ZABAVNIK.

Zbirka družbinskih iger

za v sobi in pod milim nebom.

Nabral in izdal

Anton Brezovnik,

učitelj.

Celje 1893. 1.

Tiskal in založil Dragotin Hribar.

rt

mm


Predgovor.

-Jgra! Ni-li to beseda, pri kateri vzplamti
mladina vsakega spola, vsakega stanu, vsake sta¬
rosti? Da, celo sivolasi starček in zgubana starka se
zadovoljno nasmehne in »dni premišlja, ki so bili .

Igrati hoče otrok, ko se komaj jame zave¬
dati, igrati šolska mladina, igrati tudi mladenič
in mladenka, mož in ženica.

Igra je mednarodna. Povsod, kjer prebiva
človeški rod, igrajo v malih družbah in velikih,
tu in tam celo ob državnih troskih. Kdo ne pozna
slavnih olimpiških iger ? Celo trezni in strogi Spar-
tanci so imeli svoje Apolonu posvečene državne
igre »Karneje«. Tudi pri nas v Avstriji se igra
ljudsko-šolska in srednje-šolska mladina na državno
povelje!

Ne bodimo torej suhoparneži ter ne majajmo
glave, ko vidimo, kako se neskrbna mladina veseli
pri nedolžni igri! Saj bodeta skrb in resno delo
itak še prehitro ogrenili »poezijo« njenega življenja.
Po napornem duševnem ali telesnem delu ji pri-

IV

voščimo pošteno igro, ki jo razvedruje, ki uri in
krepi nje razum in razsodnost, ki vadi nje telesno
in duševno urnost in gibičnost.

Vsaka igra se uživaj v pravi meri, le potem
ne bode dolgočasila. Toda vedno jedna igra začne
presedati in zamori veselje do nje. Zato jih je
nabiratelj povezal mnogo in raznoterih za vsako
starost, za vsako priliko, za vsako še tako raz¬
lično in razvajeno družbo. Bile so mi pred očmi
besede pesnikove: »Če dajaš kaj, le mnogo daj,
potem vsak si lehko vzame kaj!« in pa »razlika
mika«.

Igre pa sem nabral nekoliko po raznih
knjigah in časnikih, nekoliko so mi jih ponudili
nekateri ljubi prijatelji (posebno Žalski učitelj
gosp. A. Petriček, za kar mu bodi tu hvala izre¬
čena), nekoliko sem jih poznal sam izza otroških
in dijaških let.

Zbirka bode dobro došla, mislim, vsem
rediteljem raznih »veselih večerov«, »kratkočasnih
izletov« i. t. d. Dobro došla pa bode tudi mojim
stanovskim tovarišem, kateri bodo mogli pri telo¬
vadbi, pri šolskih veselicah i. dr. uporabiti marsi¬
katero teh iger. Računske naloge, umetnosti i. dr.
bodo lehko porabili tudi v šoli s tem, da nalože
učencem po končanem dopoldanskem pouku (po¬
sebno v deževnih in mrzlih dneh) katero izmed

v

njih, da jo rešijo do popoldanskega pouka ali
časih tudi do drugega dne. Vsaj to navado imam
jaz in mislim, da take .naloge« niso le »igrače«,
nego imajo tudi svoj vzgojilen pomen. Da otroke
še bolj vzpodbudim k takemu prostovoljnemu
trudu in premišljevanju, obljubim prvemu (prvima)
srečnemu rešitelju tudi kako darilce n. pr. kamen¬
ček, pero, krajcar i. dr. Čudil sem se časih, kako
težke stvari so mi prav rešili, da-si jim ni pomagal
nihče.

Ne baš vesela resnica je bila do sedaj, da
si je vesela in nadepolna naša mladina tudi v
odločno narodnih krogih (družbah), katerih štejemo
hvala Bogu od leta do leta več, igrala in raz¬
veseljevala prepogostoma le -—-v  tujem jeziku.
Da se tudi tu postavimo kolikor mogoče na
domača tla, v to pomozi kolikor toliko oskromno
to delce, katero bodi nekak II. del mojemu »Šalji¬
vemu Slovencu«, izišlemu 1. 1884 v Ig. pl. Klein-
mayr in Fed. Bambergovi zalogi; želim samo, da
bi našlo isto dobrohotno priznanje pri sl. občinstvu
kakor ono prvo.

Vojnik pri Celji, dne 12. vinotoka 1893.

Nabiratelj.

Orakelj.


i




Katero je glavno svojstvo Vašega
značaja?*)

1. Odkritosrčnost.

2. Vihravost.

3. Dobrosrčnost.

4. Plemenit ponos.

5. Poštenost.

6. Snažnost.

7. Radovednost.

8. Narodnjaštvo.

9. Zavist.

10. Ljubezen.

11. Zaupnost.

12. Samoljubje.

13. Razposajenost.

14. Zvitost.

15. Gizdavost.

16. Razumnost.

17. Hinavstvo.

18. Graježeljnost.

19. Stanovitnost.

20. Nestanovitnost.

)

število. Zabavnik mu

21. Klepetavost.

22. Resnost.

23. Pogumnost.

24. Skopost.

25. Ravnodušje.

26. Jeza.

27. Občutnost.

28. Ošabnost.

29. Lahkomiselnost.

30. Nezaupnost.

31. Hladnokrvnost.

32. Dovtipnost.

33. Sanjarstvo.

34. Neuljudnost.

35. Krotkost.

36. Blaženost.

37. Ljubosumnost.

38. Častihlepje.

39. Širokoustje.

40. Samotarstvo.

Zabavnik stavi vprašanje in vsak igralec imenuje kako
potem prečita clotični odgovor.

1

Kateri opravek Vam je najljubši?

1. Hudo gledati.

2. Iz ljubezni vzdiho¬
vati.

3. Laskati se.

4. Vas spremljati.

5. Posluške vtepati.

6. Lenariti.

7. Iz kvart vedeževati.

8. Zijala predajati.

O. Skrivnosti razode¬
vati.

10. Ljubiti.

11. Poljubovati.

12. Kvartati.

13. Plesati.

14. Ljubezen odkrivati.

15. Kavo piti.

16. V vas hoditi.

17. »Orakelj« igrati.

18. Šaliti se.

10. Vas gledati.

20.  Ljubeče združevati.

21. Prepevati.

22. Srca si pridobivati.

23. Oporekati.

24. Pisma polna ljubezni
pisati.

25. Pesnikovati.

26. Izprehajati se.

27. Lišpati se.

28. Denar preštevati.

20. Spati.

30. Gosti.

31. Jesti in piti.

32. Potovati.

33. Komu kaj odreči.

34. Vas objemati.

35. Na vas misliti.

36. Šale zbijati.

37. V gledališče hoditi.

38. V cerkvi moliti.

30. Nesrečne tolažiti.
40. Slovenske knjige

citati.

3

Kaj imate za največjo srečo?

1- Veselo srce. '

2. Nikdar vkanjen biti.
k Razumen biti.

4. Neviden biti.

5. Ljubečega moža
(ženo) imeti.

6. Ljudem se lagati.

7. Zaljubljence združe¬
vati.

8. Nesmrten biti.

0. Pesnik biti.

10. V Vaših rokah
umreti.

11. Samskega stanu biti.

12. Graščino imeti.

13. Sloboden biti.

14. Pravo prijateljstvo.

15. Zvit ptič biti.

16. Nezavisen biti.

17. Lenobo pasti.

18. V čveter voziti.

16. Ljubljen biti.

20.  Prvo ljnbezen.

21. Narodnega moža
(ženo) dobiti.

22. Zadovoljnost.

23. Od Vas ljubljen biti.

24. Terno zadeti.

25. Skromnost.

26. Zdaj — in umreti.

27. Dovtipen biti.

28. Ne ljubiti.

20. Lep biti.

30. Vas vedno pri sebi
imeti.

31. Mirno srce.

32. Malo potrebščin.

33. Čarati znati.

34. Slovenec biti.

35. Vas ljubiti.

36. Biti trd, neizprosen,
mož jeklen.

37. Veliko denarja imeti.
38 >%  Varen zlodeja biti.

39. Vedno spati.

40. Zvesto ljubezen.

i

4

Česa najteže pogrešate?

Kaj imate ljubeznjivega na sebi?

1- Polna rdeča ustna.

2. Nežnost.

3. Vedro oko.

4. Mili pogled.

5. Prav mnogo.

6. Sami lahko razso¬
dite.

7. Ne vem.

8. Ničesar.

9. Lepo rast.

10. Srečen dovtip.

11. Bogastvo.

12. Lep glas.

13. Lepo pisavo.

14. Lepe lase.

15. Lepe zobe.

16. Jamico na 'bradi.

17. Veliko srečo.

18. Ponižnost.

19. Mala usta.

20. Fino pomežikavanje.

21. Dober vkus.

22. Lepo polt.

23. Gospodarstvenost.

24. Lahkost pri plesu.

25. Uljudnost.

26. Lepi roki.

27. Omiko.

28. Zvesto ljubezen.

29. Vdanost.

30. Razumnost.

31. Narodno odločnost.

32. Dobri nogi.

33. Rdeče lice.

34. Živahnost.

35. Krotkost.

36. DobrovoljiJost.

37. Poštenost.

38. Nedolžnost.

39. Redkobesednost.

40. Kdor kaj najde, moti
se.

6

Kake volje ste?

1. Nestanoviten.

2. Vedno jednak.

3. Čuden.

4. Melanholičen.

5. Nad vse ljubezniv.

6. Prijenljiv.

7. Danes kakor včeraj.

8. Krčevit.

9. Nikdar hudoben.

10. Razposajen.

11. Miren.

12. Vesel.

13. Smešen.

14. Malomaren.

15. Nejevoljen.

16. Zmeden.

17. Da bi od jeze poknil.

18. Živahen.

10. Burjast.

20.  Mil in resnoben.

21. Vedno dober.

22. Zamišljen.

23. Godrnjav.

24. Veder kot jesen.

25. Segav.

26. Maščevalen.

27. Da bi kar zbežal.

28. Siten.

29. Blag.

30. Kakor žaba.

31. Vedno žalosten.

32. Mil kakor Tit.

33. Muhast.

34. Ošaben.

35. Barbarski.

36. Vedno srčen.

37. Prepeval bi vedno.

38. Vedno na jok.

39. Bolesten.

40. Kakor barometer.

7

Katere knjige najrajši citate?

1. Zabavnik.

2. O vojskah.

3. Stritarja.

4. Šaljivega Slovenca.

5. O razbojnikih.

6. Zemljepisje.

7. Modroslovne.

8. Domačega zdravnika.

9. Prešerna.

10. Levstika.

11. Romane sploh.

12. Jurčiča.

13. Don Kihota.

14. Molitvenike.

15. Gledališke igre.

16. Zenitovanska pisma.

17. Zorina.

18. Zgodnjo Danico.

19. Cudnežne dogodbe.

20. Rimskega katolika.

40. Nobenih

21. Stoletno pratiko.

22. Aškerčeve balade.

23. Vojaški šematizem.

24. Evangelij.

25. Bogoslovne.

26. Občno zgodovino.

27. Zvon.

28. Mohorske knjige.

29. Vošnjakove spise.

30. Modni žurnal.

31. Gregorčiča.

32. Kmetovalca.

33. Sanjske bukve.

34. Pravljice.

35. Vaš dnevnik.

36. Deželno-zborske za¬
pisnike.

37. Slovenske sploh.

38. Dom in Svet.

39. Lažnivega Kljukca.

, rajši spim.

8

Kako se pridobi Vaša ljubezen?

1. S poštenostjo.

2. Z lepo rastjo.

3. S trdnim značajem.

4. Z drobnimi darili.

5. S tepenjem.

6. Z molčečnostjo.

7. S smehom.

8. S stiskanjem rok.

9. Z lepim petjem.

10. S pokašljevanjem.

11. Z mežikanjem.

12. Z jokom.

13. Če se obljube izpol¬
nijo.

14. Z obiskovanjem.

15. S plesom.

16. Z vzdihovanjem.

17. S spretnostjo.

18. Z odkritosrčnostjo.

19. Z blagostjo.

20. S poštenostjo pri
malih sleparstvih.

21. S prilizovanjem.

22. Z gizdavostjo.

23. S postrežnostjo.

24. Z lepim žvižganjem.

25. Z dobrimi šalami.

26. Z uljudnimvedenjem.

27. S pogostimi vabili.

28. Z vabili v gledališče.

29. Z lišpanjem.

30. S prepiranjem.

31. Z narodnjaštvom.

32. Z glumstvom.

33. S krotkostjo.

34. S prijaznostjo.

35. Z uljudnimi pokloni.

36. S točnostjo pri vsem.

37. Ako se mi ljubezen
vrne.

38. S kratkočasenjem.

39. S tarokiranjem.

40. Z mnogim, mnogim
denarjem.

9

Kje si bodete srce pridobili?

1. V lekarni. 21.

2. Pri šivilji. 22.

3. V nekem gradu. 23.

4. Pri Sokolski slavnosti. 24.

5. V gozdu. 25.

6. V cirkusu.

7. Pri igri.

8. Ne vem.

9. Pri nasprotnem
oknu.

10. Ne smem povedati.

11. Najbrž nikjer.

12. Pri velikem obedu.

13. Pri neki dražbi.

14. Pri sladčičarji.

15. Le Vam povem.

16. Jaz vem, a Vi morate
ugeniti.

17. V veliki družbi.

18. V gostilnici.

19. Pri nekem pogrebu.

20. V komediji.

Pri nekem krstu.
Pri koncertu.

V neki trgovini.

Pri konjski dirki.
Na saneh.

26. Pri nekem izletu.

27. Pri neki bolni pri
jateljici.

28. Pri nekem požaru.

29. Na potovanju.

30. V »Rudolfinumu«.

31. Pri plesu vedno, dru
gače nikjer.

32. V »Čitalnici«.

33. Na velikem trgu.

34. Na sejmu.

35. Na pošti.

36. V trgatvi.

37. V,Narodnem Domu 1

38. Na ladji.

39. V drevoredu.

40. V gledališči.

10

Kakšni ste v prijateljstvu?

1. Ljubosumen (-mna).

2. Zase.

3. Kakor petelin na
strehi.

4. Tih kakor grob.

5. V se zaljubljen.

6. Prijatelj blagih ljudij.

7. Svojevoljen.

8. Požrtvovalen.

9. Pošten.

10. Ošaben.

11. Trden.

12. Uljuden, toda opre¬
zen.

13. Brez graje in strahu.

14. Premeten, kakor
dvorski norec.

15. Umazan.

16. Mrzel.

17. Skop sem z njim.

18. Radoveden.

19. Oprezen.

20. Hudoben.

21. Muhast.

22. Ravnodušen.

23. Kakor se mi ravno
zdi.

24. Vdan.

25. Pozabljiv.

26. Dobrosrčen.

27. Priljubljen.

28. Nad vse prijazen.

29. Rabljiv.

30. Nezaupen iz izkušnje.

31. Grozen.

32. Odkritosrčen.

33. Potuhnjen.

34. Prilizovavec.

35. Postrežen.

36. Zvit.

37. Nisem prijateljstva
zmožen.

38. Nisem bil nikdar kaj
prida.

39. Srednje vrste.

40. Prijatelj hudobnikov.

11

Ste-li zaljubljeni?

1. Greh je.

2. Lehko si mislite.

3. V sosedstvu.

4. Da, kadar spim.

5. Menda bi celo radi
vedeli!

6. Da, pa iz sebičnosti.

7. Molčim, kakor riba.

8. Že drugič!

9. Kdo se mora ljube¬
zni upirati.

10. In če ne!

11. In Vi še vprašate!

12. Ljudje smo vsi!

13. Že ne morem več
prešteti.

14. Prav zapeljivo.

15. Da, če bi imel srce!

16. Od danes do jutri.

17. Ni strpeti z menoj.

18. Kakor je ravno na¬
vada.

19. Nekoliko.

20. Da bi kar umrl!

21. Do ušes!

22. Časi.

23. Ob nedeljah.

24. Vedno.

25. Nekaj časa sem.

26. Na žalost!

27. Tako na pol.

28. Proti ljubezni sem
zavarovan.

29. Da, in ostanem!

30. Ne, tisočkrat ne!

31. Prav zelo.

32. Kaj še!

33. Oh!

34. V Vas!

35. Kaj li mislite!

36. Tako kakor Vi!

37. To nikogar ne briga.

38. Nestanovitno.

39. Da, toda nesrečno!

40. Tega se skrbno va¬
rujem !

12

Kako ljubite?

1. Kakor mačka.

2. Ne ljubim, tako je
bolje.

3. Zvesto.

4. Sam sebe najbolj.

5. Prav suhoparno.

6. Ne morem povedati.

7. Oprezno.

8. Prav lehko.

0. Brezsrčno.

10. Iz gizdavosti.

11. Koprnim in trpim.

12. Brez uslišanja.

13. Divje.

14. Oboževalno.

15. Denar najbolj.

16. Vedno jednako.

17. Iz dolgega časa.

18. Le iz sebičnosti.

10. S čisto dušo.

20. Kakor vrabec.

21. Strastno.

22. Bolestno.

23. Nepozabno.

24. Sanjarsko.

25. Brezupno.

26. Prav nezadovoljno.

27. Odkrito.

28. Skrivaj.

20. Ognjevito.

30. Nesrečno.

31. Tako! Takd!

32. Nezvesto.

33. Za vsako žrtev pri¬
pravljen.

34. Le v spominu.

35. Hinavsko.

36. Ni treba vprašati.

37. Nekoliko ljubo¬
sumno.

38. Brezskrbno.

30. Kogar ljubim, ta me
ne ljubi.

40. Oh, in Vi ševprašate!

13

Kdo Vas ljubi?

1. To itak dobro veste!

2. Nihče se ne zmisli
na me!

3. Suženj svojihslabostij.

4. Danes upam zvedeti.

5. Nekdo, ki je bil že
lOOkrat zaljubljen.

6. Nekdo, ki si preveč
domišljuje.

7. Nekdo, ki mora.

8. Kmet, toda lep je.

9. Oni, katerega Vi naj¬
bolj ljubite.

10. Oni, s katerim si do¬
pisujete.

11. Nekdo od včerajšne
družbe.

12. Vsi od prvega do
zadnjega.

13. Jaz!

14. Nihče!

15. Dijak.

16. Sokol.

17. Revček.

18. Priden mladenič.

19. Kadet.

20. Vsak, kdor me vidi!

21. Nekdo, ki se mora
šele poboljšati!

22. Zamorec.

23. Nekdo!

24. Učenjak!

25. Učitelj.

26. Narodnjak.

27. Nekdo, za katerega
mi nič ni.

28. NiVam težko ugeniti.

29. Zemljemerec.

30. Oni, kiVas je poljubil.

31. Uradnik.

32. Odvetnik.

33. Nekdo brez službe.

34. Nekdo, na katerega
radi mislite.

35. Vprašajte svojo so¬
sedo !

36. Na uho Vam povem.

37. Plemenitnik.

38. Žid.

39. Dobro, da niste pre¬
lepi !

40. (Na uho.) Jaz!

14

Kaj zasluži Vaš ljubček?

1. Poljub.

2. Večjo zvestobo. .

3. Ljubezen.

4. Desnico.

5. Zaušnico.

6. Ničesar.

7. Vaš biti.

8. Vas za soprogo imeti.

9. Bogato dedščino.

10. Pridne otroke.

11. Darilo.

12. Pesem polno ljubezni.

13. Skorajšni zakon.

14. Ekipažo.

15. Grof biti.

16. Lepo obleko.

17. Vašo poslušnost..

18. Vašo vdanost.

19. Zvesto ljubezen.

20. Več pameti.

21. Mnogo, toda ne dobi
ničesar.

22. Album za izvoljenko.

23. Vašo sliko.

24. Pridno ženo.

.25. Več sreče.

26. Sv. pismo.

27. Bicikelj.

28. Več duhovitosti.

29. Srečo z Vami.

30. Da se Vam izpove.

31. Lepo knjigo.

32. Šopek cvetic iz Vaših
rok.

33. Kuhalnico.

34. Srečen zakon.

■35. Pot v Sibirijo.

36. Vojak biti.

37. Hišo vrho Triglava.

38. Nov klobuk.

39. Grad in še milijon
povrhu.

40. Pol vinarja.

15

Kako ste se s svojim ljubčkom
seznanili?

1. Kot družica pri
Svatbi.

2j  Na plesu.

3. V gostilni.

4. Na potovanji.

5. Oh, ne vprašajte!

6. Pri hišnih durih.

7. Na izletu.

8. Na sejmu.

9. Na parobrodu.

10. Pisal mi je.

11. Po stari ženi.

12. Na trgu.

13. V trgovini.

14. Pri igri z orakeljem.

15. Pri domači zabavi.

16. Po mojih roditeljih.

17. Pri prvem sestanku.

18. Že iz šolskih časov.

19. Po njega sliki.

20. Pri Sokolovi slav¬
nosti.

21. Pri konjski dirki.

22. V gledališči.

23. V toplicah.

24. V hiši smo skupaj.

25. Dežnik mi je posodil.

26. V čitalnici.

27. V železniškem vozu.

28. Ko sem bila na smrt
bolana.

29. Po pismu.

30. Obiskal me je.

31. Na izprehajališči.

32. Po nekem otroku.

33. Na tržni dan.

34. Pri tarokiranji.

35. Po njegovem očetu.

36. Po moji prijateljici.

37. V,Narodnem Domu'.

38. Bila sva še oba
mlada.

39. V komediji.

40. Po prvem poljubu.

16

Kaj Vam pri ljubčku ne ugaja?

1. Vedno vzdihovanje.

2. Njegov divji pogled.

3. Njegova ljubosum¬
nost.

4. Njegova klepetavost.

5. Da slabo sliši.

6. Njegova ošabnost.

7. Njegova hitra hoja.

8. Njegov hudobni jezik.

9 .  Njegova neodločnost
v narodnih stvareh.

10. Njegova neslanost.

11. Njegova zaspanost.

12. Njegovi vedni po¬
kloni.

13. Njegova preprosta
obleka.

14. Njegovo bahaštvo.

15. Njegova potratnost.

16. Njegova strast do
loterije.

17. Njegove velike rjave
oči.

18. Njegova površna
pisma.

19. Njegova prekratka
pisma.

20. Njegove velike noge.

21. Njegova nestalnost.

22. Da ne poprosi moje
roke.

23. Ker ni nikdar zado¬
voljen.

24. Njegovo vedno žalo¬
vanje.

25. Njegova zlobnost.

26. Njegove šale s so¬
sedo.

27. Njegova hladna lju¬
bezen.

28. Njegovo dolgočasno
govorjenje.

29. Da se izogiblje žen¬
ske družbe.

30. Da vedno le govori
o ljubezni.

31. Njegova vedna va¬
bila.

32. Njegova malomar¬
nost pri plesu.

17

33. Da ne pleše.

34. Njegove drobne oči.

35. Da ne zahaja v či¬
talnico.

36. Da ne zna »Slovenec
sem« peti.

37. Njegova predrznost.

38. Da poljubov prosi.

39. Prav zadovoljna sem
ž njim.

40. Da mi nikdar ne
piše.

2

18

Kaj Vam pri ljubčku ugaja?

1. Njegova zala podoba.

2. Njegovi črni lasje.

3. Njegovi ognjeni po¬
ljubi.

4. Njegovi hrepeneči
pogledi.

5. Njegova odkritosrč¬
nost.

6. Njegova dostojnost.

7. Njegovo lepo vedenje.

8. Njegova varčnost.

9. Njegov vkus pri
obleki.

10. Njegovo vzdihovanje.

11. Njegovo krepko na¬
rodno mišljenje.

12. Njegova radodarnost.

13. Njegovo bogastvo.

14. Njegovi dovtipi.

15. Njegovo vedenje pri
zabavah.

16.. Njegov dostojni
govor.

17.  Njegova dobrovolj-
nost.

18. Njegov zvonki glas.

19. Njegovo brzo ple¬
sanje.

20. Njegovi svetli oči.

21. Njegova zvesta lju¬
bezen.

22. Njegova velika skrb¬
nost zame.

23. Njegov plemenit
ponos.

24. Njegove ljubeznive
oči.

25. Njegova vdanost.

26. Da prihaja toliko¬
krat k nam.

27. Njegovi nogi.

28. Njegova odločnost.

29. Njegovo lepo ve¬
denje.

30. Njegova zvesta lju¬
bezen.

31. Njegova izpričana
zvestoba.

32. Njegova delavnost.

33. Njegovo lepo ime.

19

34. Njegovo resnicoljubje. 37. Njegovi lepi nohtje.

35. Njegova poštenost. 38. Njegova nežnost.

36. Njegove črne oči. 39. Njegova lepa hoja.

40. Njegovo moštvo.

a*

20  —

S čim bodete kratkočasili svojega
ljubčka ?

