Šolsko obzorje. Iz Ljutomera na Štajarskem. Piepričan sem, dragi ^Tovarš", da bode tvojim čitatcljem všee, ako sporočam nekoliko o Ijudski šoli svojega novega bivališča. Tu je 4razredna šola. Učni jezik je slovenski, kajti šolska niladina zinožna je skoraj brez izjemka le tega jezika. Nemščina pa hc podučuje v 2. razredu 4 ure, v 3. razredu po 5 ur in v 4. razredu po 6 ur na teden. Knjige pa rabimo sledeče : 1. razr.: Slovenski (čisfo alov.) abecednik, Pervo računico dr. Močnikovo; II. iazr.: Slovensko berilo in slovnico, Pervo neniško slovnico, Drugo računico dr. Močnikovo; III. razr.: Drugo berilo, Praprotnikovo slovnico, Praprotnikovo npisje, Drugo neinško slovnico, Računico za slovenske šole; IV. razr.: Enako kakor v 3. razr., samo da je naineMo wDruge" Tretja nemška slovnica , pii kteri se rabi MMali neinškoslovenski besednjak", kakoršnega pri Trelji nemški slovnici ni, kakor je pri ,,Pervi" i ^Drugi". Za šolo vgodnib otrok je tu do 600; toda vsi ne morejo hoditi v šolo zavoljo daljave, in vsi bi tudi ne iineli dovolj prostora v .šolskib izbab, ki so prelcsne. Zarad tega ae tii na (o dcla, da bi se šola razšiiila na več razredov. V ta nanieii nameravajo tu obstoječi eni razred realke nprenieniti v 5. razred Ijudske šole, kamor bode več otrok hoditi moralo, kaknr v 1. realko. Solsko poslopje je srednje, to je, dovolj čedno, toda preiiiajhiiio. Z učninii pnmocki sino do sedaj ie malo prcskerbljeni. Napiavili snio pa prošnjo na krajni in okrajni Aolski svel, da so nakopijo vsaj lista učna sredstva, ktera niora poleg obstoječih ukazov vsaka šola iineti. Mladina je v tch krajih dobioacrčna i dovelj dobre glave. Slovenski jezik govore deca prav čisto; vsled tega čitajo prav gladko i raztočno. Tukaj ima slovensko Ijudstvo ninogo lcpih izrazov, ki niso nikjer v navadi, i se (udi porcdkoma v književnem na.šem jeziku nahajajo. Da je tukajšnja Bola glcde jezika osnovana na narodni podlagi, izvira od tod, kcr sta krajni in okrajni šolski svet Ijntomerski narodna po svoji večini, in torej zahtevata, da je šola (ako vravnana, da koriati ljudatvu, kterctnu je namenjena. A ni povsod tako na slovenskem Šlirskem. Le malo (menda le 5) okrajnih šolskih svetov je, da bi bili sestavljeni iz narodnih »lovenskib mož. V mestib iu večih tergih so pa tudi krajiii aolaki sveti šo vedno tcga mnenja, da je šolain le ta nainen, da ae otrok navadi nemški, i zabi gerdo ,,viudiHo špraho'1', kakor še reko šlajcrski Nemci. Kjer so torej (aka šolska svetovalstva, ne ozira se v šoli na dobro izučenje materinega jezika ali na druge korislue znanosti; tudi učitclj mnra pod (akim nadzorništvom učili zoper svoje prepiičanje, ktero poslednje mora še večkrat zatajiti. Tako jo še na mnogih krajih na slov. Stiitikem z učitelji in s Aolami. Kedar se bode na Stirskem šolnina odpravila — kar se bode zgodilo, ako pcesvitli ccsaidolično pnstavo poterdijo — imenoval bode dcželni šolski svet graiki učitelje, i poslednji ne bodo potem več tako odvisni od teh mnogokrat nevednih i naši narodnosti protivnih Ijudi. Od de/.elnega šolskega sveta pa se pričakuje, da bode pravičcn slovenskim šolam i slov. učiteljem. Od Ijubljanskih učiteljev sem pričakoval, da bodo 15. noveinbra napravili v spomin dvestoletnice slavnega slovanskega pcdagoga Komenskega primerno slovesnost; a molil sem se v svoji nadi.