128. številka Trst, v torek 10. junija 1902. Tečaj XXVII „Ediaoat" Izh •■klal aa 4aa. ruoa aadal} la pr i^-ikiv. ob 4. ari tvečet. Itrtiilii liti«: tt celo leto........ M kioa • t pol let« ......... 11 „ r t ^trt let« • € n z* ti mesec........ S krosi ■ aroMno )a plačevat) napraj. Ha na-- .*ba br&t prlloiacc naročnine aprava ae o«Jrx _ Pe to h« tarnata v Trsta te prodajajo po-uo.'iot Številke po S atotink (3 aec.i; -rt« Tnta pa po 8 atotink (4 avč.) Telefoa itv. H7ti. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti j« Oflaii M raiaaaio po vrstah v petitu. Za »eč-kratao aaročilo ■ primernim popui.tom Povlaaa, osmrtnice In javne zahvalo do ■ail oglaai Itd. ae računajo po pogodbe VrJ dopis) naj te pošiljajo arelilltu Nefraakovani dopisi ae ne sprajemajo Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije In oglasa apra-'ini apravnlfltv«. Naročnino in oglas« J» plačevati loco Trat. . Lredalltfo la tlakama ae nahajat« v ■lici Carintia Itv. 12. CpraTalitva, 1« sprejemanje tnaeratof * ulici Moli« pleooio Uv. 3, II. natiHir. I istatelj in odgovorni urednik Ffll Gednik Laatn.k koneorcij liata Edinost" Natisnila tlakama kensorctja lista „Edinost,, v Trst Nemška zvestoba. Ni ga danes nemškega proizvoda, s katerih* bi se ta herrn- in edelvolk tako ponašal, kakor se svojo »zvestobo«; ni ga artikelna, s katerim bi Nemci silili tako v svet, kakor silijo se svojo namišljeno »nemško zvestobo«. Tudi nemški cesar Viljelm je razpečaval te dni v svojem proslulem govoru v Marienburgu to nemško zvestobo v debelih merah. Kakor iz kake ouverture zopet in zopet zveni vodilni motiv opere, tako so i« govora Viljelmovega hreščali akordi o nemški zvestobi... Kaj, ko bi danes poiskali par dejstev, po katerih bi mogli to nemško zvestobo oceniti po nje pravi in resnični vrednosti ? ! Zgodovina iz bližnje in daljnje minolosti nam nudi izgledov, ki nam ilustrujejo nemško zvestobo in jo kažejo v kaj čudni luči- Ni nan treba segati dalje v minolost. Še romajo Nemci na grob Bismarekov. Spomini na njegovo delovanje bo še sveži. In Bismarck je uzor Nemcem; po njegovih izgledih je uravnsna dandanašnja politika nemška, oficijelna in neoficijelna!V Bismarcku vidijo Nemci popolnega nemškega Človeka — brez pomanjkljivosti, brez madeža in graje..J A narod Nemcev se ne ravna le po izgledih Bismarcka in ne uravnava le svoje politike po konceptih pokojnega železnega kancelarja, ampak hoče tudi dosezati vse to, kar je hotel dosezati Bismarck. Jn kateri so tisti »hoch-ziele« nemške politike ? To je ravno glavni moment, da se s silno propagando od zdolej pokriva tudi oficijelna, državna politika Nemčije, da prva dobiva od druge cek> impulze, vzpodbujanja, moralne in — zveneče podpore. Najnoveji govor Viljelma II. kaže.... ne, nočemo prehitevati stvari. Povdariti «mo hoteli namreč, da je narod Nemcev VBprejel konečne cilje Bisntar-ckove kakor svojo veliko zgodovinsko poslanstvo... ! Bismarck je uzor, poosebljenje nemškega patrijotizma ; v njegovem spominu vidijo združene in poosebljene vse tiste čednosti, ki delajo iz Nemcev bajć najplemenitiji narod — narod, ki je predestinirao, da gospoduje svetu : herrn- und edelvolk ! Bismarck je poosebljena torej tudi tista n e a -> k a zvestoba, kateri je Viljelm II. te dni v Marienburgu prižigal toliko kadila. P O D L I 8 T E K. 19 MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Josip Erjren Tomie; prevedel Radi. Prvi del. II. G roti ca obrne oči nejevoljno proti strani, kjer sta nedela zaročenca, in izusti kakor iz mrtvega srca jedva slišno: »Bilo srečno!« Artur in Ela sta vstala s svojih sedežev in rekla zaročencema: »Častitamo!« Za njiju ni bila ta vest nova ; ona Bta izvedela za to zaroko že v Borkovcu. Le Melita je ostala na svojem mestu. S prekri zanima rokama in z gornjim telesom naslonjena na naslon stolice je uprla svoj satirični, hudobni pogled v Ljubico, katera je od *'Ie tega pogleda zadrhtela po vsem telesu. Uboga deklica se ni več upala srečati s temi očmi. »Za Boga, zakaj me take hudobno gleda . . . Saj jej nisem nikdar nič zalega storila . . . Mene je strah pred njo !« je govorila Ljubica sama pri sebi vsa prestrašena in vedno bliže, a oprezno pomikala svojo Btolico k mačehi, dokler n; prišla v dotiko žnjo. Tedaj je ovila polagoma svojo roko okoli njene in se priklonila k njej, kolikor je le mogla. Najnoveja zgodvina, zgodovina teh zadnjih decenijev pa pripoveduje čudne zgodl»e o tej proslavljeni nemški zvestobi. In to niBO pravljice, to niso podtikanja, to so suha, neoporečna zgodovinska dejstva. Zgodovina priprav za dogodke leta 1866 j e zgodovina nemške nezvestobe. In te priprave je vodil uzor nemške zvestobe : veliki Bismarck ! Vodil pa tako pro-računjeno in zavratno, da je malo primerov temu v zgodovini. Kakor prijatelje, sobojevnike in zaveznike je zvabil leta 1864. Avstrijce — na kopnem pod Gablenzom, na morju pod nesmrtnim Tegethoffam — proti mali Danski ne le v to, da bi Danski ugrabil Schles\vig-Holstein, ampak'z drugim in menda glavnim namenom, da se iz vojne leta 1864. izcimi preporno vprašanje med sobojevniki, oziroma da dobi pretvezo za uresničenje bvo-jega glavnega načrta: da iztisne Avstrijo iz nemškega bunda in da Prusija postane pred-njačica nemškim državam. T o je imelo biti v podstavo in začetek veliko-nemški politiki. Tisti politiki, katere uplive opazujemo že v Carigradu in v Mali Aziji, na Balkanu in — v Trstu ! Tiste velikonemške politike, kateri v prilog je že Bismarck hotel izmamiti Avstrijo, da bi jej dala naš miljski zaliv v najem — če se ne motimo, za 99 let! A to bi bil začetek koncu za našo državo, kajti razumnikom ne treba praviti, kaj je to jedno Btoletje nemške infiltracije.....! In Bismarck je računal dobro, točno: skoio je prišlo leta 1860. Žrtve v a v -stro-pruski-danski vojni leta 1864 in potoki prelite avstrijske krvi v letu 1866 pri Kraljevem Gradeu in Trutnovu, pri C u 8 t o z z i in pod Visom so priče o nemški zvestobi. Pojmo nekoliko dalje. Rase iz leta 1866 so zacelile nekoliko. V narodih pa ni ugasnil spomin na — nemško zvestobo. In ne ugasne nikdar! Ker pa je že tradicija avstrijske politike taka, da kolikor le možno malo upošteva eutstvovanja narodov, je oficijelna po litika monarhije rada pozabila, čeBar narodi ne morejo pozabiti, je rada pozabila, čevar ne bi smela, če že ne radi nesreče, v katero jo je proraČnjeno pahnila zavratnost, in če že ne radi potokov prelite krvi in globoko