fr y L £ T U l93i — Se o breskvah V zadnji (3.) štev. »Gospodarja« smo opozarjali sadjarje, zlasti one po Vinorodnih krajih, na zasajanje breskev. Kakor je čuti od strani dreves-ničarjev, bo to pomlad posajenega precej tega drevja. En sam drevesni-čar je razpečal do 5000 cepljenih breskev. Breskev se pa v marsikaterem ozi-ru razlikuje od drugih sadnih plemen. Svoje posebne muhe in zahteve ima posebno glede zemlje in lege, pa tudi glede saditve in poznejše nege. Ker marsikdo o teh posebnostih bresko-vega plemena ni še dovolj poučen in nima zadostnih izkušenj, naj na kratko opozorimo na sledeče važne okol-nosti: 1. Breskev uspeva in dobro rodi le v obdelani zemlji. Kdor misli saditi breskve na travnatem zemljišču, kakor jablane in hruške, ne bo imel niti veselja niti užitka od takega nasada. To so vedeli že naši pradedje. Zato so pa gojili breskve v vinogradih. Tu in tam vidimo v kakih brežinah res stare breskove pokveke, ki životarijo v travnati ruši. Toda to niso žlahtne breskve, ampak breskovi divjaki. Žlahtna, cepljena breskev pa zahteva dobro obdelano zemljo kakor vinska trta žlahtnih sort. Zato smo mnenja, fda bo tudi sedaj vsaj za prvi začetek najbolje, da se vrnemo k starim navadam ter sadimo breskve pO vinogradih, zlasti po tistih, ki jih mislimo sčasoma opustiti. Tu bodo tudi žlahtne breskve gotovo uspevale, ker bodo deležne vseh tistih dobrot, ki jih uživa vinska trta. Seveda so možni tudi čisti breskovi nasadi, ki jih je pa treba gnojiti in obdelovati kakor vinograd. 2. Za breskov nasad je treba zemljo pripraviti. Kdor bo sadil v vino- STE VILKA 4. grad, med vrste trt, naj izkoplje kolikor mogoče široke jame. Za čist nasad moramo pa zemljo zrigolati vsaj 50 cm na globoko in jo obenem po-gnojiti. Zlasti je potrebna v zemlji poleg apna zaloga fosforne kisline (Tho-masova žlindra) in kalija. Dušik damo v dobro predelanem hlevskem gnoju. Taka priprava zemlje bi se morala izvršiti praviloma že v jeseni. Za sajenje bi morali imeti kompostno zemljo ali vsaj dobro pregnojeno vrtno prst. Zelo koristno je, ako moremo primešati zemlji, v katero bomo sadili, pre-sejane stare zidine ali drobnega cestnega prahu. Kdor je zemljo pripravil že v jeseni in ji dodal nekoliko Tho-masove žlindre in kalijeve soli, bo imel sedaj lahko in uspešno delo, 3. Sadimo breskve kolikor mogoče zarana spomladi, nikdar pa ne jeseni! Marec je za to najugodnejši čas. Pri sajenju breskev je upoštevati pred vsem vsa tista pravila, ki veljajo tudi za vse drugo sadno drevje. Poleg tega je pa pomniti še to, da moramo vrh breskve, kojo sadimo, prav na kratko obrezali Ko bi sadili neobrezane breskve, bi ali sploh nič ali pa zelo slabotno odgnale. Če jih pa pravilno obrežemo, bodo krepko pognale in se že prvo leto lepo razvile. Vse slabotne stranske vejice odreži-mo pri debelcu. Pustimo samo 4 do 5 krepkih poganjkov, ki jih pa tudi skrajšamo do polovice ali pa še bolj. Prav tako skrajšajmo srednjo voditeljico. Obrezuimo vedno .le z ^strim nožem, nikdar ne s škarjami. Rane na breskvah se ne zacelijo tako rade kakor na drevju pečkastega plemena. Visokodebelne breskve naj bi imele izpočetka tudi kol, zlasti če rasto na vetrovnem kraju. Pritličnim pa ni treba nikake opore. Zelo koristno je, ako zemljo okrog na novo posajene breskve pokrijemo z drobnim gnojem ali vsaj s smrekovimi vejami, da se ne more tako lahko izsušiti. 