*) V Ljnbljani je do 15 Ijud.tkib učileljcv, 5 glavnih uči- *) Odbor uc. druitva je želel, da b! se ža ta spomin napraviia pnmerna svcoanost, a okoliščine niso bile temu vgodne. Obhajal se je tedaj ta spomin le v družbici kakih 15 učiteJjev in šolskih prijateljev. Vredn. teljev i mnngo slovenskih profeHorjev. Zdru/.eni morete ninogo storiti za povzdigo Rlovcnskega šolstva, na čast sebi i vseniu slovcnskemu učiteljstvu. Torej le na dclo ! Iz Tominskega. Ker je prinesel ,,Uč. Tovars" v svojih zadnjih lislih sklepe kranjskih učiteljev o Mučnih naeertih", bodi nii dovoljeno priobčiti tudi to, kar je o istem predinetu sklenil okrajni ueiteljski zbor v Tominu /,e 3. avgustat. I. 1. Cetertek se je odločil za počitek ter oprostil šole. kakor je bilo v navadi do sedaj. Sodil je namreč zbor, da je (reba učiteljem enega prostega dneva v tednu za dohajanje k okrajnim in krajnim učitelJHkim zborom ter k sejam okrajnega in krajnih šolskih svetovalstev. 3. Cas OMlalili pet delavnikov se je za učenje odločil in tako-le raadelil: ft) V enorazredni, nerazdeljeni šoli naj se pndučuje po 4 ure na dan ~ 30 ur na teden; b) V enorazredni, razdeljeni šoli, ktera ima obilno čez 50 otrok, uaj se podueuje: a«) v nižem razdelku, kjer so mali, po 3 uri na dan (le popoldne) ~ 10 ur na (eden; bb) v višem razdelku, kjer so veči, po 3 ure na dan (le predpoldne) = 15 ur na teden; c) V dvorazredni šoli (z dvcma nčiteljema) iii sicer: aa) v pervein razredn naj ae podučuje po 4 ure na dan (3 pred- in 3 popoldne) z^: 30 ur na leden ; bb) v drugciu razredu po 5 ur na dan (3 pred- in 3 popoldne) = 35 ur na teden. 3. Za veroznan.stvo se je odločilo: v šoli pod «) 3 uri na teden, oslalih 18 za drujre predmete; v šoli pod b) aa) 3 uri na teden, ostalih 8 za drug-e predmete; v šoli pod 6) bbj 3 uri na teden , oslalili 13 za druge predmere; v Soli pod c) aci) 3 uri na teden ostalih 18 za druge predmete; v šoli pod c) bb^ 3 ure (edno več kot v prejšnjih) na teden, ostalih 33 za drugc predniele. Do sedaj je bilo vero/.nanstvu po manj ur na teden odločenih v našem okraju, sedaj pa bo treba tudi v tem nauku, kakor v druzih, razširiti okrožje. j\aprej! 4. Zastian ncdelJHke šole se je učiteljski zbor živahno razgovarjal ter sklenil: Naj se po §. 31 deželne postave od 6. inaja 1870 zapove , da bodo vb\ lisli otroci, ki h posebno prizadevnotitjo tirjatvam vsakdanje Ijudske sole do 13 leta svoje etarosti zadoste, ostali 3 leti samo v nedeljsko šolo bodili. Tako bi bila nedeljska šola nckako počaslilo /,a pridne učcnce ia nekak naniestek viših razredov; kjer so le edno- ali dvorazredne šole. Tako naredbo dovoljuje tudi važni §. 13 ministerskega razpiaa od 30. avg. 1870. Iz Novega mesta. Tu smo 9. min. m. učitelji tega šolskeg-a okraja imeli zbor. Razun treh smo se snideli vsi, in tudi učiteljica novomeške dekliške sole. Zbor je vodil g. nad/.uinik, pričemši s primernim vvodnim govorom. Vis. č. g. prošt, ud okr. šolsk. sveta, so namestovali okr. glavarja. Med drugimi vprašanji, ktere smo tadi pismcno odgovorili, je bilo naj obširnise: Kaj je po novi šolski postavi v oziru na sedanje šole in njih lazmere težko za djansko izpeljevanje? — Daeiravno smo učitelji privajeni težav pri poduku, smo bili vendar tako maloserčni, da smo izrekli: Od 6. do izpolnjenega 14. leta šolo obiskovali se po ceiki postava ne more izpeljati". Med dnigim, kar je k temu povod dalo, je število šolarjev, ktero ima v osmih letih naiasti. Ako se število šolarjev vsako leto