknili tudi polovični prispevek k paketom pozornosti, krajevnimi skupnostmi, krajevnimi organizacijami RK, društvi upokojencev in društvi invalidov iz krajev, kjer so pred tem živeli in bili, ali pa so še njihovi člani. Letos so program v Loki pripravili učenci osnovne šole Jurklošter z mentorico Darjo Horjak, domski zborček Loški slavčki, ki ga vodi medicinska sestra Alenka Ko-deh in glasbena skupina Pit mi dej. Program v Domu starejših v Laškem pa so oblikovali učenci iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško z mentorico krožka RK Marico Trupej in domski pevski zborček, ki ga vodi Antonija Brečko. V Loki trenutno živi 33 občanov občine Laško in 30 občanov občine Radeče, v Laškem pa 54 iz laške in 4 občani iz ra-deške občine. Pozdrave in voščilo sta jim izrekla župana občine Laško, Franc Zdolšek in občine Radeče, Tomaž Re-žun, prav tako pa tudi nekateri navzoči predsedniki krajevnih skupnosti laške in radeške občine, Rdečega križa, društev upokojencev in društev invalidov obeh občin. Pripravili smo jim skupno darilo, vsi prisotni pa so vsakemu varovancu stisnili roko in mu zaželeli vse dobro. Direktor Trubarjevega doma v Loki Robert Potočnik, predsednik uprave Thermane Laško Samo Fakin in vodja programa oskrbe starejših v Laškem SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST Janja Podkoritnik Kamenšek so se zbranim zahvalili za obisk in organizacijo lepega dogodka, mi pa njim in njihovemu osebju za pomoč ter siceršnjo skrb za naše občane. Antona Aškerca Rimske Toplice in 30. marca po vsej verjetnosti tudi letos v Pivovarni Laško, obe od 7. do 10. ure. Morebitno drugačno odločitev v pivovarni bomo pravočasno sporočili. Vsi ste prisrčno vabljeni k sodelovanju in darovanju krvi. Župan s predstavniki kraja Vrh izroča darilo njihovi najstarejši, 97-letni Mariji Kristanšek. Poleg že omenjenih dveh domov so prostovoljci Rdečega križa obiskali še svoje krajane v domovih v Hrastniku, Impoljci, Celju, Štorah, Vojniku, Šentjurju, Šmarju, v družinskem varstvu pri Čučnik na Polani, v Trbovljah, na Izlakah, v Grmovju in še drugod, saj je bilo v omenjenih domovih konec decembra po naših zbranih podatkih trenutno 192 občanov, kar je 15 več kakor leto poprej. Varovanci doma starejših v Laškem so bili znova veseli našega obiska. Najmanj deset možnosti za darovanje krvi na našem območju V decembru smo v Thermani uspešno sklenili še zadnje tri krvodajalske akcije minulega leta, ki se jih je skupaj udeležilo 179 krvodajalcev, posebej pa še 50 na oddelkih v Celju in Trbovljah. Lani je skupaj kri darovalo kar 1.150 krvodajalcev iz laške in radeške občine, kar je 1 % več od republiškega povprečja. Plan za letošnje leto je že pripravljen in usklajen z izvajalci. Tudi v letošnjem letu smo za krvodajalce pripravili deset možnosti za darovanje krvi na naših akcijah, prav tako pa imajo vsi, ki jim datumi akcij ne ustrezajo, možnost darovanja krvi na transfuzijskih oddelkih. Prva krvodajalska akcija je že za nami in je bila v Radečah, v laški občini pa bosta prvi akciji v četrtek, 2. marca, na OŠ Na krvodajalskih akcijah v Thermani Laško je kri skupno darovalo 179 naših občanov. KRIŽEM IN POČEZ PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH RDEČEGA KRIŽA V Laškem srečanje prejemnikov priznanj za darovano kri_ Po nekaj letih so pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško pripravili srečanje vseh njihovih krajanov, ki so bili tokrat tudi prejemniki priznanj za darovano kri. Srečanje so pripravili v začetku decembra v Thermani Laško in nanj povabili vseh 119 krvodajalcev. Zanje so pripravili bogat program, ki so ga oblikovali učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, podružnične šole De-bro z mentorico Brigito Kovač, pevska skupina Fantje iz vseh hribov, Ansambel Kvintet do jutra in humoristka Jožica. Krvodajalce in prisotne so nagovorili župan Franc Zdolšek, predstojnica Transfuzijskega centra bolnišnice Celje Janja Pajk, dr. med., predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč, krvodajalstvo in zdravstveno vzgojno dejavnost in podpredsednica Območnega združenja RK Laško - Radeče, Nuša Konec Juričič, dr. med., predsednik KS Laško Martin Kokotec in predsednik Krajevne organizacije RK Laško Mirko Štuhec. Med prejemniki priznanj za posamezne stopnje darovanja krvi glede na število, jih je bilo nekaj tudi s častitljivimi številkami. Za 50-krat darovano kri so priznanje in spominsko uro prejeli Ivica Antonič, Stanislav Babič, Simon Jazbinšek, Anton Košir, Mirko Lesjak, Ferdinand Maček, Rudi Pavčnik in Tadej Tušek. Za 60-krat darovano kri so prejeli plakete in priznanja Anton Košir, Mirko Lesjak in Zdenko Lipovšek, za 70-krat darovano kri Jurij Bricman, za 80-krat darovano kri Ivan Kenda in Jože Pušnik, za 90-krat darovano kri pa Franc Lokošek in Stanislav Vetrih. Po nekaj letih smo znova imeli čast podeliti priznanje in plaketo za 100-krat darovano kri. Prejel jo je Karli Wiegele, posebej izdelano plaketo pa smo pripravili še za našega največjega krvodajalca, Franca Sotlarja, ki je kri daroval 121. Prejemniki najvišjih priznanj za darovano kri iz KS Laško. V Marija Gradcu obnovili prapor Na zboru članov in priložnostni slovesnosti, posvečeni 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem, so se pri Krajevni organizaciji RK Marija Gradec odločili za razvitje obnovljenega prapora. Od prvega razvitja v Marija Gradcu, ki je bil odmeven dogodek, je preteklo 51 let, zato je dosedanji prapor že dobesedno klical po obnovi. Medtem ko ga na prvi strani krasi znak Rdečega križa, najbolj prepoznaven znak humanosti in pomoči na svetu in ime organizacije, pa je na drugi strani v elipso vtkan stisk roke, ki ponazarja znamenje prijateljstva, ljubezni, spoštovanja, pomoči v stiski, sožitja, dobrote. Nad tem motivom je še kapljica krvi, ki predstavlja eno največjih in najbolj neposrednih oblik pomoči, ki jo s krvjo za človeka lahko da le človek. Letnici na njem pa pomenita prvo razvitje prapora in leto ponovne obnove. Ob tej priložnosti so se zahvalili praporščaku Gašperju Smrkolju in odslej obnovljeni prapor zaupali v varstvo in nošenje dosedanjemu nadomestnemu praporščaku Janku Hrastniku iz Reke, ki je odslej njihov praporščak. Dogodek so nam lepo obogatili ljudski pevci Kulturnega dru- Podpredsednik RK Marija Gradec Franc Feldin izroča nov prapor Janku Hrastniku. 35 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST štva Vrh nad Laškim. Ob tej priložnosti so v njihov odbor izvolili dva nova člana, in sicer Francija Pusarja za področje Olešč in Roberta Lorbeka za področje Marija Gradca. Vlado Marot V Rečici živahno Zadnje tedne minulega leta je bilo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica živahno. V času novembrskih počitnic smo tri učence za teden napotili na letovanje na Debeli rtič. V Vojniku smo ob 90-letnem jubileju obiskali našo kra-janko Elizabeto Žafran, ki se je našega obiska zelo razveselila. Konec novembra smo pripravili sezname za družine in posameznike, ki so v težjih socialnih razmerah in jim razdelili hrano, prejeto iz sklada za evropsko pomoč. Pred adventom smo znova pripravili delavnice. Bilo jih je kar sedem, na njih pa smo izdelovali voščilnice, adventne venčke in novoletne aranžmaje. Zahvaljujemo se vsem prostovoljkam, posebej tistim, ki so se nam na novo pridružile. Zahvaljujemo se tudi KS Rečica, ki nam je odobrila uporabo sejne sobe, da smo aranžmaje lahko izdelovale na toplem. Izdelke smo ponudile obiskovalcem Supermarketa TUŠ v Debru in zanje zbirale prostovoljne prispevke, posebej pa nam je prispevek zanje dal tudi Gratex d. o. o., za kar se jim prav tako zahvaljujemo. S prispevki bomo lahko pomagali otrokom pri šolskih potrebščinah in po potrebi družinam v stiski. Nismo pozabili na naše starejše krajane, zato smo jih skupaj s KS Rečica in ZB za vrednote NOB obiskali na domu in v domovih za starejše, jim zaželeli srečo in zdravja v novem letu. Postaja Rdečega križa Rečica je še vedno odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure, v prostorih Sindikalnega doma. Na njej merimo krvni tlak, holesterol in sladkor ter se pogovarjamo z našimi krajani o njihovih težavah. Vse naše dosedanje upravičence pomoči obveščamo, da bodo v naslednjih dneh prejeli pošto z obrazcem za obnovo prošenj za pomoč. Sledite navodilom in jo skrbno izpolnite. Če boste potrebovali pomoč pri tem, nam to sporočite. Marija Šmauc PRI NAŠIH SLAVLJENCIH V decembru in januarju smo obiskali tri naše občane, ki so praznovali 90. rojstni dan. Sredi decembra je najprej praznoval Jože Kos iz Laškega, minulo leto smo obiske in voščila sklenili z Ivanom 36 Lipovškom iz Širja nad Zidanim Mostom, letošnji januar pa pričeli z Antonom Šuligojem, prav tako iz Zidanega Mosta. Sicer pa je letos na seznamu kar 32 občanov, ki bodo praznovali 90. rojstni dan. In še nekaj besed o naših obiskanih slavljencih. JOŽETA KOSA, ki sedaj prebiva v Domu Lipa Štore, pozna veliko naših občanov, saj je kar 32 let delal v občinski upravi. Skupaj z županom predsednikom KS Laško smo za trenutek zmotili njegovo praznovanje in mu voščili. Zelo vesel in počaščen je bil za pozornost, ki smo mu jo izkazali. Povedal nam je, da je bil sicer rojen v Senovem in da je že s 16 leti odšel od doma. Med drugim je bil zaposlen najprej deset let v vojski, potem nekaj malega v Volni Laško in nato na Občini Laško, od koder je šel tudi v pokoj. Je še vedno v dobri kondiciji, veliko bere, se sprehaja ... V domu, kjer je pet let, se dobro počuti, nič mu ne manjka, izogiba pa se družbe, kjer se na veliko jamra in negoduje. Posebej je v nagovoru omenil, da spremlja dogajanje v občini, nam vsakemu posebej namenil nekaj besed in čestital za dobro delo ter skrb v okviru možnosti za naše občane. Jože Kos IVANA LIPOVŠKA iz Širja nad Zidanim Mostom smo obiskali 22. decembra, na dan, ko je praznoval svoj rojstni dan. Na dvanajst hektarov veliko kmetijo v Širje, ki je bila v zelo slabem stanju, se je oče z družino preselil iz Budne vasi, ko je bilo Ivanu komaj dve leti. Ivan je bil predzadnji od šestih otrok, od katerih žal nihče več ne živi. Tudi Ivan se je, ko je odrasel, zaposlil na železnici, prevzel kmetijo in tako so lepo gospodarili. Spominja se, kako se je včasih veliko delalo, kakšna složnost je bila med ljudmi, kako so si drug drugemu pomagali, pa so si tudi pridelali in kaj imeli za preživetje. Mineva že 25 let, odkar mu je umrla žena in je seveda toliko težje. Hvaležen je vsem, ki mu pomagajo in skrbijo zanj, saj so vsake roke dobrodošle. Posebno skrb zanj ima hčerka Olga z družino. Slavljenca smo z obiskom tako ganili, da so ga oblile sol- ze. Mi pa smo z zadovoljstvom in ob prijetnem klepetu in harmoniki domačina Lojzeta zaključili lanski, zadnji obisk. Vsi, ki smo ob rojstnem dnevu delali družbo slavljencu Ivanu iz Širja. ANTON ŠULIGOJ iz Zidanega Mosta Prvi slavljenec, ki smo obiskali v 2017, je bil Anton Šuligoj. Letošnje leto je zanj povezano s samimi lepimi, okroglimi obletnicami, ki oblikujejo številko 200. Najprej je bil njegov 90. rojstni dan, sledita pa mu še 60-letnica poroke in 50 let, odkar živita v svoji hiši. Anton je bil sicer rojen na Vrhovem, kjer je preživljal otroštvo, se zaposlil na železnici in ji kot vlakovodja ostal zvest do upokojitve. Opravljal je zahtevno in natančno delo, zato ni naključje, da se mu še skoraj vsako noč, kljub temu, da je od takrat preteklo že 34 let, sanja o odpravi tovornih vlakov. Z ženo Zofko sta si ustvarila prijeten dom, rodil se jima je sin Milan, ki sedaj skupaj s hčerko in dvema pravnukoma lepšajo trenutke mami in atu. Anton, ki je ob delu zelo rad skrbel za kurjavo, saj je dneve in dneve hodil v gozd pripravljati drva ter pomagal urejati vrt, sedaj veliko časa posveča reševanju križank, z ženo pa si večere krajšata tudi z igranjem kart, zato skoraj nikoli ne gre spat pred polnočjo. Predsednica društva upokojencev ga pohvali, da je tudi zelo dober balinar. Čeprav mu v življenju ni bilo lahko, tudi zdravje mu ni bilo najbolj naklonjeno, kar verjeti ne more, da je učakal 90 let. Za svoja leta se dobro drži in ga je prijetno poslušati, ko obuja spomine na prehojeno pot. Anton Šuligoj Vlado Marot REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo LAŠKO KOTIČEK za STARŠE DRAGI STARSI, verjamem, da smo v družinah, kjer sta vsaj dva otroka, starši deležni podobnih stavkov: »Mene nimaš rada, Tomaža imaš raje od mene. »Tamala dva« vedno vse dobita. Zakaj je lahko on dlje pokonci? Ona je začela ... »>, s tem pa se odpira tudi prostor za čustveno manipuliranje otrok do staršev. Nehote se vprašamo, ali njihove trditve res držijo, ali morda res kateremu od otrok namenimo drugačno pozornost. Starši se znajdemo na preizkušnji in v stiski, kako zaustaviti krog pritoževanja, ki se vleče. Verjetno nekateri kdaj tudi popustimo in nas otrok posrka v svojo igro. Starši lahko takšno dinamiko odnosov preusmerimo iz rivalstva k sodelovanju. Vsa umetnost obvladovanja, kako to doseči, je v ustvarjanju ozračja sodelovanja, odgovornosti in prijaznosti. »Če skrbno opazujete, kako otroci ravnajo drug z drugim, boste laže dosegli mir v družini in trdne odnose med vašimi otroki,« je prepričana Lynne Griffin, ameriška strokovnjakinja za družinske odnose. Priporoča tudi, naj bomo kot starši pozorni na naslednje stvari: 1. Vključimo se, kadar se prepirajo Med bojevanjem in reševanjem težav je velika razlika. Če se otroci pogosto prepirajo, kako pravilno igrati neko igro ali skupaj izbrati knjigo, očitno rabijo našo pomoč, da bi se naučili spoštovanja mej drugega. Razmišljanje, naj otroci sami rešujejo svoje spore, ni vedno dobro, še posebej, če se ti spori stopnjujejo in postajajo nasilni. Otroci rabijo pomoč pri učenju veščin za razreševanje konfliktov. V ta namen lahko skupaj pregledamo in zastavimo pravila, še preden se igra prične; z igro vlog se učijo, kako počakati, da pride na vrsto; dajmo jim možnost za uporabo veščin sodelovanja, ki so jih osvojili v »času miru«. S tem, da jim predmet spora odvzamemo ali jim ukažemo, naj se ne prepirajo, se ne bodo naučili zdravih tehnik za mirno sobivanje. 