prizadetih jej gospodarskih ran : pa radi pogo- jev za ekziatenco lastnih narodov, ker je to, kar se je godilo leta 1866, bilo v začetek nemški politiki v velikem zlogu: politiki, ki je postala v akutno in permanentno nevarnost za obstanek narodov Avstrije. Ali — kakor rečeno — avstrijska oficijelna politika ne računa rada s tem, kar se godi in kar — boli v duši narodov. Narodi niso pozabili, pač pa se je oficijelna politika zavezala ž njimi, ki bo leta 1866 uprizorili proti njej sami dogodke, ki tvorijo najtemnejo stran zgodovine njihove. Postali smo, oficijelno, potom premodre diplomacije, zavezniki iste Nemčije, katere usodo je določalo isto poosebljenje vseh nemških čednosti, torej tudi nemške zvestobe, ki je zabeleženo v zgodovini pod imenom Bismarcka.....! A tudi sedaj, s prija- | telji in zavezniki, je ostala sebi zvesta tista j nemška »zvestoba«, ki nas je leta 1864 zvabila v Schles\vig-Holstein in s tem zavela v krvavi ples od leta 1866 ! ! Avstro - ogerska | monarhija je bila torej že v zvezi z Nemčijo, ( v zvezi, ki zahteva od te monarhije velikan-; skih žrtev, a kancelarja iste Nemčije, uzora ; nemške zvestobe, ni ta zvestoba in zavezniška 1 vest nič ovirala, daje ob enem za hrbtom svoje avstrijske zaveznice sklenil pogodbo z isto R u -; s i j o, proti kateri je bila naperjena — n emško-a vstrij ska zveza, pogodbo, ki bi se bila mogla eventuelno obrniti proti Avstriji, torej proti državi, s kateroje bila Nemčija v zvezi! To kriči. Takaje tista nemška zvestoba!! Sedaj pa poaezimo nekoliko desetletij bolj nazaj v začetke 19. stoletja, ko so se izvršili znameniti zgodovinski dogodki, ki stopajo prod oči ravno sedaj, ko je začela Nemčija neusmiljen uničevalen boj proti svojim lastnim podanikom, ki so leta 1815 pripadli k pruski državi. Ti dogodki imajo torej te dni Bvojo popolno aktuvalnost in so — kakor pokažemo takoj — v kričečo ilustracijo..... nemške zvestobe ! Leta 1815. (3. maja) torej je bila med Rusijo in Prusijo sklenjena pogodba, po kateri je pokrajina Poznanj pripadla pruski državi pod imenom »veliko vojvodstvo Po-zoanjsko«. Sedaj pa čujmo, kako je določal člen 3. rečene pogodbe! Baronica je poznala dušo svoje pohčer-jenke in znala je, da ona ni storila tega brez razloga. Pogledata je z ostrim pogledom Me-lito in bilo jej je vse jasno. »Kača !« si je mislila sama pri sebi in začela s svojo roko nežno gladiti malo, fino roko svoje pokčerjenke, kakor da jej želi reči: »Ne boj se, dete, jaz sem pri tebi!« Ljubica kakor da jo je umela, ker je isti hip prijela roko svoje mačehe in jo poljubila. Kakor da se jej gnjnsi ta prizor, je Melita z močno kretnjo glave obrnila svoj obraz na drugo stran in nekaj zašepetala, česar pa ni bilo možno umeti. Baronica je pogledala Altreda, ki je ves čas sedel pri Ljubici kakor kos ledu, gledaje pred se. Sede nasproti Meliti, ni se upal niti govoriti z Ljubico, niti ni imel moči, da bi pogledal Meliti v obraz. Stal je ves pod utiskom njene oblasti. Baronica ga je motrila en hip in tedaj zlovoljno obrnila obraz od njega. »Še ves je njen!« je rekla baronica sama pri sebi. »Ali tudi temu napravim konec!« Ko se vrne domov, pokliče Alfreda na red radi njegovega današnjega vedenja. Pokara ga, kolikor ostreje more, in objasni ma, da je Melita zgubljeno bitje zanj, na katero mu ni treba misliti. Ali se .nora po- polnoma udati zaročenki, ali pa se odreči, pa bilo v zadnjem hipu . . . No, do tega zadnjega najbrže ne pride. Baronici je postalo neznosno v tej družbi, v kateri ni bilo duševne harmonije, ni toplote v občevanju. Vstala je nenadoma in se priporočila. Odhod je bil še hladnejši, nego je bil pozdrav ob prihodu. Grofica je bila vsa zlomljena pod bremenom težkih in črnih misli, katere so se je lotile radi pogovora z baronico, a Melita se je hotć izkazovala s svojo mrzlo zunanjostjo, katere nisti mogli prikriti ni Elina ni Arturova prisrčnost. Baronici je bil ta obisk jako neugoden, in še dolgo potem ae ga je spominjala. Bila je že noč, ko se je baronica s svojimi povrnila domov. Dospevši v svojo sobo, je dala poklicati Alfreda, s katerim ee je še precej dolgo pogovarjala ob zaprtih vratih in na štiri oči. Baronica je govorila jezno, tu in tam razdraženo, dočim so ae iz Alfre-dovih ust čule le posamične besede, ki so zvenele kakor prošnja ali izvijanje. Bil je ves poražen, ko je del iz baroničine sobe. Šel je takoj počivat v svojo sobo, ali sen mu ni legal na o5i. Bilo mu je težko na duši. V Deli-dvoru je slišal gorke Melitine besede, katera mu je očitala nekavalirsko postopanje napram njej, a on jej ni mogel, jej ni smel povedati pravega razloga; tukaj Določeno je: »Poljakom, ki so podaniki pogodbo sklepajočima vlastima, je podeliti naprave, ki bodozagotovljale ohranitev njihove narodnosti, po formah državljanskega obstajanja, kakor jih bo smatrala primernimi-vsaka vlada, kateri pripadajo.« In to zagotovilo je potrdil in podpisal tudi kralj Pruski Viljelm III. z ratificijsko listino k rečeni pogodbi! Ta listina je dato-vana od dne 9. maja 1815. Viljelm kralj pruski je izjavil v tej listini: »Mi smo, ko smo to pogodbo in nje določila prečitali in premislili, naši: nje vsebino odgovarjajočo naši volji, torej jo tudi vsprejeli, potrdili in ratificiral;, ter- obljubili se svojo kraljevo besedo, da storimo, da se bo ista natančno in zvesto spolnjevala « !! • Isti kralj je dne 15. maja 1815. izdal patent do prebivalcev Poznanja, v katerem je rečeno; »Tudi vi ste dobili svojo domovino in žnjo dokaz mojega spoštovanja za našo udanost. Vi ste utelesjeni moji monarhiji, ne da bi morali zatajevati svojo narodnost. Vaš jezik naj se bo rabil poleg nemškega na vseh javnih razpravah. Moj iz vas porojeni namestnik bo rezidiral med vami.« Tako govore zgodovinski dokumenti, ratificirani po slovesni obljubi kraljevi in veljavni za vedno ! Tako je obljubila beseda s prestola doli. In taka beseda bi morala imeti veljavo prisege. Prisege pa ne prelomlja nikdo, ki ima čut zvestobe v svojem srcu. A Bedaj primerjajmo določila državne pogodbe ed leta 1815, primerjajmo slovesno dano besedo Hohenzollernca z dogodki v Vrešenu, z vso politiko Prusije, zah-tevajočo milijone za uničenje istih Poljakov, katerim sta država in prestol s prisego zagotovila narodni obstanek in spoštovanje njihovega jezika, in primerjajmo patent Hehenzol-lernca kralja Viljelma III. od 15. maja 1815 z govorom Viljelma II., sedaj vladajočega Hohenzollernca s tem bojnim klicem proti istim Poljakom.... To bo zgodovinska dejstva, ki v paraleli se sedanjimi dogodki dajejo komentar k govoru Viljelma II. v Marienburgu. Takaje nemška zvestoba!! zopet jc moral potrpežljivo prenašati ostra očitanja svoje tete, katera je dobro videla VBe in presojala istinito. »Kriv sem, da, kriv sem!