1. Govorila bodeva o
plesu.

2. Prisegala si bodeva
ljubezen.

3. Se ženitovanjskimi
ponudbami.

4. Dolgočasila se bo¬
deva.

5. Ima malo razuma za
zabavo.

6. Z načrti za prihod-
njost.

7. O narodnih razmerah.

8. O pismih polnih lju¬
bezni.

9. O lepih darilih.

10. O moji ljubezni.

11. O slovenskih pes¬
nikih.

12. O spiritizmu.

13. Ne bodeva se dolgo¬
časila.

14. Govorila bodeva o
tepežih.

15. Bode že kako.

16. Vam ni nič do tega.

17. Oh, kako vprašanje.

18. In Vi še vprašate!

19. Prepevala bodeva!

20. Solo bodeva imela!

21. O zvedarstvu.

22. O romantiški lju¬
bezni.

23. O srečnih zakonih.

24. O zaljubljenih ljudeh.

25. O kuhinjskih rečeh.

26. O izprehodih.

27. Tega Vam ni treba
vedeti.

28. O lovu.

29. Kako se živi na
kmetih.

30. Midva znava, in s
tem je dosti.

31. Moje srce to zna.

32. O cveticah.

33. O Vas bodeva go¬
vorila.

21

34. O psih in mačkah.

35. O lilijah.

36. O mojih letnih do¬
hodkih.

37. O Vaši sosedi.

38. O mojem vis-a-vis.

39. O politiki.

40. Orakelj molči!

Kaj menite, da sedaj dela Vaš ljubček?

1. Misli name.

2. Sel je na izprehod.

3. V veseli družbi je.

4. Lepotici si lice.

5. Cita moja pisma.

6. Pogovarja se se so¬
sedo.

7. Sedi mimo za pečjo.

8. Ravno je nezvest.

0. Čaka me.

10. Prav dobre volje je.

11. Dremlje.

12. Riše ljubo ime.

13. Piše pravdo zoper
vdovo.

14. Koketira z drugo.

15. Pleše na življenje in
smrt.

16. Pijan je in spi.

17. Bere romane.

18. Vozi#e na biciklu.

19. Bolan leži, milo ječi.

20. Dela spiritistiške po¬
skuse.

21.  Sanja o meni.

'22. Pije pivo.

23. Lišpa se.

24. Puši smodke.

25. Piše meni.

26. Žge žganje.

27. Oh, nimam nobe¬
nega.

28. Prepira se.

29. Kvarta.

30. »Slepo miš« igra.

31. Agituje.

32. Piše pismo drugi.

33. Namesto peska siplje
črnilo na pisanje.

34. Šali se z neko vdovo.

35. Smeje se prav srčno.

36. Odpravlja se k meni.

37. Sedi v ječi.

38. Igra »orakelj«.

39. Nabira cvetke v šop¬
ke zame.

40. Premišljuje, kako bi
me mogel oslepariti.

23 '

Kaj vas osreči?

40. Krepak poljub.

24

Ali se kdaj omožite (oženite ?)

1. Iz ljubezni.

2. Ne za ves svet.

3. Rada, pa me noben
noče.

4. Ostanem samski.

5. Rad, pa me nobena
noče.

6. Kakor bodo razmere
nanesle.

7. Premlad sem še.

8. Moram.

9. Da! krasotico.

10. Oh in kako rad!

11. Za leto dnij.

12. Da! Vam na ljubo.

13. Bogato, če tudi ne
bode lepa.

14. Kar najhitreje.

15. Pri prvi priliki.

16. Iz domoljubja.

17. Prav gotovo.

18. Prihodnji teden.

19. Morda.

20. Rada bi, pa mati! —•

21. Iz dolgega časa.

22. Nikdar!

23. Ne more biti.

24. Da, da, da, da!

25. Dvojim!

26. Z veseljem.

27. Denar sveta vladar.

28. Bog zna!

29' Če dovolite!

30. Pojdem v samostan.

31. Ne, tisočkrat ne!

32. Le milijonarja!

33. Da bi bil srečen.

34. Prisiljen sem!

35. Mati moja žele.

36. Da izpolnim obljubo.

37. Upam!

38. Da ne bode raz-
žaljenja.

39. Seveda.

40. Menda bi me Vi
radi ?

25

Kaj Vam prežene dobro voljo?

1. Mnogo govorjenje.

2. Petje.

3. Nepotrebno pouče¬
vanje.

4. Odkrivanje ljubezni.

5. Nedostojne šale.

6. Poljubovanje.

7. Ničesar.

8. Če moram kaj plačati.
0. Če se drugi ženijo.

10. Če se kdo laže.

11. Opravljanje.

12. Diplomatiziranje.

13. Ce me kdo na ramo
udari.

14. Mežikanje.

15. Nemškutarjenje.

16. Tihi migljaji.

17. Dolgočasno pripo¬
vedovanje.

18. Če več govore, nego
prepevajo.

19. Svoja hvala.

20. Latinski izreki.

21. Pijanost.

22. Šepetanje v uho.

23. Neslano govoričenje.

24. Če je vse tiho in
mirno.

25. Če se kdo v me ne
zaljubi.

26. Če gredo prerano-
spat.

27. Zdehanje.

28. Če se »zijala pro¬
dajajo«.

29. Kvartanje.

30. Če ne plešejo.

31. Napivanje.

32. Če več pojo nego
govore.

33. Če preveč o denarju
govore.

34. Politika.

35. Premastna jedila.

36. Neslani pokloni.

37. Nerodno vedenje.

38. Prepogosti poseti.

39. Ce me kdo ljubi, pa
tega ne pove.

40. Če kdo število »40«
izgovori.

26

Katere ljudi črtite?

27

36. Narodne mlačneže. 39. Kateri imajo v lju-

37. Sleparje. bežni srečo, ker je

38. Lenuhe. jaz nimam.

40. Strastne plesavce.

28

Katero Vaše svojstvo ljudem ne ugaja?

1. Neznosna ošabnost.

2. Potuhnjenost.

3. Pohlep po novi šegi.

4. Pustolovstvo.

5. Verska mlačnost.

6. Vaša živahnost.

7. Vaša čista vest.

8. Vaša prijaznost.

9. Vaša nestanovitnost.

10. Vaše licemerstvo.

11. Vaše nerodno govor¬
jenje.

12. Vaša otožnost.

13. Vaša zamišljenost.

14. Vaša gizdost.

15. Vaša nebriž.nost za
narod.

16. Vaša zavist.

17. Vaša maščevalnost.

18. Vaša razposajenost.

19. Vaša narodna mlač¬
nost.

20. Vaša pohlepnost.

21. Vaša radovednost.

22. Vaša porednost.

23. Vaša hladnokrvnost.

24. Vaše vedno nasmi¬
hanje.

25. Vaša boječnost.

26. Vaša vihravost.

27. Vaši zaljubljeni po¬
gledi.

28. Vaš hudi pogled.

29. Vaši rezki dovtipi.

30. Vaše ostro pero.

31. Vaša povoljnost.

32. Vaša skopost.

33. Vaša hitra hoja.

34. Vaši drobni očesi.

35. Vaša velika roka.

36. Vaša jezljivost.

37. Vaše častihlepje.

38. Vaša prepirljivost

39. Vaše koketiranje.

40. Kdor kaj najde, ne
trdi prav.

29

Katero Vaše svojstvo ljudem ugaja?

1. Vaš plemenit ponos.

2. Vaša noša.

3. Vaše fino koketiranje.

4. Vaši predsodki.

5. Vaša ponižnost.

6. Vaše lepe oči!

. 7. Vaša ponosna hoja.

8. Vaše globoko miš¬
ljenje.

9. Vaše blagodušje.

10. Vaša gizdost.

11. Vaša narodna goreč¬
nost.

12. Vaš resni pogled.

13. Ker niste nikdar hudi.

14. Vaše polno lice.

15. Vaš cvetoč obraz.

16. Vaši črni lasje.

17. Vaše politiziranje.

18. Vaše lepo petje.

19. Vaše sanjarstvo.

20. Vaš talent za zabave.

21. Vas zvonki glas.

22. Vaša duhovitost.

23. Vaša sramežljivost.

24. Vaše skromno živ¬
ljenje.

25. Vaš dober vkus.

26. Vaša zvestoba do •—■

27. Vaša varčnost..

28. Vaša polna denarna
listnica.

29. Vaše lepotičje.

30. Vaš mili pogled.

31. Vaša mehka roka.

32. Vaša sveta jeza.

33. Vaša mladost.

34. Vaša polna ustna.

35. Vaši kodrasti lasci.

36. Vaša ljubeznjivost.

37. Vaše’ visoko čelo.

38. Vaš sladki smeh.

39. Vaša pobožnost.

40. Orakelj ne ve ničesar.

30

Kakšen je oni,

1. Nekoliko prismojen.

2. Malomarnež.

3. Sanjar.

4. Dober učenec.

5. Vinski bratec.

6. Vrl vojak.

7. Ptič — miš.

8. Prepirljivec.

9. Visoke vitke rasti.

10. Pritlikavecingrbavec.

11. Smešen.

12. Bogat, drugega nič.

13. Lep je, a »cvenka« ni.

14. Grd je, toda bogat.

15. Dober govornik.

16. Bogat grof.

17. Ubog baron.

18. Luna ga trka.

19. Rad je doma.

20. Trdosrčen.

ki Vam ugaja?

21. Ošaben.

22. Lovec.

23. Narodnjak.

24. Slikar.

25. Pisatelj.

26. Častnik.

27. Sokol.

28. Krojač.

29. Mizar.

30. Predrzen.

31. Slobodomiseln.

32. Kolovodja povsod.

33. Dober pevec.

34. Dobrovoljček.

35. Počasen.

36. Sam zase.

37. Ponižen.

38. Rad me mora imeti.

39. Dober šaljivec.

40. Nikomur ni nič za to!

31

Komu ste zaupali svoje skrivnosti?

1. Prijatelju.

2. Staremu znancu.

3. Očetu.

4. Krčmarju.

5. Stari ženi.

6. Odvetniku.

7. Zdravniku.

8. Staremu častniku.

9. Umetelnici.

10. Pesniku.

11. Modistinji.

12. Bankirju.

13. Branjevki.

14. Tašči.

15. Vrlemu možu.

16. Svojemu ljubčku.

17. Mladi vdovi.

18. Izpovedniku.

19. Notarju.

20. Trgovcu.

21. Materi.

22. Nimam nobenih.

23. Ne vem, komu.

24. Pisarju.

25. Sodniku.

26. Gledališki igralki.

27. Staremu vdovcu.

28. Koketki.

29. Točarici.

30. Redarju.

31. Zvezdarju.

32. Čevljarju.

33. Klobučarju.

34. Milijonarju.

35. Ubogemu bogatinu

36. Finančnemu mini¬
stru.

37. Obdržal sem jih
zase.

38. Ne smem jih še raz¬
odeti.

39. Svoji izvoljenki.

40. Gredo z menoj v
grob!

32

Kaj se Vam zdi najbolj čudno?

1. Hiša polna denarja.

2. Vdova, ki se noče
močiti.

3. Ljubežen brezprepira.

4. Bogat slovenski pi¬
satelj.

5. Zaljubljen starec.

6. Leto dnij brez doma¬
čega prepira.

7. Pametna mladina.

8. Pošten častivec.

9. Preračunjen poljub.

10. Poljub iz gole ljubezni.

11. Ljubezen brez vzdi¬
hovanja.

12. Nevenljiva ljubezen.

13. Ponižna krasotica.

14. Nezaljubljeno dekle.

15. Pošten naroden od¬
padnik.

16. Ce pijanec ravno hodi.

17. Bogat urednik.

18. Postrežen mesar.

19. Brezskrbno življenje.

20. Strastna ljubezen.

21. Zvest ljubimec.

22. Nič!

23. Brezskrbna starost.

24j Zidar brez pipice v

ustih.

25. Dekle, ki kadi.

26. Da se ljudje poljub¬
ljajo.

27. Dekle, ki se noče
omožiti.

28. Brezčutno srce.

29. Kako bi to vedel.

30. Globokočuteč bo¬
gatin.

31. Meni je vsakdanje
najljubši.

32. Ne brigam se za nič.

33. Človek brez domo¬
ljubja.

34. Nesebičen poslanec.

35. Golobnjak brez kra¬
gulja.

36. Nepristranski Nemec

37. Madjar brez brk.

38. Travnik brez trave.

39. Radodaren varih.

40. Pijan skopuh.

33

Kdo Vas želi osrečiti?

1. Pravi narodnjak.

2. Kadet želi, pa še ne
more.

3. Prastari častivec.

4. Lep Črnogorec.

5. Saj ste srečni!

6. Niste vredni, da bi
bili.

7. Nekdo, na kogar
redko mislite.

8. Nekdo, kogar ne mo¬
rete trpeti.

0. Nekdo, kogar jako
ljubite.

10. Ošaben graščak.

11. Čevljar.

12. Koncipijent.

13. Častnik.

14. Vaš ženin.

15. Daljen sorodnik.

16. Brat.

17. Vaš srčni prijatelj.

18. Živinski zdravnik.

10. Vitez.

20.  Sokol.

I jubljdnj %)

21. Pisatelj.

22. Trgovec.

23. Nihče!

24. Obrtnik.

25. Mlada vdova.

26. Star samec.

27. Hranilničin uradnik.

28. Starček.

29. Vaš ljubček.

30. Sprevodnik (kon-
duktef).

31. Notarski kandidat.

32. Tujec.

33. Skriven ljubivec.

34. Profesor.

35. Razven roditeljev
nihče.

36. Nekdo, ki je sam v
se zaljubljen.

37. Drag prijatelj.

38. Vaš prihodnji so-
prog.

39. Bogat posestnik.

40. Marsikdo, toda ne
more.

3

34

Katero ime Vam je najljubše?

1. Roza.

2. Olga.

3. Vladimir.

4. Metod.

5. Vladislav.

6. Emil (ijaj.

7. Sofija.

8. Branko.,

9. Bogdan (a).

10. Lizika.

11. Ivan (a).

12. Grozdana.

13. Tomaž.

14. Marija.

15. Genovefa.

16. Dragotin.

17. Ana.

18. Veronika.

19. Srečko.

20. Peter.

40. Ne

21. Jaroslav.

22. Dora.

23. Miljutin.

24. Samo.

25. Pavel (ina).

26. Abraham.

27. Ni mi za nobeno.

28. Jurček.

29. Frančišek (čiška).

30. Jožef (Zefa).

31. Ciril.

32. Ciprijan.

33. Anton (Tončka).

34. Stanislav (a).

35. Izidor.

36. V zadregi sem.

37. Vsa so mi jednako
draga.

38. Luka.

39. Ljudmila,
n povedati.

35

Kaj bodo \

1. Ne bodem nobenih
imel.

2. Izprijeni bodo.

3. Le veselite se jih!

4. Sami godci.

5. Se pisati ne bodo
znali!

6. Ostanem samski.

7. Strastni tarokisti.

8. Renegati gotovo ne.

9. Dvorniki gotovo rfe.

10. Hči grofinja, sin baron.

11. Prvi ne bode nič
prida.

12. Menihi in nune.

13. Ne vem!

14. Tudi to bi radi ve¬
deli ! ?

15. Težko odgovoriti!

16. Oh, ne vprašajte me!

17. Kakor si jih bodem
vzgojil (-a).

18. Bog vam odgovori!

19. Duhovniki.

20. Narodnjaki gotovo!

40. Marša

'asi otroci?

21. Sini velikani, hčerke
pritlikavke.

22. Kdo bi že sedaj
mogel to vedeti!

23. Pijanci in pijanke.

24. Jutri me vprašajte!

25. Nočem reči hudega!

26. Sami pesniki.

27. Anarhisti in socija-
listi.

28. Gledališki igravci.

29. Krojači in mizarji.

30. Čevljarji in lončarji.

31. Mesarji.

32. Vsi bodo pomrli.

33. Nobenemu ne bode
10 let.

34. Vrli vojaki.

35. Otroci in nič dru¬
gega.

36. To je še daleč!

37. Saj ste še sami
otrok!

38. Kaj prida gotovo ne:

39. Narodni tribuni.

i in knezi.

3 *

36

Za kakšno boleznijo bodete umrli?

1. Srce mi bode počilo.

2. Naveličal se bodem
živeti.

3. Zaradi domačega
prepira.

4. Žolč se mi razlije.

5. Za preveliko prid¬
nostjo.

6. Zaradi nesrečnega
zakona.

7. Za legarjem.

8. Pri puljenji peres.

9. V dvoboju.

10. Od samega pisarjenja.

11. Iz raznih vzrokov.

12. Ribjo kost bodem
ugoltnil.

21. Zaradi silnega jo¬
kanja.

22. Zaradi pijančevanja.

23. Utonil bodem!

24. Z bicikla bodem
padel.

25. Zaradi nesrečne lju¬
bezni.

26. Zaradi prevelikega
posta.

27. Zaradi vedne smole.

28. Zgorel bodem.

29. Elektriški tok me
ubije.

30. Če umrjem, ne bode
me škoda.

31. Ni me treba še le

13. Trakuljo bodem dobil.

14. Vino mi bode pošlo. 32.

15. Za strupom.

16. Od starosti. 33.

17. Od silne žalosti. 34.

18. Za srčno boleznijo. 35.

19. Iz ljubosumnosti. 36.

20. Za požrešnostjo.

vprašati!

Železniški vlak me
potre.

Le poglejte me!
Bog bode odločil!
Do smrti je še daleč i
Za nesrečno opera¬
cijo.

37

37. Ne povem! 39. Saj si lehko mislite!

38. Za organiško srčno 40. Za leto dnij Vam

hibo. povem!

38

Česa si želite najbolj?

1. Poplemenititi se.

2. Milijon imeti.

3. Česar nimam.

4. V samostanu živeti.

5. Da bi vedno tako
bilo!

6. Ljubeznivega moža.

7. 10.000 in palačo.

8. Nič delati.

9. Bicikelj imeti.

10. Da bi moj zakon vse
zavidalo.

11. Nikdar brez denarja
biti.

12. Vsaj dvoje otrok
imeti.

13. Mnogo denarja imeti.

14. V gozdu prebivati.

15. Skoro se omožiti.

16. Mladega moža dobiti.

17. Narodno slogo.

18. Mnogo slovenskih
knjig.

19. Peresa, ki bi samo
pisalo.

20. Zaljubljena pisma
brati.

21. Denar, le denar!

22. Prvak biti.

23. 80 let živeti.

24. Da se moje slabosti
milostivo sodijo.

25. Jutri umreti.

26. V treh dneh se
oženiti!

27. Dedščine iz Amerike.

28. Vedno potovati.

29. Narodnega moža
dobiti.

30. Zanimivo znanje.

31. Vse odpadnike iz-
preobrniti.

32. Dvorna dama biti.

33. Hišo in lepo ženico
(moža).

34. Da bi bil vsak dan
»prvi«.

35. Da bi bil jaz »Laž-
njivega kljukča«
spisal!

39

•36. Da bi me vse lju- 38. Bogato se oženiti.

bilo. 39. Vrle otroke imeti.

37. Starca v zakon do- 40. Odvadil sem se iz
biti. davna časa želeti.

40

Kaj najbolj črtite?

41

42

Kako je Vaši izvoljenki ime?

1. Urška.

2. Natalija.

3. Ana.

4. Olga.

5. Micika.

6. Marta.

7. Julika.

8. Dora.

9. Barbika.

10. Antonija.

11. Roza.

12. Stanislaja.
. 13. Nežica.

14. Bogomila.

15. Viktorija.

16. Dragojila.

17. Grozdana.

18. Vera.

19. Albina.

20. Vida.

21. Metka.

22. Terezija.

23. Veronika.

24. Evlalija.

25. Katinka.

26. Lizika.

27. Miroslava.

28. Pavlina.

29. Bogdana.

30. Frančiška.

31. Ida.

32. Cvetka.

33. Helena.

34. Ljubica.

35. Kristina.

36. Lilijana.

37. Suzana.

38. Ivanka.

39. Štefanija.

40. Ljudmila.

43

Kdo Vas osreči?

1. Neko pismo.

2. Svoja pridnost.

3. Star denar.

4. Izvoljenec.

5. Dedščina.

6. Star častivec.

7. Pisar.

8. Uradnik.

9. Če se naučite molčati.

10. Zakon.

11. To če pojdcte za 4
leta v samostan.

12. Kvartavec.

13. Strijc iz Amerike.

14. Stara gospa.

15. Hrvat.

16. Potovanje.

17. Samsko življenje.

18. Vaše zmožnosti.

19. Lepo vedenje.

20. Zaušnica.

sreča
grobu!

21. Jedno oko bodete
prej izgubili.

22. Vinar.

23. Star čevelj.

24. Strgana obleka.

25. Visok zavetnik.

26. Vaša krasota.

27. Vaša ljubeznjivost.

28. Čudežna zgodba.

29. Vaši roditelji.

30. Vaša prijateljica.

31. Gospod z naočniki.

32. Samski gospod.

33. Bogatin.

34. Bogat Žid.

35. Stara devica.

36. Izvošček.

37. Zvestoba v zakonu.

38. Vaša odkritosrčnost.

39. Nihče, nesrečen sem.

40. Qh, ne vprašajte,
moja je v

44  —

Ugenite kaj sedaj premišljujem?

1. Če se bodem možila
(ženil).

2. Ničesar.

3. Rajši spim.

4. Preveč me utrudi.

5. Vašo lepoto.

6. Na tihem se vam
čudim.

7. Ali bi dobil od vas
poljub ?

8. Kaj bodemo danes
jedli.

9. Lačen sem in ne mis¬
lim ničesar.

10. Ali danes pridobim
kako srce.

11. Koliko deklet je na
svetu.

12. Ljubezen, to je moja
misel.

13. Le vam povem na uho.

14. Kam bi še danes šel.

15. Ali si naj dišav ku¬
pim ?

16. Če sem dobro nališ-
pana ?

17. Ali se kdo čudi moji
lepoti.

18. Ali sem res zaljubljen.

19. Imam preveč dru¬
gega dela.

20. Če me nekdo ljubi.

21. Svoje častivce pre¬
števam.

22. O vinski letini.

23. Kolikokrat sem bil
že zaljubljen.

24. Našo narodno poli¬
tiko.

25. Ali so moji uhani
lepi.

26. Ali nam treba toliko
polit, listov?

27. Pojdemo liskorojest.

28. Zaspan sem, ne mis¬
lim ničesar.

29. Preveč mi je dolgo¬
časno.

45

30. Občno zgodovino. 35. Da je res vera v

31. Mahomedansko vero. nevarnosti.

32. Kako bode v ne- 36. Pojdemo-li jutri se

besih. sprehajat?

33. Kakšna smrt me 37. Katere cvetice Vam

čaka. prijajo?

34. Kako bi si častivcev 38. O mojem snidenju,

pridobila. 39. Ne vprašujte me!

40. To nikogar ne skrbi!

i

46

Kje je sedaj Vaš izvoljenec?

47

Koga ljubite?

1. Nehvaležneža.

2. Svojo mater.

3. Nekoga, ki tega noče
vedeti.

4. Ne govorim rada o
tem.

5. Vetrnjaka.

6. Mojega kanarčka.

7. Njega, katerega sem
prej pogledala.

8. Njega, ki za menoj
popraša.

9. Vse, kar ljubi.

10. Kdor me jutri povede
v gledališče.

11. Komur vržem svoj
robec.

12. Vse odkritosrčnike.

13. Tepca, ki me ne
umeje.

14. Starega mladeniča.

15. Vsakega pravega
Slovenca.

16. Svojo mačko.

17. Kogar naj bi ne bila
nikdar ljubila.

18. Ubogo srce, o ne iz¬
daj se!

19. To je vender po¬
redno vprašanje!

20. Kdor mi prvi raz¬
krije svojo ljubezen.

21. Moje zrcalo.

22. Poljube.

23. Svoj vrt.

24. Vse Sokole.

25. Naše pesnike.

26. Kdor me vpraša.

27. Toplo peč.

28. Sladko kavo.

29. Jurija s pušo.

30. Kdor me povede
pred oltar.

31. Svojega ženina.

32. Samega sebe naj¬
bolj.

33. Svoje knjigi.

34. Komur stisnem roko.

48

35. Otroke. 38. Svojega prvega uči-

36. Zorina. telja.

37. S komer se najčešče 39. Nemčurja ne.

izprehajam. 40. Očeta Slovencev.

49

v

Česa se najbolj bojite?

1. Ribjo kost pogolt¬
niti.

2. Bolh.

3. Mraza.

4. Izkušnjav.

5. Hudobnega znanja.

6. Slobodo zapraviti.

7. Velikih posestev.

8. Prevročega srca.

9. Polovičarstva.

10. Da bi se mi ljube¬
zen odrekla.

11. Groma in strele.

12. Klepetulj.

13. Sam v temi biti.

14. Umreti, ne da bi živel.

15. Nepremišljene lju¬
bezni.

16. Naroden odpadnik
biti.

17. Mrzle postelje.

18. Resnice.

16- Pekla.

20. Povodnjega moža.

21. Laži.

22. Ničesar.

23. Ne povem.

24. »Angelj a « v človeški
koži.

25. Narodnega nasprot¬
nika.

26. Orožnika.

27. Samih v se zaljub¬
ljenih ljudi.

28. Človeka, ki je že
stokrat ljubil.