4. Glede nege na novo posajenih breskev* je pomniti posebno tole: Med letom skrbimo, da ostane kolobar v premeru 1 do 1 in pol metra okrog dreves vedno čist, t. j. brez plevela. Ako se pojavijo na listju uši, jih je treba na običajni način (s tobačnim izvlečkom in mazavim milom) takoj izpočetka zatreti. Ko bi se pokazala kodra na listih, nemudoma potrgajmo vse skodrano listje in ga sežgimo. V dobri in za breskve prikladni zemlji poženejo drevesa že prvo leto prav bohotno. Za nadaljnji razvoj je zelo potrebno, da jih večkrat, zlasti julija in avgusta pregledamo in izre-žemo vse pregoste poganjke in pa take, ki rasto na neprikladnih mestih. Obrezovanje breskev v poletni dobi med rastjo je mnogo bolj zdravo nego zimsko obrezovanje. Končno moramo opozoriti tudi še na to, da pod nobenim pogojem nikdar ne zalivajmo breskev z gnojnico. S preobilnimi du-šičastimi gnojili pospešujemo vse bolezni na breskvah, zlasti smoliko in pa gnilobo pri plodovih. H. * Kdor se hoče natančneje pouSIti o zasajanju in negi breskev, naj si kupi brošurico »Breskev in marelica«, ki jo dobi za 10 Din v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pomiadansko gnotenie Spomladni čas je tu. Treba je pripraviti zemljo za setev jarine, okopa-vin in drugih kultur. Kmet začne misliti, katere vrste gnojil bo rabil, da mu bo setev dobro uspevala, obenem pa tudi, katera izmed gnojil so mu najcenejša na razpolago. To je izredno važno vprašanje, ki ga treba posebno v današnjih težkih časih pravilno rešiti, če se posestnik hoče izkopati iz krize. Vsak poljedelec prav dob ro ve, da brez gnoja ni pridelka. Ne ve pa vsak, da čim manjši je pridelek, tem več stane kmeta. Zato nikar ne prenehati z gnojenjem, da ne bo že itak težki položaj kmetijskega gospodarstva še težji. Oglejmo si sedaj gnojila, ki so spomladi poljedelcu na izbiro. Najprej mu je skrbeti za domača gnojila: hlevski gnoj, gnojnica, kompost. Tisti kmet, ki ne skrbi dovolj za ta gnojila, pač pa kupuje umetna, zapravlja denar. Hlevski gnoj je najboljši domači gnoj, ker vsebuje vse rastlinske redilne snovi, razen tega pa še hrano za zemeljske bakterije. Zato se ne da popolnoma nadomestiti z nobenim umetnim gnojilom. Z njimi pa se da izpopolniti, ker sam ne vsebuje vseh redilnih snovi v zadostni mno-> žini. Da ga ohranimo v dobri kakovosti, ga je vsak dan spraviti iz hleva na gnojišče, tam stlačiti in držati ga vlažnega s polivanjem z gnojnico. Tako pravilno spravljen hlevski gnoj dobro dozori, postane črn in mazav, vležan, ker se v njem pripravijo vodo-tepne redilne snovi za rastline. Spomladi trosimo in podorjemo samo dobro uležan hlevski gnoj, da hitreje učinkuje na rast rastlin. Nič marij važna je g n o j n i c a , ki vsebuje obilo dušika in kalija. Zbiramo jo in hranimo v gnojničnih jamah, iz katerih jo spomladi razvažamo po travnikih. Tu nam najboljše in najhitreje učinkuje, ker ima redilne snovi že v vodi raztopljene in jih zato rastlinske korenine takoj vsrkajo. Veliko se je že storilo za zbiranje gnojnice in ni dobiti boljšega napredka željne ga kmeta, ki bi re imel gnojnične jame. Zal pa, da je še toliko nezavednih in starokopitnih posestnikov, ki se še danes ne morejo odločiti za nje in tako gre še mnogo, mnogo dragocene « gnojnice v potoke, jarke in sploh v izgubo. Koliko več krme bi dalo to gnojilo na travnikih in koliko boljše in več hrane bi naša mršava živina bila deležna, če bi se