« je govoril sam s seboj, podprši z roko mračno glavo. »Ali kaj zahteva od mene ? . . . Da jo pozabim ! . . . Pa jo, a ne tako hitro, ne črez noč . . . Ona se je že vkoreninila v moje srce . . . C1e jo poskušam iztrgati, če povle-čem, me boli . . . Zdi se mi, da mi srce. poka, da mi krvavi . . . Mislil sem, da lahko prenesem srečanje z njo, ali ni mi bilo lahko.. Ne morem se otresti njene oblasti, če je ona blizu, če jo gledam in poslušam . . . Zato bom bežal pred njo; udati se moram, in s časom zbledi njena slika v mojem srcu, a njen glas zgubi za-me sirensko moč.« Alfred se je iskreno izpovedal sam sebi in si delal sklepe za bodoče življenje. Bilo mu je žal za Ljubico . . . Videl je dobro, kako nemilo, skoro okrutno postopa Melita z njim, in s tem se mu je ona zamerila. Začel je že verovati, da v njej ni lepe, plemenite duše . .. Za trdno se je odločil, da se bo odslej vedel popolnoma drugači napram Ljubici, in tako bo z njim tudi teta zadovoljna. Res, deklica mu je jako simpatična, a z neprestanim občevanjem in bližjim spoznavanjem pride tudi ljubezen, le da pogine ona prva v srcu . . . (Pride še.) * Politični pregled. V Trsta, 10. junija 1902. Is avstrijske delegacije. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Del. W a a i i I k o je v nadaljevanja razprave o vojnem proračunu konstatira], da se je mornarici od vseh strani in ludi od upozieijonelnih govornikov izreklo priznanje. Govornik je hvalil vedenje moštva in Častnikov o priliki kitajske ekspedicije ter je z zadoščenjem pozdravil izjavo poveljnika mornarice, da je ista pripravljena povspeševati našo eksportno trgovino. Kakor prejšnji go vornik del. Vukovic je tudi del. \Vaasilko izrekel m°nenje, da se za vojno mornarico še vedno premalo stori. Govornik je povdarjal, da, če tudi se moramo sedaj zadovoljevati s tem, da so naše vojne ladije samo za obrambo obali, vendar upa, da s časom nastopijo ugodnejše gospodarske razmere, ki bode omogočale primeren razvoj mornarice. Govornik je menil, da bi se v slučaju znatnega pomnoženja vojne mornarice morale zgraditi nove vojne luke na dalmatinski obali, kar bi bilo velike koristi za gospodarsko stanja te dežele. Govornik je priporočal ustanovitev ministerstva za mornarieo, ki bi bilo v stanu nekoliko bolj skrbeti za razvoj mornarice, nego se je skrbelo do sedaj. Del. dr. K i n d e r m a n n je priporočal, naj bi se jednoletnim dobrovoljcem v mornarici za dosego čaBtniške stopinje dovo- načrt postale ugodneje. lile iste ugodnosti, katere imajo jednoletni Druga okolnost, na katero se opirajo dobrovoljci v vojski. nade krogov, ki se sučejo okolo vladine osi, Del. dr. C o n c i je izjavil, da je nje- bi bila ta, da je seja zbornice poslancev na-gova stranka glasovala proti rednemu prora- povedana že za danes popoludne, dočim se čunu vojnega ministerstva, da d-S izraza je mislilo, da bo prva seja še le jutri, v sredo, svoji nevolji, ker vojni minister ni u pošte val Tudi po »drugih okolnostih« da »se sklepa«, želj in pritožb laških poslancev; ako bo tako' da je razpoloženje za rešenje večkrat ome-ministrovo postopanje nadaljevalo, zavzamejo »jene predloge ugodneje in da je zlomljen Italijani še ostrejše opozicijonalno stališče, tudi odpor proti pogodbi podunavske paro-Ker uprava vojne mornarice ne nudi vzro- plovne družbe. To da so dosegla nova pokov za pritožbe, je govornik i?javil, da bo svetovanja Kbrberjeva z voditelji Cehov. — glasoval za proračun mornarice. Čehi da mislijo odnehati izlasti zato, ker se Odgovarjaje na razna izvajanja predgo- v za k. načrt o davku na vozne listke vsprejme vernikov opravičeval je poveljnik vojne mor- en paragraf, ki precizira svrhe, za katere Grcf Goluchotvaki je na to v imenu cesarja in skupne vlade zahvalil delegacijo na požrtvovalnem delo. Nato je predsednik dr. Baernreither zahvalil delegacijo na vspe-šnem delovanju in vlado, ki je šla delegaciji na roke, ter pozval delegate, da vskliknejo trikratai »Živjo!« cesarju. Ko je še grof Scbonborn zahvalil predsednika za objektivno vodstvo razprav, je predsednik zaključil sejo in zasedanje dele g a e i j. O položaj«. Nekoliko se jasni, ali vsaj nemškim listom, prijateljem g. Korberja, se dozdeva, da postaja nekoliko svetleje in da je parlamentarno obzorje prijazneje. Menijo, da se je češki oblak, navstal iz .predloge o davku na vozne listke, jel nekoliko razmikati. Izlasti na dve okolnosti opirajo astronomi in vremenski proroki gosp. Korberja svoje dobre nade. Prva okolnost bi bila, da je načelnik češkega kluba, dr. Paeak, sklical telegra-fično ta klub v Budimpešto, da se še enkrat porazgovore o taktiki glede na rečeni zakoniki načrt. Iz tega sklepajo, da je v češkem klubu začela prevladovati struja, ki hoče dopustiti razpravo zakonskega načrta za davek na vozne listke in ki nočejo iz tega povoda začeti z obstrukcijo. Dosledno sklepajo torej, da se je položaj v parlamentu zboljšal ter da so šanse za rečen' zakonski vojujoče Bure proklamacijo, v kateri jih zahvaljujeta za dokaze junaštva in za največe irtve, ki so jih doprinesli za domovino. Na to jih pozivljeta, naj se prilagodijo novim razmeram in naj se vedejo spoštljivo nasproti novi vladi. Nadalje naznanjeta v proklaciji,' da zastopniki obeh držav izvole posebno komisijo, ki bo skrbela za razdeljevanje podpor zaostalim po žrtvah vojne rn izrekata svoje sočutje vsem onim, ki so tekom vojne izgubili svoje drage. Istotako izrekata svojo hvaležnost tudi ženam in otrokom, ki so dopri-našali toliko in tako velike žrtve. »Sedaj, ko je sklenjen mir« — nadaljuje proklamacija — »če tudi ne pod pogoji, ka-koršne suio želeli, moramo zatreti v nas vsa nasprotna čutstva, da bomo mogli z jasnim umom »praviti se na zdravljenje ran, ki nam jih je zadala dolga vojna. Bila je junaška naša borba, katero je burski narod vodil skozi 2 in pol leta na tako junaški način, da nima primere v zgodovini«. Proklamacija poživlja na to Bure na složno in energično delovanje za narodno blaginjo ter jih roti, naj pozabijo na žaljenja, da bo tako mogoče ozdraviti globoke rane. Ob tej priliki omenjamo angležkega vira, da so vse koncesijah, katere