29. Ovaduha.

30. Vsakega.

31. Boter biti.

32. Mlad umreti.

33. Pr-ilizovavca.

34. Zakona.

35. Da bi vedno tak
ostal.

36. Neumestnih vpra¬
šanj.

4

50

37. Da bi moral žabe
jesti.

38. V tičnik zaprt biti.

39. Brez ljubezni umreti.

40. Njega, ki me je to
vprašal.

51

Kake smrti bodete umrli?

1. To je moja zadnja 19.

misel. 20.

2. Od žalosti.

3. Od lenobe. 21

4. Zaradi prevroče lju- 22.

bežni. 23.

5. Zaradi nesrečnega 24.

zakona. 25.

6. Zaradi krivic. 26.

7. Zaradi nesrečne lju- 27.

bežni. 28.

8. Za srčno britkostjo. 29.

9. Za samomorom. 30

10. Vzpričo sodne raz- 31.
sodbe.

11. Popolnoma mirno v 32.

postelji. 33.

12. Turška kroglja me 34.

zadene. 35.

13. V vojaški bolnici.

14. Za srčno rano. 36.

15. Zaradi ljubosumnosti. 37.

16. Zavratno umorjen. 38.

17. Za kolero. 39.

18. V dvoboji. 40.

me požre

Obstreljen.

Zaradi prestrastnega
plesanja.

Za kapjo.

S konja bodem pal.
Kača me piči.
Slučajno.

Od jeze.

Od jokanja.

Zaradi nezmernosti.
Za srčno hibo.

V vodi pri kopanju.
. Na morji.

Kanonska kroglja
pride pome v postelj.
. Zastrupljen.

. Za legarjem.

, Na črnih osepnicah.
. Čez skalovje bodem
pal.

, Ne povem.

, Zaradi melanholije.
. V blaznosti.

, V vojski.

. Ne bodem umrl, ker
som. »

4 *

Srce.*)

1. Dajte svoji sosedi na
levi takoj poljub, če
ne, jezna bode na Vas!

2. Neka oseba, ki Vas
jako ljubi, pa le redko¬
kdaj vidi, želi Vam
poročati nekaj nepri¬
jetnega.

3. Varujte se svoje pri¬
jateljice. !

4. Bog Vas blagoslovi!
Jutri se bodete mo¬
rali izpovedati.

5. Dedščina Vas čaka,
toda pripravite si za
njo le majhno moš-
njico!

6. Na to število nimam
odgovora.

7. Srce Vaše sicer želi,
toda izpolnilo se ne
bode.

8. Prvi Vaš sestanek
bode usoden.

9. Zaprite takoj oči, da
Vas krasota Vašega
vis a vis-a ne zmoti.

10. Lahko greste spat.

11. Fant. Za Vami de¬
klice srca gube.

12. Dama. Vaš vis a vis
Vas ne ljubi, toda ne
jezite se za to name!

13. Kralj. Neka lepa
oseba Vas prav srč¬
no ljubi, toda onega
znanega popirja in
kovine ima prav malo !

*; Vsak družabnik potegne »srce« 'potem »luifo« i. t. d.)
navadnih »\vhistkvart«, če- so pri rokah, če jih pa ni, izbere
si ustno dotično kvartd. Zabavnik na to vedežuje.

53

Kufa.

1. Denarja ne potrebu¬
jete!

2. Ljubite me, meni je
prav!

3. Moj Bog, kaj naj Vam
povem! Vaš izvoljenec
se namerja izneveriti.

4. Jaz sem bistrovidec!
Vaša prihodnjost je za¬
vita v usodne megle,
toda ne strašite se;
ostanite zvesti svoji
nameri, dobro se iz¬
ide.

6. Ako bi bili pamet¬
nejši, mnogo sreč¬
nejši bi bili.

7. Se 10 dnij bodete
tako živeli, potem
Vam sreča zacveti.

8. Dobro premislite,
kaj delate, zakaj
lahko bi se bridko
kesali svoje nepre¬
mišljenosti.

9. Ne rečem ničesar,
zakaj vzroke imam,
da molčim.

5.  Še danes Vas išče 10. Pišite še danes pis-

sreča' A zbežala bo¬
de, ako se je o pra¬
vem trenotku ne opri¬
mete.

mo svojemu vis a
vis-u, vsebino naj
Vam narekuje srce.

11.  Fant. Sprijaznite se
z usodo svojo!

12. Dama. Skoro bo že-
nitovanje!

13. Kralj. Orakelmolči!

— • 54

Želod.

er

1. Brzdajte ostrost svo¬
jega govora!

2. Umirite žar svojih
očij! Moje srce gori!

3. Ne zavijate se v taj¬
nost, ker vem, da me
ljubite!

4. Ne hudujte se, ako

7. Čas je, da odkrijete
svojo ljubezen..

8. Nikdar se ne omožite
(oženite)!

9. Poglejte svoj vis a vis
in — ljubite.

10.  Česa spominja Vas
ta ura?

Vam očito ljubezen 11. Fant. Neki deček
odrečem! (deklica) Vas obožuje.

5. Kadar ste prvič od- Kadar doraste bode
krili svojo ljubezen Vaš mož (žena).

Vam jo je odrekla, 12. Dama. O polnoči vla¬
ko jo odkrijete drugič, dajo duhovi; glejte,
tepeni bodete. da bodete o tem času

6. Zelo ste danes dolgo- sladko sanjali,

časni; vzrok temu je 13. Kralj. Kralji so redki,
menda Vaša soseda zadovoljite se torej
na levici, ali ne? z drugim gospodom

(damo)!

55

Zelje.

L. Zboleli bodete, toda
za minljivo srčno bo¬
leznijo.

2. Vaše oči razodevajo
več, nego mislite.

3. Vaš izvoljenec ni zvest.

4 .  Ne pijte toliko vode,
škoduje Vam!

5. Vaša cvetoča zuna¬
njost je kriva, da se
ne morete oprostiti
nekih sladkih vezij.

6. Ne povejte nikomur:
Vaša soseda na des¬
nici Vas srčno ljubi,
toda neče, da bi ve¬
del ves svet!

7. Skoro bodete slišali
o ljubezni.

8.  Oklenite se mlade
vdove; lepa je ter
dosti imovita in to
je glavno.

Q. Večno bodem hud na
Vas, ako me takoj
ne poljubite.

10. Lepa plavka je zapa¬
zila mnogo dobrega
na Vas!

11. Fant. Ne bodite ved¬
no zaljubljeni, to ško¬
duje starosti.

12. Dama. Neki gospod
(dama) želi govoriti
z Vami!

13. Kralj. Skoro zveste,
da ne trpim Vaše lju¬
bezni!




za zastavo.






\




i. Krožnik vrteti.

Družba se vsede sredi sobe v krogu. Vsaki
si izbere ime kake živali ali rastline, n. pr. lev,
mačka, pes, vijolica, lilija, vrtnica i. t. d. Ko se
je to zgodilo, zavrti Zabavnik na tleh sredi kroga
lesen krožnik. Kadar se vrti krožnik, pokliče ka¬
kega igralca, po izbranem si imenu n. pr. mačka.
Takoj priskoči ta ter skuša krožnik vjeti, predno
se zverne. Če ga vjame, zavrti ga vnovič ter po¬
kliče koga druzega po izbranem imenu, ki mora
za njim krožnik vjeti. Kdor ga pravočasno ne
vjame, marveč ga pusti na tla se zvrniti, da za¬
stavo.

2. Ptice letajo.

Družba se vsede krog mize in vsaki trka s
kazalcema ob njo. Zabavnik zbere vsakemu ime
kake ptice. Nato vzdigne roko ter reče: »Vsaka
ptica leti!« Igravci tudi vzdignejo roke ter na¬
pravijo ž njimi znamenja letanja. Nato trkajo zopet
ob mizo. Zab. trka tudi, a kadar ga je volja ime¬
nuje kako ptico, n. pr. »vrabec leti«. Oni, kateri
ima to ime, vzdigne roko ter napravi znamenje

60

letanja, drugi trkajo mirno naprej. Tako imenuje
Zab. katerokoli ptico. Kogar imenuje, vzdigne
roko ter napravi znamenje letanja. Kdor pa roko
vzdigne, kadar imenuje ptico, katere v družbi ni
ali kako žival, katera ne leta, da zastavo; baš
tako tudi oni, kateri poklican roke ne vzdigne.

3. Čemu je?

Zab. izbere kak poljuben samostalnik n. pr.
»slama«. Nato vpraša igravce po redu: »Čemu je
slama?« Vsaki pove kaj, n. pr. s slamo krijejo
strehe, ž njo nastiljajo, polagajo jo živini, delajo
iz nje slamnike, ovijajo ž njo drevje in vodnjake,
devajo jo v postelje i. t. d. Kadar so odgovorili
vsi po vrsti, zbere Zab. dr4g samostalnik. Kateri
takoj ne odgovori, ali kateri kaj ponovi, da za¬
stavo.

4. Gospoda ni doma.

Vsak igravec izbere si kako opravilo, t. j.
prvi šiva, drugi piše, zopet drugi žaga, pili i. t. d.
Zab. stoji kjerkoli v sobi. Za nekaj časa reče:
»Gospoda ni doma!« Vse delo se sedaj neha;
brez reda skačejo in plešejo igravci po sobi. Ko
pa Zab. reče: »Gospod je doma!« dobiti mora
vsaki kak sedež ter delati naprej. Kdor se zadnji

61

vsede, da zastavo. Zab. določi, kateri je ta; ako
se zmoti, da on zastavo in nedolžno obsojeni je
»gospod«.

5. Elementi.

Zab. vrže zviti robec komu v krogu sedečim
ter imenuje zraven katerega izmed štirih elemetov
(zemlja, voda, zrak in ogenj). Kateremu vrže robec,
mora takoj imenovati kako žival, katera v onem
elementu živi. Če tega ne stori dosti hitro ali če
imenuje kako napačno žival,' n. pr. spravi mačko
v zrak ali sovo v vodo, da zastavo. Zastavo da
pa tudi oni, kateri pri elementu »ogenj« imenuje
kako žival, ker tu ne živi nobena. Tako mečejo
si robec drug druzemu, dokler ne dobijo zadostno
število zastav.

6. Pevovodja.

lgravci vstopijo se v krog in Zab. pevo¬
vodja v sredo. Zab. zapoje kako znano pesen in
vsi igravci pojejo (v besede najstrožjem pomenu)
ž njim. Kadar preneha pevovodja peti, prenehati
morajo takoj vsi. Časi prekine pevovodja pesen
kar sredi kitice, da cehi sredi kake besede in
kedor izusti le še najmanjši glas, da zastavo. Bolj
kakor je znana pesen, več se jih bo zaletelo.

62

7. Tiha godba.

Zab. razdeli med igravce godala, t. j. do¬
loči vsacemu instrument, na kateri naj igra. Zab.
vstopi se v sredo svojih godcev ter godi tiho z
roko zdaj na to, zdaj na ono godalo. Kedor ima
isto godalo, mora Zab. takoj v dotičnem kretanju
posnemati; kadar zakliče »vsi!« godijo vsi in Zab.
daje »takt«, ko pa zaigra zopet posamezno go¬
dalo, posnema ga dotični, drugi pa takoj nehajo.
-— Kedor kaj zamudi, se smeji, govori, ali le usta
odpre, da zastavo.

8. Gluhci in mutci.

Ena polovica igravcev so mutci, druga gluhci.
Prvi odgovarjajo na stavljena jim vprašanja le
pantomimično, drugi nič, ali pa narobe. Kedor se
spozabi, da zastavo. Cim živeje zna Zab. izpraše¬
vati, tem več zastav dobi.

g.  Ribič.

Zab. je ribič ter izbere vsacemu igravcu ime
kake ribe. Nato začne se tak-le pogovor!

Ribič: »Ribaril sem v ribniku gospodovem.
Lovil sem vso noč, a nisem vlovil druzega, nego
(n. pr.) eno ščuko!«

Imenovani vstane ter reče: »Mislim, da to
ni bila ščuka, nego postrv!«

63

Postrv: Ne, bila je le mrena!«

Mrena: »Kaj še, bil je navadni som!« —•
Tako igra se naprej. Kedor ne vstane, kadar se
njegovo ime imenuje ali kedor ne ve hitro druge
ribe imenovati, da zastavo.

v

io. Številke.

Vsak igravec predstavlja kako številko. Zab.
pripoveduje kak živahen, z mnogimi datami i. t. d.
napolnjen potopis, pripovest i. dr. Kadar imenuje
kako število, vstane oni, kateri jo predstavlja ter
se enkrat zavrti. Kedor se spozabi, da zastavo.
Pri dvojnih številih n. pr. 14, 26, 35 i. t. d. vsta¬
neta dva igravca in pri vseh sestavah z ničlami
(10, 100, 1000 i. t. d.) vstanejo ter zavrtijo se vsi.
Ako Zab. kak pogrešek prezre, da tudi on zastavo.

ii. Zdihovanje.

Vsaki igravec vzdihne na bolj smešen kakor
žalosten način. Zab. vpraša sedaj tega, sedaj dru¬
gega zakaj je vzdihnil. Vprašani mora takoj po¬
vedati zakaj je to storil. N» pr.: »Vzdihnil sem,
ker nimam denarja!« — »Ker se mi je ljubica iz¬
neverila!« — »Da s tem pokažem, da še živim!«
i. t. d. Kedor ne pove primernega odgovora, da
zastavo. Nihče ne sme kak odgovbr ponoviti.

64

12.  Br.

Igravci sede v krogu ter štejejo po vrsti od
ene do sedemdeset. Nihče pa ne sme izgovoriti
števila sedem, ali kakega sedemkratnika ali šte¬
vila v katerem je število sedem n. pr. 7, 14, 17,
21, 27, 28 i. t. d. Namesto teh števil reči se mora
»br«. Kedor se zmoti, da zastavo.

13.  Par ordre de Mufti in comme ca.

Zab. stori kako — če mogoče prav šaljivo
— kretanje in če poleg reče: »Par ordre de
Mufti!« morajo to takoj vsi storiti; če pa reče:
»Comme <ja!« ne sme se nihče ganiti. Kedor se
spozabi, da zastavo. — Ta igra igra se najlepše
pod milim nebom.

14.  Volovsko oko puliti.

Zab. vtrga volovsko oko (Orakelblume), iz¬
puli mu eno,belo peresce ter da cvetico svojemu
sosedu. Ta stori istotako. Kateremu je zadnje
ostalo, da zastavo; ravno tako pa tudi oni, ka¬
teri je po pomoti dve peresci izpulil.

15.  Goreča treščica.

Zab. vzame gorečo treščico ter reče kolikor
mogoče brzo:

65

G6ri treska,

Sveti lučka;

Ne umri,

Ne zaspi,

Da te drug dobi !

Izgovorivši te besede, da tresko svojemu so¬
sedu, ki stori ravno isto. Tako gre treščica iz roke
v roko. Komur ugasne, da zastavo.

16. Pismo ljubezni.

Zab. razdeli navadne kvarte (32 listov) tako
med igravce, da jih dobi vsak enako. Nihče ne
sme za kvarte druzega znati. Nato vpraša Zab.
svojega soseda: » Ste-li čitali pismo ljubezni?«

Odgovor: »Da!« Zabavnik: »Kaj je stalo v njem?«
Vprašani odgovori ter imenuje kako kvarto, ka¬
tere sam nima. Vsaki pogleda, če ima to kvarto.
Kedor jo ima, vstane. Če je kak gospod proti
kaki dami, razodene jej s kratkimi besedami lju¬
bezen n. pr.: »Kraljica mojega srca, kako lepo je
življenje!« ali »Vaše je moje srce!« i. t. d. Isto-
tako stori dama nasproti gospodu. Dama proti
dami, gospod proti gospodu, data oba zastavo.
Zab. odvzame imenovano kvarto ter vpraša dalje.

17. Jakec se smeji.

Vsaki igravec izbere si kako obrtništvo. Zab.
je gospod ter ima slugo Jakca. Ko si je vsaki

66

izbral svoj obrt, vstopita se gospod in sluga
v krog in Jakec začne se kremžiti in spakovati
na vse mogoče načine, (gospod vdari ga se
spleteno ruto, rekoč: »Zakaj se smejiš, Jakec?«
Jakec se opravičuje ter reče: »Kako bi se ne
smejal, kadar vidim, da mesar kosti za meso pro¬
dava!« Gospod gre k mesarju, kaznuje ga z ruto,
češ, kako more kaj tacega storiti. Ta se izgovarja
ter zvali krivdo na druzega obrtnika n. pr.:
»Jakec se je zato smejal, ker zidar ni z apnom
belil stene, ampak s cestnim blatom!« — Kedor
se hitro ne izgovori in krivde takoj na druzega ne
zvali, da zastavo in Jakec se vnovič spakuje. —
Igra naj se to kolikor mogoče hitro.

18. Si-li videl hromega Petra?

Eden igravec je popotnik in Zab. ga vpraša:
»Si-li videl hromega Petra?« Popotnik reče: »Da!«
— »Kaj pa dela?« Na to pa popotnik ne odgo¬
vori, ampak napravi se hromega ter pokaže to
ali ono smešno kretanje. Kadar koli popotnik na
Zab. vprašanje kaj stori, storiti mora vsa družba
isto tako. Kedor tega ne stori, ali kedor se smeji
ali govori, da zastavo.

19. Novce deliti.

Vsaki igravec drži roki kakor kadar mo¬
limo, sklenjeni na krilu. Istotako roki držeč, gre

67

Zab. od igravca da igravca ter da na videz vsa¬
kemu novčič v roko, rekoč: »Dam ti novčič; ne
reci »da«, ne reci »ne«, ne reci »bev«, ne reci
»mev« ter ne vščipni mačko v rep!«

Kadar je storil vsem tako po vrsti, vrne se
zopet k prvemu ter ga vpraša kaj si je kupil za
novčič, kako je to bilo i. t. d. Nihče ne sme
z »da« ali »ne« odgovoriti; kedor se spozabi, da
zastavo. Zab. stavi kolikor mogoče taka vprašanja,
na katera je težko drugače odgovoriti kakar z
»da« ali z »ne«. N. pr.:

Vprašanja. Odgovori.

Si si-li za novčič kaj Kupil sem si nekaj.

kupil ?

Kaj si si kupil ?
Klobuk ?

Ti je všeč ?

Je li bil pa tudi lep ?
Tako?

Je li bil rjav?

Črn je bil?

Res ?

Ne siv?

Je bil materi všeč?
Očetu tudi?

Kje si ga kupil?

Klobuk.

Klobuk sem si kupil.
Všeč mi je!

Se ve!

Se ve, lep je bil!

Črn je bil.

Svitlo črn je bil.

Kakor sem povedal, črn
je bil.

Črn kakor saje.

Všeč jim je.

Tudi očetu!

Pri klobučarju.

68

Kje si šel notri, pri »da«- Pri prvih,
vratih, ali pri sne«-
vratih ?

Pri »ne«-vratih ? Pri hišnih vratih.

Na tak in podoben način izprašuje Zab. svojo
veselo družbico. Ako se kateri ne da vloviti, loti
se Zab. osramočen drugega, tretjega i. t. d.

20. Pavolo pihati.

Družba sa vsede kolikor mogoče tesno okoli
mize. Vsi držijo roke pod mizo. Na mizi leži ko¬
šček pavole (volne) in vsakedo jo odpihava od sebe
proč drugemu. Kogar se pavola prime ali kedor
vzame roko izpod mize, da bi si ž njo pomagal,
da zastavo.

21. Vaje v govoru.

a)  Družba sedi v krogu. Zab. da sosedu
kako reč (nož, prstan, ključ i. dr.) v roko rekoč:

a)  To je hiša lesenega m-oža! Sosed da reč z
istimi besedami zopet svojemu sosedu i. t. d. Tako
gre reč okoli tako dolgo, da pride zopet k Zab.
nazaj. Ta jo da zopet sosedu ter reče zraven ono
pod a)  in b)  navedeno, potem še ono pod c)  i. t. d.

b)  To so duri  hiše lesenega moža.

c)  To je ključavnica  do vrat hiše lesenega moža.

69

č) To je ključ ključavnice do vrat hiše lesenega
moža.

d)  To je trak od ključa ključavnice do vrat hiše

lesenega moža.

e)  To je miš, ki je zgrizla trak od ključa klju¬

čavnice do vrat hiše lesenega moža.
f )  To je mačka, ki je snedla miš, ki je zgrizla
trak od ključa ključavnice do vrat hiše lese¬
nega moža.

(/)  To je pes, ki je vgriznil mačko, ki je snedla
miš, ki je zgrizla trak i. t. d.

h)  To je palica, ki je tepla psa, ki je vgriznil

mačko i. t. d.

i)  To je ogenj, ki je sežgal palico, ki je tepla

psa i. t. d.

j)  To je voda, ki je pogasila ogenj, ki je sežgal

palico i. t. d.

k)  To je krava, ki je popila vodo, ki je poga¬

sila ogenj i. t. d.

l)  To je mesar, ki je pobil kravo, ki je popila

vodo, ki je pogasila ogenj, ki je sežgal pa¬
lico, ki je tepla psa, ..ki je vgriznil mačko,
ki je snedla miš, ki je zgrizla trak od ključa
ključavnice do vrat hiše lesenega moža.

Kdor v govoru zastane ali kaj narobe pove,
da zastavo.

70

bi Zab. pripoveduje: Bil je nekedaj mož, ki
je imel tri sine: prvemu je bilo ime Sak, drugemu
Šakšaverak, tretjemu pa Šakšaverakšakonimini.
Bila je pa tudi žena, katera je imela tri hčerke:
prvi je bilo ime Sipa, drugi Sipsivelipa in tretji
Sipsivelipsipelimina. In Sak vzame Sipo, Šakšaverak
Sipsivelipo in Šakšaverakšakonimini Sipsivelipsi-
pelimino.

To pripovedko ponovi vsak igravec, kedor
ne more, da zastavo.

c) Vsak igravec po vrsti reče 5krat: »Plug
pod klopjo!« Kedor ne more, da zastavo.

Rešitve zastav.

1. Naj trikrat kihne, trikrat zakikirikika in se

trikrat glasno zasmeji!

2. Naj pove svojo dosedanjo največo srečo in

največo nesrečo!

3. Naj pove, kako se more njegova ljubezen dobiti ?

4. Naj imenuje svojo prvo ljubezen! (Ptico,

mačko i. dr.)

5. Naj kako šaljivo pesem zapoje (deklamira)!

6. Naj pove vsakemu družabniku kaj uljudnega

(neuljudnega, resničnega)!

7. Naj se kolikor mogoče spakuje!

8. Naj katerikoli navzoči dami (gospodu) lju¬

bezen odkrije!

71

9.  Naj se na glavo postavi! (Stopi na kak žrebelj
v tleh.)

10. Naj se zapored kiselo in na smeh drži!

11. Naj bo kip! (Postavi se kam ter ostane do¬

ločen čas v stanju, kakor ga kedo napravi.)

12. Naj pije iz kupice, a naj se je ne dotakne ne

z usti, ne z roko! (Se slamo, cevjo.)

13. Postavi naj se k vratom ter napravi kakor bi

koga v sobo došlega pozdravil!

14. Naj imenuje tri koristne živali (rastline, rude)!

15. Naj postavi luč tako, da jo bodo vsi videli,

le on ne!. (Postavi naj si jo na glavo!)

16. Naj stoji na straži, dokler ga kedo ne reši!

17. Naj nekoliko pleše!

18. Naj napravi ob eni nogi skakaje vsakemu dru¬

žabniku poklon!

19. Naj bo petelin ter naj pred vsakim družabni¬

kom zakikirikika!

20. Naj sam sebe okrega!

21. Naj mimično kako godalo igra, drugi naj mu

bije takt po hrbtu!

22. Naj vzame eno desetico ter napravi, da bo¬

demo videli dve! (Drži jo pred zrcalom.)

23. Naj hodi z dolgim nosom okoli! (Obe svoji

roki naj drži razprostrti pred iiosom, eno
roko posodi mu še Zabavnik.)

24. Naj se opraviči, zakaj pri igri ni bolje pazil!

72

25. Naj maršira mimo družbe, a smejati se ne

sme! (Drugi ga smejo dražiti.)

26. Naj imenuje pet slovenskih mest (rek, pisateljev)!

27. Naj napravi skušnjo! iSam si izvoli tri »pro¬

fesorje«, od katerih mu vsak troje vprašanj
stavi.)

28. Naj stoje svojo nogo poljubi! (Svojo nogo to-

toliko vzdigniti je težavno.)

20. Naj sam sebe poljubi! (V zrcalu.)

30. Naj pove pet pregovorov!

31. Naj se da za nos okoli voditi!

32. Naj pove kak stavek brez »r«!

33. Naj žvižga, toda smejati se ne sme! (Drugi

ga dražijo kolikor morejo.)

34. Naj predstavi pijanega!

35. Naj napravi od izbrane mu besede štirivrstno

pesen (kitico)!

36. Naj reši kako uganko!

37. Naj imenuje svojo največo čednost (slabost)!

38. Naj pantomimično pokaže kaj naj stori pri¬

hodnja zastava!

39. Naj se brez pomoči rok na tla vsede in zopet

vstane!