2. Uvedimo »dobra dela« Nič ni hujšega in bolj neiskrenega od tega, da prisilimo jeznega otroka, da se opraviči. Namesto tega se z otroki pogovorimo o tem, kako z dobri- mi dejanji popraviti dejstvo, da so nekoga prizadeli. »Dobra dela«, kot na primer to, da otrok pospravi sestrine igrače ali namesto brata posesa stanovanje, krepijo odnosne vezi med njimi in jim pomagajo, da se laže odvrnejo od neprimernega. Vsekakor pa poskrbimo, da se otroci pomirijo, preden od njih pričakujemo, da si bodo izkazovali naklonjenosti. 3. Izogibajmo se primerjanju Primerjanje otrokovih šolskih ali drugih dosežkov z uspehi sorojen-cev naredi kratkoročno in dolgoročno škodo v njihovem odnosu. Namesto primerjanja dajmo vsakemu otroku posebej samo nanj naravnan odziv glede njegovih sposobnosti in veščin, ki jih želi osvojiti. Motivacija s primerjavo sorojenčevih uspehov je neuspešna. 4. Naj si delijo skupno sobo Delitev sobe s sorojencem velikokrat prinese prepir zaradi malenkosti, kdo jo je pospravil, kdo bo ugasnil luč, kateri del sobe pripada komu, ipd. A vsi ti običajni spori dolgoročno učijo sodelovanja in sklepanja kompromisov. Največ utrjevanja bratskih in sestrskih vezi pa se zgodi v temi - med večernim šepetanjem in hihitanjem v postelji, če si sorojenci delijo sobo. 5. Predvidimo, preprečimo, pripravimo Če se naši otroci pogosto prepirajo, ko morajo opraviti domače opravilo ali pri skupnem obroku, potem govorimo o določenem vzorcu vedenja. Situacije s predvidljivo možnostjo konflikta potrebujejo jasen načrt za spopadanje z izzivi. Preden v takšno situacijo vstopimo, si vzamemo čas, kjer se pogovorimo o pričakovanjih vseh vpletenih in otrokom omogočimo soočenje z njimi. Če je v neki situaciji možnost za spore še vedno velika, bodimo v bližini, da bomo lahko usmerjati njihovo razreševanje. Vir: psychologytoday.com KAJ POSLABŠA ODNOSE MED OTROKI? - Če pretirano ščitimo mlajšega otroka. - Če imamo med otroki svojega ljubljenčka in to odkrito pokažemo. - Če imamo šibak odnos z lastnimi brati in sestrami - težje bomo vzpostavili tople odnose med svojimi otroki. - Če svoje stresno razpoloženje in utrujenost prenašamo na otroke. - Če so otroci priča nenehnim prepirom med nami in partnerjem. Vse zapisano se sliši enostavno, težje je stvari izpeljati v realnosti - to vemo vsi starši. Največkrat prezremo dejstvo, da v trenutkih spora iščemo sebi lastno rešitev in vpletamo lastna doživljanja, hkrati pa prezremo doživljanje nasprotnih udeležencev in se nismo sposobni vživeti v čutenje drugega/bližnjega. Pri otroku je to ključnega pomena, saj vži-vljanje vanj gradi prostor zaupanja, celostnega sprejemanja in potrditve ter veča njegovo lastno vrednost, samopo-dobo in razvija zdrave odnose. Zato: Dragi starš! Ko te prosim, da mi prisluhneš, ti pa mi začneš dajati nasvete, nisi storil tega, kar sem te prosil. Ko te prosim, da mi prisluhneš, ti pa mi rečeš, da ne bi smel tako čutiti, mi poteptaš moja čustva. Ko te prosim, da mi prisluhneš, ti pa skušaš namesto mene rešiti moje probleme, se mi izneveriš. PRISLUHNI! Prosil sem te samo, da mi prisluhneš, ne da govoriš, ne da kaj storiš - le prisluhni mi. Polonca Teršek POMOC DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko 03/734 18 80 ali 041 415 021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. 37 REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo LAŠKO NAJPOMEMBNEJŠE INFORMACIJE GLEDE VARSTVENEGA DODATKA Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Namenjen je osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Upravičenci: - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, - tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, - osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so: - trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in - so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali - če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek, - oseba, ki ni v institucionalnem varstvu. Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki: - ima status invalida I. kategorije - je invalidsko upokojena - ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali - ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo - invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji. Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki: - razpolaga z odločbo o nezaposljivo-sti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Polnoletni otroci so dolžni za svoje starše prispevati preživnino, ki jo sklenejo v obliki notarskega zapisa. To določata 124. člen in 126. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravita, da so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči. Polnoletni otrok pa ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Višina varstvenega dodatka_ Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov, - če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom, - za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine, - za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2.500 evrov oziroma do 3.500 evrov pri družini. Pomembna sprememba pri upoštevanju dohodkov in premoženja je: stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, ter katerega vrednost NE presega ali dosega višino 120.000 EUR. Če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj (stanovanjskih hiš), se glede na na- vedeno kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje oziroma stanovanjska hiša, kjer ima stalno prebivališče prijavljeno večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisti, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče. Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju_ Vlagatelj za varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel varstveni dodatek, je lahko upravičen do varstvenega dodatka le, če: - Center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem (ali stanovanjsko hišo) preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno), - dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,...) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva. Vloge za varstveni dodatek oddate na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na Centru za socialno delo Laško, v času uradnih ur ali pošljete priporočeno po pošti. Obvezne priloge: - izpis prometa vseh oseb za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve vloge; - notarski zapis o sklenjeni preživnini med vlagateljem in zavezanci za plačilo preživnine (polnoletni otroci); - v primeru delitve premoženja izročilno ali darilno pogodbo. Pravica začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po oddaji vloge (npr. če oddate 15. 2., pravica velja s 1. 3.). Kolektiv strokovnih delavk in sodelavk s področja ZUPJS na CSD Laško Klavdija Gorjup, Alenka Koprivc, Helena Počej 38 boZiček obiskal otroke, ki December je mesec veselja, pričakovanja, praznovanja in obdarovanja. Še posebej se tega meseca veselijo otroci, saj jih obiščejo dobri možje in jih razveselijo z darili. Center za socialno delo Laško že nekaj let zapored pripravlja srečanje z rej-niškimi družinami ob zaključku leta, kjer skupaj preživimo čas v prijetnem vzdušju, poklepetamo, pomislimo na dogodke, kateri so nas zaznamovali skozi leto ter se skupaj poveselimo. Tudi letošnje srečanje smo pričeli s kulturnim programom, katerega so oblikovali otroci. V programu so pokazali svoje talente, se predstavili s pesmijo, igranjem na inštrumente, plesom in recitalom. Ob koncu programa je otroke obiskal Božiček in jih obdaroval. V drugem delu večera smo se ob glasbi pove-selili in razvedrili. Gosta večera sta bila župan Franc Zdolšek in predstavnica humanitarne akcije nakupovalnega središča Citycenter Celje Nena Horvat. Direktorica Centra za socialno delo ZIVIJO V REJNIŠTVU Polonca Teršek je izkoristila priložnost in se zahvalila rejnicam in rejnikom ter vsem sodelujočim. Pomembno nam je, da smo z rejniški-mi družinami oz. z rejniki povezani, da jim lahko omogočimo mesečna druženja v obliki skupinskih srečanj. V preteklem letu smo že tretjič uspešno izpeljali tri - dnevni tabor za otroke, v začetku meseca oktobra smo se podali na pohod, leto pa zaokrožili z druženjem in obdaritvijo otrok. Vse aktivnosti potekajo v okviru programa »Rejništvo za danes in jutri«. Ob tej priložnosti se Center za socialno delo Laško zahvaljuje Občini Laško in Občini Radeče, podjetjem in dobrim ljudem, kateri ste bili del naše poti v preteklem letu in nam tako v finančnem smislu kot tudi s prostovoljnim delom pomagali, da smo lahko izpeljali zastavljene ideje in cilje. Ob medsebojnem sodelovanju z rejniki in otroki rastemo in se učimo drug od drugega. Rejništvo predstavlja velik izziv za nas strokovne delavce, za SOCIALA/HIŠA GENERACIJ vas, dragi rejniki, in nenazadnje tudi za otroke in njihove družine. Želimo si, da bi tudi v tem letu uspeli izzvati veliko kreativnih trenutkov, da bi prisluhnili s srcem, poučevali z dušo in rasli z iskanjem znanja ter ob medsebojnem sodelovanju pogumno in spretno premagovali preizkušnje. Karmen Koprivc Grajžl in Marjeta Ferlež, strokovni delavki CSD Laško HIŠA GENERACIJ LAŠKO IN PROSTOVOLJSTVO Že 12. leto je naš medgeneracijski center na levem bregu reke Savinje, naslonjen na staro mestno jedro mesta Laškega. Dnevno, tedensko, mesečno, letno se trudimo s pomočjo strokovnega vodenja Centra za socialno delo Laško, ob celostni finančni podpori Občine Laško, za kvalitetne vsebine, ki so namenjene v prvi vrsti starejšim, da premostijo navidezni rob družbenega dogajanja, na katerega so potisnjeni v hipu, ko iz delovno-aktivnega prebivalstva preidejo v neaktivno prebivalstvo, v pokoj. Pri pripravi vsebin, ki obsegajo: kreativno ustvarjanje in razmišljanje, ročne spretnosti, športne aktivnosti, skrb za kulturo, širjenje obzorij preko usvajanja novih vsebin, pridobivanje novih znanj ipd., stremimo v prvi vrsti h kvaliteti in ne kvantiteti, k povezovanju vseh generacij in druženju - individualnemu in skupinskemu, medvrstniškemu ter med-generacijskemu. Pri tem pa so nepogrešljivi del naše zgodbe PROSTOVOLJCI. Posamezniki, ki svoj čas, znanje, izkušnje, spretnosti nesebično delijo z drugimi. Nekateri že od samega začetka našega delovanja. V večji meri med našimi prostovoljci prevladuje ženska energija, a dodatno je okrepljena tudi z moško. V večini so naši prostovoljci pripadniki de-lovno-neaktivnega prebivalstva, ki pa v svoji zlati jeseni premorejo toliko energije, ki jo želijo dajati družbi, da so ekonomski kazalci pri tem zanemarljivi. Če se je v vas vzbudila želja po dodani vrednosti v vašem vsakdanu in bi želeli s svojimi dejanji pomagati sočloveku, hkrati pa tudi sebi, vas vabimo, da POSTANETE PROSTOVOLJEC HIŠE GENERACIJ LAŠKO. Prostovoljcem nudimo izkušnjo na različnih področjih dela z ljudmi ter omogočamo pridobitev opravljanja prakse oziroma obveznih vsebin ter potrdila o opravljenem prostovoljskem delu. Prostovoljcem nudimo podporo pri izvajanju različnih aktivnosti, pri vzpostavljanju kontakta s posamezniki in skupino preko stalne podpore, konzultacije v zvezi z delom, seminarje, družabna srečanja. Prostovoljsko delo opravljate po dogovoru s koordinator-ko aktivnosti v Hiši generacij Laško, na domu ali na terenu. V letu dni pa morate opraviti vsaj 24 prostovoljskih ur, tako kot določa Zakon o Prostovoljstvu. Kontaktna oseba: Petra Šuster, prof. soc. in geog. tel: 03/734-18-80, 051-436-240, e-pošta: center.starejsih@siol.net 39 HIŠA GENERACIJ/UPOKOJENCI PROGRAM ZA SOCIALNO V letošnjem letu se je v okviru programa Centra starejših - Hiše generacij Laško in s pomočjo finančnih sredstev Občine Laško pričel izvajati program za socialno ranljive skupine. S tem programom želimo pomagati osebam, ki so brez ustrezne pomoči in podpore s strani lokalnega okolja in tako doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo. Program pa je namenjen tudi njihovim svojcem, saj opažamo, da so svojci tisti, ki prav tako potrebujejo ustrezno podporo in pomoč. Namen in cilji programa: - ponovna vključitev socialno ranljivih skupin v okolje - usposabljanje uporabnikov za različne veščine in spretnosti ter samostojno življenje - izboljšanje samopodobe - ohranjanje stika s seboj - razvijanje občutka lastne vrednosti - sprejemanje drugačnosti - usmerjanje k pozitivnemu razmišlja nju in opolnomočenje - širjenje socialne mreže - vključevanje svojcev v aktivnosti in podpora svojcem - ozaveščanje in vključevanje lokalnega okolja v problematiko socialno ranljivih skupin RANLJIVE SKUPINE Program je namenjen: - osebam s težavami v duševnem zdravju - žrtvam nasilja - osebam po prestajanju zaporne kazni - ostalim socialno ranljivim skupinam, ki so v lokalnem okolju brez ustrezne podpore in pomoči (invalidi, brezposelni, odvisniki .) Z vključitvijo v program imajo uporabniki in svojci možnost, da se vključijo v različne oblike aktivnosti, kot so: 1. individualno svetovanje (individualni razgovori s strokovnim delavcem, izdelava individualnega načrta, uresničevanje zastavljenih ciljev, razreševanje stisk in težav ter iskanje uporabniku lastnih rešitev) 2. skupine za samopomoč 3. delavnice (delavnice za izboljšanje samopodobe, trening socialnih veš čin .) 