da so' se Burom, popolnoma izmišljenje. iz brzojavko vesti o tajnih baje dovolile narice. baron S p a u n, svoje postopanje za je porabiti dohodke od tega davka. časa štrajka Lio vdov ih k u rilcev, ob kateri priliki je on dovolil, da so se štrajkujoci ki« rilci na nekih parnikih nadomestili s kurilci vojne mornarice in je rekel, da se je Mej tem pa, ko se je — če budimpeštanska poročila ne govore le vladnih želja — češki oblak jel razmikati, pa se od druge strani obzoria zbira drug oblak. In to moralo to storiti radi javnih interesov, da se je tem neprijetneje, ker se ta oblak zbira na ni pretrgala poštna zveza. Omenjal je, da ae mestu obzorja, odkoder je do novejih časov število gojencev za vojno mornarico na reški vedno Bijalo zlato solnce na vladno politiko, akademiji pomnoži polagoma od 130 na 170. Menimo Poljake. Saj ni bilo dvomiti, da Govornik je nadalje omenjal, da mornarica, dejstvo, da je cesar Viljelm pred vsem sve-žalibog, ne more posluževati se izključno odobril bakatistiško postopanje proti Po- domačega premoga, ker je isti predrag radi lj®k°m, ne ostane brez utiša na druge izven-dolzega prevažanja po železnici. Glede na- nemške Poljake in da govor cesarja Viljelma kupovanja materijala za gradnjo ladij je v Marienburgu spravi v zadrego tudi du-zagotovil m nister, da so izdane stroge na- uajske vladne kroge. In tudi to je zna-redbe, da »e ničesar ne sme Nakupiti v ino- čilno za nemško zavezniško zvestobo, da kar nič ne pošteva narodnostnih razmer, s katerimi se v Avstriji mora računati. Po zasedanju delegacij v tržaškem Je line^ biti sklican tudi deželni zbor Galiski. Sedaj pa brzojavljajo iz Budimpešte, da se zemstvu, kar je mogoče dobiti v naši državi. Tudi inženjerji vojne mornarice, ki nadzorujejo dela za vojno mornarico tehničnem zavodu, imajo nalog, da pazijo na vestno izvrševanje omenjene naredbe. Baron vlada b°ji sklicati ta deželni zbor, ker se boji, Spaun je izrazil prepričanje, da se v ida bI ra°gl° Priti v teJ do demon- kratkem močno razširi znanje »traeije proti Nemčiji in Nemcem. Vsakako . hrvatske g ajezika m e d m o r n n- nam -aže t0 v Jako 5udnilug< zavezniške raz- j ker se j e v mere med monarhijo in Nemčijo, ako posled-uvela tudi nJa Be svojo brezobzirnostjo križa notranji mornarični program avstrijske vlade in kali notranje; r i e d i m i častniki, častniške skušnje Tudi na se je po politiško razmerje. »Neue Preie Preske« po-trja, da se tudi na Dunaju širi govorica, da deželni zbor Gališki ne bo sklican, tolaži pa, nov se bo v p r - se bodo da še ni definitivno določenega v tem po- < staja, da faktorjev odločilnih v Nemčiji pojavlja zopet in zopet kakor hrvaščina. akademiji se je izdelal učni načrt, po katerem hrvaščina poučevala že vem tečaju. V ogrskem jeziku poučevali samo tisti gojenci, katerih materini \ gledu. Bodi kakor hoče, ali fakt jezik je ogrski, da istega ne pozabijo. Glede 8e postopanje jednoletnih dobrovoljcev mornarice je omenjal govornik, da se isti nikakor ne morejo to1 i ko mogli postati Častniki. Poročevalec dr. P e r g e 1 t je na opazke del. Kat'iana radi svoječasnega obiska laških vojnih ladij ob avstrijskem obrežju oigovo-ril, da so istotako tudi naše vojne ladije že plule mimo laškega obrežja. Govornik je konstatira), da naša vojna mornarica po sodbi izvendencev zadostuje za obrambo obrežja; vsaka kor pa da je umestno, da se mornarica polagoma pomnožuje in da poveljnik stopi pravočasno pred delegacije s tozadevnimi predlogami. Na to je delegaciji odobrila toliko proračun, kolikor naknadne kredite za vojno mornarico. Ko je še minister za vnanje stvari, grof G o 1 u c h o \v s k i, odgovoril na vrsto vprašanj in interj»elaeij, j © 86J d pretrgala. Po zopetnem otvorjenju seje je poročevalec konstatira! soglasnost med sklepi obeh dele gaeij. Na to so bili sklepi avstrijske delegacije vsprejeti v tretjem čitanju. element za- v jednem letu drege za vlado znjimi zvezane avstrijske naučiti, da bi države. Nemška politika. Tudi resnih nemških glasov je, ki obsojajo sedanjo nemško politiko. Tako dokazuje na pr. »Frankfurter Journal«, da nemška politika pada se svoje višine. Mesto nekdanjega zavarovanega stališča velevlasti — pravi rečeni list — imamo sedaj politiko, ki je bitstveno brez vsebne a la Haas Dampf in allen Gassen, ki danes v Ameriki, jutri v Franciji, pojutršnjim v Rusiji in vedno v Angliji veselo in dekoracij željno rogovi li na veliki ga udi j onih, katerih išče skoro učljivo. Dalje pravi rečeni list o notranji politiki Nemčije, da narodu rada daje igre, za to pa mu jemlje kruh svobodnega duševnega življenja. V vednem guganju sem in tja se kaže notranja slabotnost najvišega državnega vodstva , ki ne more prenašati odkritosrčne kritike. Dogodki t jasni Afriki. Dne 31. maja sta Sehalk Burgher in Botha izdala na Tržaške vesti. Papežev konzistorij. Iz Rima poročajo dne 9. t. m.: Papež je imel danes zjutraj konzistorij v Sala Regia, v katerem je kardinalom Martinelli-ju baronu Skrbenskemu (Čehu) in Puzini (Poljaku) po običajnem ce-remonijelu podelil kardinalski klobuk. — Po javnem konzistorij u je bil tajni konzistorij, v katerem je bilo imenovanih več škofov, med temi Jordan za Gorico in Nagi za Trst. «Plccolo« o zločinu v Matuljah. Slednjič je tudi »Piccolo« spregovoril o detomoru v Ambrozinkini »kuli« v Matuljah. Ali ne vprašajte nas —kak<5?! Ta »Piccolov« odgovor je kaj dobre označil tukajšnji list »II Sole«, ki je menil: po poročilu v tem židovskem glasilu mora dobiti čitatelj utis, da je novorojenček, čim je dospel na svet, pograbil po nožu, se začel sam rezati na kose in je potem kose vrgel v jamo . . . ! Zločin se je dogodil; tega vendar ne taji »Piccolo«, ali kar je tam okolo »kule«, je vse nedolžno — to ve »Piccolo« za gotovo — kakor je bilo nedolžno tisto novorojeno dete, tista nedolžna žrtev proklete roke zločinske. »Piccolo« niti ne govori, da treba počakati na izid preiskave, ampak on ve že sedaj : ta in ta in nedolžen! Po zahtevi momenta falzificira »Piccolo« tudi druge okolnosti, ki niso v zvezi z zločinstvom, a ki utegnejo kazati v neugodni luči one, katere bi hotel on, »Piccolo«, še sedaj in na svojo roko in po s vej i oblasti proglasiti za nedolžne. Tako pravi n. pr., da je Krstićeva žena rojena Ambrozin, dočiraje v resn'ci Ambrozinka njegova konkubina. »Piccolo« ve, zakaj laže. Će kakov mož pušča lastno zakon to ženo in svojega otrečiča, svojo kri, brez usmiljenja živeti v bedi, ako isti mož ob enem živi z drugo ženo, a s tretjo ima nezakonske otroke — potem svet ne more imeti ugodne sodbe o takem možu ! Mi ponavljamo še enkrat, da nočemo ničesar trditi, ali je Krstić kriv ali ni kriv, pač pa trdimo, da je jako značilno za moriflo ljudij, ki hočejo ob takih okolnostih z lažmi moralno podpirati koga . . . Krst'ć je bil orodje laške Btranke! To je kriterij, s katerim razsoja »Piccolo« tudi v Matuljah. Razsoja in obsoja — sebe. Reški »Novi list« piše : »Piše tudi (»Piccolo« namreč), da je detemorilka izjavila, da je imela dete z nekim italijanskim delavcem, a tudi ta trditev ni resnična Detemorilka je porodila dete, a njena gospodinja Ambrosini je n; nikoli vpraševala, kaj je z detetom, niti ni prijavila stanja stvari kakor bi bila obvezana po zakonu.