40. Naj se za nekaj časa prav resno drži!

41. Naj kaj vpraša, na kar mu noben družabnik

ne bo mogel odgovorit! (Vpraša se n. pr.
v jeziku, katerega nihče pričujočih ne raz-

)

73

ume, ali kaj bodočega n. pr. koliko Slo¬
vencev bo čez sto let? ali kaj minolega n.
pr. kedo je bil danes prvi na ulici ?

42. Naj se spove. To se lehko zgodi na dva na¬

čina. a)  Zab. stavi obsojenemu 5 vprašanj
iz »orakelj-a« b)  Obsojeni gre v drugo sobo.
Pri zaprtih vratih vpraša ga Zab.: »Koliko¬
krat si storil to?« Pri tem pantomimično na¬
znani n. pr. tatvino, poljubovanje, tepež, i. t. d.
Obsojeni odgovori na vsako vprašanje po¬
sebej. Kadar se je vrnil, pove se mu koliko¬
krat je kradel, poljubljal, se pretepal i. t. d.

43. Naj napravi testament. (Obsojeni gre v drugo

sobo. Pri zaprtih vratih vpraša ga Zab.:
»Komu sporočite to?« Zraven na tihem po¬
kaže n. pr. uro, suknjo, objem i. t. d. Oni
imenuje vsakokrat kako (navzočo) osebo.
Ko se je vrnil, pove se mu komu je poročil
to, komu ono.)

44. Naj prižge svečico! (Zab. zaveže obsojencu

oči ter mu da kratko svečico v roko, da si
jo na drugi goreči sveči prižge.)

45. Naj gre v pregnanstvo f" (Obsojeni postavi se

za čas, da se n. pr. 2, 3 ali tudi več zastav
reši v kak kot.)

46. Naj predstavlja troje hib! (Obsojeni napravi

se enookega, hromega in grbavega ter gre

74  —

ob palici k vsem navzočim damam, proseč
vsako: »Mal poljubček, madama, iz usmi¬
ljenja do ubogega moža, ki ima troje hib!«
Dami je prosto mu dati dar ali ne. Katera
mu ga ne da, reče: »Bog vam pomagaj!«
in oni gre dalje; katera pa se ga usmili, da
mu poljub.)

47. Naj bo mutast! (Obsojenec mora vse, kar mu

po vrsti igravci z znamenji pokažejo ali za¬
ukažejo, tiho in nejno posnemati, oziroma
zvršiti.)

48. Naj poljubi hišno streho! (Obsojeni poljubi

kaki dami čelo.)

49. Naj bo čebelni panj! (Ako je zastava svojina

kake dame, tedaj vsede se ona na stol in
vsi moški igravci prineso strdi v ul t. j. po¬
ljubijo damo. Jeli pa zastava svojina kakega
gospoda, tedaj izvoli si on kako damo za
kraljico (matico). Druge dame so cvetice, iz
katerih nosi dotični gospod strd kraljici
t. j. on poljubi vsako ter nese ta poljub
kraljici domov.

50. Naj da poljub njemu, katerega mu bo osoda

odločila!) V to svrho vzame Zab. vse kralje
in dame iz kvart. Dame razdeli med štiri
gospodičine, obsojenec pa potegne enega
izmed kralje^. Potegne-li n. pr. srčnega

75

kralja, tedaj da poljub gospodičini, katera
ima srčno damo i. t. d.)

51. Naj poljubi 4 sobine kote! (Obsojeni postavi

v vsak kot eno gospodičino ter jo poljubi.
Kedor tega ne ve, slobodno poljubi steno.)

52. Naj poljubi ono osebo v družbi, katero ima

najrajši, pa tako, da ona tega niti vedela ne
bo! (Obsojeni poljubi vse navzoče osebe dru¬
gega spola.)

53. Naj poljubi svojo senco! (Komur je to znano,

postavi si kako damo [gospodaj tako od
luči, da pade njegova senca na njo; to po¬
tem poljubi.)

54. Naj dela rezance! (Obsojeni postavi se v kot

ter dela kakor bi rezance rezal, zraven pa
govori:

»Delam, delam rezance!

Kedor me ljubi, reši me!«

To reka in dela tako dolgo, da pride kedo
ter mu da poljub.)

55. Naj pade v vodnjak! (Obsojeni poklekne sredi

sobe ter reče: »Pal sem v vodnjak!« Zab.:
»Kako globoko?« Obsojeni: »4 metre!«

Zabavnik: »Kedo naj vas ven potegne?«
Obsojeni imenuje sedaj kako damo [gospoda],
ki mu da toliko poljubov, kolikor metrov
globoko je pal.)

76

56. Naj bo vitez otožnega lica! (Obsojeni vzame

kako damo na svoje krilo, katera pokliče
potem kakega gospoda ter mu da poljub.)

57. Naj se napoti v Pariz! (Obsojeni zbere si

spremljevavca ter mu da v roko bel robec.
Nato prime spremljevavec obsojenca pod
pazuho ter ga vodi k vsem navzočim da¬
mam. Vsaka dama da spremljevavcu poljub;
po vsakem poljubu obriše spremljevavec ob¬
sojenca okoli ust.)

58. Naj se da elektrizirati! (Obsojeni vstopi se na

stol in dva gospoda primeta ga vsak za eno
roko. Vsak teh gospodov izbere si nato damo,
vsaka dama zopet gospoda i. t. d. tako
dolgo, da stoji vsa družba za roke se držeč
v krogu. Sedaj potegneta prva dva gospoda
bolnika za roki in »eletrična iskra« gre po
vsem krogu t. j. prvi poljubi drugega, drugi
tretjega i. t. d. Vsak dobi poljub, le »bol¬
nik« ne.)

59. Naj da zajčji poljub. (Obsojeni zbere si kako

damo [gospoda], kateri bo dal zajčji poljub.
V to svrho vzame naj 1—-2 m  dolgo nit.
Prvi konec niti vzame dama v usta, drugega
pa gospod ter stopita toliko narazen, ko¬
likor nit pripusti. Potem začneta oba, pa ne
da bi si z rokama pomagala, »nit jesti« t.

77

j. v usta spravljati. »Jesta« pa tako dolgo,
da prideta skupaj, na kar se poljubita.)

60. Naj vzdihuje in poželjuje! (Obsojeni postavi

se kam k steni ter reče: »Vzdihujem in po-
željujem!« Zabavnik: »Koga?« Obsejenec:
»Gospodičino [gospoda] I. I.U Ta oseb'a
pristopi ter mu da poljub.)

61. Naj po špansko berači! (Dama, katero to zadene,

izbere si gospoda in narobe. Nato primeta
se pod pazuho ter gresta od igravca do
igravca. A ko prideta do dame, reče gospod:
»Prosim, mojej gospej košček kruha, meni
pa poljub!« Ako prideta do gospoda, reče
on: »Prosim, meni košček kruha, moji gospej
pa poljub!« Poljub se dobi, kruh ne.)

62. Naj dava sladkor v kavo! (Gospod, katerega

to zadene, gre k vsaki navzoči dami (dama
k vsakemu gospodu) ter vpraša: »Je-li vaša
kava dovolj sladka?« Na odgovor »da« gre
naprej, na odgovor »ne« vpraša: »Koliko
koščkov si še želite?« Kolikor koščkov si
poželi, toliko poljubov dobi.)

63. Naj napravi Amorjevo mero! (Določi se na¬

prej, koliko metrov se naj nameri. Nato iz¬
bere si kako damo (gospoda), prime jo za
roki ter ji položi skupaj; nato raztegne ji

— 78 —

zopet, kakor bi hotel njiju dolgost pomeriti,
a pri tej 'priliki da dami poljub.)

64. Naj imenuje tri glavna svojstva, katera naj

ima prihodnji soprog (soproga)!

65. Naj izpije kupico vode (vina), toda ne v sobi,

ne zunaj, ne sede, ne stoje, ne hode, ne leže!
(Obsojenec vpre se s hrbtom ob eno z no¬
gama ob drugo stran oboja sobinih vrat in
tako vzraku viseč reši svojo nalogo.)

66. Naj predlaga kako novo veselo igro!

Družabne igre

za v sobi in pod milim nebom.

i. Risanje z zavezanimi očmi.

Zabavnik zaveže kateremu igravcu oči ter
mu veli narisati n. pr. konja z jezdecem. Ne sme
pa risati po redu kakor bi sam hotel, nego risati
mora zdaj to, zdaj ono, kar mu namreč igravci
velijo. »Nariši jezdečev klobuk!« zaukaže mu eden.
Komaj je to storil, zakliče mu drugi: »Zadnji
konjevi nogi!« in takoj mora risati to. Tako na¬
rekujejo mu drug za drugim. Podobe, ki nastanejo,
vzbujajo mnogo smeha.

2. Slepivni krožnik.

Zabavnik pregovori katerega igravca, da se
skusi ž njim, kateri bo druzemu z moke napravil
lepše podobe na obraz. Ko si je dobil nasprot¬
nika, dene na navaden krožnik nekoliko moke,
skrivaj pa namaže krožnik od spodaj se sajami
ali kako drugo črno tvarino." Nasprotnik namaže
prst v moki, da riše Zabavniku podobe na obraz;
Zab. sicer tudi vtika eden prst v moko, a skrivaj
podrga druzega ob saje ter riše s tem. Vsa družba
smeji se prav srčno črnim potezam, a nasprotnik,

82

ki tega ne ve, misli, da se smejijo le njegovi
umetalnosti. Dovolj si narisavši pogledata se v
zrcalo! — V to igro zbral si bo Zab. le koga, ki
te igre še ne pozna in ki razume šalo.

3. Zverinjak.

Igravci, kateri še te igre ne poznajo, gredo
v drugo sobo. Zab. postavi na to nekaj stolov
skupaj, pokrije jih s prtom ter postavi v sredo
te »utice« zrcalo. Kadar je vse pripravljeno, po¬
snemajo glasove raznih živali: lajajo, cvilijo, mi¬
javkajo, mukajo i. t. d. Zab. gre v drugo sobo,
kjer oni čakajo ter hvali mnogovrstnost svojega
»zverinjaka« ter vpraša, katero ž.ival želi kedo
videti. Vstopiti sme vedno le eden in ko pove,
katero žival želi videti, pelje ga Zab. k zverinjaku,
odgrne plahto ter pokaže na zrcalo rekoč: »Že¬
leli ste videti opico (krokodila, osla), tukaj je!«
Glasen smeh navzočih napravi zunaj stoječe še
bolj radovedne. Tako pelje Zab. druzega za dru¬
žim v sobo (kedor je notri ne sme več ven), dokler
da spravi vse »na led«.

4. Papirnica.

Igravci sede okoli mize ter drže kazavec
desne roke ob njej. Zab. začne na to trkati ž

83

njim ter reče svojemu sosedu: »hola!« Sosed:
»Kdo je?« Zab.: »Papirničar!« Sosed: »Kaj dela?«
Papirničar: »Papir!« Sosed: »Kako ga dela?« Pa¬
pirničar: »Tako!« ter trka naprej. Sosed, ki je
sedaj tudi začel trkati, počne isti pogovor s svo¬
jim desnim sosedom. Tako se vrši okoli in okoli
mize, dokler da ne pride vrsta zopet na Zab.
Nihče ne sme trkati, prejmer na njega ne pride
vrsta, potem pa nihče ne sme nehati. Kadar je
prišlo okoli, začne Zab. prejšnji pogovor se svojim
sosedom ter trka sedaj z obema kazavcema, pri
tretjem kolobarjenji s kazavcem ene in z dlanijo
druge roke; pri četrtem z obema dlanima, pri
petem z eno roko in z enim laktom; pri šestem
z obema laktoma in pri sedmem z obema laktoma
in obema nogama. Nihče ne sme pred trkanja
spremeniti, da pride vrsta z novim do njega. Ce
se trka lepo, po taktu, podobno je to ropotanju
v papirnici.

5. Govorica.

Družba sedi v krogu. Zab. zašepeče svojemu
sosedu hitro in nekoliko nerazločno kak stavek
v uho. Ta pove kakor je razumel, svojemu so¬
sedu, ta zopet svojemu i. t. d. do zadnjega. Nato
razodene Zab. družbi kaj je prvemu povedal in
zadnji, kaj je on zvedel. Nasprotstvom, ki pridejo
časi na svitlo, smeji se vsa družba.

6 *

84

6. Sem-li pravi ali ne?

Družba se razdeli v dva dela. Prva polovica
ostane v sobi, druga izide iž nje. Ostali posedejo
se v vrsto. Vsak ima pred seboj prazen stol ter
si izmed odišlih voli svoj vis a vis. Zab. pokliče
nato druzega za družim v sobo. Poklicani pride
v sobo ter se vsede na stol pred onega, o komur
misli, da si je zbral njega za vis a vis. Če je
prav pogodil, sme obsedeti, če ne, odpravijo ga
s pokloni zopet ven in pride še le vnovič svojo
srečo poskusit, ko so vsi drugi na isti način ali
svoj sedež našli, ali pa oditi morali. Igra je kon¬
čana, kadar ima vsak svoj sedež.

7. Za nos potegati.

Igravci vstopijo se drug za družim v vrsto;
Zab. stoji drugi v vrsti ter zakrije prvemu oči.
Sedaj priplazi se kateri iz vrste ter potegne pr¬
vega rahlo za nos (uho) ter zbeži nazaj na svoje
mesto. Prvi gre sedaj iskat njega, ki ga je po¬
tegnil za nos. Kogar sumniči, tega prime za uho
ter ga, če je. zadel pravega, pelje na prvo mesto,
sam pa se vstopi na njegov prostor in igra se po¬
novi. Ce pa ni zadel pravega, tedaj stopi pravi k
njemu ter ga pelje za nos zopet nazaj na stari pro¬
stor, kjer mora ostati tako dolgo, da pravega ugane.

85

8. Pismo.

Vsak igravec dobi nepopisan listek papirja,
na katerega zapiše skrivaj ime kakega gospoda;
nato zavihne listek enkrat ali dvakrat, da nihče
zapisanega imena brati ne more. Ko so to vsi
storili, menjajo listke. Ne da bi novi lastnik listka
prejšnje ime pogledal, zapiše spodaj ime kake
dame ter listek zopet zavihne. Ko so vsi to storili,
menjajo zopet. Na isti način se napiše na listek:
kje sta ta dva skupaj prišla, kaj je on njej rekel,
kaj je ona njemu rekla, kaj je iz tega nastalo in
kaj je svet o tem rekel. Slednjič pobere Zab. listke
ter jih družbi na glas čita. Mnogo smešnega pride
na dan. —• Trivijalnosti treba se je izogibati!

g.  Prstan iskati.

Igravci vstopijo se v krog in vsaki prime z
obema rokama vrvico, na kateri je nataknen prstan.
Zab. vstopi se v sredo ter išče prstan, katerega
igravci porivajo drug druzemu. Pri komur ga Zab.
najde, dati mora zastavo ali pa mora iti namesto
Zab. v krog.

io. Piščal iskati.

Družba se posede v krog. Zab. obesi igravcu,
kateremu še ta igra ni znana, skrivaj zadaj na

86

obleko piščalko na primerno dolgi nitki ter ga
postavi v sred kroga z nalogo, da poišče piščalko,
katero imajo igravci. V tem ko igravci delajo,
kakor bi piščalko drug druzemu v roko porivali,
prime kateri zadi sedečih piščalko ter zapiska.
Iščoči misle, da je piščalka tu zadi, se hitro obrne
ter jo išče. Sedaj zapiska zopet kedo izmed onih,
katerim je sedaj hrbet obrnil. Takoj se zopet za¬
vrti in išče tu. Tako se vrti, skače in išče in
družba se mu smeji prav od srca.

ii. Tovornik.

Igravci sede v krogu. Zab. hodi v krogu ter
ima culico na rami. Kadar igravci mislijo, da jih
Zab. ne opazuje, menjajo sedaj tu, sedaj tam svoje
sedeže. Kedar vidi Zab. kak stol prazen, vrže
hitro svojo culico nanj. Če  ostane culica na stolu,
tedaj mora jo oni, kogar je bil ta sedež, vzeti
ter iti v krog; če pa pade culica na tla, mora se
Zab. še dalje truditi.

12. Škarje brusiti.

Igravci posedejo se v krogu. Zab. vstopi se
v sredo, imajoč v rokah dve treščici ter povpra¬
šuje: »Kje se škarje brusijo?« Sedeči odgovarjajo:
»Tam!« ter vedno sedeže menjajo. Ako Zab. more

87

na ono mesto sesti poprej nego-li tisti, ki ga je
hotel izpremeniti, potem stopi izpodrinjenec v sredo
in igra se nadaljuje.

Namesto: »Kje se škarje brusijo?« vpraša se
lehko: »Kako vam je sosed po volji?» Na odgovor:
»Dobro«, vpraša druzega, kateremu morda so¬
sed na levi ali desni ali nobeden ni všeč. Kedor
reče, da mu kateri sosed ni po volji, mora takoj
ž njim sedež menjati. Zab. skuša prazen sedež za¬
sesti. Ako se mu to dolgo ne posreči, zapove, da
vsi svoje sedeže menjajo. Tedaj vjel bo gotovo
kak prazen stol.

Pod milim nebom služijo drevesa namesto
stolov. — Druga vprašanja so še : »Kje točijo dobro
pivo?« — »Kje se dobi soba v najem?« Vse drugo
je tako, kakor, če se »škarje brusijo«.

13. Svinkanje.

Igravci napravijo v zemljo jamo, ki ima kakih
5 dni  v premeru; to je svinjkin »grad«. Kak meter
od grada, napravijo enako daleč narazen manjše
jamice »stražnice«. Stražnic je ena manj kakor
igravcev, ker »pastir« je brez nje. V »grad« po¬
loži se »svinjka« (krogla, žoga, kos lesa). Vsaki
igravec ima palico. Na ta ali oni način se določi,
kateri bo prvi »svinjko uganjal«. Drugi igravci
zberd si vsaki svojo stražnico ter drže svojo pa-

88

lico v njo. Zab. zbije sedaj s palico m  svinj ko«, ko¬
likor mogoče daleč iz grada, a »pastir« jo s pa¬
lico zopet nazaj v grad vganja. Stražarji mu to
zabranjujejo ter »svinjko« s palicami odbijajo.
Vendar mora pri odbijanji biti vsak previden, ker
če pastir v tem, ko mu oni »svinjko« odbije, svojo
palico v prazno njegovo jamico vtakne, postane
dotični pastir.

Če se pastirju posreči »svinjko« vgnati, tedaj
zakliče: »Palice naprej!« Sedaj menjajo vsi svoje
jamice in pri tem skuša dosedanji pastir svojo pa¬
lico hitro v kako prazno jamico vtakniti. Kedor
ostane brez jamice, je novi pastir.

14. Sodba.

Zabavnik sedi kot sodnik na stolu in pred
njim kleči z zavezanimi očmi drug igravec. Ostali
igravci vstopijo se v krog in eden vdari kleče¬
čega se spleteno ruto. Klečeči vstane ter reče:
»He, he, sodnik!« Sodnik: »Kaj je, tožnik?« Slepi:
»Nekdo me je vdaril zelo!« Sodnik: »Kdo bil je
to?« Slepi: »Ta in ta!« Tu imenuje nekega, o
katerem misli, da ga je vdaril. Če ni pravega
imenoval, reče obdolženi: »Spoznam svojo ne¬

dolžnost!« ter vdari tožnika z robcem; če je pa
pravega uganil, vdari dotičnika vsak igravec ter
mora potem slepčevo mesto prevzeti.

— 89  —

15. Sodnik, orožnik in potepuh.

Zabavnik vzame kako slabo ped dolg ko¬
liček ter ga po dolgem razkolje. Igravci posedejo
se v krogu. Zab. zloži kolčkovi polovici zopet
skupaj, suče ji nekaj časa v rokah ter ji »vrže«
na tla. Isto stori potem drugi, tretji i. t. d. po
vrsti naprej. Kedor vrže polovici tako, da ste obe
sredini navzgor obrneni je »sodnik«, komur ob¬
ležita obe s skorjo navzgor je »orožnik«, in pri
komer obleži ena na škorji, druga pa na sredini
je »potepuh«. Orožnik dobi spleteno ruto ter
vdari »potepuha« tolikokrat po dlani v kolikor-
krat ga je »sodnik« obsodil. Vdarci pa so dvojni,
»suhi« (slabi) in »mastni« (močni).

Tako mečejo po vrsti naprej, zdaj je ta sod¬
nik, zdaj drugi, zdaj ta orožnik, zdaj drugi i. t. d.,
kakor kolčka padeta.

16. Slepa miš.

Na omejenem prostoru na kaki trati zave¬
žejo se njemu oči, ki mora druge loviti. Kedor je
vjet, postane nova slepa miš. Ta igra da se tudi
v sobi dobro igrati. — Igra se pa tudi tako:

Igravci se vstopijo v krog, držeči se za roke.
V krog vstopi se Zab., kateremu se oči trdno za¬
vežejo in palica v roki da. Igravci se nekaterikrat

90

okoli pomaknejo, da spremene svoje prejšnje pro¬
store. Slepa miš vdari na to s palico ob tla,
rekoč: »Stojte!« in pri tej priči morajo vsi obstati.
Ta se nato s palico enemu bliža, hoče ga zdaj
po glasu spoznati ter zahteva od njega glas »m«.
Trikrat ga sme tako vprašati; ako ga po obleki
in glasu »m« spozna, rešen je in imenovani po¬
stane slepa miš. Drugače se pa mora igra zopet
iz nova pričeti.

17. Rimski ključ.

Igravci vstopijo se v krog ter se primejo
za roke. Zab. vstopi se v sredo in vpraša po vrsti:
»Kje je rimski ključ?« Vprašani odgovori: »Ta ga
ima!« To se vedno ponavlja, dokler kedo ne reče :
»Zunaj leži!« Zdaj si Zab. prizadeva krog pro¬
dreti in priti iz njega, a igravci ga ne spuste.
Tisti pri katerem je Zab. ušel iz kroga, gre potem
na njegovo mesto.

18. Zidan most.

Dva igravca se sprimeta za roki, držeč ju
kvišku. Drugi stopijo v vrsto in za roke se držeč
hodijo okoli onih dveh. Zdaj povpraša Zab., ki
je prvi v vrsti: »Ali je most že dozidan?« Ona
dva odgovorita: »Se ne!« Zopet gredo nekajkrat
okoli in Zab. vnovič vpraša: »Ali je most že do-

91

zidan?« Ona dva odgovorita: »Trd je most, kakor
kamen in kost!« Zopet vpraša Zab.: »Morem li
z vojsko iti preko njega?« Odgovorita mu: »Ako
nama ostane rep (zadnji igravec v vrsti)!« Ko
drugi že gredo skozi most, skušata ona dva, ki
delata most, vjeti zadnjega igravca ter ga potem
nekoliko časa vjetega držati. Ako je jetnik ko¬
renjak, naglo jima uide in tako most podere.

19. Kruhek.

Igravci se vstopijo poredoma v vrsto drug
za drugim držaje se z rokami. Zab. se vstopi ne¬
koliko v stran in je »kupec«. Prvi v vrsti je
p ek ar zadnji pa kruhek. Kupec stopi k pekarju
ter zahteva kruha. Ta mu odgovori: »Zadi na peči
je, idi ponj!« Kupec to stori; a med tem časom
zbeži kruhek po drugi strani in se postavi od
spredi za pekarja. Kupcu je dovoljeno smukniti
pod rokami igravcev ter prijeti bežeči kruhek.
Ako kupec kruhek vjame, postane kruhek kupec,
kupec pa pekar. Ako kupec ne vjame kruhka,
mora še dalje hoditi po drugi kruhek in to tako
dolgo, da ga vjame.

20. Platno beliti.

Zabavnik je platnar ali posestnik belnice,
drugi igravec je pes, tretji tat, četrti orožnik, ostali

92

pa so platno. Ti se vstopijo z razprostrtimi ro¬
kami blizu kake stene, plota ali kakega droga.
Platnar premeri s paličico, koliko metrov je platno
dolgo, potem izroči platno v varstvo psa. Ta pa
zaspi. Tat pride ter pokrade nekaj platna, časi
pa tudi vse. Zdaj začne pes razsajati. Gospodar
pride ter omlati nemarnega variha, pokliče orož¬
nika na pomoč in vsi trije hite za ubežniki, ki
so se daleč in dobro poskrili. Zgubljeno platno
spravijo zopet skupaj, tata zgrabijo, zvežejo, na
sodišče pripeljejo, sprašujejo, obsodijo in naposled
ob glavo denejo, kar se zgodi ako mu kapo z
glave zbijejo.

2i. Roparji in orožniki.

Najpripravnejši prostor za to igro je gozd¬
nati kraj. Več ko je igravcev, zanimivejša je igra.
Zab. je stotnik ter določi, kateri igravci bodo
orožniki, kateri pa roparji. V to svrho vstopijo
se vsi v krog in stotnik začne določevati, rekoč:

»Eden pan, pet podgan,

Štiri miši, v uh’ me piši!

Ekate, pekate, cukate me,

Abe, fabe domine,

Ere, pere, konje dere.