ž njim racijo-nelno ravnalo. Toda samo domača gnojila ne zadostujejo, če hočemo doseči najvišje pridelke in dobičkanosnost našega dela. Hlevski gnoj in gnojnica imata v splošnem dovolj dušika in kalija, manjkata jima pa fosforna kislina in apno. Da te redilne snovi nadomestimo, jemljemo fosforna umetna gnojila, kakor so superfosfat, To-masova žlindra in kostne moke. Fosforna umetna gnojila tvorijo pri žitih in sočivju obilo klenega, debelega zrnja, močnejšo slamo, da žito ne poleže, vplivajo na hitrejšo zoritev, pri travi in deteljah pospešujejo rast in pri drugih kulturah zboljšajo kakovost plodov. Še je čas gnojiti travnike in de-teljišča s Tomasovo žlindro (300 kg na 1 ha), katero gnojilo se je izkazalo pri nas kot najbolj učinkovito. Oves in jari ječmen pa dobi super fosfat (300 kg na ha), ker se hitreje topi, kmalu učinkuje in se izrabi do žetve. Da je učinek navedenih gnojil popolnejši, dodamo tem rastlinam še polovico gorenje množihe kalijeve soli, ki pomaga pri boljšem uspeva-nju kultur. Kali je tudi izredno važna re-dilna snov, ki vpliva posebno na tvorbo škroba in sladkorja, zato je potreben posebno okopavinam. K a -1 i j e v a sol, ki vsebuje 40 odstotkov kalija, je najboljše tozadevno gnojilo, zato ga tudi radi trosimo k krompirju, pesi, koruzi, korenju, repi, trtam in sadnemu drevju. Posebno bolj rahle zemlje potrebujejo to gnojilo, ker imajo same premalo takih rudnin. Kalijeve soli trosimo okrog 200—250 kg na hektar, če gnojimo navedene okopanine. Za travnike deteljišča, žita pa zadostuje 100 do 150 kg. Dušik je tista rastlinska hrana, ki pospešuje rast in zato je posebno potrebna mladim rastlinam. Brez dušika bi vsaka rastlina zakrnela, zato ga mora dobiti kot prvo hrano. Kar je mleko pri teletu, to je dušik pri mladi rastlini. Zato tudi vidimo sijajen učinek gnojenja travnikov ali žita spomladi z gnojnico, ki vsebuje raztopljeno dušičnato hrano. Ravno tako učinkuje tudi čilski soliter, ki ima dušičnato hrano v lahko topljivi obliki. Imamo sicer tudi druga gnojila, ki vsebujejo dušik kakor n. pr. apneni dušik, žvepleno kisli amanijak, rožena moka, ki pa vsa učinkujejo le bolj polagoma in le tedaj, če so pod-orana ali podkopana. Za spomladno gnojenje pa niso tako primerna, ker tedaj rabijo rastline takoj lahko dovzetne hrane, ki jim služi za rast. gnojnica in pa čilski soliter, ki se v vodi kaj hitro topi. Zato se po tem Tako hrano jim nudi samo dobra umetnem gnojlu tudi šibkejše rastli ne hitro opomorejo in dosežejo, celo prekosijo zdrave in krepke rastline. Preveč pa tega gnojila ne smemo trositi, ker bi n. pr. žita po njem prebujno rasla. Zadostuje 100 do 150 kilogramov na hektar. Koruza, krompir, pesa prenesejo nekaj več, do 250 kg. Vsekakor je najboljše, če gnojimo tistim rastlinam, ki jim ne moremo dati hlevskega gnoja, z vsemi tremi vrstami gnojil, ker se nam bo tedaj gnojenje še najbolj izplačalo. Marsikdo bo danes vprašal, je-li se mu izplača gnojenje z umetnimi gnojili pri tako nizkih cenah za pridelke. K temu je premisliti: Pridelovanje rastlin je tem dražje, čim manjši so pridelki, kajti na istem prostoru imamo skoro ravno tcliko dela in stroškov, če malo pridelamo ali veliko. Zato mora vsak poljedelec skušati, da pridela čim več, ker so mu tedaj pridelki pocenijo. — Pripomniti je tudi, da smo glede nizkih cen pridelkov dosegli dandanes najvišjo stopnjo. Vse kaže, da se bo