« Nekoliko več hnmanitete bi pač ne skodoralo! Renegati so povsod najhujši pa najsibodo ti renegati že kakoršni koli hočejo. Jedna vrsta takih renegatov so nekako tudi taki ljudje, ki so se iz delavskih proletar-skih vrBt nekoliko povspeli, tako, da imajo nadziranje ali vodstvo nad delavk. Ni dovolj, da podrejeni jim delavci žive včasih v kaj neugodnih gospodarskih razmerah, uji h bedno stanje skušajo taki ljudje še kolikor mogoče ogrenjevati z vsakovrstnimi šikaniranji. Take vrste ljudje večinoma pozabljajo, da so morda pred kratkim še sami vzdihovali v vrstah istih, katere sedaj nadlegujejo po svojih močeh, da so pred kratkim morda Še sami trpeli pomanjkanje in so v svojem lahko umljivem duševnem razpoloženju zavidali vse bolje stoječe sloje, med tem ko sedaj grenijo ubogim trpinom, ki so v njih odvisnosti, vsaki grižljaj krvavo zasluženega kruha. Gospodarji in podjetniki sami velikokrat mnogo blažje postopajo se svojimi delavci, nego taki načelniki, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za to, da bi delavcem kolikor možno lajšali življenje in bi bili nekaka vez med gospodarji in delavci. Tu bi bilo mnogo hvaležnega dela za one, ki hočejo za vsako ceno veljati za rešitelje delavstva. Da smo napisali teh par besed na adreso raznih delavskih načelnikov in nadzornikov, navel nas je fakt, da so delavci že ponovno prišli v naše uredništvo pritoževal se radi nelepega postopanja načelnikov. Govorč svoječasno o štrajku v čist lnici riža pri sv. Andreju smo bili že omenili par takih slučajev; danes pa je iz dotične tovarne zopet prišel v naše uredništvo neki delarec, ki se je pritoževal radi postopanja nekaterih načelnikov, posebno pa načelnika G. in ravnatelja Bergauerja. Dotični delavec uam je poročal, da so v tej tovarni po štrajku razmere postale uprav neznosne. Za tistih bore 10°/0, katere so jim povišali na dnini, zahtevajo od delavcev, da bi dvakrat toliko delali, nego prej. Vse štrajke da tovarnarji zasukavajo tako, da imajo slednjič od istih le oni korist, delavci pa le škodo. Ko so se delavci pred kratkim pritoževali, da ee zahteva od njih več, nego je v njih močeh, rekel jim je načelnik G. osorno, naj si poiščejo drugje dela, ako jim ni prav. Isti G. je v nedeljo ?jutraj, potem, ko so delavci vso noč delali, prišel k istim in začel upiti, da niso nič naredili ; o tem da je pograbil nekega starega delavca za ušesa in ga hotel vreči ven, kar 90 pa preprečili drugi delavci, ki so revežu prišli na pomoč. Ravnatelj Bergauer je o neki priliki izrazil sledeče besede : »Ljudje so po sili hoteli imeti povišane dnine, zato pa naj sedaj trpijo!« Lepa humaiiiteta to! Mi menimo, da je čisto dovolj, ako delavci za skromno plačo vestno izvršujejo svoje delo, ne pa da bi morali za to prenašati še vsakovrstna žaljenja. In zopet šole! 496 nemških otrok v Trstu ima na razpolago 45 oddelkov, katere vzdržuje država. V tej državi neverjetnosti pa smo mi Slovani v veliki večinL Teh 45 nemških državnih oddelkov v Trstu plačujejo torej večinoma Slovani. Na nemških ljudskih šolah v Trstu je 5(57 slovenskih otrok in ti nimajo niti jed-nega oddelka. Onih 496 nemških otrok ima tudi na razpolago nemški državni gimnazij in nemško državDo realko. Slovenci nimajo nič! In koliko slovenskih otrok je v Trstu in okolici !! Kako lahko bi bili na nemških ljudskih šolah v Trstu ustanovili slovenske vspored-nice, razvidno je iz laDjskfga šolskega sporočila nemške ljudske šole v ulici Fontana, kjer je bilo v prvem razredu 5<> slovenskih dečkov in 44 slovenskih deklic. In to poročilo je sestavil Nemec ! Koliko je slovenskih otrok na nemških ljudskih šolah ? Na deški ljudski šoli v ulici deli* An-nunziata bili so lanskegi šolskega leta 1»>4 slovenski učenci, na' deški šoli v ulici Fontana pa 200 slovenakih učencev. Na obeh šolah je bilo torej 304 slovenskih učencev. Na dekliški ljudski šoli v ulici S. Gior-gio je bilo lani 90- slovenskih učenk, v ulici Fontana pa 131 slovenskih učenk. Na obeh šolah je bilo torej 221 s'ovenskih učenk. V ulici deli ' Annunziata in S. Giorgio je bilo torej 194, v ulici Fontana pa 331* skupaj torej 525 slovenskih otrok. Na nemški meščanski šoli je bilo lanskega leta 42 slovenskih deklic; vseh Slo-vence\ je bilo torej 567, Koliko je pa bilo nemških otrok na vseh teh šolah ? — 496 !! Za 496 nemških otrok ustanovila je si. vlada : 1. šestrazredno deško ljudsko nemško šolo v ulici Fontana, ki ima 12 oddelkov : 2. petrazredno deško šolo v ulici Annunziata, ki ima 9 oddelkov; 3. petrazredno nemško dekliško ljudsko šolo v ulici Fontana, ki ima 8 oddelkov; 4. petrazredno dekliško šolo v uL S. Giorgio, ki ima 10 oddelkov. 5. tr:-razredno dekliško meščansko šolo, ki ima '> oddelkov. 41)6 nemški m otrokom je torej na razpo- naročil, je stl v svoji predrznosti še dalje in lago 45 oddelkov na nemških šdah, a 567 j je dr. Rumerja ovadil. To pa je bilo notarju1 slovenskih otrok na nemških ljudskih* šolah' slednjič preveč in ovadil je tudi on Prelca ni deležno niti jednega samega oddelka ! Kri nam sili v glavo, roka se nam trese. In gospoda imajo še tako čelo, da trdć: »Bodite dobri, saj vas imamo vsi ra li!