Spredi, zadi, strani — vunU

93

ali

»Sija, vij a, kompanija,
Serbaraka, tikataka,
Vij a, vij a — vuii!«

Kogar zadene »vun«, vstopi se iz vrste in
je ropar. Tako določi stotnik polovico igravcev.
Ostala polovica so orožniki. Roparji se razidejo
in poskrijejo, toda čez določeno mejo ne sme no¬
beden. Naštevši stotnik 50, gredo orožniki roparje
lovit. Prvega vjetega straži stotnik, za vsaka dva
vjeta pa ostane eden orožnikov za stražo. — Igra
je končana, kadar so vjeti vsi roparji.

22. Ptičar,

Zabavnik, je ptičar, eden igravcev je angelj,
eden hudič, drugi pa ptice. Ptičar izbere na tihem
vsaki ptici ime. Ko se je to zgodilo, prideta za¬
pored angelj in hudič ptic kupovat. Tri ptice sme
vsak imenovati. Katero ugane, je njegova (an-
geljeva ali hudičeva). Vendar predno je njegova,
mora jo še le vjeti. Zato pa določi družba v za¬
četku igre kakovo mejo, do katere mora kupljena
ptica leteti. Doseže li ptica" določeni kraj, ne da
bi jo bil kupec vjel, je prosta in se sme zopet k
ptičarju povrniti, kjer dobi drugo ime. Pri tem
tekanju skušajo ptice resno le hudiču uiti, med
tem ko se angelju rade vloviti dado. Ko so vse

94

ptice prodane, postavijo se angeljeve v dveh vrstah
in hudičeve gredo skoz. Vsaka angeljeva ptica ima
pravico skoz idoče z roko ali spleteno ruto udariti.

23. Cesar pošlji ga.

Zabavnik določi izmed igravcev dva »cesarja«
ter da vsakemu enako število »vojakov«. Obe
vojski stopita si potem v vrstah, kakih 20 korakov
vsaksebi, nasproti; cesarja stojita v sredi ali na
desnem krilu svojih vojsk. Vojaki sprimejo se trdno
za roke. Ko se je to zgodilo, zakliče prva vrsta:
»Cesar pošlji ga!« Nato izbere cesar druge vrste
enega vojaka, ki napravi naskok na nasprotno
armado, t. j. izbrani vojak zaleti se proti sovražni
armadi ter skuša trdnjavo razdjati (vrsto razdreti).
Če se mu posreči, dobi od sovražnega cesarja
enega vojaka v dar, katerega odpelje svojemu ce¬
sarju, da ga uvrsti med svoje. Če pa vrste ne
more razdreti, ostane pa on pri sovražnem cesarju
ter pomnoži število njegovih vojakov.

Istotako pošlje potem drugi cesar enega
svojih vojakov. To se ponavlja tako dolgo, da
eden cesar nima nobenega vojaka več, ter mora
sam trdnjavo naskočiti. Z vsemi močmi skuša so¬
vražno vrsto razdreti, ter si pridobiti pomočnika.
Včasi se mu posreči, da dobi zopet vse svoje nazaj.
Igra se konča, kadar je kateri cesarjev vjet.

95

24. Lisica gre.

Zabavnik je »lisica« ter ima v roki spleten
robec; drugi igravci so »kokoši«. Lisica ima svoj
»brlog« t. j. kako določeno mesto, kjer ji nihče
ne sme kaj storiti. Kadar gre na lov, reče: »Li¬
sica gre!« ter teka ob eni nogi skakaje za kurami.
Vsaka se skuša izogniti, toda čez določeno mejo
ne sme nobena. Katerega lisica z robcem zadene,
tisti ne sme več igrati ali pa pomaga lisici. Če
pa lisica ob obe nogi stopi ali gre na lov, ne da
bi to z navedenimi besedami naznanila, smejo jo
kokoši tepsti dokler jim v berlog ne uide.

25. Jakec, kje si?

Zabavnik določi dva igravca, katerima za¬
veže oči; drugi vstopijo se v krog, ter se sprimejo
za roke. Slepa stopita v sredo kroga. Eden je go¬
spodar ter ima spleteno ruto v roki, drugi je nje¬
gov nepokorni sluga Jakec, katerega hoče gospodar
kaznovati. Išče ga, a Jakec se mu odmika, kakor
z zavezanimi očmi v£ in zna. Kadar gospodar
ne ve kje je, vpraša: »Jakec" kje si?« Sluga od¬
govori: »Tukaj sem!« Gospodar hiti na ono stran,
od koder je prišel glas ter maha 'z robcem, da
bi udaril slugo, a ta je v tem že daleč kje drugje.
Gospodar išče slugo tako dolgo, da ga prime ali

96

vsaj z robcem vdari. Nato gresta druga dva v
krog. Ta igra napravi mnogo smeha. Igra se ali
v sobi ali pod milim nebom.

26. Obroček na kavelj spuščati.

V podstavo (deščico) vtakne se 1 — 2 m  dolga
palica, na katere zgornjem koncu je pritrjen
15 — 20 cm  dolg. klin. Na koncu tega klina je pri¬
vezana nitka (špagovina), ki
je tako dolga, da sega na
njej obešen obroček (prstan)
baš do kaveljčkov, katerih
je 1 — 10 kako slabo ped od
spodnjega paličinega konca
na počeznem klinu pritrjenih.
(Glej podobo!) Igravec prime
prstan, vzdigne ga k sebi ter
ga potem spusti, da se obesi
na kak kaveljček. Določi se
popred, na katerega hoče
(mora) prstan obesiti. Kdor ne zadene pravega
ali nobenega, plača kazen (zastavo). Cim več je
kaveljčkov, tim težja je igra.

27. Ples z blazino.

Igravci primejo se za roke ter napravijo krog.
Zab. 1  stoji sredi kroga ter ima v roki navadno

97

blazino (polšter). Ko se družba nekaj časa okrog
vrti (pleše), vrže Zab. blazino k nogam kake igralke.
Ta in Zab. poklekneta na blazino in ko sta se
poljubila, vstaneta in zaplešeta v krogu. Nato
stopi Zab. v vrsto in ona dama vrže blazino k
nogam kakega gospoda. Najprijetnejše se ta igra
vrši pri godbi.

28. Zvonček zvoni.

V zemljo postavita se dva primerno visoka
stebra (kola). Zgoraj se počez pritrdi še drug kol
(vrv). V sredo tega ,kola se obesi na niti zvonček,
kateri visi v obročku. Igravci vstopijo se nekaj
korakov od stebrov in vsak ima leseno, 3 — 5 dm
dolgo »ošpičeno« palčico (puščico). To palčico
mečejo drug za drugim proti zvončku. Kedor ga
zadene, da pozvoni, ta je kralj. Prvi za njim je
oni, katerega palčica je letela skoz obroček, za
njim pridejo oni, kateri so vrgli skoz stebre, zadnji
pa oni, katerih palčica je pred stebri pala na tla.
V isti vrsti si delijo tudi dobiček, ako so za to
igrali.

29. Obešena darila.

Od enega drevesa (kola) do druzega razpne
se v primerni visokosti nit (vrvica), na katero sc
obesijo razne reči: fige, rožiči, sladkor, denar i. t. d.

98

Igravci stoje kakih 20 korakov proč od niti. Ko
si je vsaki razobešene reči ogledal, zavežejo se
vsem oči ter dado se jim škarje v desno roko.
Na dano znamenje gredo vsi proti niti in vsak
skuša si odrezati ono, kar mu je bilo najbolj po
volji. Z levo roko si ne sme nihče pomagati. Ako
ni dosti Škarij, trgajo naj le z roko. Igra po-
uzroči dosti smeha.

30. Obešena žemlja.

Zabavnik obesi žemljo, katero je popred ne¬
koliko izvotlil, to votlino s sirupom (smetano) na¬
polnil ter potem rahlo zadelal, primerno visoko.
Igravci, držeči roke na hrbtu sklenjene, skačejo
sedaj kvišku ter skušajo žemljo vgrizniti. Kedor
jo prvi vgrizne, dobi sicer darilo, a vlije se mu
sirup na obraz in občni zasmeh mu ne izostane.

31. Lonec ubijati.

Igravci z zavezanimi očmi imajo nalogo, da
s palico v roki razbijejo lonec, ki je postavljen v
kaki določeni daljavi, katero so si poprej natanko
premerili s stopinjami in sicer z odprtimi očmi.
Preden nastopijo svoj pot do lonca, morajo se
poprej trikrat na mestu zavrteti. Kedor ga ubije,
dobi darilo.

99

Ta igra igra se tudi tako, da se igravcem
oči ne zavežejo. Na dano znamenje začno metati
po loncu. Kedor ga zadene ter ubije, dobi darilce.

32. Plavajoča jabolka.

V večjo skledo (vedro), napolnjeno z vodo,
polože se drobna jabolka (orehi). Igravci lovijo
drug za drugim katero z usti. Kedor prvi katero
vlovi, dobi darilce. Da je smeh večji, porine časi
kak gledavec temu ali onemu igravcu glavo v vodo.

33. Tekanje v vrečah.

Igravci zlezejo do vratu v vreče. Nato do¬
loči se cilj, kateri morajo doseči. Ker v vreči ni
mogoče delati velikih korakov, stopa vsak le po¬
časi ali pa skače. Kedor pride prvi do cilja, dobi
darilo. Večina jih itak na potu popada in ker
jim je vstati skoro nemogoče (roke so v vreči),
dobe le gledavci tem več povoda k srčnemu smehu.

34.  Tekanje psov.

Lastniki psov, kateri se hote te igre udele¬
žiti, zbero se na določenem mestu na prostem ter
se postavijo v vrsto. Svoje pse oddado ob vrvicah
privezane gledalcem, ki se postavijo kakih 100 do
500 korakov od lastnikov tudi v ravno vrsto. Na

100

dano znamenje, spuste gledavci vsi ob enem pse,
lastniki pa jih kličejo in žvižgajo. Kedor prvi svo¬
jega psa za vrvico dobi, je zmagal.

35. Plezanje.

Smreka se olupi blizu do vrha. Na veje
obesijo se različne, več ali manj vredne reči:
robci, denarji i. dr. Kedor pripleza do njih, sme
si vzeti, katero hoče. Da se plezanje oteži, na¬
maže se deblo z milom.

36. Ime prihodnje soproge.

Zabavnik stavi, da si upa vsakemu pričujo¬
čemu gospodu povedati ime njegove prihodnje
soproge (žene). Kateri so si to želeli, te izprašuje
sedaj po njih vkusu, njih najljubših opravkih i. t. d.
ter si vsaki odgovor zapiše. Ko je potem na videz
te odgovore prav skrbno premišljeval, pelje enega
izmed teh gospodov v drugo sobo, češ, da mu bo
tam to skrivnost razodel. Domenijo se, da dotičnemu
gospodu, ko pride nazaj, ne bo treba očitno imena
svoje bodoče soproge razodeti, nego le izjaviti,
da je izvedel od Zab. pravo ime in da je pri¬
pravljen, če treba, to s prisego potrditi. — Če
spelje Zab. potem še drugega, tretjega i. t. d. na
led, smeje se mu oni prejšnji.

101

Kako pa Zab. to napravi? No, pred ime
vprašavca treba je le postaviti »gospa« pa je za¬
gonetka resnično rešena. N. pr. če se vprašavec
piše »Stojan«, zve, da se bo njegova bodoča so¬
proga pisala »gospa Stojan«.

37. Igre z žogo.

a)  Žogo metati ob steno. Vsak igravec
po vrsti vrže žogo lOkrat ob steno ter jo pre¬
streže z obema rokama. Komur pade na tla, ta
neha in drugi pride na vrsto. Kedor je žogo vseh
lOkrat prestregel, začne drugo »podobo« n. pr.
prestreza jo le z eno roko; potem tretjo: ploskne
trikrat z rokama, predno žogo prestreže i. t. d.
Igravci določijo »podob« kolikor in kakeršnih
hote, samo, da igrajo potem vedno po tistem
redu. Kadar pade komu žoga na tla, neha in
drugi pride na vrsto. Vsaki začne vedno s prvo
podobo.

h)  Žogo metati drug druzemu.  Igravci
stopijo precej daleč vsaksebi ter si mečejo žogo.
Če je kateri ne prestreže, zbeže takoj vsi. Tisti
pa, ki je ni prestregel, mora jo hitro pobrati ter
vreči za katerim bežečim. Ce zadene katerega, sme
igrati še nadalje, če ne, izstopi iz vrste.

c)  Žogo skrivati.  Za to igro treba je
12 — 16 oseb, ki se razdele v dva enaka dela. Na

102

ta ali oni način se določi, katera stranka bo igro
pričela. Druga stranka napravi si krog kakih 12
korakov v premeru. Ko je to storjeno, oddalji se
prva stranka nekoliko in vsak drži klobuk pred
seboj, v katerega da Zab. enemu skrivaj žogo.
Sedaj se vrnejo zopet h krogu, držeč klobuke pred
seboj, kot bi imel vsak žogo v njem skrito. Druga
stranka stoji v narejenem krogu, prva pa hodi
ob njegovem robu okoli. Nakrat vrže oni, kateri
ima žogo, to v katerega znotranjega. Ce ga je
zadel, reče: »Vsedi se!« Dotični mora iti iz kroga
ter ne sme več igrati. Če je kateri znotranjih
zadet, a žoga ni iz kroga odskočila, nego je ob¬
ležala v njem, sme jo kateri znotranjih pobrati in
za bežečimi zunanjimi zalučiti. Katerega zadene,
se mora vsesti ter ne sme več igrati. Nato gredo
znotranji zopet nazaj v krog, zunanji pa si ob
robu stoječi mečejo žogo. Kedor jo prestreže, sme
jo na kakega znotranjega vreči, rekoč: »Vsedi se!«
— Igra je končana, kadar je katera stranka vse
može zgubila. Drugo igro začno zmagavci.

č) Zunanji in znotranji. Za to igro je
treba 8 igravcev. Predno začno napravijo na zemlji
kvadrat, katerega stran je 7—10 m  dolga. Na
vsak ogelj vstopi se eden igravec, ti so »zunanji«;
drugi štirje pa so v kvadratu ter so »znotranji«.
Eden zunanjih vzame žogo ter jo vrže. Sme jo

103

zalučiti ali svojemu zunanjemu sosedu ali pa v
katerega znotranjega. Le-ti si toraj niso nikdar
pred žogo svesti ter morajo vedno paziti, da jih
kateri zunanjih ne zadene. Zunanji pa znotranje
dražijo s tem, da pomerijo na znotranjega, a
vržejo jo le sosedu.

Ako pa zunanji po katerem znotranjem vrže
ter ga zadene, zbeže takoj vsi zunanji. Zadeti
znotranji pa žogo hitro pobere ter jo vrže za be¬
žečimi, vendar pri tem ne sme kvadratove meje
prestopiti. Ko je oni žogo vrgel, pridejo zunanji
zopet nazaj. Če znotranji ni nobenega zunanjih
zadel, dobe znotranji črto; če pa popred zunanji
znotranjega ni zadel, dobe zunanji črto. Kadar
ima katera stranka štiri črte, mora tisti, kateri je
četrto črto zakrivil, izstopiti. Igra je končana,
kadar katera stranka vse igravce zaigra. Katera
zmaga, tista je potem »zunanja«.

d)  Tikifiki in Potoki. Za to igro potrebni
ste 2 žogi. Igravec vrže najpred prvo potem ta¬
koj za njoj drugo v zrak. Ko je potem prvo pre¬
stregel, vrže jo zopet v zrak ter prestreže drugo
i. t. d. To stori petkrat. Kedor napravi prvi pet¬
krat zaporedoma »tikifiki«, je mojster. Ta na¬
loži najsjabejšemu igravcu kako kazen n. pr. pri¬
hodnjo igro »Potoki«. Pri tej igri mora spokornež
pobrati pet žog, ki leže na tleh, vsaka 3 korake

104

od druge oddaljena, in sicer tako, da vrže prvo v
zrak ter pobere hitro drugo; v tem prestreže ono
prvo ter vrže drugo, na to pobere tretjo, ter pre¬
streže drugo i. t. d.

38. Igre s kroglicami.

rt) Igravci napravijo si v vrsto sedem jamic
v zemljo, srednja je »nebo«. Po vrsti skuša vsak
od določene daljave svojo kroglico spraviti v
»nebo«. Komur se to posreči, tisti pobere vse
kroglice v drugih jamicah, ali pa dobi od vsa-
cega igravca kroglico.

b)  V vsaki ogel četverokota napravi se ena,
in v sredo ena jamica. Ko so določili koliko
kroglic mora vsak za to igro imeti, dene vsak v
jamice ob oglih po eno, v srednjo pa vse ostale
kroglice. Od določene daljave potakajo (s prsti
ali po deski) kroglice v jamice. V katero jamico
se kroglica potoči, tise krogle so njegove. Če se
pa potoči kroglica v prazno jamico, pustiti mora
pa on svojo kroglico v njej in drug igravec pride
na vrsto. Igra je končana, kadar so vse krogle
pobrane.

39. Igre s kocko.

a)  Knjigovodja. Predno začno igrati, zapiše
si vsak igravec številke 3 — 8 drugo nad drugo

105

na papir ali na mizo. Prvi »vrže« kocko. Število,
katero »vrže« zapiše poleg katerekoli onih popred
napisanih številk. Tako stori šestkrat zaporedoma.
Slednjič množi dve in dve skupaj stoječi številki
ter sešteje zmnožke. Kedor ima najmanjšo vsoto,
dobi od vsacega igravca (krajcar, oreh i. dr.).

b ) P in k a. Na mizo nariše se sledeča podoba
»pinka«. Vsak igravec ima nekaj orehov, fižol i.
t. d. Določi se kdo bo »vrgel« prvi, kdo drugi i. t.
d. Vržeta se vsakokrat 2 kocki ob enem. Kolikor

oči vrže, toliko orehov
(fižol) mora na dotično
število, (predal) v »pinki«
staviti. Na to vrže drugi,
tretji i. t. d. Kedor vrže
število, katero je v pinki
že zastavljeno, pobere vse
dotične orehe in vrže še
enkrat, da zadene prazno
število (predal). Število 7 je »trdnjava«. Na njo
stavi se le 1 oreh in nihče ga ne sme »ropati«
(vzeti). Kedor vrže 2 ali 12, pobere (oropa) celo
pinko, tudi trdnjavo. Če pa prvi za njim tudi 2
ali 12 vrže, mora pa celo pinko zastaviti.

c)  Kolo. Zabavnik napravi na mizo krog
in iz kroga vsacemu igravcu črto, na kateri je
šest klinov. (Glej podobo!) Nato vzame navadne

106

kvarte in vsak igravec potegne si eno (a ne da
bi jo popred pogledal!). To kvarto položi si vsak
pred se na mizo ter plača v krog toliko krajcarjev
(fižol, koruz) kolikor kvarta kaže (as velja 11, kralj

4, dama 3,
fant 2, dru¬
ge pa koli¬
kor imajo
pik). Zabav¬
nik »vrže«
sedaj 2 koc¬
ki ob enem.
Ce »vrže«
toliko oči,
kolikor nje¬
gova kvar¬
ta kaže, te¬
daj postavi

na prvi klin svoje črte 1 krajcar (fižol) ter da
kocki sosedu, ki stori isto. Če pa kocki kažeta
drugačno število, kakor kvarta, tedaj da sicer
kocki naprej, a krajcarja staviti oziroma naprej
pomakniti, ne sme. Tako mečejo kocki drug za
drugim po vrsti. Kadar vrže kdo s svojo kvarto
enako število, vselej porine svoj krajcar za en
klin naprej. Kedor dospe prvi v krog, pobere vse,
kar je v krogu in igra je končana. Vendar vse,

107

ka^je bilo v krogu ni njegovo, nego le polovica ;
drugo polovico mora razdeliti na enake dele med
one igravce, kateri so bili že na šestem klinu.

40. Domino.

Domino igra se s kamenčki. Vsak kamenček
je na eni strani črn, na drugi bel. Bela stran raz¬
deljena je v dve polovici. Nekatere polovice so
prazne (bele, blank), na drugih vidimo pike 1 — 6
(7, 8), toraj je vseh kamenčkov 28, 36 ali 45.
Kamenček, kateri ima na obeh polovicah enako
število pik, zove se »paš«.

Kadar se misli igrati, denejo se vsi kamenčki
tako na kup, da je črna stran navzgor obrnena.
Vsak igravec odbere si (ne da bi jih popred po¬
gledal) 5 ali 6 kamenčkov ter jih postavi na rob,
belo stran k sebi obrneno. Kar je kamenčkov
ostalo, ti obleže tako na mizi ter so »talon«.
Igrati začne oni, kateri ima med svojimi kamenčki
najvišji »paš«. Ta paš položi na mizo tako, da so
pike navzgor. Njegov sosed pridene k temu pašu
kamenček, kateri ima tudi dotično število. N. pr.
prvi postavi paš sedem; sedaj pogleda drugi, če
ima med svojimi kamenčki kakov 7. Res ima n.
pr. sedem-dve. Tega priloži k onemu pašu. Zdaj
sta zopet dva konca, eden (stari) kaže 7, novi
pa 2 piki. Tretji poišče, če ima 7 ali 2. Če ga

108

ima, priloži ga, če ga nima, jemlje (kupuje) ka¬
menčke iz talona tako dolgo, da kupi kako 7 ali
2, katero potem priloži. Tako se igra naprej po
vrsti. Komur so najprej kamenčki pošli, napravi
»domino« t. j. dobi igro, katere je sedaj konec.
Časi pa se pripeti, da se porabijo vsi kamenčki,
a vendar nobeden ne napravi »domino«. Tedaj
pokaže vsak svoje ostale mu kamenčke in oni,
kateri ima na vseh kamenčkih skupaj najmanj
pik, je dobil. — Igra se za denar, fižol i. dr. ali
tudi le v zabavo.

41. Igre s kvartarni.

a)  Črna ali rdeča? Zab. vzame navadne
kvarte ter vpraša prvega igravca: »Črna ali rdeča ?«
Igravec odgovori. Če ni uganil, dobi z dotično
kvarto po nosu, *če je pa uganil, ne zgodi se mu
ničesar. Tako gre Zab. od igravca do igravca,
dokler mu niso pošle kvarte.

b)  Črni Jurij. Iz navadnih kvart odstranijo
se vsi fanti, le zeljni (pik) ostane in je — črni
Jurij. Ostalih 29 kvart razdeli Zab. med igravce.
Vsak »paš« (dva in dva kralja, dve devetki i. t. d.)
se odvrže. Ko so to vsi storili, vlečejo na levo
okoli drug od druzega po eno kvarto. Zopet se
vsak »paš« odloži. To se igra tako dolgo, da
ostane sam zeljni fant. Komur ostane, oni je »črni

109

Jurij« in napravi se mu z ogljem črta na obraz.
Da nihče ne more zoper kako črto oporekati, do¬
loči se red za nje takoj v začetku igre. N. pr.
prva črta se napravi na nos, druga na desno lice,
tretja na levo, četrta na čelo i. t. d.

c) Pekel. Na mizo (desko, velik papir) nari¬
šejo se trije koncentrični krogi. Za vsacega igravca
napravi se še črta, katera je potegnjena do sred¬
njega kroga (ne le do zunanjega kakor na sliki)
in na katero se še zunaj kroga napravijo tri

delil. Ko se je to zgodilo, da delivec vsacemu po
eno kvarto, katere pa ne sme nihče pred pobrati,
dokler ni potrkal delivec trikrat ob mizo. Kedor

počezne čr¬
te. Po tej
črti pomika
vsak igra-
vec svoj de¬
nar (fižol,
koruzo) do¬
kler, da pri¬
de v sredo,
v »pekel«.
Predno se
igra začne,
določi se,
kdo bo prvi

110

se prenagli, stavi na prvi klin (oziroma pomakne
ga za eden klin naprej). Ako delivec pozabi po¬
trkati, zgodi se mu isto. Nato menjajo kvarte na
levo okoli. Kedor svoje kvarte noče menjati, po¬
trka s prstom ob mizo in menjanja je konec.
Vsak pokaže zdaj svojo kvarto in kedor ima naj¬
nižjo, pomakne svoj denar za eno mesto (klin,
krog) naprej. Nato deli sosed in tako po vrsti
naprej. Kedor pride s svojim denarjem v srednji
(zadnji) krog v »pekel«, ta je »hudiček« in ne
igra več. Ako se delivec zmoti ter mu kvarto da,
pomakniti mora zato svoj denar za eno mesto
naprej, hudiček pa za eno nazaj. S hudički ne
sme nihče ne z besedo, ne z znamenji govoriti, ne
sme se njih šalam smejati i. t. d., akoravno le-ti
motijo igravce na vse mogoče načine, uganjajo
šale, premikajo stave i. t. d. Kedor se da pre¬
motiti, pomakne se za eno mesto naprej, dotični
hudiček pa za eno mesto ven iz pekla.

Igra je končana, kadar so do enega vsi v
»peklu«. Ostali potegne denar vseh »peklen-
ščekov«. Igra se tudi za fižol ali le v zabavo.