4. skupinsko in individualno družab-ništvo 5. pomoč družini Uporabniki in svojci se lahko vključijo tudi v aktivnosti, ki jih izvaja Center starejših - Hiša generacij Laško: - ustvarjalne delavnice - predavanja (s področja fizičnega, psi- hičnega in duševnega zdravja, iz socialnega in ekonomskega področja .) - tečaji (računalniški tečaj, kuhanje, tečaj igranja kitare ... ) - športne in kulturne aktivnosti (nordijska hoja, telovadba, kulturne prireditve, razstave .) Uporabniki in svojci lahko postanejo tudi prostovoljci pri izvajanju različnih vsebin. Vključitev v program je prostovoljna in brezplačna, uporabniki se lahko v program vključujejo redno ali zgolj občasno. Izvajanje programa poteka individualno in skupinsko. Vključitev v program in dodatne informacije: - osebno: Center za socialno delo Laško, Kidričeva ulica 2a, Laško in Center starejših - Hiša generacij Laško, Savinjsko nabrežje 6, Laško - telefon: 03/734 31 02 (vodja programa Jasmina Pavčnik, univ. dipl. soc. del.) - e-mail: socialnoranljivi@gmail.com Veselimo se našega medsebojnega sodelovanja! Jasmina Pavčnik, vodja programa za socialno ranljive skupine PRIREDITEV OB 15. OBLETNICI DELOVANJA DOMA STAREJŠIH LAŠKO V Domu starejših Laško smo decembra preteklega leta zabeležili 15 let našega delovanja. V mesecu januarju smo obletnico počastili s prireditvijo, na kateri so nastopili otroci Vrtca Laško - enote Debro, predstavili so se učenci Glasbene šole Laško - Radeče, pevec Blaž Pentek in citrarka Janja Brlec. Prireditev so aktivno sooblikovali tudi stanovalci doma in tako pokazali, da je lahko jesen življenja aktivna in lepa. Stanovalci so se predstavili s terapevtsko aktivnostjo funkcijskega usposabljanja z glasbo ter pevskim zborom. Prireditev pa se je zaključila s prav posebno točko, stanovalci doma so namreč s člani KD Anton Tanc iz Marija Gradca v narodnih nošah zaplesali splet štajerskih plesov. »Tanci« so v dom prihajali več mesecev in skupaj s stanovalci vztrajno vadili plesne korake, za kar se jim zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi ostalim nastopajočim za sooblikovanje prireditve ob naši obletnici. 40 UPOKOJENCI/VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO Tudi leto 2016 je za Društvo upokojencev Laško minilo v prijetnem druženju in uresničevanju zastavljenih ciljev. Brez vas, članov, in pomoči občine ter nekaj donatorjev, ne bi bili uspešni. Vedno znova dokazujemo, da se trudimo ohranjati našo psihofizično aktivnost in zdrav način življenja. Hodimo na pohode, izlete, izvajamo nordijsko hojo, veliko jih hodi k telovadbi in ukvarjamo se z različnimi športi. Na področju kulture naš mešani pevski zbor nadaljuje svoje delo in vabi medse nove člane. Udeležujemo se različnih predavanj in delavnic, organiziranih v Hiši generacij in knjižnici. Trudimo se biti bolj prisotni na socialno humanitarnem področju, vendar imamo zaradi višje starostne strukture premalo prostovoljcev. Lepo sodelujemo tudi z RK in KS Laško pri organizaciji srečanja starejših občanov, ki je vsako leto svojevrsten dogodek. Tudi letovanje v Hotelu Delfin v Izoli je polno lepih doživetij in prijetnega druženja. Želimo pa si še več. Trudimo se, da bi našim članom ponudili čim več, vendar se društvo »stara«. Radi bi bili še bolj aktivni, v naše društvo želimo pritegniti mlajše upokojence, ki jih v Laškem ni malo. Več je zanimivih projektov, »Starejši za starejše«, kjer potrebujemo mlajše, računalniško izobražene upokojence. Po upokojitvi se namreč položaj starejšega človeka bistveno spremeni. Ni več delovnih zadolžitev in odgovornosti. Naenkrat je pri marsikomu preveč prostega časa. Ta čas ali morebitno osamljenost pa lahko zapolnimo z vključitvijo v razne oblike dejavnosti pri društvih. In tu smo mi, društvo upokojencev, ki združuje upokojence in vas vabi, da se nam pridružite. Skupaj bomo zastavili vsebine našega dela, se borili za višje pokojnine, za našo varno starost in tudi prihodnost naših otrok in vnukov. Vsem upokojencem v letu 2017 želimo veliko dobrega zdravja, srečnih trenutkov in prijetnega druženja. NAPOVED AKTIVNOSTI V LETU 2017 POHODI (vsak drugi petek v mesecu) Januar: Govce Februar: Šmohor Marec: Limbarska gora April: Brinjeva gora na Koroškem Maj: Sremič Junij: Čemšeniška planina Julij: Menina planina Avgust: Srednji vrh nad Martuljkom September: Trška gora Oktober: Šentiljska planinska pot November: Trška pot Laško December: Neznano LETOVANJE IZOLA, Hotel DELFIN, od 29. 6. do 6. 7. 2017 IZLETI 4. maj: Lendava in Madžarska 1. september: Piknik 10. november: Marinovanje TELOVADBA - vsak ponedeljek na Marija Gradcu - vsak torek v OŠ Laško - vsak četrtek v Hiši generacij Laško ŠPORT - nordijska hoja (vsako sredo) - pikado, balinanje in kegljanje na vrvici (vsak četrtek ob 17. uri) KULTURA - vsako sredo, ob 19. uri, se lahko pridružite pevskemu zboru DU LAŠKO - svojo kreativnost in ustvarjalnost pa lahko izrazite v brezplačnih ustvarjalnih delavnicah v Hiši generacij Laško Irena Flis, DU Laško VPIS V VRTEC Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2017/2018 (od 01. 09. 2017 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. Izbirate lahko med naslednjima programoma: - dnevni program (6 - 9 ur) - poldnevni program (4 - 6 ur, od 7.00 do 13.00) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00. Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 15. 03. 2017 - Enota Laško - Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10 - Enota Šentrupert - Šentrupert 89, tel.: 03-573-82-86 - Enota Vrh nad Laškim - Vrh nad Laškim 20, tel.: 051 226 494 - Družinsko varstvo Gradišnik - Tevče 31a, tel.: 03-734-30-10 - Enota Debro - Poženelova ul. 24, tel.: 03-734-30-70 - Enota Rečica - Zgornja Rečica 26, tel.: 051 410 882 - Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 - Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 - Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 - Jurklošter - Jurklošter 32, tel.: 03-573-51-77 Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani Vrtca Laško: www.vrtec-lasko.si. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v mesecu aprilu. Prosim, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. 41 vzgoja in izobraŽevanje Ježki, ki pozimi ne spijo Kako lepo je, ko smo vsi zdravi, nasmejani in skupaj. Takrat je sicer gneča, a nasmejana rdeča lička pokažejo, da smo zadovoljni. Stari smo tri leta in že komaj čakamo 4 svečke. Vsak naš dan je zanimiv; včasih rišemo, sestavljamo, slikamo in plešemo ... Včasih kaj polijemo, pa tudi pobrišemo, veliko prepevamo, še več pa telovadimo. Migamo zunaj, v telovadnici in tudi v naši igralnici. Če ni prostora, pa med mizami in stoli. Kadar pa se spremenimo v pajkce, spletemo čisto pravo mrežo, ki je močna in nagajiva, saj nas včasih povleče k tlom. Takrat je prostora zelo malo, a pajkci imamo 8 nog, ki so spretne, naše glave pa bistre in polne idej. Če ne gre drugače, splezamo tudi drug čez drugega. Včasih pa nam vzgojiteljici pripravita tudi čisto pravo tekmo in takrat pajki lovimo muhe! Ne samo, da skrbimo za svoje zdravje in rdeča lička, nabiramo namreč tudi kondicijo in moč. Pa veste, zakaj? Da bomo spomladi, ko ne bo več tako mrzlo, brez težav hodili na dolge izlete, z malico v naravi! Otroci iz skupine Ježki z Alenko in Katjo Pletilja zima plete, dela. Deželo v belo je odela. Hišam plete bele kape, nogavice in copate. V bele šale drevje ovije, z belim pletom vrt prekrije. Na koncu pa še naš snežak si obleče beli frak. (Sabina Mali) Letošnje leto nas je januar razveselil s prvimi snežinkami. Tiho in nežno so pričele padati z neba bele snežinke. Opazovali smo jih skozi okno. Hitro smo hiteli na naš tobogan, da bi bili čim višje, da bi s pogledom sledili snežinkam, ki so padale, padale na zelena tla. Seveda smo svoje veselje in navdušenje izražali z glasnim vriskanjem in poskakovanjem. Nismo se mogli upreti in smo pohiteli ven ter opazovali in spoznavali naravo v zimskem času. Sneg je snov, ki je zelo zanimiva za raziskovanje, zato smo si ga prinesli tudi v našo igralnico. Ugotovili smo, da se sneg tali, zaradi toplote. Zima nas je tudi likovno navdihnila. Iz krogov je vsak lahko sestavil čisto svojega snežaka. Nekateri snežaki so imeli klobuk na glavi, spet drugi pa, hja, prepustimo se otroški domišljiji. V igralnici smo imeli pravo raziskovanje agregatnega stanja vode. Temperature zunaj so bile zelo nizke in tako smo čez noč zunaj pustili posode napolnjene z vodo. Naslednji dan pa smo se dotikali ledu, v katerem so ostale ujete majhne igračke, bleščice, drevesni listi . Koliko novih besed smo spoznali. Led je mrzel, drsi, se tali, kaplja, se razbije, razleti . Otroška domišljija nima meja. Ker pa sneg zunaj ni bil ravno pravšnji, da bi lahko naredili velikega sne-žaka, smo ga mi naredili kar v igralnici iz kartona. Ob koncu pa nas je obiskal še poseben gost - ameriški gož. Mlajši nismo imeli zadržkov, predsodkov, strahu. V upanju, da nas bo zima še razveselila s snežinkami, vas lepo pozdravljamo Otroci iz skupine Račk s Tadejo in Špelo Siva kučma, bela brada ..._ December je mesec, ki je v vrtcu najbolj čaroben in najbolj pričakovan. Otroci se ga izjemno veselijo. Kot vsa leta doslej, smo si vrtec skupaj okrasili. Postavili smo novoletno jelko in jo okrasili z obeski, ki so jih otroci sami izdelali. Že izdelovanje okraskov in krasi-tev vrtca prineseta v prostor toplino in praznično vzdušje. Sledil je čas velikih pričakovanj. V skupnem prostoru smo si pripravili Miklavžev in božični zaj- trk. Praznično smo okrasili mize, prižgali svečke in uživali v druženju s prijatelji iz našega vrtca. V tem prazničnem mesecu smo prebirali različne pravljice in se naučili novih pesmic, ki smo jih nato skupaj prepevali. Da pa je v vrtcu zares zadišalo po praznikih, smo pekli tudi piškote. Zamesili smo testo, ga raz-valjali in z modelčki oblikovali zvezdice, smrečice, škorenjčke .Ti naši domači piškoti so nam bolj teknili kot vsaka torta. Vzgojiteljice smo za otroke pripravile lutkovno predstavo z naslovom Srečen božič, mišek Matiček, ki so si jo otroci z veseljem ogledali. Nato pa je prišel dan, ko nas je obiskal dedek Mraz. Otroci so se veselili njegovega prihoda in komaj čakali, da bo potrkal na naša vrata. In res je prišel velik mož z belo brado in polno košaro daril. Vsak otrok se mu je želel približati, mu zapeti pesmico ali se z njim vsaj malo pogovoriti. Dedek Mraz si je vzel čas za vsakogar. Stisnil ga je k sebi in mu poklonil darilce. Otroci so bili zares srečni. Tako so počasi minevali decembrski dnevi, dobri možje so se poslovili in prišlo je novo leto. Zaželeli smo si zdravja in sreče v prihajajočem letu ter da bi se skupaj v našem vrtcu še vedno imeli lepo. Lidija Škrobar, enota Debro 42 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Veseli december v vrtcu Rimske toplice_ Vsak narod ima praznike, ki so zapisani kot državni prazniki, nekaj pa je tistih, ki se prenašajo iz roda v rod in imajo pomemben družbeni in moralni pomen. Prazniki so veseli del otroškega življenja, tihega pričakovanja, želja in izpolnitve. Domišljija otroke prijetno vzburja. Ravno slednje je tisto, kar je uporabno v vzgojne namene, saj motivira otroke, ki jih navdušenje vodi v vzgojne aktivnosti, ustvarjalno sproščenost, samostojnost in doživetost. December je mesec pričakovanj, zato se tudi v našem vrtcu trudimo, da bi bil nekaj posebnega. Da bi otrokom pričarale kar se da prijetno decembrsko vzdušje, toplino in radost, smo že v prvem tednu strokovne delavke skupaj s starši na delovnem sestanku izdelali okra- ske iz odpadnega materiala in okrasili otroški garderobi in hodnik. V pravljičnih čarobnih decembrskih dneh so otroci počeli marsikaj. Otroci vseh starosti so pomagali izdelovati okraske, ki krasijo naše igralnice. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega. Veliko smo prepevali, se naučili nove pesmice o zimi in dedku Mrazu, poslušali pravljice in se družili. Veselje in srečo je na otroške obraze pričarala vožnja z vlakom v Maribor, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo Žogica Nogica. Letos smo bili tam že petindvajsetič. Otroci so si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Dedek Mraz, katero so zaigrale strokovne delavke vrtca Rimske Toplice. Po predstavi pa nas je obiskal dedek Mraz. Za otroke je bil to najlepši trenutek. Skupaj smo prepevali, dedek Mraz pa si je vzel čas in obiskal še otroke po skupinah ter jih razveselil z drobnimi darilci. V tem decembrskem času je imel 39. rojstni dan tudi naš vrtec, pozabili pa nismo niti na dan samostojnosti. Nekje sem prečitala sestavek neznanega avtorja: »Malo je praznikov, ki ti sežejo do srca in duše, ki jih zaznamuje nek notranji nemir, pričakovanja nečesa lepega, pravljičnega. Praznikov, ko postanemo zopet ljudje, ko si podamo roke, voščimo vse najlepše, želimo sreče, zdravja in družinske topline!« Ivanka Skalič in Petra Medvešek Help! in Trubadurji PRIMOŽA TRUBARJA bi v je v Kulturnem centru Laško predstavila glasbena skupina Help! A Beatles Tribute band, ki je ena najbolj znanih izvajalk pesmi skupine The Beatles. Z njo so imeli čast nastopiti tudi pevci Mladinskega pevskega zbora Trubadurji iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Skupaj so izvedli tri pesmi in tako približali večne hite skupine The Beatles tudi mladim. Decembra je bil koncert Help! A Beatles Tribute tudi v Celju. Zborovodkinja Mateja Škorja Člani so se takole spomnili laškihTrubadurjev. Kresniček Po 20 letih smo v Laškem ponovno uprizorili Kresnička, otroško spevoigro skladatelja Radovana Gobca. Povezali smo se člani Otroškega pevskega zbora Trubadurčki iz OŠ Primoža Trubarja Laško, plesni krožek prvega razreda Osnovne šole Laško z mentorico Tanjo Vrhovšek in veroučni pevski zbor Lilija Laško. Predstavo je režirala Magdalena Hrastnik, za klavirsko spremljavo je poskrbela pianistka Teja Ulaga. Skupaj je v predstavi nastopilo 71 učencev, starih od sedem do dvanajst let. Glavno vlogo Kresnička smo zaupali učencema 4. razreda Špeli Ojsteršek in Galu Jazbinšku, ki sta se odlično odrezala. Ob koncu prvih dveh predstav so se sedanjim nastopajočim na odru pridružili vsi, ki so kadarkoli v preteklosti nastopali v Kresničku, kar je bilo izjemno zanimivo. Kresniček je bil v Laškem uprizorjen tokrat že četrtič. Ob koncu prve predstave sta se letošnjemu Kresničku - Špeli Ojsteršek, pridružila njen dedek Ludvik Urankar, ki je to vlogo pel pred 50 leti, in Marko Šantej, ki je bil v vlogi Kresnička pred 20 leti. Drugo predstavo sta obiskala še Pavel Hrastelj, ki je bil Kre-sniček leta 1949, ko so spevoigro v Laškem izvajali prvič, in Iztok Hrastnik, Kresniček izpred dvajsetih let, odličen glasbenik, danes dunajski filharmonik. Poleg omenjenih so se svojega sodelovanja v spevoigri spomnili tudi mnogi drugi, ki so v preteklosti nastopili v njej. Tudi tokratna uprizoritev je pustila pri nastopajočih velik vtis, z veseljem se je bodo spominjali nekoč kot uspešni odrasli. Največje zadovoljstvo vseh ustvarjalcev predstave so vzbudili vedno polna dvorana in navdušeni gledalci. Zborovodkinja Mateja Škorja Foto: Andrej Gobec 43 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/GLASBENA ŠOLA V PŠ Sentrupert uspešno končali leto 2016 Ob vstopu v novo leto je čas za lepe želje in zahvale vsem, ki so se nas v minulem letu pozitivno dotaknili. Zato se želim v imenu delavcev PŠ Šentrupert iskreno zahvaliti Krajevni skupnosti Šentrupert in osebno Dragu Pušniku za podarjena sredstva, s katerimi sta nam polepšala prednovoletni čas in nam omogočila, da je naše učence bogato obdaril dedek Mraz. Hvaležni smo tudi predsedniku ČD Laško Francu Šolarju, ki je ob sodelovanju z Marjanom Omahne poskrbel, da je naš čebelnjak poleg rednega vzdrževanja dobil tudi žlebove. S strehe čebelnjaka se bo voda zlivala v zbiralnik, zato bomo lahko v prihodnje svoj zelenjavni vrt, zelišča in cvetje zalivali z deževnico. Z ureditvijo trajnostne rabe vode smo zadostili še zadnjemu merilu programa Šolskih ekovrtov in v novembru na slavnostni podelitvi v Ljubljani prejeli znak Šolski ekovrt. Podeljuje ga Inštitut za trajnostni razvoj, prejmejo pa ga šole in vrtci, ki izpolnjujejo merila programa za ekološko vrtnarjenje. Zahvaliti se želimo tudi staršem naših učencev, ki nam stojijo ob strani. Če jih poprosimo, z veseljem priskočijo na pomoč in s tem pripomorejo k boljšemu sožitju šole in kraja. Vsem skupaj želimo veliko pozitivnih misli in dobrih dejanj, ki jih boste delili z drugimi. Upamo, da bomo med njimi tudi mi. Renata Kolšek, vodja PŠ Šentrupert Foto: Učenci PŠ Šentrupert Obisk Jerice Mrzel_ V času predprazničnega vzdušja je PŠ Vrh nad Laškim obiskala častna gostja, slovenska igralka, glasbenica in dobitnica Borštnikove nagrade Jerica Mrzel. Počaščeni in zelo hvaležni smo, da je z nami delila svoje zgodbe, doživetja in znanja. Iskreno se ji še enkrat zahvaljujemo, saj se je s svojimi spodbudnimi besedami in pozitivno naravnanostjo zapisala v naša srca. Jerica Mrzel na obisku v šoli Gospa Jerica Mrzel mi je bila zanimiva, ker je poudarila upanje, vztrajnost, samozavest. Po poklicu je bila gledališka igralka, zdaj je v pokoju, rada in doživeto zna recitirati. Povedala nam je, kako so v starih časih praznovali praznike. Najbolj mi je ostalo v spominu, da je bonbone za okrasitev božičnega drevesca jedla, vanj pa dala stvari, da so izgledali kot bomboni. (Lea Verbovšek, 4. razred) Praznično vzdušje z Jerico Mrzel Gospa Jerica Mrzel je bila zanimiva, saj je kot gledališka igralka odlično pripovedovala zgodbe iz davnega časa, ki jih je tudi ona počela. Opisala nam je, kako so v starih časih praznovali praznike. Povedala mi je, da sem nadarjen za harmoniko in da naj vadim in vztrajam. (Simon Planko, 4. razred) Učiteljici Marija Kotar in Klaudija Košenina Vse čestitke kolektivu PŠ Vrh za trud, organizacijo in izvedbo zanimivih, poučnih in prijetnih dogodkov, ki so nam vsem ostali v lepem spominu. Hvaležni starši. % GLASBENA ŠOLA LAŠKO-RADEČE V Glasbeni šoli Laško-Radeče se vsako leto trudimo, da skupaj z učenci pripravimo vrsto zanimivih koncertov in projektov. Tokrat velja izpostaviti Novoletni družinski nastop, ki smo ga izpeljali v decembru. Na koncertu so se predstavili naši učenci skupaj s svojimi družinami. Takšen tematski koncert poleg muzicira-nja in plesnega ustvarjanja družinskih članov ponudi priložnost druženja in skupnih trenutkov, ki imajo v današnjem času nenehnega hitenja še posebno vrednost. Koncert je bil zelo dobro sprejet tako s strani gledalcev kot tudi nastopajočih. Prav gotovo bomo s takšnim sodelovanjem še nadaljevali. Seveda pa je ta le eden od mnogih nastopov, ki jih organizira glasbena šola. V decembru smo pripravili še tradicionalni novoletni koncert orkestrov. Dopoldne za učence osnovne šole, zvečer pa za starše in ostalo ob- činstvo, ki so prišli prisluhnit zvokom mladih nadebudnih glasbenikov. V začetku februarja so v različnih krajih potekala regijska tekmovanja. Letos smo tudi sami prvič sodelovali kot soorganizatorji, saj je v Laškem potekalo tekmovanje v disciplini harmonike. Na regijskem tekmovanju celjskega in koroškega območja so iz enote Laško sodelovali Miha Škorja v disciplini harmonike ter Jernej Po-lanc in Daniela Kovač v disciplini trobente. Iz enote Radeče so se tekmovanja udeležili Aleksander Klenovšek v disciplini tolkal ter klavirski trio TriAngels v sestavi Val Jelenski, Nace Naj Slakonja in Tjaša Kosem. Vsi so prejeli zlato priznanje, kar pomeni napredovanje na Državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki bo potekalo v mesecu marcu. Iskrene čestitke vsem učencem in njihovim učiteljem ter staršem za podporo. V prihodnjih mesecih se ponuja še veliko priložnosti za skupna srečanja. Vabimo vas na spletno stran šole, da si ogledate koledar dogodkov in ostalo dogajanje v glasbeni šoli. Veseli bomo vašega obiska. Marko Razboršek, pomočnik ravnateljice 44 Uspešno preteklo leto daje zagon za leto 2017_ V društvu ŠMOCL smo v preteklem letu uspešno izvedli vrsto projektov, dejavnosti in dogodkov. V matičnih prostorih društva smo poleg dnevnega centra in družabnih iger organizirali vrsto koncertov alternativnih glasbenih skupin in kulturnih dogodkov, ki so namenjeni predvsem mladim in seveda tudi ostalim občanom Laškega. Festival Pisani balon, ki je namenjen otrokom, mladim in študentom, nam je tudi v preteklem letu uspel bolje, kot smo pričakovali, saj je bilo obiskovalcev za tretjino več kot v preteklih letih. Takšen odziv obiskovalcev gre pripisati tudi aktivnemu povezovanju ŠMOCL-a z ostalimi društvi in organizacijami, kot so Občina Laško, Thermana, d. d., STIK, društvo Ofirovci, Likovno društvo Laško, Gasilsko društvo Laško, Laški akademski klub in drugi. Zato se za izvedbo letošnjega festivala Pisani balon že aktivno pripravljamo, saj si želimo, da bi s kul-turno-umetniškim programom lahko pričakovanja obiskovalcev zadovoljili v čim večji meri. Zadovoljni smo tudi z izvajanjem dejavnosti in dogodkov v Otročjem centru Kino, kjer je vsak dan dnevni center za osnovnošolske otroke in mlade. Poleg prostoročnih dejavnosti smo v času dnevnega centra začeli izvajati tudi krožek robotike, ki ga enkrat tedensko vodi Jure Pikl, učitelj fizike na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Prav tako enkrat tedensko predvajamo dokumentarne filme, katerih vsebine so kulturno-umetniške-ga in športnega značaja. V prostorih centra smo pripravljali tudi otroške sobote, manjše kulturne prireditve in koncerte klasične glasbe, ki jih izvajajo mladi neuveljavljeni glasbeniki. Zelo aktivni smo bili tudi na področju avdio in video produkcije, ki jo izvajamo v okviru MMC TV Laško. Tako smo v sodelovanju z Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško in učiteljico glasbenega pouka Matejo Škorja posneli avdio in video posnetek mladih učenk Ajde Kostevc in Nine Char-li Melin. Pri izvedbi projekta so sodelovali mladi člani društva ŠMOCL, ki so tako krepili svoja znanja s področja multimedije. V matičnih prostorih društva smo preuredili dva prostora v snemalni studio, ki je namenjen av-dio produkciji za mlade neuveljavljene glasbenike in glasbene skupine. Vzporedno smo izvajali tudi video delavnice, na katerih so lahko osnovnošolci, mladi in študentje spoznavali video produkcijo (video snemanje, montiranje posnetkov in končna produkcija izdelka). V okviru MMC TV Laško smo v lanskem letu izvedli in na portalu www.tvlasko.si objavili 130 video prispevkov različnih kulturnih dogodkov in prireditev v občini Laško ter 20 prispevkov v besedi. Z organizacijo Erasmus+ je iz Bosne in Hercegovine k nam prišla študentka Slavica Karamanovič. Aktivno se je vključila v delovanje in izvedbo programa društva na področju avdio in video produkcije, delo z mladimi v času dnevnega centra in organizacijo manjših kulturnih dogodkov. Vizija društva v letošnjem letu je nadaljevanje aktivnega dela z otroki, mladimi in študenti na področju prostoročnih dejavnosti, kulturno-umetniškega sodelovanja in spodbujanja pri izvajanju avdio in vizualnih komunikacij, predvsem pa želimo mladim ponuditi priložnost neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj za delo. Jurij Šuhel S Ključem do zaposlitve_ Več let se v Sloveniji postavlja vprašanje, kako reševati problem brezposelnosti mladih, ki je v Savinjski in Zasavski regiji relativno visoka, kar regiji uvršča v sam slovenski vrh. Odgovor na vprašanje je našel Mladinski center Trbovlje (MCT), ki je v letu 2016 uspel na Javnem razpisu za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016 - 2018. Zastavili so projekt Ključ, katerega namen je dvig zaposljivosti in zaposlenosti mladih med 15. in 29. letom starosti, vključno z ranljivimi skupinami (NEET, dolgotrajno brezposelni itd.). Pri projek- tu, katerega nosilec in koordinator je MCT, kot projekti partnerji sodelujejo še RRA Zasavje, RA Kozjansko, MC Zagorje ob Savi, Katapult Trbovlje in društvo ŠMOCL. Eden izmed ciljev projekta je vključitev 100 mladih iz vseh štirih občin in 18 novih zaposlitev do septembra 2018. Projekt, ki se izvaja med 15. 9. 2016 in 15. 9. 