le s 50. za solo vgodnimi nainnoži, kar je 8koro po vseh farah, narase število šolarjev do 500. K temu ptevilu naj sc sedaj prinierja razširjeni učni načert, sedanje šolske izbe in en sam učitelj za podtičevanje , kakšen bode li vspeh? Pntein so je vpisala Se prošnja do dotičnc c. k. gosposke, naj bi se blugovolilo sedaj že obslojpčo učileljevo plačo v denarju po davkarski poti pobirati, ker županjska pot je vemlar predolga in z mnogimi grenkimi prikladami neprebavljiva. Iz Šent-Jerneja na Dolenskem. Sprejmi, dragi uč. wTovarš«, tudi iz tega kraja pozdiav in nekaj verstic o šolstvu! Tii smo šolo pričeli 7. t. m., ktero 80 častiti gnspod župnik oznanili. Prišlo je mnogo otiok in staršev v šolo, in potem je bila av. maša. Šolska aoba jc prijazna pa majhina, in za kakih 50 do 60 učencev prostoiria. Za šolo vgodnih otrok je leta 1859— 138; I. 1860 — 110; I. 1861 — 140, I. 1863 — 107, I. 1863 — 145; I. 1864 pa 141; tako da bi jib moglo v teh letih v šolo hoditi 771 iu to za enega učitelja. ,,Na zdravje"! Marsikterikrat si učilelji z inenoj vred žele, posebno na deželi, da bi le vsi otroci prišli v šolo , da bi ne bile prazne klopi —; (ukaj si pa želim, da bi ne prisli vsi, ker ni prostora. Potreba je, da irnajo učenci enega oddelka ali razreda vsi enake bukve berilne, pa pngosto ae nabaja, da je v šoli ravno nasprotno. Visoko c. k. ministerstvo uka priporoča, naj se v šoli pervega oddelka serce učencev oživlja za Boga in vero, za c.eBarja in domovino, za resnico in pravicu. K tcmu uačinu naj služi Malii berilo. V drugein odredu naj se učenccm glava bistri, jasn! razum in razcvelo blage dušne mnei, naj rnladina hvoj sveti poklic spozna, in pa nameii toliko in lakib božjih stvari po svelu. V izobraženje glave, pa (udi v ob.širnejcmu žlabtnenju serca naj fduži: ,,Berilo in pogovorilo'*. Pa ravno iiiint.steislvo iiain taku različua berila za revne učence pošilja, da ui moč edinosli ohranit, ako hoče vsa berila med revne učence razdeliti. *) Kako težavno podučevanje je to, bo vsaki izknšen učitelj prilerdil, ako dva učenca nimata enakib bukev. Najdel sem pet versla abecednikov v soli pri velikib in malih nčencih. Okrajni Holski svet mi je poslul dvojno abecednike iz stare ristkainre, in za Pervo berilo neko staro berilo, ki je že tlavncj iz boljsih šol odpravIjeno. Gosp. učilelji naj bi v okrajnem šolskem avetu vladi nasvetovali, da naj pošlje take abecednike , berila i(d., ki jih sedajni čas rabimo, ne pa anno 1801. Beiilne vaje je treba obdelovati, ker vsakemu je dobro znano, da samo čitati, ne pa se pogovarjati z učenci, bilo bi vodo žejnemu s sitom zajemali , okna zabijati in pa temo v šolo nosili. Ni pa niogočc pii toliko različnih berilih kaj spešnega etoriti. Društvo ,,Šola", v Idrii bode tudi rada pomagala, da se za šolo dobe dobie knjige. Gotovo bi radi vsi učilelji priatopili k društvu ,,Šola", kar je tudi kerški okraj. glavar goap. grof Corinsky vsem učileljem tega šolskega okraja priporočal. Bolje plačani učitelji bodo imeli veselje itd. do šole, kakor je verli g. učitelj Lapajnc v knjižici ,,Kianjsko Ijudsko solstvo" (ako izverstno popisal, ko pravi med drugirn : Gojil bode učitelj torej zlasti rečne predmete. Učil bo sadjerejo, svilorejo, čebelorejo itd. Povsod bode zanesljivi svetovalec. Šola bode lepo vredjena, in reči se bode polera moglo : Dobre šole — srečni narod. Jane« Saje. Iz Ljubljaiie. V zadnji odborovi seji društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam vstanovili bo se isli ilrušlveni opravniki, kakor bo *) Založnistvo šolskih knjig (ne mlnisterstvo) pošilja take knjige, kakorane si učitelji ali šolski oskerbniki naročajo. Vredn. bili pretečeno leto, namreč: gosp. dr. A. Jarc, prošt in c. k. deželni nadzornik je pervosednik, naniestiiik njegov pa A. Praprotnik, Mih. Putre je blagajnik in Matej Močnik pa zapisovalec. Rešila ne je (udi prošnja vdove Juhove, kteri se je določilo pn §. 