42. Loterija.

Zab. zapiše na vsak (resen ali šaljiv dobitek)
kako število od 1 — 90. Nato napravi si n. pr.
desetkrat toliko listov, kakor je dobitkov. Na

111

nekatere listke napiše one številke, katere so na
dobitkih, druge pusti prazne. Listke potem zvije
ali zloži, da nihče ne vidi ali je prazen ali popisan.
Ko jih je potem kolikor mogoče veliko (proti pla¬
čilu ali brezplačno) med družabnike razpečal, raz¬
deli dobitke med one,, kateri so dobili katero na
dobitkih zapisano številko.

43. Lisico loviti.

To igro igrata le dva, A in B. — A ima
rudečo fižolo, »lisico«, B tri bele, »pse«. V za¬
četku igre postavi A svojo lisico navadno v a,
B svoje pse v g, h, i.  (Glej podobo!) B potegne
nato prvi katerega svojih psov,
n. pr. g  do e.  Lisica zbeži, n. pr.
od a  do č. Potem potegne zopet
B kakega psa i. t. d. Ičnkrat po¬
tegne A, enkrat B, a vsikdar le
od točke do točke, nikdar ne čez
dve. Lisica se odmika kakor ve
in more, a psi jo lovijo in pre¬
ganjajo tako dolgo, da jo vkle¬
nejo v kak kot, iz katerega ne
more več pobegniti, n. pr. lisica
je v k  psi pa v g, h, i  ali lisica je v d,  psi pa v
b, c, g  i. t. d. Ko je lisica ujeta, je igre konec.

112

44- Španat ali mlin gonit.

Tudi to igro igrata le dva. Prvi ima 12
belih, drugi 12 temnih kamenčkov (fižol, koruz).
Ko sta si napravila na mizo to-le podobo, za¬
čneta staviti svoje ka¬
menčke. Enkrat stavi prvi
po enega, enkrat drugi.
Vsak stavi na katero koli
piko hoče. Kadar spravi
kateri tri kamenčke v eno
vrsto n. pr. a b c, b d g,
r t z  i. t. d., ima »mlin«
in sme nasprotniku vzeti
eden že postavljen kamenček. Gledati pa moramo
ne le na to, da napravimo kolikor mogoče veliko
»mlinov«, nego prav posebno tudi na to, da jih
nasprotniku zabranjamo (zastavljamo).

Ko so vsi kamenčki postavljeni, začneta
»vleči«. Enkrat potegne prvi, enkrat drugi. Vleče
se vsikdar le od ene pike do druge in vsikdar le
po črti, toraj nikdar čez dve in nikdar počez,
koder ni črte. Kakor pri stavljenju, tako skuša
vsak tudi pri potegovanju napraviti mlin ali ga
nasprotniku zabraniti. Kakor popred, tako vza¬
memo tudi tukaj za vsak storjen mlin nasprotniku
po eden kamen; toda iz mlina smemo vzeti kak
kamenček le tedaj, kadar nobenega druzega ni.

113

Komur ostanejo le še 4 kamenčki, ta začne »ska¬
kati« t. j. temu kamenčkov ni treba več potego¬
vati le po črti in od pike do pike, nego postaviti
in prestaviti jih sme, kamor mu ljubo. Se ska¬
kanjem moremo nasprotniku najlepše nastavljene
mline zapreti, napravimo pa tudi še sami katerega.
Igra je končana, kadar ostaneta kateremu igravcu
le še dva kamenčka, ker sedaj mu ni mogoče kak
mlin napraviti. Drugo igro začne zmagalec.

Evo še nekaj svetov! Postavljajmo kamenčke
kolikor mogoče na ogle, ker tako napravili bomo
najlože kak mlin. Če se mi n. pr. posreči posta¬
viti kamenčke na a c z  ali na f h c  ali na f o r
nam nasprotnik pri vsakokratni taki stavi enega
mlina ne more zabraniti. Se ve, da moramo vedno
gledati, da nam v tem nasprotnik sam mlina ne
napravi ter našo stavo ne uniči. — Gledati mo¬
ramo, da ne potegnemo kak kamenček iz mlina,
katerega nam nasprotnik lahko zapre. Če bi n. pr.
kamenček š  iz mlina s S t  potegnili na prazni pro¬
stor v,  češ, da ga bomo potem potegnili zopet
nazaj ter napravili mlin, potegne nam nasprotnik,
če ima kamenček p  tega na" .š in zaprl nam je
mlin. Še hujše pa se nam je zgodilo, ako napravi
nasprotnik v tem kakov mlin, ker zdaj nam vzame
prosti kamenček in »naš up je šel po vodi«. Jako
obrestonosna pa je ona poteza, kadar nasprotnik

8

114

nima kamenčka na p,  pa tudi kacega mlina ne
napravi. — Kadar napravi nasprotnik v prvi pri¬
hodnji potezi mlin, katerega mu zabraniti ne mo¬
remo, tedaj ne razrušujmo nikdar kakega svojega
mlina, ker nasprotnik vzel bi nam takoj kak ka¬
menček iz bivšega mlina. — Pri jemanju kamen¬
čkov gledati moramo posebno na to, da vzamemo
ali tak kamenček, kateri nam je pri napravljanju
mlinov posebno na potu, ali pa takega, s katerim
nasprotnik mlin dela. Če bi nam n. pr. bilo vzeti
č e  ali m,  vzeli bomo e,  zakaj če vzamemo č,
zamore nasprotnik v e m t,  vzamemo-li m,  pa v
c e d  mlin napraviti. —

Po nekod igrajo to igro tako, da ima vsak
le 9 kamenčkov in da mlini na poševnih črtah
(a č f  i. t. d.) ne veljajo.

Pikčanje.


Vprašanja, na katera se pri pikčanji
odgovarja*).

1. Se bodo li moje želje izpolnile?

2. Bom-li pri svojem početju imel srečo?

3. Ali bom imel dobiček ali zgubo?

4. Bom-li kedaj v tujih deželah živel?

5. Ali se bo odsotni povrnil?

6. Ali bom dobil ukradene reči nazaj ?

7. Ali mi je prijatelj zvest?

8. Ali naj grem na pot?

9. Ali me ona (on) ljubi?

10. Bode-li zakon, kateri mislim sklenit srečen ?

11. Kakšnega moža (ženo) dobim?

12. Bode-li povila dečka ali deklico?

13. Ali bo bolnik ozdravel?

14. Bode-li vjetnik oproščen?

15. Bodem li danes srečen ali nesrečen?

16. Kaj pomenijo moje-sanje?

__ .•*: #

*) Ze Arabci so s pikčanjem poizvedovali bodočnost.
V srednjem veku imeli so to za pravo umetnost ter spisovali
o njej cele knjige. Dandanes nam je to, kar je, namreč pri¬
jetna igrača, ker bodočnost je v božjih rokah.

118

Kadar si si zbral vprašanje, na katero že¬
liš odgovor dobiti, napravi od desne na levo 8
vrst pik, v vsako vrsto kolikor ti drago, toda
sproti jih ne smeš šteti. Se le kadar so vse pike
narete, preštej jih v vsaki vrsti, ter pripiši njih
število. N. pr.

.8

.7

.5

.6

.8

.8

. 6

.9

Iz teh 8 vrst napravi novo podobo se štirimi
vrstami in sicer tako, da sešteješ pike prve in
pete, druge in šeste, tretje in sedme, četrte in
osme vrste; toraj.

8 + 8 = 16 = . .

7 -j- 8 = 15 = .

5 + 6=11=.

6  + 9 = 15 = .

Sedaj poglej, je-li vstota liho ali neliho šte¬
vilo. Liho število zaznamovaj z dvema, neliho z
eno pičico. ^Glej podobo!)

Recimo, da si si izbral (deveto) vprašanje:
»Ali me ona ljubi?« — Zgoraj si s pičicami dobil
to-le podobo j' — Poišči sedaj v spodaj stoječem

IKUjuič d_o odgovorov.

119

»ključu« ono podobo (sedmi predal) ter štej v
onem predalu do 9 (deveto vprašanje). Tam naj¬
deš črko »p«. Nato poišči črko »P« in pri nave¬
deni podobi najdeš odgovor: »Ni vse zlato, kar

se sveti!«

120

Odgovori.

A.

Kar želiš, boš dosegel.

Pomeni žalost.

Glej, da ta dan nevarnosti odideš.

Jetnik umrje zapuščen od svojih prijateljev.
Bolnik bo za sedaj še ozdravel.

Povila bo lepo hčerkico.

Tvoja prihodnja žena bo pobožna in kre¬
postna.

Če ta zalčon skleneš, nakopal si bodeš mnogo
sovraštva.

Pusti to ljubezen, ni odkritosrčna.

Ne pojdi na pot, nesrečen boš.

Med vama je pravo prijateljstvo.
Ukradenega ne dobiš nazaj.

Vesel se bo povrnil domov.

Ostal boš tu in ne boš si želel kam drugam.
Vsemogočni dal ti bo srečo.

Nisi srečen, a prosi Boga, pomagal ti bo.

B.

Tvojo bližnjo srečo ti bodo zelo zavidali.
Opusti svoje načrte.

Pomeni odklonitev neke prošnje.

Prepričan bodi, da boš le tam srečen.
Težko bo zopet kedaj prost.

121

Nerad se bo ločil bolnik od sveta.

Povila bo razumnega sinka.

Dobil boš precej postarano ženko.

Ta zakon bo zate velika sreča.

Ta ljubezen je odkritosrčna.

Bog te bo spremljal.

Izogiblji se ga, hinavski je.

Ukradeno znaš dobiti nazaj.

Ljubezen ga zadržuje, da ne pride.

Tu ne moreš ostati, toraj odpravi se.

Pusti to, ne bo dobička.

C.

Z božjo pomočjo boš imel mnogo dobička.
Prav nesrečno.

Dosegel boš, kar si želiš.

Pomeni mir in slogo z nekim sovražnikom.
Bodi ta dan previden, če ne boš trpel.
Težko bo vjetnika oprostiti.

Bolnik bo ozdravel in dobro se mu bo godilo.
V težkem porodu povila bo hčerko.

Nima posebnih darov.

Pusti ta zakon, v škodo ti bo.

Pusti to ljubezen, spravila te bo v nesrečo.
Ne hodi nikamor, ker ničesar ne boš dosegel.
Prijatelj je zvest in kreposten.

Proč je proč, zgubljeno je zgubljeno.

122

Potujočega čaka bolezen.

Kjer si sedaj, tam boš ostal.

D.

Dobro se mu godi v ptujini.

Loti se brez skrbi, dvojni dobiček te čaka.
Nesreča spremenila se ti bo v srečo.

Pusti to, zašel bi v revščino.

Tvojo namero bo mnogokaj oviralo.

Pusti svoje namene.

Jetnik bo oproščen.

Povila ti bo blagega sinka-
Pri dobri postrežbi lahko bolnik ozdravi.
Osebo priprostega, pa poštenega stanu dobiš
v zakon.

Skleni ta zakon, srečen boš.

Ti jo ljubiš, a ona govori slabo o tebi.

Ta pot ti bo v srečo, ne odlagaj je.
Njegovo srce je hinavsko.

Z nekolikimi stroški dobil boš ukradeno nazaj.
Odsotni je mrtev.

E.

Odsotni vrača se počasneje, kakor misliš.
Ostani pri svojih prijateljih, dobro ti bo.
Dobil boš, kar iščeš.

Osoda te preganja, toda moli in delaj!

123

Tvoja želja se bo spolnila.

Pazi, skušajo te v prepire in zamero spraviti.
Neki sovražnik bi te rad v nesrečo spravil.
Jetnik umrl bo samega strahu.

Bolnik bo kmalu ozdravel.

Povila ti bo hčerko ter jo vzgojila v svoje
veselje.

Nemarno, pijančevanju udano osebo dobiš
v zakon.

Pusti ta zakon, spravil te bo v revščino.
Ona ljubi druge, tebi ljubezen le hlini.

Ne pojdi na pot, čakajo te nevarnosti.
Zvest in odkrit ti je.

Ukradenega ne dobiš več nazaj.

F.

Ukradeno boš dobil nazaj.

Odsotni je že pokopan.

V ptujini te čaka sreča.

Pretijo ti nezgode.

Srečno; pričakuj z veseljem.

Zastonj si želiš.

Pomenijo nevarnost ifl tugo.

Pusti svojo namero, sreča ti ni mila.
Oprostili ga bodo.

Bolnik ne bo ozdravel.

Povila bo živahnega, veselega dečka.

124

Tvoj mož bo iz srednjega stanu, pa bogat.
Pusti svoje namene, če hočeš v miru živeti.
Njena ljubezen je stanovitna.

Vesel pojdi, srečen boš.

Tvoj navidezni prijatelj spravil te bo v nesrečo.

G.

Ta prijatelj prekosi vse druge.

Ukradenega ne boš videl več.

Vrnil se bo.

Ostani v domovini in živi se pošteno.

Ne bo dobička.

Le nesrečo; težko jo boš odvrnil.

Pusti, le pusti.

Nebo te z blagoslovom obsiplje.

Ta dan imaš svoje sovražnike v pesti.
Jetnika rešila bo, le smrt.

Bolnik bo ozdravel.

Nezakonsko hčerko kratkega življenja.

Tvoja prihodnja žena ne bo posebno sra¬
mežljiva.

Ta zakon prouzročil ti bo obilo solz.

Izruj to ljubezen; v pogubo ti je.

Potujočega lotila se bo bolezen.

H.

Le pojdi na pot, dosegel boš svoj namen.
Navidezni prijatelj te črti.

125

Ukradenega ne dobiš več.

Nekaj posebnega ga zadržuje.

V ptujini cveti ti sreča.

Pusti svoje načrte, spodleteli ti bodo.

Le vesel bodi, čaka te velika sreča.

Ne ravno; spremeni svoje misli.

Tvoje želje se bodo spolnile.

Ta dan ti bo sreča prav mila.

Rešen bo.

Bolnik bo umrl.

V velikih bolečinah povila bo nehvalež.nega
sina.

»Gliha skup štriha.«

Pusti nameravan zakon, spodkopal bi tvojo
blaginjo.

Ljubi te srčno, zvesto in odkrito.

I.

Ljubezen je velika, a pride kesanje.

Pusti to potovanje.

Prijatelj je zvest in vrl-.

Dobil boš ukradeno nazaj.

Odsotni povrnil se bo vesel.

V ptujini čaka te sreča.

Načrt se ti bo obnesel.

Tvoja sreča spremenila se bo v nesrečo.
Dosegel boš kar želiš.

126

Pretečo ti nesrečo boš odvrnil.

Bodi previden ta dan, zalezujejo te.

Jetnik bo v kratkem umrl.

Bolniku se zboljšuje.

Povila bo ljubeznivo hčerko.

Tvoja prihodnja žena napravila ti bo le
malo veselja.

Ne sklepaj tega zakona; ne bo ti v srečo.

K.

Po mnogih ovirah se bo dognal.

Ljubezen pride od srca.

Tvoje potovanje bo srečno. -
Prijatelj je nezvest in hinavski.

Ukradeno je zgubljeno.

Odsotni se še ne bo vrnil.

Živeti boš moral pri ptujih ljudeh.

Ne bo ti v dobiček.

Srečen boš.

Pusti svojo namero, kesal se boš.

Bodi previden, okrasti te hočejo.

Ta dan boš imel srečo.

Jetnika bodo oprostili.

Umrl bo.

Povila bo sina, ki bo dosegel visoke časti.
Javaljne dobiš katero.

127

L.

Tvoja nevesta bo pravi angelj.

Tvoj nameravan zakon bo srečen.

Ta ljubezen je omahljiva.

Potovanje bo nesrečno.

Zaupaj mu, dobro misli.

Tat ne bo ušel kazni.

Bogat se bo povrnil.

Ostal boš v domovini ter se pošteno pre¬
živel.

Dobiček bo mali.

Strah in obup spravila te bota v nesrečo.
Dosegel boš, kar želiš.

Dobil boš denarja.

Srečen bodeš in obrekovavci tvoji bodo
umolknili.

Jetnika ne bodo oprostili, umrl bo v ječi.
Bolezen prejde ter se ne povrne nikdar.
Povila bo brez posebnih težav hčerko.

M.

Povila bo sina, ki bo dosegel visoke časti.
Razumno in zelo bogato damo.

Zakon ta ti bo v veliko srečo.

Od srca si želi tvoja biti.

Ne odlagaj potovanja, kesal bi se.

Zaupaj, pa glej komu.

128

Sčasoma dobiš ukradeno nazaj.

Potujoči se ne povrne.

V ptujini boš srečen.

Ne želi si dobička, zastonj bi bilo.

Ne bo se treba nad srečo pritoževati.

Tvoje želje bodo se spolnile.

Povabljen boš v goste.

Tvoj načrt se bo uresničil.

Jetnik bo prost.

Bolnik umrje.

N.

Bolnik bo sedaj še ozdravel, a njegovi dnevi
so šteti.

Povila bo hčerko, katera pa ne bo dolgo
živela.

Tvoj zakon spravil te bo z odlično rodo¬
vino v sorodstvo.

Pusti ta zakon.

Ljubezen je velika, toda daj jej časa, da
se razvije.

Ne pojdi še sedaj na pot.

Prijateljstvo s tem človekom boš obžaloval.
Ukradeno reč ne dobiš več.

Odsotni se bo pozno vrnil.

Izogiblji se v ptujini žensk, spravile bi te v
nesrečo.

129

V kratkem boš dobil nekaj, na kar niti ne
misliš.

Sreča tvoja cveti.

Nekaj dobrega ti je namenjeno.

Tvoja žalost se bo spremenila v veselje.
Vkljub velikih zaprek dosegel boš svoj namen-
Jetnika rešila bo le smrt.

O.

Jetnik bo rešen.

Bolnik bo umrl.

Povila bo sinu, kateri bo dosegel visoko
starost.

Dobil boš mlado, pobožno dekle.

Drži se tega zakona, dovel te bo v visok<*časti.
Nihče na svetu te bolj ne ljubi.

Pusti to potovanje.

Skrit sovražnik ti je.

V kratkem dobiš ukradeno nazaj.

Odsotni se bo povrnil.

Največjo srečo v ptujini napravil boš z neko
žensko.

Za dobiček te bodo ogoljufali.

Zastonj čakaš sreče.

Tvoja nesreča spremenila se bo v srečo.
Zvedel boš nekaj novega.

Le v zaupanji v Boga boš ta dan srečen.

130

P.

Ta dan bo zate srečen.

Jetnik umrl bo v revščini.

Bolnik bo ozdravel ter še dolgo živel.
Dobila bo dve hčerki.

Bogata vdova ti je določena.

Podvizaj se; ta zakon ti*bo v veliko korist.
Ni vse zlato, kar se sveti.

Ostani doma, zaman bi bilo tvoje potovanje.
Ta prijatelj se ne da z zlatom poplačati.
Ukradenega ne boš videl nikdar več..

V ptujini na smrt bolani bo težko okreval.

V lastnem je najbolje domovanje.

Namenjen ti je velik dobiček.

Preveč se na srečo zanašaš, ne daj se slepiti.
Tvoj namen se izpolni.

Bodi previden, če ne si zgubljen.

R.

Radost in veselje.

Ta dan te bo razžalostil.

Pride še v čast, da-si je v hudi ječi.

Bolnik umrje.

Povila bo sinu, kateri ji ne bo v veselje-
Nesreča te čaka.

Združenje bo vama v srečo in blaginjo.
Ljubi te srčno, da-si tega ne da spoznati.

131

Z mirno vestjo pojdi na pot.

Ne zaupaj mu, hlini se ti.

Na čuden način jo zopet dobiš.

V kratkem se bo povrnil iz ptujine.

V ptujih krajih čaka te sreča.

Če boš pošteno tržil, čaka te lep dobiček.
Se nekaj časa boš srečno in veselo živel.
Napravil si račun brez krčmarja.

9 «

Slepivne igre in umetnije.




/




A. Igre.

1. Zabavnik stavi, da 100 korakov oddaljen,
pove, kakšno črko mu kedo v knjigi pokaže.

2. Zab. reče: »Zapiši s kredo zunaj na
vrata kako črko in povem ti, kakšno si zapisal!«

3. Zabavnik stavi, da da kakemu (so)ig-
ravcu v roko nekaj, kar bodo vsi navzoči
videli, le on ne.

4. Zabavnik vzame v vsako roko po eno
desetico, drži roki narazen ter stavi, da spravi
obe desetici v eno roko, ne da bi roki
drugo drugi približal.

5. Zabavnik stavi, da se more tu v sobi
vsesti nekam, kamor se njegov (so)igravec
nikakor ne more!

6. Zab. stavi, da ugane v kateri roki ima
kedo liho, v kateri pa neliho število novcev.

Zab. veli nasprotniku število novcev, katere
ima v levi roki množiti z 2, temu izvodu pri¬
šteti število novcev v desni roki ter potem to
vsoto povedati. Če je vsp.ta neliha, tedaj ima v
levi roki liho, v desni roki pa neliho število nov¬
cev. In narobe!

7. Zabavnik vzame iz svoje denarne listnice
ves denar, le 1 desetico pusti v njej ter potem

136

stavi, da ima še vedno več denarja v svoji
listnici kakor vsi drugi skupaj.

8. Zabavnik ugane, katero število si
je kedo mislil. — Da to pogodi, zaukaže šte¬
vilo, katero si je nasprotnik mislil z 2 množiti, k
izvodu 5 prišteti in vsoto s 5 množiti. Ko mu
nasprotnik nato izvod pove, vzame Zab. najpred
od tega izvoda zadnjo številko proč, od tega, kar
ostane odšteje še 2, ostanek pa je število, katero
si je oni mislil. Mislil si je n. pr. 15. Rešitev:
15 X2 = 30 + 5== 35 X5 = 17(5) = 17 - 2 = 15

9. Zabavnik ugane pet zaporednih šte¬
vil, katera si je nasprotnik mislil.

To stori tako: Ko si je nasprotnik zapisal
(mislil) pet zaporednih števil, veli mu jih sešteti,
potem z 10 množiti, izvod z 2 deliti in ta ko¬
ličnik se 4 množiti. Nato pove mu nasprotnik
izvod. Zab. izostavi od tega izvoda zadnji dve ničli
in ostalo število je srednje onih peterih, katera si
je mislil nasprotnik. Ako pa Zab. pozna srednje,
ve lahko tudi prvi in zadnji dve. N. pr.: Na¬
sprotnik si misli: 15 + 16 + 17 + 18 + 19 = 85
85 X 10 = 850 : 2 = 425 X 4 = 17(00).

10. Zabavnik zna naprej določiti vsoto
kacega seštevanja. — To stori tako: Na¬
sprotnik pove mu kako troštevilno število n. pr.
467. Zab. odšteje (v mislih) od tega števila 2

137

467

135

790

(467 — 2 = 465) ter postavi pred ta ostanek 2
ter reče: »Vsota bo 2465!« Nato narekuje mu
nasprotnik še dva postavka, n. pr.

135, 790. Ta dva postavka zapiše
Zabavnik pod prvoimenovanega:

Ko se je to zgodilo, pogleda si Zabavnik
zadnja dva postavka ter hitro pripiše še sam dva
postavka in sicer taka, da da vsaka številka
prvega njegovega (Zab.) postavka s številko v
nasprotnikovem drugem in vsaka številka njego¬
vega drugega postavka, pa z nasprotnikovim
tretjim postavkom devet. Prvi teh postavkov
je 135; Zabavnik računi v mislih 1+8 = 9 ter
zapiše spodaj 8, potem 3 + 6 = 9 467

ter zapiše 6; 5 + 4  = 9 ter zapiše
4. Ravno isto stori z drugim po¬
stavkom 790. Dobi toraj poleg sto¬
ječi račun:

i [  postavki na-
3  sprotnikovi ;

790 J

^64 | postavki Za-
209 J bavnikovi

2465 = P r ed imeno¬
vana vsota.

11. Zabavnik reče: »Od teh-le 36 ničelj
(6 vrst po 6 ničelj) naj se izbriše 6 ničelj
tako, da ostanejo na vsaki strani četverokot¬
nika le štiri!«

p/ 6—e— Q ~*0  &

0  0 — 0 “ ~ 6—0  0

oooooo
o a' o o o o

p  O 0 0 o

0 0 0 0 o — o

138

12. Zabavnik ueane kako star ie kedo.

— Da to pogodi, poda

števil (2 + 16 + 8) je
starost.

nasprotniku to-le tabelico
ter ga vpraša, je-li šte¬
vilo njegove starosti v
I. vrsti števil, na kar
nasprotnik odgovori z
»da« ali »ne«. Nato
vpraša ga nadalje, če
je ono število v II., III.
i. t. d. vrsti. Zabavnik
zapomni si vsako dru¬
go število one vrste,
pri kateri je nasprotnik
z »da« odgovoril ter
sešteje v mislih ta šte¬
vila. Vsota je število
nasprotnikovih let. —
Nasprotnik star je n. pr.
26 let. To število je
v I. vrsti, kjer je drugo
število 2  potem v III.
vrsti, kjer je drugo
število 16  in v VI. vrsti,
kjer je drugo število
8 .  Vsota teh drugih
26, toraj nasprotnikova

139

13.  Zabavnik napravi (na mizo) to-le po¬
dobo te reče: »Kako boš tri črte od teh 5 kva¬
dratov zbrisal, da še 3 celi kvadrati ostanejo?«

14.  Kako se da iz te-le podobe 8 črt zbri¬
sati, da ostaneta le dva kvadrata ?

15.  V četverokotnik, ki ima 9 predalčkov,
deneš v vsak predalček, razen srednjega, po tri
fižole tako, da je vseh sku¬
paj 24, kakor se to vidi na
pričejoči podobi. A kako se
da 20 fižol porazdeliti, da
jih bo tudi na vsaki strani
četverokotnika po devet?