« Da, tu vidimo, kako radi nas imajo. Slišite, gospo la! Povejte nam odkritosrčno: ali se ne sramujete takih razmer?! Štrajk zidarjev. Sinoči je bilo posvetovanje zidarskih delavcev v prostorih združenih društev v ulici Bosehetto. Na tem posvetovanju se je imelo določiti, da-li naj se ponudbe delodajalcev vsprejmejo ali ne. Niso pa mogli priti do končno veljavnega zaključka, ker je bilo število delavcev-zidarjev premalo !n so bili pomožni delavci in dečki v veliki večini. Danes ob 9. uri je bil shod samih delavcev-zidarjev, ki so ponudbe de- sodniji radi poneverjenja in radi izsiljevanja. — Sodni dvor je spoznal Prelca krivim in ga obsodil na 4 mesečno ječo, poostreno z jednim postom na ire*c. Samomor. Danes zjutraj so našli pri Sv. Ivanu na hribu blizu »Narodnega doma« mrtvo truplo neznanega, kakih 30 let starega moža. Blizu trupla je ležala na tleh prazna steklenič'ca, v kateri je bil poprej strup, s katerim se je neznanec zastrupil. VrraiaifU reetatk. Vfteraj: toplom r r ob 7. uri zjutraj 12° 5 ob 2. liri popoludne 16.4 C.- — Tlak omar ob 7. uri zjutraj 752.8 — Dane« plima ob 0.22 predp. in ol 10 54 pop.; oseka ol 6 15 Jpr«r"poludne in ob 5 27 popoi urin«. Dražbe premičnin. V sredo, dne 11. lodajalcev odklonili. Zidarji vstrajajo pri jun. ob 10. uri predpoludne se bodo vsieU evojih zahtevah, namreč: 9 urno delo po aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-zim> in jk> letu (s pristavkom, da, ako bi se vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: po zimi ne moglo delati 9 ur, bi delodajalci Sv. Mar. Magd. Zgor. 245 in ulica Belve-mogli delavcem odtegniti primerno svoto od dere 21 a, oprema v zalogi, jestvine in drugi dnine} ; 15°'0 povišanja na dnini iu se 15°/0 predmeti v zalogi; ulica Foscolo 9, hišna povišanja, ako delavci delajo na visečih odrih, oprava ; ulica S. Nico o 19, hišna oprava; določil s da, ako delodajalci mislijo odpustiti uijea Zonta 2, tiskarski stroji; Šalita Gretta kakega delavca, morajo storiti to že v petek, 8, hišna oprava, a mu plačati tudi za soboto, in sled-ijič, J ________ da ne sme biti nikdo odpuščen radi tega I DVTlŠtV6ll6 VGStl« štrajka. Slavnostl v Rlhenberku je nastopni Pozneje dane? predpoludne so imeli zo- _ vsoored i pet shod pomožni delavci in dečki. O izidu tega posvetovanja še nismo obveščeni. gledališča v Ljubljani, smatramo za svojo dolžnost, da posnamemo tudi to le vest iz »Slov. Narodac : »Odbor »dramatič. društva« se bavi še vedno z engagementi. Dogovarja se s hrvatskimi, češkimi in poljskimi pevci, pevkami ter igralci in igralkami. Ko bodo engagementi sklenjeni, objavimo oficialno listo novih členov slovenske opere in drame. Vse vesti, ki ao izšle v raznih listih o bodočih členih, so ali nepopolne ali celo brez podlage. Odbor se trudi, da dobi čim najboljši operni in dramski ensemble ter poskrbi tudi za naj-izbranejši repertoire. Razume se, da ostanejo vse domače sile še nadalje ohranjene slovenskemu gledališču.« * Obsodba na smrt. Porotno sodišče v Xovem mestu je v soboto po dva dni trajajoči razpravi obsodilo kajžarico Heleno Raj k iz Sp. Suhedola na smrt na vešalah. Obsojena Rajk je umorila svojo taščo. Mihec in Jakec. Kedo ju ne pozna? Lahi ima pravijo: »Miehez e Jaehez«. To sta vam ona dva železna moža na st jlpu mestne palače s kladivom v rokah, katerih eden nabija ob zvon ure, drugi pa Predpoludne: vsprejemanje društev iz Trsta in s Krasa. Opoludne: skupni obed došlih društev. Popoludne: sprejemanje društev iz Gorice, nje okolice in vipavskih društev. — Ob 4. uri pop. veselica, pri kateri sodelujejo : tržaško pevsko društvo »Kolo«, goriško »Pevsko in glasbeno društvo«, »De- eetrti ur. Marsikateri liot jih je že imenoval, , , . , . , . , _ . .. . .. ... lavsko podporno društvo«, pevsko društvo iziasti »Brivec« jima je ze posvetil marsikak . »Nttbreži&a«, staro pevsko društvo iz Dorn- a in Renč ter sokolska društva iz Trsta, Gorice in Prvačine. — Vspored veselice : 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor, g. dr. Treo. 3. Bendl : »Križaci na morju«, poje pevsko društvo »Kolo« iz Trsta. 4. Volarič : »Pomladanska«, poje mešani zbor društva »Nabrež'na«. 5. »O mraku«, pro t^jče • berga, tamburaška zbora iz Dornberg >aj se spomni teh dveh revezev tudi „ „ , , , , j „^__. ^__^ r »Edinost« ! Pred kakimi 40 leti je moralo biti, ko rto popravljali mestno palačo. Kakor dan danes, tako so bili tudi takrat na delu naši slovenski okoličanski zidarji. Postavili so zunaj stavbe odre do malega zvonika mestne \ a.a^e. ...... , pole staro društvo iz Domberea s spremlje- Delo je vodil inženjer, ki je bil v Bluzbi ! . , „ „ , , . Brzojavna poročila. Bolezen kralja saksonskega. SVBILLENORT 10. (B) Ob 7. uri 20 minut zjutraj izdano poročilo o stanju kralja saksonskega se glasi: Kralj je sicer v minoli noči Vfč ur spal, ali danes zjutraj se je Čutil vendar manje močnega, nego včeraj. Delovanje srca je na splošno zadovoljivo, težave v sopenju nastopajo le od časa do časa in minevajo hitro. Vsprejemanje hrane je popolnoma zadostno. Med Bolgarijo in Turčijo. SREDEC 10. (B.) »Agence telegra-ph:que bulgaire« javlja: Dne 5. t. m. sta bila na povelje turških oblastij v Seresu (kakor smo na kratko sporočili že včeraj — op. ur.) potrgana zastava in grb bolgarske trgovinske agencije. Bolgarska vlada je pro-testovala na jako energičen način proti temu žaljenju ter je zahtevala zadoščenje. V tukajšnjih vladnih krogih vlada veliko razbur-__ . . - jenje in ogorčenje radi tega dogodka. Književnost in umetnost ogledovanje vojakov. Poprsje Frana Kal Istra od Ivana DUNAJ 10. (B.) Cesar je ogledoval Rendića. Nedavno smo na tem mestu spre- danes 49. brigado pešcev, ki so izvajali razgovorih' o večih proizvodih našega Rendiča; jjgae vežbe. Cesar je izrekel poveljnikom med istimi tudi o umetniški dovršenem r e -' svoje po3ebco zadovoljstvo, lieiu »Mater dohrcsa«, ki je namenjen za' Govorice O krizi neosnovane, nagrobni spomenik ugledni rodbini Kalister. DUNAJ 10. (B.) Ogrska brzojavna pi- Danes nam je drag., ko'moremo nazna-' 8arna javlja, da bo vse govorice o miniHteraki niti, da je naš mojster dovršil poprsje prerano ^rizi brez vsake podlage, preroirolega dobrotnika Slovencev in podpi- ] Posvećenje škofa. ' ratelja umetnosti, gospoda Frana Kalistra. Se CARIGRAD 10. (B) Posvečenje Firnr-dražje nara je, da moremo izjaviti iskrenim jjana g^, fom v Skoplju se je vršilo včeraj v prepričanjem, da je umetnik ustvaril re9 moj- s0\llDU> stersko delo v najstrožjem zmislu te be- , § politehnika v Lvovu. | LVOV 10. (B.) Slušatelji politehnika Ko bi slikar šel samo za tem, da nam 1 ^ za5eli £ flana§Qjim dnem zopet zahajati na oeebo, katero slika, predstavi tako, kakor ona pretJavanja. izgleda z frizuro in kravato v onem trenotku, Amerika proti anarhistom, ko se je je na platnu zadnjikrat dotikal s čopi-, \VASHINTGTON 10. (B.) Zbornica ra-čem, tedaj bi se portret razlikoval c>d foto- prezentantov je vsprejela s 175 glasi proti grafije samo po barvah in po — ceni. 33 zakon proti anarhistom. Predlog, naj se Iz tega sledi, da je cilj slikarjevemu briše določilo, da je umorstvo ptujih po^la-delu -- govor m o slikarju umetniku — ne- jkov kazoovat: 8e smrtjo, je bil odklo-kaj druzega, važnejega, nekaj vzvišenejega. Ustvariti mu je iz človeka osebo, iz osebe oeebnost, kateri se iz držanja v obče, a so-sebno s čela, iz očes in izraza okolo ust, njen. magi«:rata. Zidarski mojster je bil okoličan K., ki pa že počiva v večnem miru. Na delu sta bila mej drugimi tudi dva okoličanska zidarja, katerih eden se je imenoval Mihec, drugi pa Jakec. Ta dva sta delala na zvo- , . . . _ . A _ . . • i t - t • , . poino društvo iz Gorice. 