2018, mladim nudi dve vrsti usposabljanj, in sicer delavnice t. i. mehkih veščin in specifična usposabljanja, ki so odgovor na potrebe gospodarstva. V tretjem sklopu projekta se mladi srečujejo z reševanjem izzivov podjetij s ciljem zaposlitve. Mladi na delavnicah in usposabljanjih pridobivajo nove veščine in znanja, praktične izkušnje, spoznavajo potencialne delodajalce in z njimi vzpostavljajo neposreden stik ter tako krepijo svojo socialno mrežo, hkrati pa je to za njih priložnost, da dobijo redno delovno razmerje. Za podjetja, ki so oz. se še bodo vključila v projekt, to pomeni nov način zaposlovanja, saj preko izzivov, ki jih podjetja razpišejo glede na konkretne potrebe gospodarstva, bolje spoznajo potencialne kandidate, njihova znanja in veščine. Prva specifična usposabljanja s področja video in avdio produkcije so v Laškem že bila izvedena, prav tako so mladi na delavnici javnega nastopanja krepili svojo samozavest ter iskali razloge za strahove pred javnim nastopom in kako jih premagati. Naučili so se, kako prepričljivo in samozavestno nastopiti pred javnostjo, na poslovnem sestanku ali razgovoru za delo. Podobne delavnice in usposabljanja bodo v ŠMOCL-u v sklopu projekta Ključ izvajali tudi v letošnjem letu. Povezovali se bodo še z drugimi projektnimi partnerji, pri tem pa bodo čim bolj sledili potrebam gospodarstva v Savinjski in Zasavski regiji. Torej, ste za izziv? Kontakt smocl.lasko@gmail.com 041 229 484 (Miha Mirt) 051 306 939 (Nika Teraž) 45 Decembrski čas je bil pester tudi v LAK-u. Skoraj ni minil teden, ko ne bi slišali kaj o nas ali o naših dogodkih. Večina jih je že tradicionalnih, pripravili pa smo vam tudi kakšnega povsem novega. Skupaj smo se poslovili tudi od starega leta in sedaj LAK-ovci že pripravljamo nove stvari za vas. Morda veste, zakaj je to leto za nas še posebej pomembno? Izlet po vinskih kleteh_ Izlet po vinskih kleteh nas je letos popeljal na Dolenjsko, kjer smo okusili različne vrste vin ter jedi. V soboto, 26. novembra, smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali v Laškem ter se odpravili na pot. Obiskali smo nekaj malih družinskih vi-narn (Vinski dvor DEU, Vinska klet Colnar, Kunej, Kerin) in odšli vse do ene največjih v Sloveniji po izdelavi vina - kleti Krško. Izlet na predbožični Dunaj V predbožičnem času smo se LAK-ovci odpravili na izlet v avstrijsko prestolnico, da bi doživeli praznični čar enega najlepše okrašenih mest v Evropi, Dunaja. Najprej smo si ogledali zabaviščni park Prater in muzej voščenih lutk Madame Tussa-uds, kjer smo se fotografirali s številnimi znanimi osebnostmi. Nato smo se napotili v center mesta in se sprehodili po številnih božičnih sejmih, nakupovali, marsikdo pa je poskusil tudi znamenito torto sacher. Zvečer smo se s prijetnimi spomini vrnili v Laško in si obljubili, da naslednje leto podoben izlet ponovimo. LAK-ovo silvestrovanje v Novem Sadu_ Novo leto smo lani dočakali v eni izmed bivših jugoslovanskih držav - v Novem Sadu. V tem čudovitem srbskem mestu smo preživeli štiri dni. V tem času smo si ogledali znamenitosti mesta, srednjeveško Petrovaradinsko trdnjavo ter njeno podzemlje, imeli pa smo tudi manjši vinski izlet v eno izmed kleti na obrobju mesta. Od starega leta smo se poslovili na glavnem trgu ob poslušanju Zdravka Čolica ter čudovitem ognjemetu. 13. fotografski natečaj kLAK Tema letošnjega natečaja je ZA ZIDOVI. Iz dneva v dan se znova in znova nekaj dogaja za zidovi. Spremembe, ki se zgodijo, so pozitivne, ne moremo pa tudi mimo negativnih. Ljudje se vsega ne zavedamo in niti ne sledimo dogajanju - dogajanju za zidovi med partnerji, družino, prijatelji. Kaj pa za zidovi raznih ustanov, stanovanjskih hiš? Brucovanje 2016 Brucovanje v Laškem akademskem klubu predstavlja tradicijo, ki sega že v leto 1957. Tudi letos smo medse sprejeli nove bruce letnik 1997, in sicer v petek, 9. decembra, ko so se predstavili starim bajtam, akademikom in Zelenemu carstvu. 13, fotografski natečaj kLAK Druženje ob kuhančku Kot vsako leto, smo tudi v letu 2016 imeli tradicionalno decembrsko druženje ob kuhančku v naših dveh največjih slovenskih mestih. V Ljubljani smo se zbrali na našem skoraj tradicionalnem mestu - na Ribjem trgu in se pogreli ob kuhanem vinu ter predebatirali to in ono. V Mariboru se nas je zbralo manjše število kot leto poprej, a smo se vseeno odlično zabavali, manjkalo ni niti veliko smeha. Po druženju v centru Maribora smo zabavo nadaljevali na toplem v bližnjih lokalih. i e m Q ^vDE^ Za zidovi fi LAŠKI AKADEMSKI KLUB Denarne nagrade za kategorijo opusov in posameznih fotografij 1. nagrada: 200 € 2. nagrado: 100 € 3. nagrado: 50 € Rok za oddajo fotografij: 12 marec 2017 Odda a fotogro' j : natecaj.klak@gmail.oonn www.dnustvo-iak.si 46 MLADI/ŠPORT IN REKREACIJA Bowling turnir 2017 Novo leto je bilo naokoli in že nas je pričakal tradicionalni bowling turnir, ki smo ga organizirali v Planet-u Tuš v Ce- lju. V petek, 6. 1. zvečer, se je 50 članov in nečlanov LAK-a potegovalo za prvo, drugo in tretje mesto v ločenih kategorijah za moške in ženske. Seveda smo na prvo mesto postavili druženje, zabavo, obujanje novoletnih spominov, spoznavanje novih obrazov in šele nato tekmovalnost. Po zaključenem turnirju smo se odpravili še na zabavo v center mesta. V moški kategoriji so medalje prejeli: 1. mesto: Gorazd Mernik 2. mesto: Žiga Krašek 3. mesto: Matej Špec V ženski pa: 1. mesto: Tjaša Dermota 2. mesto: Tjaša Kerin 3. mesto: Lucija Zorko Iskrene čestitke vsem dobitnikom medalj! Napovednik dogodkov:_ - 21. 2. - Poizpitni žur v Mariboru - 22. 2. - Poizpitni žur v Ljubljani - 25. 2. - Smučanje z LAKom v Nassfeldu - 12. 3. - Rok za oddajo fotografij nagradnega fotografskega natečaja kLAK - Rekreacija vsako soboto (do aprila), od 17.00 do 18.00, v OŠ Primoža Trubarja Laško SRNDRfl BAUMKIRHER - VELIK ROKOMETNI UP reprezentanco ... Vse to predstavlja veliko naporov, odrekanj, stroškov in discipline, usklajevanja s šolskimi in ostalimi obveznostmi, kar pa ne bi bilo mogoče, če Sandra rokometa ne bi oboževala. Nekaj let nazaj se ji je uresničila velika želja po lastnem pravem rokometnem golu, zaradi katerega lahko nekaj treninga opravi kar na domačem dvorišču. V posameznih sezonah je Sandra beležila naslednje rezultate: - sezona 2012/2013: z ekipo mlajših deklic B - 11 let zasedle odlično 3. mesto v Sloveniji oz. osvojile bronasto medaljo; - sezona 2013/2014: v svoji kategoriji mlajših deklic B - 11 let, na 14 tekmah dosegla kar 109 golov (povprečje 8 golov na tekmo). Hkrati pa je igrala tudi v prvi postavi leto starejših mlajših deklic A - 12 let, pri katerih je na 18 tekmah dala 48 golov. S slednjimi so na zaključnem turnirju v Logatcu postale državne prvakinje (zlata medalja), Sandra je kot desno krilo na dveh tekmah dosegla 7 Sandra Baumkirher, oktober 2016, kadetinja ŽRK Celje Celjske mesnine Sandra Baumkirher, ki bo sredi leta dopolnila 15 let, prihaja iz Lahomnega pri Laškem. Že od prvega razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško se ukvarja z vrhunskim športom. Njen trening je v letu 2010 dopolnila šola priznanega trenerja Janeza Goršiča. Med letoma 2011 - 2012 je trenirala mini rokomet pri Rokometnem klubu TKI Dol pri Hrastniku, v marcu 2012 pa je začela s treningi pri Ženskem rokometnem klubu Celje Celjske mesnine v Celju. Najprej je igrala kot krilo, zelo kmalu pa tudi kot leva in desna zunanja igralka. Sandrini treningi so petkrat tedensko, ob sobotah (včasih tudi večkrat tedensko) se odvijajo redne tekme v državnem prvenstvu. Sandra večinoma odigra po dve tekmi, za lastno kategorijo in še za leto ali dve leti starejše igralke. Tu so še enotedenski rokometni kam-pi, vsako leto mednarodni turnir v Nemčiji (kjer so praviloma uvrščene med prvimi tremi ekipami), v tej sezoni igranje za Sandra v akciji, maj 2015 v Celju, starejše deklice A ŽRK Celje Celjske mesnine, 2. mesto v Sloveniji. Sandra je bila že drugo sezono zapored izbrana v najboljšo sedmerko zaključnega turnirja oz. najboljše desno krilo v Sloveniji. golov in bila proglašena v najboljšo sedmerko turnirja; - sezona 2014/2015: v svoji kategoriji mlajše deklice A - 12 let, je na 16 tekmah dosegla kar 159 golov (povprečje kar 10 golov na tekmo). Hkrati je igrala tudi v ekipi starejših deklic A - 14 let, pri katerih je na 22 tekmah dala 100 golov (povprečje 5 golov), s katerimi so prav tako dosegle izreden uspeh, saj so na zaključnem turnirju v Celju s Krimom in Žalcem bile državne pod-prvakinje (srebrna medalja). Sandra je kot desno krilo na dveh tekmah dala 10 golov (s tem si je delila tudi mesto najboljše strelke zaključnega turnirja) in bila zopet oz. že drugo sezono zapored izbrana v najboljšo sedmerko zaključnega turnirja kot najboljše desno krilo v R Sloveniji; - sezona 2015/2016: stara 13 let igrala za starejše deklice A - 14 let, na 24 tekmah dala kar 158 golov (povprečje 7 golov na tekmo), dosegle so končno zelo lepo 4. mesto v Sloveniji; - sezona 2016/2017: v svoji kategoriji starejših deklic A - 14 let, na dosedanjih 12 tekmah (do konca sezone je še 9 tekem) dosegla 140 golov (povprečje kar 12 golov na tekmo). Hkrati igra tudi v ekipi 1 do 2 let starejših kadetinj - 16 let, na 8 tekmah je doslej dosegla 46 golov (povprečje 6 golov), s katerimi se bo tudi v tej sezoni potegovala za prva mesta v državi. Sandra vsako leto napreduje, zaradi česar je bila v aktualni sezoni 2016/2017 izbrana v reprezentanco Slovenije v kategoriji kadetinj (U-17), čeprav je več kot dve leti mlajša. Dekleta v reprezentanci se izredno razumejo, kar ji daje še večjo moti- 47 MLADI/ŠPORT IN REKREACIJA vacijo, je pa veliko dodatnih obveznosti, saj ima reprezentanca večkrat mesečno tudi po več dni skupaj treninge na različnih lokacijah po celi državi in tujini. Odigrale so tudi že dve prijateljski tekmi z reprezentanco Hrvaške (v Zagrebu izgubile in v Novem mestu zmagale) in prav tako z reprezentanco Češke na Češkem (enkrat takoj po daljši vožnji izgubile in naslednji dan dosegle neodločen rezultat). Anita Baumkirher, ki je v 17. letu, je že vrsto let odlična gol-manka v vseh kategorijah ŽRK Celje, vabljena je bila tudi že na izbor reprezentance Slovenije. Trenutno po nekaj poškodbah ne trenira. Seveda pa je rokomet kolektivni šport in je pogosto enako kot gol ali še več vredno sodelovanje, obramba, podaje, kont- re, motivacija ..., predpogoj za vse to pa je kolektiven duh, sodelovanje, pravo vzdušje v ekipi, odlični trenerji (to sezono Sandro pri starejših deklicah trenira Iva Jug, pri kadetinjah pa Mitja Lesjak in ostali), sponzorji . Želje za naprej so, da bi še naprej tako uživali v rokometu, saj le ob takšni motivaciji, pogojih in trdem delu pridejo tudi rezultati, še posebej pa si želimo, da ne bi bilo poškodb, ki so pri rokometu na žalost kar pogoste. Prav tako želimo, da bi po načelu »zdrav duh v zdravem telesu« pozitivne izkušnje iz športa znale uporabiti v nadaljnjem šolanju in življenju. Ob tej priložnosti vabljene deklice vseh starosti, da se pridružijo treningom rokometa v Celju. Edi Baumkirher AKTIVNO V NOVO LETO 2017 Kot vsako leto smo tudi v letu 2017 v Športnem društvu Vrh nad Laškim poskrbeli za raznovrstne aktivnosti. Med drugim članice društva dvakrat tedensko v Gasilskem domu Vrh nad Laškin skrbimo za kondicijo in razgibano telo. Hkrati pa združujemo prijetno s koristnim in se skupaj družimo ter pozabimo na vsakdanji vrvež. V svoje vrste pa z veseljem sprejmemo tudi kakšno novo članico ali celo kakšnega novega člana, saj vsi vemo, da več kot nas je, bolj zabavno se lahko imamo. Za več informacij se obrnite na 040/209 600 (Katja). ŠD Vrh nad Laškim MLADI LAŠCANI OSVOJILI PLZEN Med 27. in 29. decembrom so se mladi upi laške košarke podali na že tradicionalen mednarodni božični turnir Plzen 2016. Na turnirju so nastopili z dvema selekcijama in sicer z U15 in U13. Ekipo U15 so sestavljali fantje letniki 2003 in mlajši, ekipo U13 pa fantje 2004 do 2007. Obe ekipi sta na turnirju prikazale odlične igre kar se odraža tudi na končnem rezultatu. U15 do 4. mesta_ Ekipa U15 je v močni konkurenci turnirja odigrala 6 tekem in do polfina-la sploh ni poznala poraza, nato pa so v polfinalu in tekmi za 3. mesto morali priznati premoč nasprotnikom in turnir zaključili na 4. mestu. Fantje so kljub končnemu 4. mestu iz turnirja potegnili največ, kar se je dalo in pridobili nove izkušnje, ki jim bodo prišle prav v nadaljevanju njihove košarkarske kariere. V peterko turnirja je bil izbran tudi Zlato-rogov Jan Ribežl, letnik 2003. Rezultat tekme za 3. mesto: KK ZLATOROG : BKK BANOVCE 33:54 (13:18,2:12,3:12,15:12) Horvat 2, Lesjak 3, Špiler 4, Ribežl 5, Gartner 6, Glušič, Djuričič 5, Špan, Ma-stnak 8, Pirš U13 brez konkurence_ Ekipa U13 je odigrala 5 tekem in zabeležila prav toliko zmag. V kategoriji U13 so bili praktično brez konkurence, saj so svoje nasprotnike premagova- li z več kot 20 točkami prednosti. Tako je bilo tudi v finalu, ki so ga proti ekipi Nürnberg dobili z visoko razliko 46:21 in osvojili turnir v Plznu. V peterko turnirja sta bila izbrana Zlatorogova Luka Djuričič in Filip Pirš, prav tako pa je tudi naslov MVP turnirja odšel v Laško, osvojil ga je Valentin Gartner. Rezultat finala: KK ZLATOROG : KK NÜRNBERG 46:21 (12:6,20:6,14:5,0:4) Baš, Minič, Kovač 4, Gartner 12, Brod, Čater, Djuričič David, Djuričič Luka 7, Kerin, Mumelj, Vlaovic, Mavrič 5, Ante-ševič 6, Stupan 4, Pirš 8 Sledite nam na naši sodobni spletni strani www.zlatorogec.si in socialnih omrežjih. Matej Firm, KŠ Zlatorog Laško Foto: Jakob Pirš 48 MLADI/ŠPORT IN