12. društvenih pravil pnknjnine 80 gold. in šesterirn otiokom vsakemu po 20 golil. podpornine, (edaj vkup 200 gold. na leto — res prav zdatna in lepa poinoč, brez kleie bi bila zapu.ščena vdova dvakrat zapuščena. Učitelji, ki ae niste zapiaani v to korislno družbo in kteri ste ji dolžni, ne mudite ae dalje , kajti ponuja ae vam lii lepa piilika, skerbeti za bolj.šo prihodnost aebi in svojim zaputičeiiiin. — Predsednik učit. društva za Kranjsko dobil je od alavnega šolskega pervaka to - Ic pismo: Blagorodni gospod! Vernivši se iz Moravskega, kjer eem veči del počilnic bival, mi je Ae le zdaj moguee, zahvaliti ae za poslano diplomo kot častnega uda Vašega dru.štva, ki je kakor lepu pisana tako tndi lepo izdelana. Učitelji na KranJNkem, 8 kterimi sem bil mnogo let v najpiijetiiiši dotiki, so se vedno z mailjivosljo v službi in z vspcšnim delovanjeni odlikovaii iu so tudi v novejšem času vkljub nckterim vnanjiin upljivom, po klerih se je v drugih krajih innogo učileljev zmotiti dalo, pravi cilj Ijudske šole (erdno pred očini obderžali. Zato ai jaz v poaebno čast štejem, da me je učit. društvo na KratijNkein /.a svojega čaatnega uda imenovalo. Naj društvo tudi v pribodnje vedno z dobrim vspehom dela; naj ima posebno njejjovo prizadevanje, uiiteljskcmu stanu na Rranjskem primerno nialerijalno stanje priboriti, srečni izid! S (o željo in s prošnjo, da bi me tudi v pokoju Vi blagorodni gospod, kakor tudi ostali čaislili udje učiteljskega društva za Kianjsko v prijaznem Bpominu ohrauili, scm b po.sebuim apoštovanjem Vaš najvdaneji V Gradcu 10. okt. 1871.j)r. France Močnik, dež. šolski nadzornik. — V Zagrebu bnde z novim letom izbajal nov šolski list pod iincnom MProsvjeta", klerega bode izdaval in vredoval verli šolski in mlailiiiski pisatelj g. Iv. Filipovič. Pervi list za poskušnjo je že na svetlein in piše: nProsvjetau ce od nove godine počmav uredno i/.lazili avake siiede na cielom aikii u ovom formato, a svakoga mjeseca dodavat ce joj se jedanpul ,,VJestnik" na p6 do cielog arka. Ciena joj je na cielu godinu skupa 8 poštiuinoni za avstrijsko - ugaraku monarkiju 5 for., a za Srbiju 1 dukat, na pol godinc polovicu toga; a za priprivnike svih hrvatskih, srbskib i slovenskih piepaiandija za 3 for. na cielu godinu, a 1 for. 50 novč. na pol godine. Za oglase raznih spisa, učila i natječaja plača se osim 30 novč. pristojbine jos po 5 novč. od petilnog poluiedka. Predplata neka še šalje neposreduo knjižari Lavoalava Hartindna u Zagrebu, a dopiai, knjige za recenzije i ine naručbiuc na uredničtvo ^Prosvjete*. Za pomljanje prcdplate najjeftinije su i najsgodnije poštarske napnlnice (Pos(anvveisungen). I)a se izbjegna doaadne opomcnc i reklarnacije, list če se osim bezplatnib exemplara u zamjcnu i auradnikom slali samo oniin, koji hc prcdplatu; zato molinio, da za vremena poialju predplalu, koji ga držati inisle. Uredničtvo ,,Prosvjetea.