obrnilo na boljše in da pojdejo cer.e polagoma kvišku. Za^o pri nas nikar ne zmanjšati pridelkov, ampak jih še zvišati. Nekateri ljudje delajo na svetu čudeže, dočim mnogi ne znajo drugega, kakor te čudeže občudovati. Pomagaj bližnjemu J30 svoji moči, toda varuj se, da sam nč padeš. * Česar nisi v svoji mladosti spravljal, kako boš našel v svoji starosti? Kaj pa je Kas? (Ivan Dornik.) Kas je mešano umetno gnojilo, ki je v ostalem delu naše države že zelo udomačemo, ter se je zadnje čase začelo širiti tudi pri nas. To gnojilo je mešanica superfosfata, kalijeve soli in amonsulfata ter vsebuje 8 % fosforne kisline, 8% kalija in 2—4% dušika. Dandanes, ko smo na podlagi neštetih tozadevnih poskusov že prepričani, da je pravilno edino polno gnojenje z vsemi hranilnimi snovmi, se udomaču-jejo vedno bolj mešana umetna gnojila. Izgovor, da pridejo posamezna umetna gnojila ceneje, tudi več ne drži, ker je cena Kas-u tako nizka, da nakup posameznih umetnih gnojil ne pride prav nič ceneje. Velika prednost mešanih gnojil pa je tudi v tem, da vsebujejo vse hranilne snovi že v primernem razmerju ter so posamezna gnojila med seboj tako temeljito in enakomerno pomešana, kakor bi jih bilo doma nemogoče pomešati. Velika prednost Kas-a pa je v tem, da se lahko trosi pred setvijo, pri setvi in tudi po setvi kot naglavno gnojenje, ker ne spali niti mlade klice niti bilke, kakor se to često dogaja pri nekaterih drugih umetnih gnojilih. Kas se Izvrstno obnese na polju in travnikih, nenadkriljiv je pa zlasti pri okopavinah. To dokazujejo nesporno razni poskusi s tem gnojilom pri nas v lanskem letu. Tako je n. pr. g. E. Petriček v Liscah preizkusil Kas na krompirju ter dobil na s Kas-om po-hektaru več kaKor pa na negnojeni; gnojeni parceli 6° ofotov krompirja po hektaru več kakor pa na negnojeni; razven tega pa je bil krompir iz Kas-om grojene parcele tudi mnogo bolj enakomeren, zdrav ter boljšega okusa. Preizkusil je to gnojilo tudi pri ovsu in dobil na s Kas-om gnojeni parceli 400 kg ovsa in 14 stotov slame po hektaru več kakor pa na. negnojeni. G .O. Wars-berg v Šmarfnem o. P. pa je preizkusil Kas na travniku ter dobil na s Kas-om pognojeni parceli 70 stotov sena in ota- ve po hektaru več kakor pa na negnojeni; razven tega pa je imel na pognojeni parceli tudi še izdatno tretjo košnjo, katero pa je porabil za zeleno krmo. Enako dobre uspehe s Kas-om so imeli tudi drugi kmetovalci, ki so preizkusili to gnojilo. Kas-a trosimo na 1 ha 500 kg ali na 1 oral 300 kg, če nismo gnojili njč s hlevskim gnojem; ako pa grfojimo tudi s hlevskim gnojem, trosimo Kas-a polovico manj. Cena Kas-u je izredno niika ter znaša le 130 Din za 100 kg. Kakor preje navedeni poskusi dokazujejo, se torej gnojenje s Kas-om izplača ter se nam za to gnojilo izplačani denar v obilnejših in kakovostno boljših pridelkih najmanj 5—10 krat povrne. O izredno visoki rentabilnosti tega gnojila torej ne more biti nobenega dvoma. Ker je zadnje čase povpraševanje po tem gnojilu tudi pri nas vedno večje, ga ima sedaj v zalogi tudi Kmetijska družba v svojih skladiščih ter ga prodaja po preje navedeni ceni. Brez dvoma bodo tudi pri nas kmetovalci pridno posegali po tem odličnem gnojilu ter bo Kas v kratkem tudi pri nas splošno razširjen in udomačen. Sicer se danes često čuje naziranje, da se umetna gnojila več ne izplačajo, toda, kakor nam gornji poskusi dokazujejo, se Kas tudi pri dan?