REKREACIJA U-17, pri čemer je ekipa U-15 s samo enim prejetim golom na celotnem turnirju osvojila odlično drugo mesto ter imela najboljšega vratarja turnirja. Gostovanje v BiH pa ni bilo zgolj tekmovalnega značaja. Prav tako pomembno je bilo druženje in zanimive izkušnje za mlade nogometaše. Tovrstni dogodki so lepa spodbuda pri njihovem nadaljnjem športnem razvoju, hkrati pa promocija Nogometnega kluba Laško. NK Laško NK LAŠKO NA TURNIRJU V BANJA LUKI Zadnji januarski konec tedna je kar 100 Laščanov preživelo v Bosni in Hercegovini, točneje v Banja Luki. Mladi nogometaši, trenerji in spremljevalci ter starši najmlajših otrok smo se na dolgo pot, ki jo je delno sofinancirala Občina Laško, večinoma pa starši, odpravili zaradi sodelovanja na nogometnem turnirju. V Banja Luki so moči z vrstniki merile selekcije U-9, U-11, U-15 in SMUČARSKI SKOKI V ŠENTRUPERTU Športni klub Breze je letošnjo zadnjo nedeljsko popoldne v januarju na njihovih napravah izkoristil za pripravo in izvedbo tradicionalnega, medklubskega tekmovanja v smučarskih skokih. Udeležilo se ga je 32 skakalcev iz 10 smučarskih klubov (BTC Ljubno, SSK Vi-zore, SSK Velenje, NSK Toper Celje, ŠD Gora, ŠD Gamsi, SK Vrh nad Laškim, ŠD Jablance, SD Dolomiti in ŠK Breze), ki so tekmovali v 7 različnih kategorijah. Dečki in deklice so tekmovali v enotni kategoriji glede na njihovo starost. Na srednji skakalnici, imenovani K=25 m so tekmovali dečki do 11 let, dečki do 13 let, veterani nad 35 let ter veterani nad 45 let, na največji skakalnici imenovani K=45 m pa so se pomerili dečki do 15 let, mladinci in člani. Tekmovalci so najprej opravili poskusne skoke, nato pa sta sledili dve napeti seriji pod budnim očesom treh sodnikov, ki so ocenjevali slog, merilcev, ki so merili daljavo ter razgretih navijačev. V kategoriji dečkov do 11 let je zmagal Macel Černivšek iz kluba BTC Ljubno, ki je dosegel tudi najdaljšo daljavo od ostalih tekmovalcev na srednji skakalnici, in sicer 22,5 metra, v kategoriji dečkov do 13 let je zmagal Mark Volo-všek iz kluba BTC Ljubno, v kategoriji veteranov nad 35 let je zmagal Tomaž Murko, prav tako iz kluba BTC Ljubno. V kategoriji veteranov nad 45 let pa je prvo mesto osvojil Milan Potočnik iz kluba ŠD Jablance. Vredno je omeniti, da je v kategoriji veteranov nad 45 let tretje mesto osvojil Milan Čepelnik iz SSK Velenje, ki bo letos dopolnil okroglih 70 let. V kategoriji dečkov do 15 let, ki so se spustili po največji skakalnici, je prvo mesto osvojil Gal Žilavec iz SSK Velenje, v kategoriji mladinci je z daljavo 42,5 metra tokrat najdlje poletel Jan Bombek iz SSK Velenje, pri članih pa je zmago za las odnesel Niko Hižar prav tako iz SSK Velenje, kjer očitno ne poznajo strahu pred večjimi skakalnicami. Tekmovanje se je končalo s podelitvijo medalj in praktičnih nagrad najboljšim trem posameznikom, zmagovalci v vsaki kategoriji pa so prejeli še pokal. Matic Marot Foto: Boris Vrabec 49 SPORT IN REKREACIJA/DRUŠTVA 27. POHOD NA GOVŠKO BRDO Ker je pohod na Govš-ko brdo tradicionalen, se tradiciji ni mogoče in ne sme izogniti. V nedeljo, 8. januarja, je Planinsko društvo Laško izvedlo že 27. pohod na Govško brdo. Tradicionalno postaja tudi vreme, saj so nas za nedeljo zgodnje jutranje ure pričakale z rahlim sneženjem, ki pa se je potem okrepilo in snežna kulisa je šele naredila pravi zimski pohod, kakršen naj bi bil ob začetku leta. Zjutraj ob odhodu iz Laškega nas je bilo tradicionalno število pohodnikov, ne veliko, pa tudi ne malo, nato pa se nam je med potjo pridružilo še kar lepo število, tako da je bil Dom na Govcah pošteno poln. Sneg ni preprečil obiska na končnem cilju - Govškem brdu. Ni bilo enostavno, ampak je šlo in ob vrnitvi na Lovski dom je zardela lica še bolj pordečil dober domač čaj in prijetno je bilo slišati dobrodošlico prijaznega najemnika, ki nam je omogočil, da se za zaključek pohoda zberemo v domu. Zaključek je bil v znamenju imenitnega nastopa pevskega zbora iz Sedraža in podelitve nagrad najbolj pogostim obiskovalcem Govškega brda v letu 2016. Ti so naslednji: Alenka Prašnikar 604 obiskov; Martina Dernovšek 395 obiskov; Fanika Kamenšek 331 obiskov; Avgust Ukman 172 obiskov; Anton Brečko 120 obiskov in Stane Jakopič 117 obiskov. Ne moremo drugače, kot da znova ponovimo, da je bil kot že vrsto let pohod tudi letos dobro izveden. Zahvala vodniku Planinskega društva Laško Tonetu Šterbanu in vsem, ki so prispevali darila: Pivovarna Laško Union d. o. o., Thermana Laško, Gostinstvo Čater Marija Gradec, Instalacije Maček Zg. Rečica, AGM Nemec Sedraž, Gostinstvo Hochkraut Tremerje, EEA Medved Laško in končna zahvala tudi oskrbniku doma. Seveda pa brez pohodnikov ni pohoda, tako da zvestim pohodnikom in tistim, ki se nam še na novo pridružijo, posebna zahvala. Zdenka Pešec, predsednica PD Laško 70 let Lovske družine Laško_ OKROGEL JUBILEJ LAŠKIH LOVCEV Lovska družina Laško je ena od treh lovskih družin v občini Laško, poleg tiste v Jurkloštru in Rečici. Je že resna gospa, saj je v letu 2016 praznovala okrogli jubilej, 70-letnico delovanja. Razumna je v ravnanjih do narave in živali, zlasti divjadi, trudi pa se biti tudi do ljudi, kmetov in vseh, ki jim je mar narave in ki pridejo z njo v stik. Njeno območje je na levem bregu Savinje, lovišče je veliko 6977 ha, lovnih površin pa ima (od leta 2017) 35 članov te družine nekaj hektarjev manj. Njeni člani so sami takšni, ki jim je druženje v zeleni bratovščini, kot si lovci rečejo med seboj, v veselje. Če bi imeli v svojih vrstah nekoga, ki je bil med ustanovitelji in bi bil trdnega zdravja, bi nam zdaj z verodostojnostjo lahko pomagal sestaviti mozaik o začetkih in nastanku naše družine, je na slovesnosti ob 70-letnici samostojnega delovanja Lovske družine Laško 11. decembra, povedal njen dolgoletni starešina Jože Benedek. Družina namreč o njenih začetkih nima trdnih pisnih virov, pač pa le ustne. Vedo, da se je skupina njihovih kolegov na iniciativnih sestankih dobivala v avgustu 1946 ter da je bil med poglavitnimi pobudniki na novo organiziranega lovstva predvojni zakupnik lovišča te družine Emil Pleskovič. Vedo tudi, da je bil ustanov- ni lovski občni zbor v gostilni Perdih enkrat v septembru 1946 ter da je bilo ustanovnih članov 18. Časi sicer lovskim družinam niso najbolj naklonjeni, a vsa leta družina deluje dobro in trdno. Tudi ob jubileju je, tako njen starešina, družina v dobri kondiciji, vsaj kar zadeva gmotno plat. »Kondici-jo pa družini jemlje osip članstva, ki je sicer naraven, vendar pogrešamo vstop novih, mlajših članov, ki bi nadaljevali s tradicijo lovstva. Kondicijo nam jemlje tudi stroga in zapletena državna regulativa in predpisi, ti so vsako leto ostrejši in vedno več jih je, tako da starejši člani izgubljamo voljo do vodenja družine, ker se čedalje manj ukvarjamo s svojo lovsko dejavnostjo in vedno več časa in energije zapravimo za urejanje papirnatih reči, pa še skrbi nas, če je vse skladno s predpisi,« dodaja starešina Jože Benedek. Na odvzem (in ne odstrel) divjadi nimajo nobenega vpliva, vse načrte jim narekuje država in kljub predlogom, da bi tega zmanjšali, jim to nalogo le povečuje. Jubilej je tudi priložnost za zahvale in priznanja najbolj prizadevnim članom. Tokrat so red za lovske zasluge I. stopnje Lovske zveze Slovenije dobili: Ivan Brečko, Emil Bezgovšek in Vili Brečko; Red zaslug za lovske zasluge II. stopnje sta bila deležna: Jože Benedek in Peter Šuhel; 50 DRUŠTVA Zlati znak Lovske zveze Slovenije za lovske zasluge so dobili: Alojz Mi-klavc, Silvo Tovornik in Marjan Vrečko. Dobitniki znaka LSZ za lovske zasluge: Franc Knez, Jože Kovačič, Ivan Lešek, Silvo Obrez, Janez Planinšek, Štefan Razboršek, Darko Tovornik, Ivan Tovornik, Janko Trupej; Priznanja SKZLD Celje za lovske zasluge pa so bili deležni: Robert Brečko, Štefan Glavica, Iztok Han-žič, Peter Ivačič, Aleš Jelen, Jakob Kolman, Jože Kovač, Tomaž Kužnik, Slavko Pečnik, Branko Trkmič in Jakob Ojsteršek. Da je problemov vedno več, ugotavljajo tudi na Savinjsko -Kozjanski zvezi lovskih družin Celje. Kot razlaga strokovni tajnik te zveze, Zdravko Mastnak, je vedno več posegov v okolje, nenadzorovanih voženj po naravnem okolju, beležijo tudi krivolov. Iz leta v leto pa je tudi veliko izgub zaradi prometa. V začetku leta vsakič opravijo letni pregled odstrela in izgub. Letos si na enem od pregledov obetajo prisotnost evropske inšpekcije, zgolj zato, da se spoznajo z načinom dela, kakršnega imajo naši lovci. Slednji imajo namreč tako natančne evidence vodenja odstrela in izgub (informacijski sistem Lisjak), kot nikjer v Evropi. Ta vsak trenutek pokaže kakšno je stanje v Sloveniji pri odstrelu in izgubah. In kakšne so želje za prihodnja leta? Jože Benedek si želi predvsem ozave-ščati širšo javnost, ji sporočati, da je poslanstvo lovstva ohranjanje narave, razvoj lovstva pa da mora biti trajnostno naravnan. Lovci si seveda najbolj želijo podmladka. Če bi se jim zdaj pridružil dvajsetletnik, bi čez sedemdeset let, na 140-letnici kot čil devetdesetletnik obujal spomine, kako je bilo pred sedemdesetimi leti ... Boža Herek Lovska družina JUrkloštec urjH Írílanlúí, aj ? S Jjihlpatr V LD JURKLOŠTER JE KONČANA SEZONA SKUPNIH LOVOV Jesenski čas pa tudi začetek zime veljata za obdobji, v katerem zakon dovoljuje lov na veliko različnih vrst divjadi. Na skupnih lovih se Iovci srečujemo z lovskimi običaji, ki so zelo pomemben dejavnik tradicije in razvoja lovstva in ki krepijo prijateljske vezi med lovci ne samo ene lovske družne. V gričevnatih in hribovitih predelih, kot je Jurklošter, je najbolj priljubljen skupni lov brakada. Brakada je pogon z brakirji in s psi goniči, za vodenje pogona - začetek in konec pa se uporablja lovski rog. V LD Jurklošter je sezona skupnih lovov od novembra do januarja. Bogato lovišče in dobra družba vsako zimo privabita lovske goste, tovariše iz drugih lovskih družin, ki se nam pridružijo na skupnih lovih. V letošnjem letu smo začeli voditi evidenco in z veseljem ugotovili, da so nam to zimo v goste prišli lovci in lovke iz kar petnajstih različnih družin. Gostje nikoli niso prišli praznih rok, zato je bil vsak »zadnji pogon« (malica in druženje po lovu) resnično prijeten. Zadnji skupni lov v januarju pa je ozaljšala še harmonika! Urška Knez, Lovska družina Jurklošter PRIPOVED UPOKOJENEGA RUDARJA Rodil se je 2. januarja 1933 v majhni vasici Lok pri Rogaški Slatini. Kot najstarejši od osmih otrok v družini je osnovno šolo obiskoval pri Sv. Roku pri Sotli. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v domačem kraju v tovarni Kambrus. Nato se je po odsluženem vojaškem roku v Osijeku zaposlil v Cinkarni Celje kot brusilec. V bolnišnici Celje, kjer je obiskal svojo bolno mamo, je po naključju spoznal tudi bodočo ženo. Poročila sta se leta 1959 in se preselila na ženin dom na kmetijo v majhno vasico na obrobju Laškega. Zaradi bližine rudnika Hrastnik se je leta 1960 odločil za rudarski poklic. Bil je deloven in marljiv rudar. Kmalu se je priučil za pomočnika kopača, pozneje še za kopača. Opravljal je zahtevna rudarska dela. Klub težkemu delu v rudniku je z veseljem in ljubeznijo do zemlje obdeloval še kmetijo. V zakonu se jima je rodila hčerka Breda in jima polepšala življenje. Ob delu na kmetiji in v rudniku je našel čas in pogum, da so si ob starem domu zgradili novo stanovanjsko hišo. Večkrat se mu je porajala misel, da bi pred hišo - tam, kjer stoji leseni križ, postavil kapelico. Tako bi se zahvalil Bogu, da je srečno dočakal upokojitev. Izpolnil je svojo obljubo in še istega leta 1984, ko se je upokojil, sam pozidal kapelico, laški dekan Jože Horvat pa jo je »požegnal«. Z veseljem je sprejel tudi svečano rudarsko uniformo in jo s ponosom nosil z ostalimi uniformiranimi rudarji. Zdaj živita s hčerko sama na domačiji in kljub 83. letom še vedno kosi s kosilnico, skrbi za živali in kmetijo. Ob prostem času rad poseda pred kapelico in obuja spomine na delo pod zemljo in na svojo prehojeno življenjsko pot. Drago Podreberšek 51 TRADICIONALNO PRAZNOVANJE RUDARJEV V SEDRAŽU Že vrsto let rudarji iz Sedraža praznujemo 4. december - god svete Barbare, zavetnice rudarjev. Tako smo se tudi v letu 2016 rudarji iz bližnje in daljne okolice zbrali v velikem številu in dostojno obeležili god svete Barbare. Naše svečane prireditve so se med drugim udeležili tudi visoki cerkveni predstavniki: nadškof Stanislav Lipovšek, dekan laške deka-nije Rok Metličar in naš farni župnik Stanko Domanjko. Ob zvokih rudarske godbe Hrastnik smo v povorki odšli k sveti maši v našo farno cerkev sv. Jedrt. Po svečanem mašnem obredu nam je v cerkvi zapel še naš Moški pevski zbor Sedraž, in sicer rudarsko himno in pesmi, povezane z rudarskim življenjem. Nato smo se vsi zbrali v telovadnici Osnovne šole Antona Aškerca v Sedra- žu. Program nam je popestrila Rudarska godba Hrastnik, recital iz rudarskega življenja je predstavil Branko Seme. Naša Janja Brlec pa nam je z igranjem na citre še dodatno polepšala družabno popoldne. Zbrane je