140

16.  Števila v pričejoči podobi naj se urav¬
najo tako, da po katerem koli redu je seštejemo,
dobimo vselej vsoto 27.

8  ! 9

11  12  13

17. V tem četverokotniku je 9 praznih oken.
Zapiši v vsako okno eno število od 1 do 9 tako,
da ne boš nobenega števila
dvakrat zapisal, pa se bo
vendar na vse strani (od
zgoraj navzdol, od spodaj
navzgor in križema) vselej
štelo 15, ako sešteješ dotična

18. Te-le pike okleni z eno samo potezo tako,
da bo vsaka pika v svojem posebnem predalčku!

števila.

19.  Zabavnik vzame tri vinarje in jih po¬
loži na mizo, da leže drug za drugim. Zdaj reče:

141

»Kedo zna srednji vinar spraviti tako iz sredine
na konec, da se ga niti dotaknil ne bo?«

20. Zabavnik: »Kedo zna narediti s tremi
vinarji križ?«

21. Zabavnik: »Kedo zna dokazati, da je
dvakrat dve tri, pa ne štiri?«

22. Zabavnik: »Kedo zna dokazati, da je
polovica od dvanajst sedem, pa ne šest?«

23. Veseli družbi pravi Zabavnik: »Gospodje!
Kedo izmed vas je že slišal povest o cesarju
Jožef II. in hčerki železniškega čuvaja?« ■— Drug
za drugim odgovore, da ne ter silijo v Zab., naj
jim pove to gotovo zanimivo dogodbico.

24. Peljalo se je po morji 15 kristjanov in
15 Židov. Nastala je strašna nevihta in morali so
vse, kar je bilo težkega, iz ladije v morje pome¬
tati. Ker je pa ladija še zmirom pretežka, skle¬
nejo med seboj tudi polovico ljudi pometati v
morje. »Vsakega devetega moža,« reko, »vržemo
v morje, dokler nas ne bo samo 15.« Modri ka¬
pitan pa postavi vse osebe, katere so bile na
ladiji tako v krog, da so bili sami Židje v morje
pometani, a kristjanov nobeden. Kako jih je raz¬
postavil ?

25. Kaj moraš pripisati k na- 0^0

slednjim štirim ničlam, da dobiš 0  ^

vsoto trideset, ako jih sešteješ? o

142

26.  V nekem mestu je bila kaznilnica s 64
ječami (soba¬
mi), ki so bile
razdeljene na
8 vrst, ka¬
kor nam ta-le
podoba kaže.

Vsaka soba je
imela 4 vrata
(v vsaki steni
ena), le sobe
ob zunanjih
stenah kaznil¬
nice so imele
po tri, razen onih na (4) oglih, ki so imele
tudi po 4 vrata, namreč ene ven na prosto. Ne-
kedaj reče sodnik nekemu jetniku: »Sloboden

si, ako prideš iz kaznilnice: a)  Dali te bodemo v
sobo št. 1, b)  obhoditi moraš vseh 64 sob, c)  v
vsako sobo moraš priti enkrat, le v eno smeš
iti dvakrat, c)  zadnja soba v katero prideš, mora
biti ena onih na oglu, katera ima vrata na prosto!«
— Kodi bo jetnik hodil, da zadobi obljubljeno
svobodo?

27. Kako boš izpisal iz teh
številk tri, katerih vsota bo 20?

13579

13579

13579

143

28. Kako boš odštel 45 od 45, da ti ostane
še 45?

20. Kako boš iz naslednjih števil napravil
100? 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0.

30. Kako boš odštel 10 od 10, da ti ostane
še 10?

31. Kako boš seštel sledeče
tri postavke, da bo vsota 10?

Kaj pripisati je dovoljeno, a zbri- 9

sati ne!

32. Neki kmet kupi zemljišče, ki je 80 m
dolgo in 40 m  široko. Na to zemljišče hoče si
postaviti hišo, ki bo 80 m  dolga in 40 m  široka;
na istem prostoru pa hoče imeti tudi še vrt, ki
bo tudi 80 m  dolg in 40 m  širok. — Kako je to
napravil ?

33. Podkev, ki ima 6 žreb-
ljev (glej podobo!), prerezi dva¬
krat, a tako, da se razleti na 6
delov in da bo v vsakem delu
po eden žrebelj! —- Kako boš
to storil?

34. Na l’rancoskem izmislili so si nov način
datum izračunjevati! Ako kedo ne ve, kateri dan \
v mescu imamo, naj sešteje le datum prejšnjega
in datum prihodnjega dne, to vsoto naj deli z 2
in pravi (današnji) datum je zračunjen. Pozabili

144

smo n. pr., da je danes 15. dan v mescu. Izraču-
nimo si ga! Včeraj je bilo 14., jutri bo 16.,
14 + 16 = 30 : 2 == 15, t. j. datum današnjega dne.
— Kedor ta pomoček pozna, temu ni treba
pratike!

35. Mirko in Bogdan sta vinska trgovca.
Bogdan kupi vina, ali 4 sodov ne more spraviti
v svojo klet. Gre tedaj k Mirku, kateri mu do¬
voli, da postavi za nekaj časa ostale 4 sode na
sredo njegove prostorne kleti. Mirko ima 24 sodov,
ki so bili ob štirih stenah tako
položeni, da jih je bilo ob vsaki
strani po 9, ako si jih štel, a
Bogdanovi 4 so stali na sredi.

To je bilo tako, kakor pričejoča
podoba kaže.

Bogdan odide. — Mirko pa je bil zvita
glava ter sklene opehariti soseda. Zatorej postavi
Bogdanove 4 sode ob štirih stenah med svoje
sode tako, da je bil na sredi kleti zopet prazen
prostor, a ob vsaki strani štelo se je kakor po-
pred po 9 sodov, nič manj, nič več. — Kako je
Mirko to storil ?

Bogdan iztoči vino in gre k Mirku po sprav¬
ljene 4 sode. Na sredi kleti jih ne najde več in
Mirko ga debelo gleda, ko zahteva Bogdan od
njega svoje 4 sode. Pokaže mu, da ima kakor

145

popred ob vsaki steni 9 sodov ter taji, da bi mu
bil Bogdan 4 sode spraviti dal. Ker se stvar ni
mogla rešiti 'z lepa, toži Bogdan soseda Mirka,
da mu je ukradel 4 sode. Odvetnik preišče klet
in najde Mirkovo prevaro. »Ker ste si po krivici
prisvajali Bogdanove sode« — pravi odvetnik —
»obsodila vas je pravica, da plačate Bogdanu
škodo in meni trud. Njemu njegove 4 sode nazaj,
a meni vaše 4 sode za kazen.« — Pravica mu je
vzela tedaj 8 sodov z Bogdanovimi vred. Tega.
se je sramoval Mirko. Imel je v kleti zmirom naj¬
manj tolikov sodov, da jih je štel ob vsaki steni
po 9. Postavi tedaj ostalih 20 sodov zopet tako,
da jih je bilo ob vsaki steni po .9. — Kako je.
zopet to ukrenil ?

36. Bogat knez je imel edino hčer, katera
mu je pa že mlada umrla. V njen spomin napravi
na grobu križ iz samih dijamantov. Da bi pa

kedo ne ukradel križa, po-

, OB

stavi čuvaja. Križ pa je bil 0

tako-le napravljen! — Ako

J  C o o o 0 o o o 1)

namreč dijamante na tem o

križu sesteješ, dobiš jih od "

A do B ravno 9; od A do o

C tudi 9 in ravno tako od 0 A

A do D tudi 9; tedaj od spodaj navzgor, kakor
tudi od spodaj na desno in levo, šteješ vedno le

10

146

po 9 kamnov. Knez prihaja vsak dan in šteje
dijamante, da bi mu kedo katerega ne ukradel.

Nekega dne pa premišljuje zviti čuvaj, kako
bi kneza opeharil, in glej, zvita glava jo ugane.
Vzame s križa dva dijamanta tako, da pri vsem
tem knez vendar na vse popred omenjene strani
9 kamnov našteje ter še zmirom ima čuvaja za
najbolj poštenega človeka. — Kako je čuvaj to
napravil f

37. Zabavnik ugane kateri dve strani v knjigi
mu je nasprotnik zakril.

Nasprotnik zakril mu je z rokama dve za¬
poredni strani n. pr. 104, 105. — Zab. šteje od
lista, katerega stran mu nasprotnik z desno roko
zakriva, na spodnjem konci liste naprej. Preštel
je v tem slučaju 4 liste ter prišel do lista, ka¬
teri ima spodaj drobno številko 8 (osma' tiskovna
pola). To si zapomni. Nato si vzame katerokoli
drugo knjigo, poišče si tudi v njej ono število 8
ter šteje od ondi 4 liste nazaj. Stran tega četr¬
tega lista je 105 ona pa 104, kateri ima na¬
sprotnik zakrite.

38. Zabavnik stavi, da nihče ne more tri
stavke tako za njim reči, da ne bi vmes kaj dru-
zega rekel.

Ko si je našel Zab. nasprotnika, položita
oba svoji stavi na mizo. Nato reče Zab. n. pr.:

147

»Vesela družba se nas je danes zbrala!«

Nasprotnik: »Vesela družba se nas je danes
zbrala!«

Zabavnik: «Prav dobro se imamo!«

Nasprotnik: »Prav dobro se imamo!«

Zabavnik (seže naglo po stavi ter jo spravlja
v žep): »Ste že zaigrali!«

Nasprotnik (začuden): »Zakaj?«

Zabavnik: »Zato, ker niste mojega tretjega
stavka (»Ste že zaigrali!«) za menoj rekli, nego
le »Zakaj?« česar jaz nisem rekel!«

Se ve, na led spravil bo Zab. s to igro le
njega, komur še ni znana.

39. Zabavnik reče: »Liter vina plačam nje¬
mu, kateri vdari prvi, ko jaz do tri naštejem »gor
po mizi!« — Toraj! Ena! — Dve! — Tri! —
Tresk! vdarijo vsi. — Zab. pa reče: »Slavna
družba! Obžalujem, da nihče ni storil tega, kar
sem rekel. Zakaj vsi ste vdarili le »dol po mizi!«
— »Gor po mizi« vdari se tako! (Zab. vdari od
spodaj gor). Vino bom pil toraj sam, kadar mi
bo volja!«

40. Zabavnik nariše hišico ter razlaga: »Tu-
/ kaj vidi sl. družba hišico! Ker je v tej hiši mnogo

dragocenosti shranjenih, zato ima železna vrata
in železne oknice (polkne) na oknih. Le eno pod¬
strešno okno, katero vidite tu, ni zavarovano. Da

10 *

148

je hiša še bolj zavarovana, skopan je okoli nje
velik z vodo napolnjen jarek. (Ta črta tu okoli
hiše kaži nam tol) Za hišo leži ob zidu lestvica.
— Dolgo ni mogel nihče čez vodo do hiše, a
nekedaj se vendar posreči nekemu tatu, preplavati
vodo. Pride do hiše, ogleduje jo in premišljuje,
kako bi mogel notri. Slednjič zagleda lestvico.
Kaj mislite, kje bo prišel v hišo!«

Družba posluša in gleda! Komaj pa je Zab.
svojo pripovest z vprašanjem: »Kje bo tat prišel
v hišo?« končal, že stegne ta ali oni roko ter
pokaže na ono nezavarovano podstrešno okno;
a v tem trenotku vdari ga Zab. po roki, rekoč:
»Bote šli tatu pot kazat!« — Dotični se prestraši,
družba se zasmeje in igra je končana.

41. Zabavnik stavi, da nihče ne bo mogel
pobrati desetice, katero on na tla položi.

Zab. postavi njega, kateri želi desetico po¬
brati, tako k steni, da se mu tudi pete stene ti¬
ščijo ter položi desetico k prstom njegove noge.
Hoteč se pripogniti (kolen ne sme vpogniti), zgubi
vsaki ravnotežje ter zleti naprej.

42. Zabavnik naredi, da ne moreš preko ene
slamice skočiti.

To naredi Zab. lehko na dvojen način, a)  On
položi slamico tikom stene in nasprotnik ne more
skočiti preko nje. h)  On položi slamico sredi sobe,

149

a nasprotnik preskočiti jo mora se stegnjenima no¬
gama t. j. on ne sme kolen vpogniti.

43. Zabavnik naredi, da ne moreš šivanke
vdjati! —

V ta namen dobi Zab. kak valjar, položi ga
na tla in veli nasprotniku tako se vsesti na njega
(valjar), da drži nogi križema ravno naprej tako,
da se le ena peta tal dotika. Nato da mu Zab.
v eno roko šivanko, v eno pa nit, katero naj
vdene, -r-

Ta igra igra se tudi tako, da poda Zab.
nasprotniku v eno roko gorečo svečo, s katero
naj prižge svečo v drugi roki. — Igra povzroči
mnogo smeha.

44. Zabavnik naredi, da suknje sam ne slečeš,
ali da sam s stola ne vstaneš.

Zab. ukaže nasprotniku, da sleče suknjo. Ka¬
dar pa on suknjo slači, slači tudi Zab. svojo in
res je, da nasprotnik suknje ni sam slekel. —•
Slično je tudi pri drugem. Kadar vstane nasprot¬
nik, vstane tudi Zabavnik.

45. Zabavnik naredi, da če gre nasprotnik
skozi vrata in pride v sobo nazaj, nima nobenega
gumba več! • — Ko pride nasprotnik zopet v sobo,
vpraša ga Zab., kateri gumb ima sedaj več,
kakor popred.

150

46. Zabavnik napravi, da nasprotnik ne
more s stola vstati. —

Nasprotnik vsede se tako na stol, da ima
noge tik sprednjih stolovih nog. Ko hoče vstati,
ne sme trupla naprej pripogniti, a tudi nog ne
premakniti. Tako ni mogoče vstati.

47. Zabavnik stavi, da bo stoječ sredi sobe
napravil krog okoli sebe ter potem ne da bi pre-,
stopil krog, poljubil vse štiri sobine stene.

48. Zabavnik stavi, da ne boš mogel toliko
časa čepeti pod mizo, da trikrat udari ob mizo.

— Kadar nasprotnik čepi pod mizo, udari Zab.
s pestjo prvič ob mizo; čez nekaj časa udari
drugič. A zdaj Zab. neha in nasprotniku je pre¬
dolgo čakati tretjega udarca pod mizo. Zakaj Zab.
lahko tretjič udari še le jutri ali čez mesec dni.

49. Zabavnik ugane misli kacega igravca.
Zab. vzame za vsacega igravca listek papirja.
Kadar sedijo vsi igravci okoli mize, razdeli listke
vsakemu po enega. Ko pride do onega, čegar misli
naj ugane, ne da mu listka, nego reče mu: »Vi
ste mislili, da tudi dobite listek, a motili ste se!«

— Tako je pogodil njegove misli.

50. Zabavnik vpraša: »Kedo zna zapisati s
tremi črkami: zmrzla voda?«

51. Zabavnik vpraša: Kedo zna zapisati s
štirimi črkami: suha trava?«

151

52. Zabavnik reče: »Didel didel dajčeka!
Kedo zapiše to z dvema črkama?«

53. Zabavnik vpraša nasprotnika: »Znate-li
reči »Zabavnik« z nosom ?«

54. Zabavnik vpraša: »Kedo zna s kredo
na mizo narisati grablje kolikor mogoče naravno ?«
— Razni skušajo ali na mizo naravno jih narisati
ni lehko. Kako je to Zab. storil?

55. Zabavnik re- 1 :< 3 4 5 6 7 8 9 10

če: »Iz teh 10 šibic //////////

(vžigalic) sestavi pet / // // // // /
križev! Pri sestavljanji pa vselej preskoči dve šibici!

56. Neki knez je imel veliko kraljestvo v
podobi popolnega kvadrata. Ker je imel štiri si¬
nove, hotel je vse kraljestvo
med nje tako razdeliti, da
bi dobil vsak sin pojednak
del zemlje. Da bi se pa
njemu samemu na stare dni
ne godilo slabo ter bi mu
ne bilo treba pomoči pro¬
siti sinov, pridržal je sebi četrti  del  vseh dežel
obširnega kraljestva. — Kako se ostali del zemlje
razdeli, daje  dobil vsaki sin jednak delež?

57. Zab. reče: »Kako se napravi vsaka teh
dveh podob z eno samo potezo? (Glej sliki a)  in b)
na strani 152.)

152

58.  Zabavnik: »Od teh
25 v podobi križa sestav¬
ljenih šibic (vžigalic) naj
se jih odvzame 10 tako,
da ostanejo še štirji kva¬
drati!«

59. Zabavnik vpraša: »Kedo zna od 5 tako¬
le sestavljenih šibic (vžigalic i. dr.) najpred

3 proč vzeti, potem pa zopet 2 nazaj dati \/
tako, da ostane popolna prejšnja podoba ?» —

60. Zabavnik vpraša: »Kedo | | | | |"j~|

zamore od 22 tako-le sestavljenih | | J_J |_J_1

šibic (vžigalic) vzeti sedem proč tako, da ostane
pet?« —

153

61. Zabavnik napiše
ta-le križ na mizo ter vpraša:

»Kedo zna iz tega križa
zbrisati dve številki tako,
da se. števila potem še zmi-
rom tako vrste drugo za dru¬
gim, kakor zdaj in da ostane
tudi križ?«

62. Zabavnik stavi, da spravi celo surovo
kurje jajce v navadno pollitersko steklenico!

Zab. dene jajce v močen vinski jesih, kjer
je pusti tako dolgo, da postane mehko kot testo.
Nato je na mizi rahlo valja, da postane podol¬
govato in tenko, da je lahko zmaši skozi stekle¬
ničili vrat. Ko je jajce v steklenici, vlije vode noter
in čez nekaj časa zadobi svojo prejšnjo podobo
in trdost.

63. Zabavnik, stavi, da sne v 24 urah celo
pitano svinjo; seveda le to, kar se sploh od nje je!

64. Zabavnik stavi, da poje pred žemljo,
nego popije nasprotnik četrt litra vina!

65. Zabavnik stavi, da poje tri in pol du¬
cata jajec!

66. Zabavnik vzame robec in reče, da je
začaran, ker nima na vsem svetu nihče tacega
robca, da ne bi zgorel, ako ga zažgeš. Zab. ga

10

9

8

7

10  9876789  10
5

,*■ 4

3
2

154

zažge; robec gori in vendar ne zgori. Kako je
to napravil?

67. Zabavnik pravi da ima tudi začaran
papir, ker če ga tudi zažiga, neče goreti? —
Kako je to ?

68. Zabavnik napravi, da navadna šivanka
v vodi ne vtone, ampak plava na površji ter kaže
proti severu! —

60. Zabavnik pripoveduje: »Neki oče pride
z dvema sinoma do reke, čez katero se mislijo
prevesti. Takraj reke je bil čoln, na katerem je
bilo zapisano, da nosi le en cent. A oče tehtal
je baš en cent, vsaki sin pa pol centa; kaj pravite,
kako so naredili, da so se prepeljali čez reko?«

70. Zabavnik pripoveduje: »Neki človek ima
pri sebi volka, kozo in zelje, pa bi se rad pre¬
peljal čez reko, toda čolnič je tako majhen, da
ne more vseh naenkrat, ampak le posamez seboj
vzeti. Kako bo prepeljal čez vodo volka, kozo in
zelje, da ne bi nikoli ostal na eni strani sam volk
s kozo, pa tudi ne sama koza z zeljem; ker v
prvem slučaju bi požrl volk kozo, v drugem pa
koza zelje.«

71. Zabavnik zna tudi skrivnostne pisave! —

a) On  zmeša v enakih delih drobno zdrobljen

galun, šiško in oster vinski jesih. S to tekočino
piše na zunanjo trdo jajčjo lupino. Ko se je pi-

sava posušila, da jajce za štiri dni v slano vodo
ali oster vinski jesih. Ko vzame potem jajca ven,
ni videti na njem nobene črke več; vidijo se še
le znotraj na belem, kadar je jajce trdo kuhano.

b)  Novo pero namoči v mastno mleko ali v
smetano. S tem peresom piše potem na papir ter
pusti, da se posuši. Kadar hoče čitati, potegne
papir skoz toplo vodo in pisava se vidi.

72. Zabavnik je na kegljišču ter stavi, da
zadene v enem lučaju kegelj (stožec), kateregakoli
mu kedo postavi in določi!

73. Zabavnik stavi tudi, da napravi v enem
lučaju tri »grabne« (»planke«)! —

74. Zabavnik pripoveduje: »Dva novoporo-
čena greta na sprehod. Po nesreči zgubi nevesta
svoj zaročni prstan. Žalostna se vrneta domov. —
Drugi dan prinese neka žena raco na prodaj, ka¬
tero mlada gospa kupi. A ko kuharica raco raz¬
para, kaj mislite, kaj najde v njej?« —

75. Zabavnik vpraša: »Kedo zna teh 12
kvart tako v 3 vrste razložiti, da če vrste štejemo
od leve proti desni ali od zgoraj navzdol našte¬
jemo v vsaki vrsti po 4 kvarte?« —

76. Zabavnik ugane kvarto, katero si je na¬
sprotnik mislil! —

Zab. razdeli 21 kvart (z licem navzgor) na
3 enake kupčke ter vpraša nasprotnika v katerem

— 156 —

kupčku je ona kvarta, katero si je mislil. Ko mu
pokaže, dene Zab. kupčke tako skupaj, da je oni
z izbrano kvarto v sredi. Nato razdeli Zab. kvarte
vnovič na tri enake kupčke in nasprotnik mu zo¬
pet pove, v katerem kupčku je sedaj ona kvarta.
Zab. dene kupčke zopet tako skupaj, da je oni z
izbrano kvarto v sredi. Tako stori še tretjič. Ko
je tretjekrat kupčke skupaj dal, začne jih od vrha
šteti. Ednajsta kvarta je ona, katero si je na¬
sprotnik mislil.

77. Zabavnik ugane kvarto, katero je na¬
sprotnik iz kupčka potegnil! ■ —

To stori on tako! On poda nasprotniku kup
kvart ter mu reče: »Vzamite si tu eno kvarto,
zapomnite si jo ter denite jo potem tu notri pod
kupček!« — Ko se je to zgodilo, skrije Zab.
kvarte za hrbet ter predene previdno le-to spodnjo
kvarto na vrh, z licem na ven. Nato pokaže kup¬
ček nasprotniku, rekoč: »Je-li ta-le?« Sedaj je se
ve druga na dnu, ona prava pa zgoraj Zabavniku
obrnena, da si jo lehko pogleda. Ko je nasprotnik
odgovoril, da to ni prava, skrije Zab. kvarte zo¬
pet za hrbet, vtakne ono izbrano med druge ter jih
da mešati. Ko so mu jih dovolj zmešali, išče ono
kvarto. Voha in ogleduje jih, a nazadnje jo najde.

78. Nasprotnik da Zabavniku kvarto kate¬
rokoli mu ta zaukaže! —•

157

Ko si je Zab. zapomnil spodnjo kvarto v
kupčku, razmeče vse kvarte po mizi, a zapomni
si kje je ona spodnja. Spodnja je bila n. pr. srčna
dama. Zato reče nasprotniku: »Dajte mi srčno
damo!« Nasprotnik vzame eno kvarto, a pogle¬
dati je ne sme, ter jo da Zabavniku. Bila je n.
pr. zeljna desetka. Zato reče Zab. nadalje: »Dajte
mi zdaj zeljno desetko!« Nasprotnik da mu
kakor popred zopet eno, n. pr. želodov as. Zab.
reče dalje: »Dajte mi želodov as!« Nasprotnik
poda mu n. pr. kufnega kralja. — Ker misli Zab.
sedaj igro končati, reče: »No, kufnega kralja
si bom pa sam vzel!« To rekši vzame si ono
srčno damo ter pravi: »Želel sem si srčno damo,
zeljno desetko, želodov as in kufnega kralja! Vse
ste mi dali; evo jih!«

79. Zabavnik spremeni kvarte v žabo! —
Zab. reče: »Tu imam čast slavni družbi nekaj

čisto novega pokazati! V roki imam kvarte, vseh
32, kakor se lehko prepričate. (Zab. da družab¬
nikom kvarte, da jih pregledajo!) — Imam tudi
škatljico iz navadnega debelega papirja; škatlja
je priprosta in prazna, le pokrova nima. Prosim,
da si jo ogledate! — Tako! — Zdaj ste se pre¬
pričali o vsem! Položim sedaj kvarte tu na mizo!
A, kje je moja palica-čarovnica ? Ta mi mora po¬
magati. — Tako torej! Kvarte položim tu na

158

mizo ter poveznem čez nje škatlico! Videli ste vsi,
da so kvarte pod škatlo! — Vendar motite se!
Kvarte, katere ste v rokah imeli, niso bile kvarte,
nego moj nesrečni prijatelj Miško, katerega je hu¬
dobni čarovnik Korambambular spremenil v žabo.
Meni dana je moč spremeniti ga zopet v kaj
druzega, le v človeka ne. Tako pokazal sem ga
vam popred v podobi kvart, a sedaj bodete vi¬
deli siromaka v podobi —• žabe. Izrečem za to
le čarobne besede in sprememba bo gotova. Torej!