šn'ih slabih cenah kmeti;skih pridelkov še vedno bogato izplača. R zoored licencovanja bikov za srez Kranj. V ponedeljek 4. maja ob 8. zjutraj v Poljanah (na sejmišču) za občini Javorje in Poljane; ob 10. zjutraj v Ho-tavljah (na križpotju) za občini Trata in Oslica; ob 11. zjutraj v Trebi ji (pri Kovaču) za občini Trata in Oslica; ob 1. popoldne na Fužinah (pred gostilno) za občino Cslica. — V torek 5. maja: ob 9. zjutraj v Škofji Loki (na sejmišču) za občine Stara Loka, Škofja Loka, Zmi-nec in Sora. — V sredo 6. maja: ob 8. zjutraj v Selcih (pred gostilno) »Frti-či«) za občini Selca in Železniki; ob pol 12. zjutraj v Pcdrcštu za občino Sorica. — V četrtek 7. maja: ob 7. zjut- raj v Prašah (pri Vrhuncu) za občino Mavčiče; ob 9. zjutraj pri Sv. Valburgi (pred Jcškovo gostilno) za občini Smlednik in Voglje; ob 11. zjutraj v Cerkljah (na živinskem trgu) za občino Cerklje; ob 13. v Lužah (na Barleto-vem dvorišču) za občini Šenčur in Ve-lesovo; ob 16. v Preddvoru (pred Križ-narjevo gostilno) za občino Preddvor. — V petek 8. maja: ob 8. zjutraj v Kranju (na živinskem trgu) za občine Hrastje, Kranj, Stražišče, Sv. Jošt, Pre-doslje in Naklo. — V soboto 9. maja: ob pol 10 v Tržiču (na Pristavi pri Primožiču) za občine Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina, Križe in Tržič. — V Sredo 13. maja: ob 9. zjutraj v Z g. Kckri (Povšnar) za občino Preddvor; J ob 10. zjutraj na Zg. Jezerskem (pred ■ Kazino) za občino Jezersko. Obisk teh licencovanj se priporoča I vsem živinorejcem, ki se zanimajo za ■ gorenjsko pincgavsko pasmo, zlasti pa ■ živinorejskim zadrugam, ker bo na li-lcencovanjih prilika za nakup dobrih lbikov, a tudi za medsebojno spozna-Ivanie in stike med bikorejci. IŽzdr. Hugon Turk: Kužne bolezni ■Katere živalske kužne bolezni molimo prijaviti ali naznaniti oblasti. I Zakon o odvračanju in zatiranju liivalskih kužnih bolezni iz 1. 1928, ■eljaven za vso našo državo, navaja |i 61. 2. imenoma vse one nalezljive 'liivalske bolezni, katere se morajo »aznaniti oblasti (dolžnost prijave), Iv to so: I 1. slinavka in parkljevka (kužna ■olezen v gobcu in na parkljih); I 2, vranični prisad (črmnica); I 3. šuštavec (šumeči prisad); I 4. gnilobna mrzlica (haemor. sep-Skemija) pri divjačini in govedi; I 5. steklina (steklost); I 6. smrkavost; I 7. ovčje osepnice; 1 8. garjavost kopitarjev, ovac in I 9. sramna kuga konj; 10. mehurčasti izpuščaj konj in govede; 11. svinjska kuga in gnilobna mrz lica (septikemija) svinj; 12. rdečica svinj; 13. pljučna kuga govedi; 14. goveja kuga; 15. perutninska kolera in kokošja kuga; 16. goveja tuberkuloza v onih oblikah, ki se označijo s posebnim pravilnikom (uredbi); 17. kužne bolezni pri čebelah, ribah, rakih in domačih zajcih, ki se označijo (določijo) s posebnim pravilnikom. Če se pojavi ali prikaže katera izmed sedaj navedenih bolezni ali če se pojavijo znaki, zbujajoči po navodilih, ki jih izda minister za poljedelstvo in vode, sum take kužne bolezni, ali če pogine žival, ki je sumna take bolezni, mora se takoj naznaniti ali prijaviti pristojni oblasti, t. j. županu dotične občine ali njegovemu krajevnemu poverjeniku (namestniku), slednji mora priobčiti (naznaniti) prijavo nemudoma svojemu županu. Kdo pa je po zakonu dolžan naznaniti ali prija- iti izbruh ali utemeljen sum navedenih živalskih bolezni? Tozadevno govore členi 34., 35 , 36. in 37. začetkom