nagovoril Franc Zdolšek, župan občine Laško. Pohvalil je delo članov društva in zaželel uspeha pri nadaljnem delu. Predsednica KS Sedraž Jožica Miša Alešovec se je zahvalila za uspešno delo društva in mi kot predsedniku Rudarskega društva Sveta Barbara Sedraž izročila posebno zahvalo. Na naši prireditvi je prisostvovala tudi predsednica program- skega sveta Zveze Možnar Laško Urška Knez. Izrazila je, da je takšna prireditev v sklopu šeg in navad, ki ne smejo v pozabo in ki jih je treba nenehno oživljati kot zgodovinsko zakladnico. V letu 2016 je rudarsko društvo organiziralo pohod za svoje člane na sam vrh Triglava. V sodelovanju s Planinskim društvom Iskra Ljubljana je dvema rudarjema - Alojzu Podkoritniku in Dragu Podreberšku v svečanih rudarskih uniformah uspelo stopiti na sam vrh Triglava, kar se do sedaj še ni zgodilo. Ob tej priliki gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k naši izvedbi prireditve praznovanja svete Barbare v Sedražu. Zahvala Občini Laško, Krajevni skupnosti Sedraž, Zvezi Možnar, delovnim organizacijam na področju občin Laško in Hrastnik. Vsem,ki nas rudarstvo tako ali drugače povezuje. Z rudarskim pozdravom, SREČNO. Drago Podreberšek, predsednik * UPORNIKI Z RAZLOGOM VSO Združenje ta vrednote: SLOVENSKE OSAMOSVOJI I VE Katero od naših dejanj bo označeno kot junaško, ne določamo sami, ampak to počne zgodovina in ljudje, ki jo sooblikujejo ter pišejo. Velikokrat je dovolj biti že pravi čas na pravem kraju s pravimi ljudmi in iti čez rob, tudi če je to skregano z zakonom. Štefan Šemrov gotovo ni razmišljal, kako junaško je njegovo dejanje, ko se je 25. junija 1990 tajno sešel z Antonom Krkovičem na gradu Tabor v Laškem. Po petindvajsetih letih je zdaj dobil spominsko ploščo, slovesen dogodek pa je pripravil lokalni odbor združenja VSO Laško 16. decembra lani. Šemrov se je zavedal, da je bilo organiziranje Manevrske strukture, obrambne organizacije v novo nastajajoči slovenski državi skregano z zakonom, kljub temu je pri tem tvorno sodeloval. Zdaj je dobil priznanje za to dejanje. 16. decembra so mu na mestu sestanka na gradu Tabor odkrili spominsko ploščo, odkril jo je predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Navzoče sta pozdravila predsednik občinskega odbora združenja VSO Laško Srečko Javornik in župan občine Laško Franc Zdolšek. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, ki ga je spremljala častna garda Slovenske vojske. Osrednji govorec je razložil, kakšno je bilo delo in prispevek polkovnika Štefana Šemrova in da je bil eden najpomembnejših ljudi v takratnih vojaških enotah Zahodne Štajerske. Slovesen dogodek, kjer so se velikemu rojaku poklonili tako, da so na njegov grob najprej položili venec, sledila pa je sveta maša za domovino, ki jo je daroval dekan Rok Metličar ob spremljavi cerkvenega pevskega zbora Koral. Slovesno odkritje spominske plošče na gradu Tabor je pripravil lokalni odbor Združenja VSO Laško pod naslovom Uporniki z razlogom. V kulturnem programu na slovesnosti so nastopili Vaška godba Vrh nad Laškim, Moški pevski zbor Sedraž in skupina Ta mlad' pobi. Slovesnost so popestrili praporščaki Združenja VSO. Med številnimi častnimi gosti je bil tudi polkovnik Zlatko Vehovar, ki je Štefana Šemrova nasledil na njegovem delovnem mestu. Občinski odbor Združenja VSO Laško se vsem govorcem, nastopajočim in vsem, ki so se dogodka udeležili ali kakor koli prispevali k vsej slovesnosti, iskreno zahvaljuje z željo, da bi tako tvorno sodelovali še naprej. BH 52 20 LET KLUBA BRIGADIRJEV LAŠKO - RADEČE Februarja 1997 je bil ustanovni občni zbor Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih delovnih brigad Laško - Radeče, ki letos slavi dvajsetletnico. Ta jubilej bodo brigadirji počastili s priložnostno svečanostjo in odprtjem razstave v laškem muzeju, ki bo govorila o brigadirskem delu in delovanju kluba. S to razstavo želijo spomniti sedanje generacije na nekdanje prostovoljno delo na mladinskih delovnih akcijah, ki je v glavnem že utonilo v pozabo. V letih od 1946 do 1989 so številni naši občani sodelovali na delovnih akcijah po Sloveniji in širši nekdanji skupni domovini Jugoslaviji. Prvi so se udeležili gradnje proge Brčko - Banoviči v Bosni takoj po koncu vojne leta 1946. Sledile so delovne akcije Šamac - Sarajevo, pa gradnja Nove Gorice in reguliranje reke Pesnice. Po potresu na Kozjanskem so obnavljali domačije in gradili ceste in vodovode tudi na vzhodnem jurkloštrskem delu naše občine. Sodelovanje na mladinski delovni akciji je predstavljalo patriotski in praktičen odnos posameznega mladega človeka do obnove in izgradnje povojne domovine in države. Tam so se razvijali tovarištvo, požrtvovalnost, solidarnost in želja po napredku. Točnih podatkov o tem, koliko naših občanov se je v tistih letih udeležilo delovnih akcij, ni na razpolago. Lahko pa sklepamo, da je vsako leto odšlo na takšno delo vsaj deset do dvajset mladink in mladincev. To v skoraj 50 letih predstavlja blizu tisoč brigadirk in brigadirjev. Laški brigadirji pod Maličem julija 1961, ko so gradili cesto na Šmohor. Zanimivo je, da so leta 1961 organizirali lokalno delovno akcijo v naši občini za graditev ceste iz Laškega na Šmohor. V dveh izmenah po štirinajst dni je v juliju in avgustu delalo po dvajset mladink in mladincev iz Laškega, Rečice, Sedraža, Rimskih Toplic, Jurkloštra in Brez (Šentruperta) ter mladinskega aktiva »Volna Laško«. Mladinska delovna brigada se je imenovala »Dušan Poženel - Duro«, vodil pa jo je v prvi izmeni naslednji štab: Tomo Korošec - komandant, Janez Repe -gradbinec, Jože Benedek - intendant, Milan Potočnik - kulturnik in Mojca Strašek - saniteta. Kuhala jim je Veronika Trbovc s pomočnico. Brigadirji so bili stari od 15 do 20 let, najstarejši je bil Dolfi Ranzinger iz Rečice. Za organizacijo brigade je skrbela takratna predsednica Komiteja zveze mladine Laško Jožica Pasarič (sedaj Penič), za ekonomski del brigade je poskrbel takratni predsednik Občinske skupščine Laško Stane Brinovec. Tabor za brigadirje so postavili delavci Komunale Laško po navodilih direktorja Cirila Vezjaka. Ob koncu delovne akcije so prišli brigadirji izpod Maliča do Zdravilišča Laško, se tam po vojaško postrojili in odkorakali na dvorišče občine, kjer so najbolj prizadevnim podelili zahvale in priznanja. Po osamosvojitvi Slovenije so nove oblasti opredelile mladinsko prostovoljno delo kot nekaj preživetega in ga zavrgle na smetišče zgodovine. Da pa ogromno delo, ki so ga v letih po drugi svetovni vojni opravile številne generacije brigadirjev, ne bi povsem utonilo v pozabo, so začeli ustanavljati klube brigadirjev. V Laškem so eni izmed prvih v Sloveniji ustanovili takšen klub leta 1997. Prvi predsednik kluba je bil Miha Prosen, za njim pa Rudi Vrečar. Delovnih akcij ni več, dobivajo se pa s svojimi vrstniki iz drugih krajev in obujajo spomine na zanimiva brigadirska leta. Največ se dobivajo z nekdanjimi brigadirji iz Ptuja, Velenja in Zasavja. Pred petimi leti so tako laški brigadirji bili med ustanovitelji Zveze brigadirjev Slovenije, ki ima svoj sedež v Velenju. Ob jubileju deluje v laškem klubu brigadirjev še nekaj čez 60 članic in članov, marsikomu pa to onemogoča bolezen in starost. Računamo, da se jih bo večji del udeležilo letošnje svečanosti in si ob tem ogledalo razstavo o njihovem delu. Ta bo odprta do dneva brigadirjev - do 1. aprila. Hvala vam, brigadirji, za vaš prispevek v mozaiku zgodovine slovenskega naroda in brigadirski pozdrav »HO-RUK«. Andrej MAVRI Fotografije Truda MARUŠIČ 53 ČLANI OZSC LAŠKO NA IGMANU Osem članov organizacije Območnega združenja slovenskih častnikov Laško se je od 27. do 29. januarja letos udeležilo spominske slovesnosti ob 75. obletnici Igman- Člani OZSČ Laško z Albinom Pibrenikom skega pohoda na planini Igman nad Sarajevom v Bosni in Hercegovini. Skupaj z okrog 500 udeleženci iz Slovenije smo se priključili nekaj tisočglavi množici, ki je z zastavami, prapori in spremljana s harmoniko opravila okrog 10 kilometrov dolg pohod v spomin na borce Prve proletarske brigade, ki so na to pot krenili v noči s 27. na 28. januar 1942, v strupeni zimi, ko se je temperatura spustila na - 30° Celzija. Med njimi je bilo tudi okrog 20 Slovencev, borcev slovenske čete, ki so jo novembra 1941 ustanovili v Užicu, 22. decembra pa so v Rudu vstopili v Prvo proletarsko brigado. Na Igmanu se je letos zbralo okrog 15.000 ljudi iz vseh držav nekdanje Jugoslavije ter iz Rusije, Avstrije in Italije, med njimi so bili pretežno mladi, slovesnost pa je izzvenela v enotnem pozivu k miru na celotnem območju Balkana in sveta. Na slovesnosti je bil z nami tudi upokojeni pilot Albin Pibernik iz Ljubljane, najmlajši udeleženec znamenitega igmanskega marša, ki je leta 1942 štel le 11 let, na 19-urni pohod pa je odšel skupaj z očetom Albinom in mamo Jul-ko. Oče, ki je poveljeval slovenskim borcem, je bil na tem pohodu ranjen, mama pa je zaradi hudih ozeblin nekaj dni kasneje umrla v Foči. Albina je za nekaj tednov pod svoje okrilje vzel Josip Broz Tito, nato pa se je z očetom vrnil v Slovenijo. Ta se je priključil partizanom in leta 1943 padel nekje v okolici Ljubljane, njegovega groba ni Albin, ki je postal vojna sirota, nikoli našel. Tekst in foto Jožica Hribar PREDNOVOLETNA POPESTRITEV Šesto leto zapovrstjo članice in člani Območnega združenja slovenskih častnikov Laško na predzadnji dan iztekajočega leta na tržnici v Laškem pod pokroviteljstvom župana Franca Zdolška pripravimo pokušino toplega obroka, ki nam in občankam ter občanom obudi spomin na nekdanje »orožne vaje« in hrano, ki smo jo običajno ob teh prilikah pripravljali in zaužili. Tudi letos je prireditev uspela, tako v pripravljalnem delu, samem kuhanju, pa tudi o kulturnem vložku Kolednikov -»Ofirovcev«. Pripravili in podelili smo okoli 340 obrokov ter še nekaj več toplih napitkov. Po mnenju udeležencev je bila jed okusna in vremenu primerna, o napitkih pa nima smisla govoriti - so stekli sproti. Za uspešno pripravo in izvedbo se moramo zahvaliti vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, predvsem pa Občini Laško in županu Zdolšku za razumevanje in delno sofinanciranje prireditve. Za kulturni program hvala Kolednikom »Ofirovcem« iz Laškega, ekipi ŠMOCL-a hvala za ozvočenje, Strelski družini Rečica in Alojzu Zalo-karju za »piskrovje«, Karlu Vodišku za odlično osnovo za vroče napitke, PGD Laško in Juretu Pristovniku za dobro sodelovanje pri izvedbi ... Zahvala še mnogim drugim, tudi našim članicam in članom za njihov prispevek v delu, seveda pa tudi vsem obiskovalcem, ki tom na naših mnogih aktivnostih poso se nam pridružili. novno snidemo. Upamo in želimo si, da tudi med le- Konrad Zemljič 54 JAVNA AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA/ŽIVALI JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA...... Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOBILNI TELEFONI V PROMETU Z uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšuje zbranost in pozornost voznika na ključne informacije iz okolja, zato povečujemo tveganje za nastanek prometne nesreče. Zato: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO. Vozimo pametno. Nekatera dejstva glede tveganja zaradi mobilnih telefonov v prometu V letu 2016 je bila na Javni agenciji RS za varnost prometa izvedena anketa med slovenskimi vozniki glede uporabe mobilnih telefonov. Rezultati so pokazali, da skoraj tri četrtine voznikov (73,3 %) uporablja mobilni telefon (govorjenje, SMS sporočila ali elektronska pošta) med vožnjo. Skoraj vsi (74 %) med vožnjo telefonirajo, ena tretjina (30 %) pregleduje socialna omrežja, 7 % si zapisuje beležke, opomnike in podobno, 5 % jih brska po spletnih straneh, 3 % uporabljajo mobilne aplikacije, poleg tega pa skoraj desetina (9 %) telefon uporablja za poslušanje glasbe ali navigacijo. Tudi številne tuje študije in raziskave zadnjih let ugotavljajo, da je uporaba mobilnega telefona v prometu, posebej med vožnjo, zelo problematična, saj povečuje tveganje za udeležbo v prometni nesreči. Pogosto se ne zavedamo, da je tveganje zaradi uporabe mobilnega telefona v prometu ne samo zaradi samega upravljanja vozila, ker držimo telefon v roki in tipkamo, ampak so ključne tudi mentalno-kognitivne funkcije, ki se pomembno zmanjšajo ob pogovoru po telefonu, iskanjem informacij, zaradi uporabe telefona. Po nekaterih tujih raziskavah je tveganje za nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po telefonu. Že sam pogovor za 37 % zmanjša našo pozornost, posebej pa je izrazito tveganje pri pisanju sporočil, brskanju po spletu ali družabnih omrežjih. Povprečen čas, ko vid in naša pozornost med tipkanjem sporočila ni namenjena cesti, je 5 s. Pri hitrosti 50 km/h to pomeni, da slepi prevozimo 70 m. V naselju je to lahko usodno za ranljivejše udeležence, kot so pešci, kolesarji ... Zakonske določbe_ Skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa je pri nas med vožnjo uporaba mobilnega telefona v roki prepovedana, predpisana kazen znaša 120,00 eur. Sem sodi tako telefoniranje, pisanje sms sporočil, brskanje po spletu itd. Dovoljena je le uporaba prostoročnega telefoniranja. Ob tem poudarimo, da tudi prostoročna uporaba zmanjšuje pozornost voznika na samo vožnjo zaradi preusmerjanja pozornosti na pogo- vor. PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO_ S ugasnite ali utišajte mobilni telefon pred vožnjo S tudi prostoročno telefoniranje vam odsvetujemo, saj vsak telefonski pogovor pomembno vpliva na pozornost voznika na promet S če se morate javiti na klic, se javite na kratko s sporočilom, da vozite in boste poklicali kasneje S v nujnem primeru ustavite na varnem in primernem mestu in varno uporabite mobilni telefon S ne kličite drugih med njihovo vožnjo, ali pa se na kratko opravičite s pojasnilom, da boste poklicali kasneje S kakršnokoli brskanje po spletu, aplikacijah ter pisanje sporočil po spletnih omrežjih je še dodatno tvegano, ker zahteva poleg naših kognitivnih funkcij še roke ter za daljši čas odvzame našo pozornost S uporaba mobilnega telefona je prav tako tvegana pri pešcih in kolesarjih v prometu, saj ne moremo biti dovolj zbrani na okolico SOFINANCIRANJE STERILIZACIJE LASTNIŠKIH MAČK V OBČINI LAŠKO V skladu z Zakonom o zaščiti živali je občina dolžna zagotoviti sredstva za delovanje zavetišča za živali oziroma je dolžna poskrbeti za zapuščene živali. Ker opažamo, da je vse več zapuščenih mačk, smo se skupaj z Veterinarsko postajo Laško odločili za preventivni ukrep, in sicer sofinanciranje sterilizacije lastniških mačk. Le-ta je po mnenju stroke najboljša preventiva pri zmanjševanju števila zapuščenih živali. Akcija sterilizacije za lastniške mačke po subvencionirani ceni 30,00 EUR potekala od 9. 