9. lelovadba, ka- niku. Jeseni odri so se podrli na tla; Mihec/ ... ... . , * tero prozvajajo sokolska društva iz 1 r?t:», vanjem tamburašev. o. Bartd: »Oj planine«, poje mešani zbor »Pevskega :n glasbenega društva« iz Gorice. 7. Lepa naša domovina«, udarjajo tamburaši in Doraberga in Renč. 8. Sattner: »Na plan ne«, poje delavsko pod- in .Jakec eta padla doli — in bila sta mrtva. Po tem veležalostnem dogodku dalo je ljudstvo onima železnima možema imeni obeh (»onesrećencev. V mevno je, da je prišlo do preiskave, kedo je kriv na nesreči ? Vsakdo poreče:, ...... ... , . ~ . , , 1,, r ,«..... uiretnimi ognipirotehnik Makuc iz Gorice. on;, £1 je delo vodil! In vtem »lučaju je b:l L . /.aootoL' t*naaliAn prozvajajo Gorice in Perv»čio*\ 10. Hajdrih : »Morje adrijansko«, pojejo združena pevska društva. 11. Pies in svobodna z&bava. Po veselici pol ure počitka; potem ples in svobodna zabava. — Svirala bo godba iz Prvačine. — Zvečer čarobna predstava z Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veselico: se sedežem 1 K, brez eedeža 60 st. Društva, ki pridejo korporativno, se na- ___- ... prošena, da uaznanijo svoj dohod in udeležbo mesečno sedenje, je prejel tudi plačilo, ker 1 . k banketu; cena banketu 2 kroni brez inženjer. Alt napn sen, ali zaveden po obljubah, prevzel je pa vso odgovornost imenovani zidarski mojster K., kateri je moral potem sedeti dva meseca v ječi. A za dvo od onega časa je izročal magistrat njemu zidarska dela, tako, da je mož prišel do blagostanja. Tako žalestna zgodovina o Mihcu in Jakcu. Ker se pa prav te dni največ govori o naš;h zidarjih, zdelo se nam je potrebno to omen ti, kakor ne moremo zamolčati ob tej priliki tudi dejstva, da so vsa poslopja tržaška postavile slovenske roke, da vsa poslopja stoje na slovenski zemlji, katere b st-n;k je bi — Slovenec ! Iz-pred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem vi šila se je včeraj kazenska razprava proti Franu Preleti, bivšemu pisarju notarja dr. Rumerja v Sežani. Ko je •conoem oktobra 1. 1. notar odšel iz Sežane in se povrnil še le decembra, prepuščeno je bilo vodstvo pisarne Preleti, ki je tekom t«ga časa zakrivil več poneveijenj. Dr. Rumer pa je o svojem povratku ca prvi upoglei v knjige opazil samo poneverjenje svote 106*49 kron in je odpustil Prelca iz službe, ne da bi ga b i radi te svote ovadil sodniji. Pozneje pa je notar zapazil še druga poneverjenja, a poleg tega je dobil nekega drožnici družbe Sv\ Cirila in Meddija gospa dr. Pretnerjeva 10 K. Ženski podružnici družbe sv. Cirila !n Metodija so poslali Slovenci z otoka Brioni 6 K za one »pozdrave«. Svoto no podarili sledeči gg.: J. Negode, A. Negode, M. Zidanek, J. R»žem, M. Negode. Iskreno hvalo vrlim rodoljubom, ki se tudi v tujini opominjajo naše šolske družbe ! Oao tajnost so pa menda že davno uganili, zato bi bilo brezpomembno, še imenovati osebe. Živeli ! Vesti iz Kranjske. * Slovensko gledališče, v Ljub jani. Ker smo bili tudi mi posneli po druzih listih vesti o bodoč'h igralcih in igralkah slovenskega more jasno čitati, kako je mislila, kako je občutila — kaj in kdo je bila. Ako pomislimo, da se od umetnikov navadno dajejo slikbti samo lično3t>, ki nekaj predstavljajo v svetu, in to v namen, da se njihovo lice ohrani otrokom in unUkom, narodu ali človečanstvu v spoštovanje, potem raz-vidjamo, zakaj je umetnik ne samo pooblaščen, ampak tu li dolžan, ^da popravi, spre-1 meni in popolni, kakor zabava plemenita le-f pota estftičue umetnine. Kar pmo rekli o slikarstvu, to i3to velja ! v veliko veči meri o kiparstvu. Opomniti h čemo samo, da kipar točne sličnosti v ol/če ne more pogoditi, ker se bronza, marmor i>n ilovica dandanes ne barvbjo (kakor v Heie-nih) iu, kar je važoeje, ker se kipi in poprsja :>d osebnosti v primeri s slikami in portreti stokrat redkeje izvajajo. Slednj Č treba pri-; dodati, da slika je osoovana na ljubki pre-| vari skladno zlitih šar (burv), dočim kip predstavlja glavo in telo v daljini in širin', v^S I višini in oblini. J Mot.r«? Rend.c.vrga Fiana Kalistra, spo-l znaš v njem takoj odličnjaka — nezavisnega t po imetju, po m šljenju in po čustvovanju. < >ni očesi, koliko hude eneiž'je izražati, a istotako blagega sanjarja! Kakor da str>ji pred teboj knez, ki hoče in zna za poved« ti, | ki pa je narodu dober, sirotam milostljiv, a umetnosti podpiratelj in spoštovatelj... Rendić se je lotil posla s prepričanjem in oduševljenjem ; zato je vspel, da ni mogel bolje. Gjspa Kalister in nje sin sta toli navdušena po tem krasnem umotvoru, da ga dasta izvršiti tudi v bronzi za galerijo slik, ki jo je pokojnik tekom let uredil tako, da jej v Trstu ni para. Eden posnetek iz sadre (gipsa) je naročen za tukajšnje »Delalsko podporno društvo«, a eden od belega mra morja bo — tako sodim — nameščen v željno pričakovanem narodnem domu. Rend'<5 je odpotoval danes iz Trsta preko Zagreba v Beligrad, kjer ga pričakujejo že nekoliko časa, ali iz Belegagrada se povrne med na?, da izvrši tudi poprsje gospe Kali-strove in njenega sina Viktorja. Mi častitamo iskreno toliko umetniku Rendiću na vspehu in na dobljenem naročilu, kolikor ugledni slovenski rodbini, ki zna spo štovati našega mojstra na toli lep način. Dr. T. © Sf TOVARNA : Via Tesa, vogal Via Limitama I i Msaniler Levi Hinzi f rs !a največja tof«n» poklit^a ^ neb vrst. •t T R S T - a m >jt &f & ©j ZALOGE: Plazza Rosarls it. 2 (šolsko poslopje) In Via Ribsrg« it. 21 Telefoe it. 070, -Ua*- Velik \zr« čene p sani z njegovo lastno roko, to bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljati o vsakogar, da [»reki če; to zad< šča v dokaz resnice, kojo §mo vedno trdib in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine napore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosiio na lončku in » vitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž e. Napolj 4, Calata S. n n s k K x n n n n k KU*H*nK***MMM*U*U*UKU*MMMHUMUH*H ^ MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. POMADA od LIL1ANA Bre* olja in masti! Me »»pravi ^^r u,. samo vsako lice nežno is po- ^^ mni. prebav- it! laje no, nego tudi bele is Jaoja p" pomankaju teka, brf 2 peg Solnčne pege ^^^ kolcaoj«, in bruhanju, g rte Odpravi vsak Z M po- ^^ »■ prenapeti irlsdrc, ruliienj«, kr»l rabo iste. Cena 3 ^^ ' (kongaati*). losć. fl. t 50; ANTIRHEU NIN-MAZILO proti trganja in zbadanju v rokah. Cena \ lončić 1 gld. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. 4 lončići gld. 3-20 • puHiiin« Tred ako tleoar uaprrj _ poilje. ŽIVOTNI BAJLZAT" ćre*e»oe bolezni, k**elj (Men zoba« bolečin«, glist*, zlatenico ia zlato iilo zdravi • • • • • Salvator <0 odatranjuje ooćiate Prof. On (irtibt, ker j. naJMjto 4om£a miarilo za »otra«ja im maj« Mke tar S tem datjSa Oe*«*ko ii^ja. On zdravi ne tmofoft m star« rane, kakor tudi vae drag« V ifml ki aa označane v navodila pridejanjen vsakemu lonCicu. MM aaat« is naklanldi« S gM. SO nov«., t* atekteničM 4 gl*- 5o uvi., — «g Met leni črt a ffld. a poita»o ako m danar naprej IS. COBGiiijC ^^^^ SA L V A T O R" INJKCTIO ... glavno skladišče VEGETABILE^V.* /FR. RIEDLA •L I., n. i III. tar o« ^^ l«km k „I1LTATOSJU' VARAŽDIN o V&roibe naj se pošiljajo na CAPSULE VEGETAB tajne bolezni ( Hrvatsko) Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga stroje? in žele: SCHNABL & Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -=== Glavni zastop železja lil tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za sta blšče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse 111 kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. B^T' In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila tlosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in priprav- Kakor tudi: Tovarne za kože, ljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskara. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, > sardine, Mline, Podjetja za na prav ljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. T ta namen je lilo postaTljeiiili: 151 mctorjey na plin in petrolej in 65 parni! strojev J 6 0 L J Š E DOMAĆE ZDRAVILO Biuiiie Adriatica di Sicnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morja, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica ii resen: društva dne 31. der-eshr 1892.: klavnica društva..... gld. -i.OOO.OOO-— Premij na resen « zavarovanja na življenje....... n 13,326^46*8 Premijna rese rva zavarovanja proti ognju........ „ 1,632.248*22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... „ 49.4tiu-07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000*— Eeaerva zavarovanja proti premi- njan u kurzov. bilanca (A) . „ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (B) _ 243.331*8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 5UO.OOO*— O brca reserva dobičkov . . „ 1,187.164*86 I rad ravnateljstva : Via Valdirivo At. 2, (v lastni hi*i;. Incin Rl7nll urar9ki mojster v Trstu JUOlp DliLjdK ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. F I L I J A L K A c. ti uri?, avstr. Kredita zaroda za trgovino in obrt t Trstu. Vovol za vplačil*. V vrednostnih papirjih m V napoleonih aa 4-dnevni izkaz 2'(4'0 30-dnevni odkaz 2\\ m o« c 3-mesečni „ 2lL*L " " 4 ° e- „ . □a pisma, katera »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks) » krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroial ođđ«l. t vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleoniti brez obresti. Vakaiaie« na Uunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Trop a v Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablorz. Gra dc £ibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Sjolnograd, brez troSkov. K a p nJ a la prodaja bitku 1 • M provizije, inkasa vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. PridajaL unčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. ▼ laiki ▼ pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne bank italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati d* &re brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogod $ Odlikovana v Kimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in li se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli ulica Canale 5 n sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čop i če v za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.. Čuvati m je dobro da m ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena. — Dobro jutro t Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isšti popra vi ju male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar, Velikanski izbor naočnikov malih in velikih najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami od pravega kristala, udelsn'mi v niklju, jeklu, aluminiju, z'atu in srebru« po zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej. Bog-at izbor daljnogfledoir za gledališča, kopno in morje z akromatičaimi lečamr, kakor tuli barometrov in termometrov za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej. za na okna ir> Velikanski i2bor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. W Jogat izbor ~mm divano\% okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se nahaja v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst IZBOR POVEKŠEVALNIH STEKEL ■ in velikaaska zaloga modernih LORNJET od i gld. naprej m Jako nizte cene. — Prodaja na debelo za razprodajalce. — Sprejemajo se poprave. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča stojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpf ž 10 pohištvo, bodisi Bvetlo ali temno pt.l tirano, kakor za Bpalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe zi vsakovrstne itdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okoli jo in na dežel: v i.mislu gesla : Svoji k svojim ! Velikanski Izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpoši ljanje po železnici ali morju. Skladišče vina ulica Acquedotto -t. 23. Prodaja vina v »o lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiiio 5 — Trst. —^ Kožnhar in izdelovalec kap — Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. , Velika zaloga kož uho vine in kap za vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. ci- m