označenega našega zakona in pravijo, pravilno dolžnost imajo najprvo lastniki dotične živali, potem vsi oni, ki uporabljajo posestvo kot lastnikovi namestniki, dalje tudi čuvarji živine in vsakdo, ki mu je poverjeno (izročeno) nadzorstvo nad živino. Vse te osebe so pa oproščene tega prijavljanja glede onih živali, ki jih zdravi živinezdravnik (dipl. veterinar), kateri prevzame z zdravljenjem živali tudi vse nadaljnje dolžnosti. Vse osebe, ki imajo dolžnost prijave, morajo v smislu zakona poznati znake (pojave) gori navedenih živalskih kužni bolezni, zato se prizadeti ne morejo izgovarjati, da kot neizuče-ni ljudje ne poznajo bolezni; tak izgovor jih ne izgovarja pred kazenskimi posledicami, če so zamolčali ali prikrili kužne slučaje teh bolezni. Radi tega in radi boljšega odvračanja in hitrejšega zatiranja živalskih kužnih bolezni morajo vsi, katere zadeva prijavilna dolžnost in v splošno korist tudi drugi, dobro poznati popis teh, za živinorejo in narodno gospodarstvo tako silno nevarnih nalezljivih živalskih bolezni. Pleskanje oken, vrat in pohištva Stara okna in vrata, ki so že iz gubila barvo, kaj lahko simi na novo prepleskamo. Zato jih moramo prej pravočasno poribati z milom in peskom ter splakniti z vodo, da so čista. Posebno je gledati na to, da odstranimo vso staro barvo, ki se je odločila od lesa. To napravimo najlažje z ostro krtačo ali s steklenim ali peščenim papirjem št. 1. Tudi na mesta, kjer je kit, ki drži šipe, odpadel, nanesemo svežega in taka mesta lepo popravimo. Najprvo pleskamo z oljnato barvo, in šele ko se je ta docela posušila, nanesemo nanjo še emajlno barvo. Za zunanjo stran oken je pa priporočljivo, da vzamemo poseben lak, ki je veliko bolj odporen proti vremenu. Med pleskanjem varujemo stene okrog oken in vrat, pa tudi šipe, tako da polagamo nanje kos lepenke. Prestavljanje lepenke precej zamuja, zato pri šipah lahko to opustimo in vlečemo tudi po steklu. Ko pa se je barva posušila, tedaj jo hitro in z lahkoto odstranimo s starim rezilom za britje. Če na ta način odstranjujemo barvo, se zamudimo manj, kakor pa s prekladanjem lepenke. Stare britvice vedno dobro porabimo za vsakovrstno snaženje šip, zrcai in marmornatih plošč. Pri pleskanju pohištva pa postopamo takole: Vse, kar mislimo pleskati, najprej skrbno poribamo. Furnirane ali lakirane ploskve pa s peščenim papirjem zdrgnemo, da se barva hrapave ploskve raje prime. Slabo, staro prevleko odstranimo z lugom. Lug nanesemo s čopičem, pustimo na njej 10 minut, potem pa barvo odpraskamo. Nato les še umijemo z razredčenim špiritom in pustimo dodobra posušiti. Najprvo pre-vlečemo tako pripravljeno pohištvo z oljnato barvo. Ko je ta suha, obriba-mo vse, kar ni gladkega, s peščenim papirjem in to, kar smo odstrgali, pometemo s čopičem za prah, posebno pa očistimo vse kotičke. Šele potem barvamo z emajlno barvo. Za pleskanje rabimo približno: za eno kuhinjsko pohištvo 1 in pol do 2 kg, za štiri okna 1 kg, za eno vrtno pohištvo 1 kg, za eno leseno utico 4 do 5 kg, za lesen plot, visok 1.25 m in dolg 20 m, pa 5 do 8 kg osnovne oljnate barve in ravno toliko emailne. Š. H. Denar. g Uradni tečaji za marec. Fi-j nančni minister je za ma.ee določil] naslednje tečaje inozemskih valut, po katerih se izvedejo vsa državna plačila: 1 angleški funt 276 Din, 1 egiptovski funt 283 Din, 1 turška lira 249 dinarjev, 1 napoleondor 218 60 D