1. 2017 do porabe sredstev na Veterinarski postaji Laško. Cena sterilizacije je 65,39 EUR. Lastnik mačke prispeva 30,00 EUR, preostalo razliko pa sofinancirata Občina Laško (20,00 EUR) in Veterinarska postaja Laško (15,39 EUR). Subvencija je namenjena občanom občine Laško. Tisti, ki se odločijo za sterilizacijo mačke po subvencionirani ceni, se za poseg lahko naročijo na tel. št. 03/734-16-16. Več informacij o posegu sterilizacije mačk si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www. veterina-lasko.com/. OBVESTILO! OBČINA LAŠKO SKUPAJ Z VETERINARSKO POSTAJO LAŠKO IZVAJA m. STERILIZACIJE ZA LASTNISKE MAČKE PO SUBVENCIONIRANI CENI 30,00 EUR. AKCIJA POTEKA OD 9. 1. 2017 DO PORABE SREDSTtV NA VETERINARSKI POSTAJI LAŠKO. Subvencija je namenjena občanom Občine Laska. Za naročita pokličite 03 734 lG 16. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Marija Gradec 36a, 3270 Laško w 55 NAPOVEDNIK FEBRUAR Sreda, 15. februar • Hiša generacij Laško: Tečaj peke krofov (pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca, ob 15.00) • Brezplačno predavanje »Lahko konopljini izdelki vplivajo na moje počutje?« (ob 18.00 v Gala dvorani hotela Thermana Park, predava mag. Alenka Zapušek, Kmetija Vrhivšek) Četrtek, 16. februar • Večnamenski dom Rimske Toplice: Predstavitev pesniške zbirke Slavice Tesovnik Naročje spirale z glasbenikom Ladom Jakšo (17.00) Torek, 21. februar • Knjižnica Laško: Arheološke najdbe na laškem območju (domoznansko predavanje dr. Slavka Ciglenečkija) (19.00) Sreda, 22. februar • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) Četrtek, 23. februar • Hiša generacij Laško: Delovno pravo (predavanje Mateje Trinker, ob 17.00) • Kulturni center Laško: Gledališki abonma in izven Večno mladi, komedija SNG Maribor (19.30) Petek, 24. februar • Kulturni center Laško: Otvoritev razstave Anke Krašna (18.00) Ponedeljek - petek, 20. - 24. februar • Otročji center Kino Laško: Tečaj risanja med zimskimi počitnicami (8.00 - 16.00) Sobota, 25. februar • Ulice Laškega, Aškerčev trg: Pustna povorka (15.00) • Dom Svobode Zidani Most: Otroška maškarada (16.00) • Brezplačna otroška gledališka predstava Dino in čarobni Toni (ob 18.00, v Gala dvorani hotela Thermana Park) Torek, 28. februar • Rimske Toplice, »pri Purgu«: Pustovanje (18.00) MAREC Sreda, 1. marec • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) • Hiša generacij Laško: »Prečistimo telo in duha (predavanje Simone Šket, ob 17.00) Petek, 3. marec • Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 - 16.00) Sreda, 8. marec • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) • Kulturni center Laško Gledališki abonma in izven Najstarejša obrt, komedija MG Ptuj (19.30) Petek, 10. marec • Kulturni center Laško: Jubilejni koncert ob 15. obletnici delovanja VS Vodomke Laško Sobota, 11. marec • Otročji center Kino Laško: Sreča na vrvici - brezplačen ogled filma in druženje z mladički novofundlandci (9.30) Sreda, 15. marec • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) • Hiša generacij Laško: Odvisnosti v lokalnem okolju (predavanje specialistke klinične psihologije Marjetke Polak, univ. dipl. psih., ob 17.00) • Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov ter izven Zaključna mavrica z laškimi ansambli (19.30) Četrtek, 16. marec • Knjižnica Laško: Poti k izvirom (potopisno predavanje Francija Horvata) (19.00) Petek, 17. marec • ŠMOCL: ALIEN greatest hits (Recycleman z odličnim funk bandom) + Funky afterparty (20.00) Torek, 21. marec • Knjižnica Laško: Predstavitev romana Jerneja Dirnbeka Pevci pozabljenih pesmi (19.00) Sreda, 22. marec • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) Petek, 24. marec • Večnamenski objekt - gasilski dom v Rimskih Toplicah: Proslava ob dnevu žena in mučenikov (18.00) • Kulturni center Laško: Glasbeni abonma in izven Sorarmo-nika - koncertni ansambel ustnih harmonik (19.30) Sreda, 29. marec • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) APRIL Od 3. 4. do 14. 4.: • Hiša generacij Laško: Razstava ročno poslikanih pirhov Pavle Potočnik iz Laškega Torek, 4. april • Hiša generacij Laško: Poslikava pirhov (ustvarjalna delavnica Pavle Potočnik , od 9.00 do 11.00) Sreda, 5. april • Hiša generacij Laško: Podstavki za pirhe (ustvarjalna delavnica Marjete Knez, od 9.00 do 11.00) Ö 56 OBVESTILA IN OGLASI =u REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje, znanost in Sport fcVHOMlíh UMNA VABIMO V BREZPLAČNA USPOSABLJANJA V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc vabimo zaposlene k vključitvi v programe usposabljanj. Prednost pri vključitvi imajo starejši od 45 let in s končano največ srednjo šolo. Na voljo so še prosta mesta v naslednjih programih: PRIČETEK MAREC 2017 • 60-urni javno veljavni program Začetna integracija tujcev (Tečaj omogoča tujcem učenje slovenščine. Udeleženci v programu pridobijo znanja slovenskega jezika, ki so potrebna za osnovno komunikacijo, informiranje in orientiranje v slovenski družbi. Po zaključenem osnovnem modulu se udeleženci vključijo v nadaljevalni modul v obsegu 120 ur (izvedba 2017) in na podlagi zaključenega izobraževanja tudi pristopijo k opravljanju izpita iz slovenščine). PRIČETEK JANUAR, FEBRUAR 2017 • 50-urni program Računalniška in digitalna pismenost (nadaljevalne vsebine: Word, Excel, obdelava fotografij in druge IKT vsebine) • 60-urni javno veljavni program Računalniška pismenost za odrasle (osnove računalništva, varovanje podatkov, raba interneta, elektronske pošte, Word in druga znanja glede na potrebe in interes) • 50-urni program Angleščina za poslovni svet (učenje angleškega jezika); • 50-urni program Nemščina za nove priložnosti (učenje nemškega jezika); • 20-urni program priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) upravljalec/upravljalka strojev v proizvodnji; • 20-urni program priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) sobar/sobarica. Programi so za udeležence v celoti brezplačni. Vključeni kandidati morajo biti prisotni na izobraževanju najmanj 80% programa in program tudi zaključiti. Prijave pa zbiramo do zapolnitve mest za posamezne skupine. Za kandidate potrebujemo podatke: • ime in priimek in kontakt • starost • zaposlitev in podatek o izobrazbi Mi vemo, da Vi veste, da je izobrazba pomembna, zato prijazno vabljeni k vključitvi! Prijave in dodatne informacije: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice: • Brigita Kukovič, telefon: 03/757 18 22, brigita.kukovic@guest.arnes.si • Patricija Košir, telefon: 03/757 18 23, 031/314 809, info-scsk@guest.arnes.si • Maja Štrovs, telefon: 03/733 89 38, 041/611 172, sic.lasko@siol.net popravilo strojev in naprav Servis Lipovšek - Mateja Zupane s.p Belovo 14 - Belovo, 3270 Laško 03/620 96 27 | 041 794 272 info@servislipovsek.com 57 OGLASI VALENTINOV VIKEND v a la carte restavraciji Sofija 11. 2. 2017 - ROMANTIČNI VALENTIN in 18. 2. 2017 - PLESNI VALENTIN 4-hodni Valentinov meni s kozarcem penine: 30 € na osebo 22. 2. in 25. 2.2017 ob 17. uri YOGA FLOW VADBA PROST VSTOP VIKEND ENERGIJSKE REVITALIZACIJE 25. 2. 26. 2. 2017 Aktivnosti za vzpostavitev notranjega ravnovesja telesa, uma in duha. 25. 2. 2017 od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE s SLADKO PUSTNO ČAJANKO v kavarni princese Viktorije UGODNOSTI V WELLNESS CENTRU AMALIJA KOPEL DOTIK KUPIDAZA 2 OSEB (60 min): 49 € ČOKOLADNA OBLOGA med kopeljo (30 min): 29 €/osebo MASAŽA KUPIDOV OBJEM (60 min): 49 €/osebo CHOCO MINT PILING (20 min): 19€/osebo AROMA MASAŽA Z OLJEM VRTNICE (60 min): 49 €/osebo NEGA OBRAZA S KOZMETIKO THALGO: Ritual "srce oceana" (60 min): 50 € Ritual "srce oceana z globinskim čiščenjem" (60 min): 62 € SANJSKA POROKA Poroka vaših sanj se začne z izborom čarobnega kraja. Rimske terme vam ponujajo pravljične poročne pakete, s katerimi boste doživeli popolnost velikega dogodka. Naj vaša sanjska poroka postane resničnost. ¡nfo@rimske-terme.si | 03 574 2000 WWW.RIMSKE-TERME.SI WWW.FACEBOOK.COM/RIMSKE.TERME IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah. Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 574 2000 | booking@rimske-terme.si RIMSKE TERME Toplice 10 3272 Rimske Toplice RIMSKE "TERME MDCCCXLVII tdma vocolesna pergute na trgu. I« neomejeno prenais vsi tfelef ¡n sneg. Prepušča do 80% sonca, v nekaj sekurdafc pa se lahko spremeni v senti ¡p al< vodotesno strehp, ¡idelana je ioo% iï aluminija iftOKa, zato (fëluje ctesetseija b vzdrie vauja www.brisole.si IŠČEMO NOVE SODELAVCE - KLJUČAVNIČARJE - SAMOSTOJNE OBDELOVALCE KOVIN {INOX, ALUMINIJ) IN MONTERJE. VLOGE POŠLJITE DO 21.022017 NA: Inaxurbovîek d.û.û.. Spodnja Rečica fila, 3270 LAŠKO S inoxvrbovsek 58 TRADICIONALNI KONCERT DALMATINSKE KLAPE KAMPANEL Nedelja, 12. marec 2017, THERMANA PARK LAŠKO - 14 € SMUČANJE - KORALPE: 25. 2. - 36 € PLANICA: 25. 3., 26. 3. - 18 € (DOPLAČILO KARTA OD 23 €) NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI: 1.-2. 4. 2017 - 126 € PLITVIČKA JEZERA: 27. 4., 24. 6., 26. 8. 2017 - 39 € PRVOMAJSKI KLUB Z AVTOBUSOM • BIOGRAD, HOTEL ADRIA: 29. 4.-2. 5. 2017 - 168 € • GRADAC, HOTEL LAGUNA: 29. 4.-2. 5. 2017 - 148 € NA POČITNICE Z AVTOBUSOM (7x polpenzion) • OTOK PAG, HOTEL TONY, odhodi: 3. 6., 24. 6., 2. 9., 9. 9. 2017 - od 259 € • OTOK RAB, APP GRČE, odhodi: 24. 6., 23. 8., 10. 9. 2017 - 315 € • OTOK VIS, HOTEL ISSA, odhod: 25. 8. 2017 - 399 € • OTOK VIS, HOTEL BIŠEVO, odhod: 2. 9. 2017 - 339 € VSAK ČETRTEK NA KOPANJE V IZOLO - 15 € INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700, E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si Ihermanini nam za dobro počutje Poskrbite za pravočasno rehabilitacijo! Strokovno usposobljeni fizioterapevti, vrhunska tehnologija, takojšnja obravnava. Informacije in rezervacije 734 51 50 Konopljini ^^ wellness tretmaji Serija novih storitev, kjer za razvajanje uporabljamo biološke pripravke industrijske konoplje. Veljavnost kupona: 5. 3. 2017-14. 4. 2017 RAZSTRUPLJANJE S KONOPLJO (60 min) NAMESTO 110 € SAMO 55 € Plača eden, razvajata se dva! I fl THERM AN A Zasfeo Ne velja za nakup darilnih bonov. Popusti se med seboj izključujejo. Akcija velja od ponedeljka do četrtka in ne velja ob praznikih in šolskih počitnicah. Okrepite svojo imunsko odpornost v SAVNA CENTRIH THERMANE Tematske savne, programi vrtinčenja zraka in savnanja, ritual čiščenja telesa ob polni luni ... Več na www.thermana.si THERM AN A Laško www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19 ULICE LAŠKEGA ^ sobota, 25. februar, ob 15.00 uri Povorka bo potekala po Pivovarniški in Trubarjevi ulici, po Orožnovem trgu in se zaključila na Aškerčevem trgu. Prijazne in strašne, male in velike, skupinske in posamezne, norčavej vesele ter razigrane maske pridružite se pustni povorki. Ne pozabite, da Laško v letu 2017 obeležuje 790 let trških in 90 let mestnih pravic in so maske s to tematiko še posebej dobrodošle. Vabimo vse, ki bi se želeli pokazati v tradicionalnih maskah in predstaviti pustne šeme, ki so nekoč preganjale zimo. NAJBOLJŠE TRI SKUPINSKE ALI POSAMEZNE MASKE UDELEŽENE V POVORKI BODO NAGRAJENE. V primeru slabega vremena pustna povorka odpade. V* laska 1AŠKO *** s* INFORMACIJE IN PRIJAVE: TIC Laško, 03 733 89 50, www.stik-lasko.si tic@stik-lasko.si