Mikstum! Makstum!

Rumdideldum!

Hokus! Pokus!

Pfidibum!

Tako, sedaj pazite! (Zab. vzdigne škatlo.)
Vidite ga, mojega nesrečnega prijatelja? Tu sedi
siromak kot • — • žaba! —-

Kako pa Zab. to napravi? No, on zlepi kup
kvart drugo na drugo skupaj ter izreže potem
luknjo v nje tako, da ostane zgornja kvarta cela.
Nato napravi si škatljico tako veliko, da se da
baš na kvarte povezniti. Kadar kaže svojo >ume-
talnost«, vlovi si kako žabico ali drugo malo ži-
valico, dene jo v to luknjo ter položi tudi spo¬
daj eno kvarto čez tako, da se vidi vse kot na¬
vadne kvarte. V začetku igre pokaže družbi, se

159

ve prave kvarte, zmeni jih pa ko reče: »Kje je
moja palica čarovnica?« V tem ko se namreč za
palico obrne, ima časa dovolj kvarte izmeniti. On
položi torej izvotlene kvarte z žabo na mizo ter
povezne škatlo čez. Kadar hoče škatljo vzdigniti,
prime jo s prsti močno ob straneh tako, da vzdigne
ž njo vse znotranje kvarte, le ona spodnja, na
kateri sedi žaba, ostane na mizi.

B. Rešitve.

1. Črno.

2. Belo.

3. Dotični mora svoje uho prijeti.

4. On spusti eno desetico na tla, ter jo po¬
bere z ono roko, v kateri ima drugo desetico.

5. Vsede se dotičniku v krilo.

7. Vsi drugi nimajo niti vinarja v Zabav-
nikovi listnici.

11. Zbriši v prvi vrsti prvo in zadnjo, v
peti vrsti prvo in peto, v šesti vrsti pa zadnji dve.

13.

14.

160

19. Vzami vinar, ki leži na desni strani
ter preloži ga na levo stran, tako pride vinar,
ki je bil pred v sredi, na desni konec.

20 .  Vzami 3 vinarje v roko, pa se pre¬
križaj ž njimi!

21. Vzami kos papirja in ga raztrgaj na
dva kosa, potem enega teh kosov zopet na dva,
pa imaš 2X2 kosa t. j. 3. kose.

161

22. Zbriši od XII spodnjo polovico in ostane
ti VII.

23. Zabavnik reče: »Gospodje! Iz srca rad
bi vam tako dogodbico povedal, a žal, takrat še
ni bilo železnic!«

24. Razpostavil jih je tako:

0000 I I I I I 00 I OOO I o I | 00 | | | 0 | | 00 |

(Ničle pomenijo kristjane, črte pa Žide.)

25. 9 + 9 + 6 + 6=30.

26.  Pri št. 1

\

nastopi jetnik
ter gre skozi
vse sobe vredu
kakor kažejo
številke. Skozi
sobo 58 gre
dvakrat (iti mo¬
ra iz 57 v 58
in nazaj v 57
ter dalje). Pri
64 pride na
prosto.

27.  a)  13 h)  17
7 3

20 20

29. 9X8 = 72 + 7 + 6

28.  987654321 = 45
123456789 - 45
864197532 = 45
5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 100

n

162

54. Zabavnik nariše držaj in zgornji del
grabelj na mizin rob, grabljine zobe pa dol ob
mizini debelosti.

55. Najpred položi 7. šibico na 10., potem

5. na 2., dalje 3. na 8. potem 1. na 4. in naposled

6. na 9. skupaj v eden križ.

163

57

56.

58.

59. Pomakni spodnje tri
šibice nekoliko proč, potem
pa še ostali dve za njimi.

60.

61.

63. Zabavnik stavo do¬
bi, ker on ni rekel, da poje
svinjo v 24 zaporednih
urah. Zato si da n. pr. meso
povoditi ter je danes kake
četrt ure, jutri kakih 10 minut i. t. d. V 24 urah
spravi prase brez posebnih težav »pod streho«.

10
9
8

10 9 8 7 8 9 10
6
5
4
3
2
1

li*

164

64. Da to stavo dobi, položi pred se polo
papirja ter je na njej svojo žemljo tako, da se mu
ne zgubi niti najmanjša drobtinica. Ko je tako
vse »do čistega« pojedel, vzame nasprotnikovo
kupico ter reče: »Jaz sem žemljo do čistega po¬
jedel, vi pa svojega vina še niste »do čistega«
popili, ker še vidim nekaj kapljic v kupici!«

65. Zabavnik da si skuhati 9 (3 in pol du¬
cata) jajec, katera poje.

66. Zabavnik premoči ga popred z vodo,
potem pa ga pomoči v špirit.

67. Zabavnik pomoči papir v vodo, v kateri
je razmočil galuna ter ga potem zopet posuši.

68. Zabavnik vzame se suhimi prsti suho ši¬
vanko in jo položi vodoravno prav na lahko na
površje vode tako, da bode cela šivanka naen¬
krat padla na površje.

69. Najpred se peljeta sina čez reko; eden
ostane onkraj reke, drugi se pelje nazaj po očeta.
Potem se pelje oče in sin ostane. Zdaj stopi oče
iz čolna in sin se pelje po brata.

70. Najpred prepelje kozo in nazaj se pelje
sam; potem pelje zelje pa vzame nazaj grede kozo
seboj; v tretje pelje volka in se pelje sam nazaj,
naposled prepelje še kozo

165

72. Ker Zab. ni rekel, da zadene stožec v
prvem lučaju, lučati sme tako dolgo, da ga v
»enem« lučaju zadene.

73. Zabavnik vzame tri kroglje na roko ter
jih zaluča.

74. To, kar v vsaki drugi!

75. Zabavnik položi prvo kvarto na prvo
kvarto prve vrste, drugo na drugo druge vrste in
tretjo na tretjo tretje vrste.

Uganke in računske naloge.


V





i



A. Uganke.

1. Jaz je nimam in si je ne želim imeti; če bi
jo pa imel, bi je ne želel izgubiti; a če jo
dobim, je pa več nimam!

2. Če imam vodo, pijem vino; kadar pa vode
nimam pijem vodo!

3. V gori raslo, s konji se paslo, a z gospo¬
dinjami se igralo!

4. Kedaj je zajec najboljši?

5. Kako spremeniš te tri črte | | | v pet, a ne
smeš nobene zraven pripisati ?

6. Kedo je največji siromak, kadar cerkev gori?

7. Ni umrjoče, ni neumrjoče,. nego od vsacega
nekaj; ne živi niti kot človek niti kot Bog,
nego raste vedno z novega ter takoj zopet
umre; nevidno je, a vendar vsacemu znano!

8. Miza nisem, nisem stol,
wSpredi nogi, zadi kol:

Kleplji me. in zabrenčim,

Njo in njega zveselim.

9 .

Deklica, teklica, suknjiče tri:
Ena od čela na lice visi,

170

A ne zakriva ni lic, ni oči;

Suknjiči lučnati dve sta od zad,

Malinček brez vode v srcu je zlat.

10. Sedem je nas in vendar nobeden:

Vzami tri proč, pa ostane se eden!

11. Na kateri strani ima pes največ dlake?

12. Na mizi gori 6 sveč. Ako 2 sveči ugasneš,
koliko jih ostane še na mizi?

13. Belo je, sir ni; repato je, miš ni; sol liže,
koza ni; grize, a pes ni!

14. To, kar imam v roki, kupil sem včeraj in
sem domov prinesel, a videl tega še vendar
nisem. Tudi prodajalec, pri katerem sem to
stvar kupil, ni je videl še nikoli, in da-si je
dolgo v izložbi na oknu ležala, vendar je
tudi mimogredočih še nobeden ni videl.
Predno je to stvar trgovec v roke dobil in
tudi pozneje, predno sem jo jaz dobil, imelo
jo je mnogo ljudi v rokah, ali nihče je ni
videl. Jaz vam bom zdaj to stvar pokazal in
kadar jo bodete videli, potem je zopet ne
bo nihče več videl. Kaj držim v roki?

15. Bog oča jo ima, a vendar je ni nikjer v ne¬
besih. Vsaka voda jo ima, a vendar je ne
dobiš niti v potoku niti v morju. Zrak jo
ima, a vendar je ni nikjer v podnebju. Vsaki
sad jo ima, a vendar je ne dobiš na nobenem

171

drevesu, ne na vrtu ne v gozdu. Evropa,
Azija, Afrika, Amerika in Avstralija jo imajo,
a vender je ne dobiš, če jo iščeš po vsem
svetu. Najmanjši otrok, ki druzega ne zna
nego abc, pozna to stvar, a vendar oblju¬
bim sto kron vsacemu, kedor mi jo najde
v enem tednu. Kaj je to?

16. Pravil je sam po smrti, da je umrl!

17. Kateri svetnik je najbolj učen?

18. Kedo je največji posestnik na svetu?

19. Katera žival ima kosti od zunaj, a meso od
znotraj.

20. Pride, pri nas je in zopet gre; noben cesar
in noben kralj ga ni videl niti slišal!

21. Kadar ne vidiš, takrat sem pri tebi, kadar
vidiš, takrat me ni.

22. Les po lesu tolče, nima telesa in ne duše,
pa le mojo živino straši.

23. Očetov otrok, materin otrok, pa vendar no¬
benega človeka sin!

24 .  Kaj vidijo vsi slepci in kaj slišijo vsi glušci?

25. Kmet je sejal ter govoril: »Če pridejo, ne
pridejo, če pa ne pridej‘6, pa pridejo; toda
boljše je, da ne pridejo, pa vendar pridejo,
kakor da pridejo, pa ne pridejo !« Kaj je mislil ?

26. Kateri svetnik stoji v cerkvi na desni strani ?

27. Kedo največ trpi, kadar je cerkovnik bolan ?

172

28. Kedo vidi več, ali oni, ki im'a samo eno
oko, ali oni, ki ima dve očesi ?

29. Če nimam sem kregan, če imam pa sem
tepen ?

30. Kateri delavec je najbolj neumen ?

31.. Kedaj gleda palec iz čevlja?

32. Koliko žrebljev potrebuje dobro podkovan
konj ?

33. Hrbet ima — trebuha ne; roke ima — nog
ne; lase ima -— glave ne!

34. Kaj je boljše, če mešamo vodo z vinom, ali
če mešamo vino z vodo ?

35. Trije igralci igrajo vso noč in ko igrati ne¬
hajo, so vsi trije na dobičku !

36. Kedo gre črn v ogenj in pride rdeč nazaj ?

37. Kedo gre rdeč v vodo in pride črn nazaj?

38. Jaz nosim gospodarja, gospodar pa mene!

39. Kedaj se morajo ribe nasoliti, da ostanejo
do druzega leta dobre?

40. Zjutraj hodi ob štirih, o poldne ob dveh,
zvečer pa ob treh!

41. Vsaka hiša ga ima, Bog ga pa nima!

42. Trikrat enkrat, dvakrat nobenkrat, enkrat
vsak dan!

43. Kedaj je dvakrat dve šest?

44. Kateri so najprijaznejši ljudje ?

45. Pridem nenadoma, umrjem precej po porodu

173

in potem pride nekdo za menoj, ki naredi
veliko hrupa!

46. Kateri sluga sedi s klobukom na glavi pred
svojim gospodom?

47. Kaj vidiš samo enkrat v eni minoti, dvakrat
v vsakem trenotku in le enkrat v večnosti ?

48. Trije so, ki eden brez druzega biti ne morejo;
kadar so pa skupaj, vjeda eden izmed njih
druga dva tako, da oba konča in slednjič
še samega sebe!

49. Kedo si popred nogo zlomi, oni, ki pade z
mize ali oni, ki pade se zvonika ?

50. Od doma gre, domov roge moli; domov gre,
od doma roge moli!

51. Cesto me pričakujejo in prosijo; a komaj se
prikažem, vse beži!

52. Kaka zver je to: po zimi je, po leti spi,
telo je toplo, a nima krvi; na njo sedeš, pa
te z mesta ne premakne?

53. Nihče me ne vidi, a vsak me sliši; mojega
tovariša pa vsak lehko vidi, a nihče ga ne
sliši!

54. V hišo stopi dvonoga, na rami nese trinogo;
v dvonogo plane čveteronoga, a dvonoga
vrže trinogo srdita v četveronogo in ta zbeži
pod četveronogo ter potem dvonoga sede na
trinogo!

174

55. Katera je bila prva kirurgična operacija?

56. Kateri je bil prvi kriminalni slučaj ?

57. Kako bi se najlaglje sporazumeli liberalec,
klerikalec, socijalist in antisemit, sedeči pri
isti mizi?

58. Dvakrat je rojen bil, dvakrat je kri prelil,
pa vendar ni zveličan bil !

59. Kaj je največje čudo v starem zakonu?

60. Kaj pomeni stavek: »Ur um tud suh uk«?

61. Ko bi kedo izmed nas imel vso srečo sveta,
božjo milost, da celo večno zveličanje; kaj
bi bilo vendar še boljše?

62. Kateri psi so za zajce najbolji?

63. V katerem kraljestvu ni tatov?

64. Katera žival je najmočnejša?

65. Katera žival je najpridnejša ?

66. Zakaj žre osel osat?

67. Kateri otroci vidijo svojega očeta krstiti ?

68. Katera žival je povsem mački podobna, pa
ni mačka?

69.  ' Kateri mesec je najkrajši?

70. Kateri mesec Ribničani najmanj jedo?

71. V čem sta si fotograf in lovec podobna?

72. Katerim prodajalcem ni treba na sejmu šo-
torine plačati?

73. Bog ne vidi nikdar, cesar malokedaj, kmet
pa vsak dan!

175

t

74. Kedo more 100 ljudi na enem vozu v mesto
zapeljati?

75. Kateri ljudje hodijo po glavi?

76. Slepec je videl zajca> leteti, hromeč ga je
vjel, nagi pa ga je v žep vtaknil. Kaj je to?

77. Kako se more z eno in isto besedo komu
kaj prijetnega ali kaj neprijetnega povedati?

78. Kaj je v Ljubljani po sredi?

79. Kedo tiči nad ušesi v dolgovih?

80. Kaj je sredi Prage?

81. Kateri je najbogatejši vladar v Evropi?

82. Kateri so najubožnejši vladarji v Evropi?

83. Kje se dobi najcenejše in najslajše kosilo?

84. Kaj je najslajše na svetu?

85. S čim je naš farni zvonik pokrit?

86. Kaj je bilo pred na svetu, človek ali brada?

87. Katera riba je najmanjša?

88. Katera riba je najdaljša?

89. Kedo je najsrečnejši človek na svetu ?

90. Kedaj po Gorenjskem seno kose?

91. Spredi živo, v sredi suho, zadi dušo nosi!

92. Katera dekleta imajo lesene zobe?

93. Kedo je od svojega rojstva pa do poslednje
ure svojega življenja vedno vesel?

94. Kedo je prvo slovensko pratiko spisal?

95. V kleti imaš vino, pa ga nisi ne ti, ne kedo
drugi v klet spravil!

176

96. Kedaj ima krava toliko oči, kakor je dni v
letu ?

97. Najpred pridem jaz od tebe, potem pa ti
od mene; najpred sem tvoj otrok, potem
tvoja mati!

98. Malokatero jed uživaš brez mene, toda mene
samega nikdar!

99. Večji je, če proč uzameš, manjši, če kaj dodaš!

100. Nimam matere in moj oče je moj mož!

101. Deček sedel je pri mizi ter jedel; dalje ko
je jedel, več je imel, slednjič pa je vse pri
oknu ven vrgel. Kaj je jedel?

102. Najboljša prijatelja sva si, ker pošteno naju
živi najin posel; toda noben ne seže rad
drugemu v roko in to zavoljo najinih poslov,
ker bojiva se, da bi se nama ljudje smejali.

103. Sam sebe jem, toda ne zavoljo sebe, nego
zavoljo tebe!

104. Sem na svetu, da sleparim; grdega človeka
napravim lepega, lepega pa kakor hoče!

105. Kedaj na Štajerskem repo sejejo?

106 . Jeziš se, da me ne poznaš,

Malo me ceniš, ko me. spoznaš!

107. Kedaj so drobne hruške in jabolka najboljši?

108. Kaj je bolj črno od vrana?

109. Kateri osel je tako rigal, da so ga vsi ljudje
slišali ?

177

110. Kateri konec kašnate klobase je sprednji in
kateri zadnji ?

111. Kedo speče, da si ni vroč?

112. Kako moreš z navadnim črnilom belo, s
kredo pa črno pisati ?

113. Dva prijatelja potujeta daleč vsaksebi; prvi
dava drugemu, kar mu ta nikedar vrniti ne
more.

114. Več kot imam, ložji sem!

115. Kateri je močnejši bogatin ali revež?

116. Zakaj je nesreča, če nam zjutraj zajec čez
pot leti?

117. Črna krava gre v hlev in napodi vse rdeče ven!

118. Kedo je rojen, pa ni umrl?

110. Kaj je kuhano in pečeno, pa še pes ne je?

120. Kako se zapiše tisoč s petimi številkami?

121. Mlinar in dimnikar trčita na oglu neke hiše
(prišedši iz dveh raznih ulic) skupaj. Gresta
k sodniku drug druzega tožit. Komu bo sod¬
nik prav dal?

122. Leta, pa nima letanc; leži,- pa nima ne po¬
stelje ne gnjezda; gre, pa nima nog!

123. Kedo se poti kadar je mrzlo, kadar je toplo
pa ne ?

124. Če sem na strehi, vse me črti; če sem v
peči, vse me ceni!

12

178

125. Da-si me je vsa dolina polna, me vendar
niti za eno pest ne moreš nabrati!

126. Ko bi vedel bi me ne pobral; ker pa ne veš,
me pa pobereš!

127. Nihče me ne je, pač pa me grizejo; če me
pa ne grizejo, me pa sežgejo.

128. Poznam malo hišico, katera nima nobenih
vrat in če hoče gospodar ven, mora si še
le steno predreti!

129. Jutri ne bom več to, kar sem danes; vse mi
spremenijo, še celo ime!

130. Kadar ti je vroče, te hladim; kadar te zebe,
te grejem.

131. Na pol lesen, na pol svinjski!

Pes jeklen.

Rep lanen;

Bolj ko pes leti,

Krajši rep dobi 1

133. Pet luknjic v eui luknji!

134. Nisem kristjan, da-si sem krščen bil; bil sem
obešen, da-si nisem grešil!

135. Kedor me napravi, me ne potrebuje; kedor
me kupi, me noče; kedor me pa potrebuje,
pa ne ve!

136. Z mrtvim pokopali so tudi njegove nosilce!

137. Prvi ima, drugi je imel, tretji pa bi rad imel!

138. Kedor me napravi, ta ne pove; kedor me

179

vzame, ta ne ve; kedor me pozna, me ne vzame!

139. Živi je spal, mrtvi ga je pozval; živi je vstal,
se za mrtvim podal!

140. Zgoraj špičasto, spodaj špičasto, v sredi pa
človek govori!

141. Devica, komaj dan stara, se je z možem v
zakon podala; povila mu sina, predno je
leto imela ter vmrla, predno je bila rojena!

142. Ilovica teče za ilovico, ker mu je ilovico vkradla!

143. Kedo pozna Boga, moli Boga, ljubi Boga,
pa vendar proč gre, če Boga omenimo?

144. Kaj je to ? En mož in ena ženska smeta to
storiti, dva moža tudi, nikedar pa dve ženski ?

145. Bog je nima, na svetu je ni bilo in vendar
jo je služabnik dal svojemu gospodu.

146. Cel dan bije in tolče, pa niti enega iverja
ne napravi!

147. Višje je od Boga in hujše od vraga; mrtvi
jo jedo; če je živi preveč jedo, vmrjejo.

148. Kaj je še zeleno, kadar je rdeče?

149. Nekaj dol po stopnjicah skače in čim dalje
skače, daljši rep ima.

150. Nima telesa, pa je vendar vidimo.

151. Česa solnce niti na prostem ne more obsijati?

152. Zakaj zajec pred belim psom bolj beži, kakor
pred črnim ?

153. Kedaj je živela najlepša ženska na svetu?

12 *

180

154. Kedo napravi vse narobe, pa vendar prav?

155. Kaj ni prav, pa vendar ni greh?

156. Moja kokoš znese na dan več kot dvanajst
jajec? Mi li verjameš to?

157. Katero je najmanj vredno blago na svetu?

158. Katere žene so najbolj dobre volje?

159. Kaj ostane vedno enako?

160. Katera žival pije najžlahtnejšo pijačo?

161. Kedaj je kmetom najbolj dolg čas?

162. Česa je več v vodi rib ali kamenja?

163. Kedo je na svoji materi drva cepil?

164. Kedo je bil 5 dni mlajši od svoje matere ?

165. Ali se hiša pred podre ali postavi?

166. Kedo niti za svojo hišo ne ve?

167. Kedaj kmet ne sme teleta prodati?

168. Ali si že videl pol telečje glave z dvema
očesoma ?

169. Kedaj stoji cesar ob eni nogi?

170. Katera šega je po vsem svetu enaka?

171. Zakaj v bolnišnicah stare ženske več pojedo
kakor mlade?

172. Zakaj poštenje najdalje trpi?

173. Kako napraviš, da se vsigdar med dvanajstim
in eno zbudiš ?

174. Kateri dan ima najsvetejšo bilo?

175. Katera živa miš nam ne napravi škode?

176. Kaj je pri krušni peči najboljše?

181

177. Kedo skoči višje kozel ali bolha?

178. Je-li več mrtvih ali živih?

170. Česa dobro narejenemu čevlju manjka?

180. Kedo je pametnejši zdravnik ali tat?

181. Nekedo je razdelil štiri jajca med tri osebe
tako, da ni nobeden več dobil, kakor drugi.
Kako je to napravil?

182. Pet dijakov razdeli si pet jajec: vsaki je dobil
eno, pa vendar je še eno v skledi ostalo!

183. Zakaj so v trgih žemlje večje, kakor v mestih?

184. Kaj je težje, 1 kg  perja ali 1 kg  železa?

185. Kako zapišeš ednajst tisoč, ednajst sto in
ednajst s številkami?

186. Koliko je polovica od osemnajst?

187. Vsaka reč ima svoj začetek in konec; kedo
ima dva začetka in dva konca?

188. V Kamniku leži kamen in če petelin zapoje
se zmaji.

189. Ali so take ribe na svetu, da bi njih oči bile
meter široko narazen?

190. Kje raste najboljše vino?

191. Kako daleč je od zemlje do nebes?

192. Kedaj se človeški dnevi končajo?

193. Kedo je bil pred rojen od svojih roditeljev?

194. Katera sta najimenitnejša svetnika?

195. Katerega svetnika časte ljudje za največjega
pijanca ?

182

106. Katerih živali Bog ni vstvaril, pa so vendar
na svetu?

107. Koliko črk ima sveto pismo ?

198. Koliko je bilo apostolov?

109. Bogu je služil, nobenega greha ni storil, pa
vendar ni prišel v nebesa!

200. Katero je najstarejše rokodelstvo ?

201. Kedaj ima berač dobro uro?

202. Kateri svetnik ima tri brade?

203. Kaj je Marija svojemu otroku storila, da ko
bi tudi druga mati svojemu otroku to storila,
bi jo ljucjje zasmehovali?

204. Kedo je božjo besedo izpolnil, pa je vendar
pogubljen bil ?

205. Katera je največja krivica v sv. pismu?

206. Kaj je višje od Boga?

207. Kaj je v* cerkvi najnepotrebnejše ?

208. O času velike povodnji vdrla je voda v neko
poslopje, ki je nato začelo goreti; ko bi voda
ne bila notri prišla, ne bilo bi poslopje zgorelo!

209. Po leti imam dve suknjiči, po zimi pa eno!

210. Kedaj je dobro, da je človek sam?

211. Korenine imam proti nebu, a vrh navzdol.

212. Kaj pomeni to: aaaaa?

213. Kaj pomeni to: «0»?

214. Kje je boljše živeti: kjer je dober kruh ali
kjer je voda dobra?

183

215. Kaj pomeni to: ^  ?

216. Znan mi je prečuden kraj, kjer je večinoma
vse narobe; župnik in župan sta med vsemi
prebivalci najzadnja; kapelan je celo pred
škofom in papežem, a vendar je še cerkovnik
pred njim; učenec je pred učiteljem, berač
pred milijonarjem i. t. d.; še celo angelje
stavijo pred Boga ; kruh in močnik je prej
ko moka in sploh velja ta-le red: najpred
jesti, potlej kuhati, nato mleti, slednjič sejati.
Kje je to?

220. Tri žene bile so začarane v travniške cvetice.
Le ena smela je čez noč v človeški podobi
prebiti v svoji hiši. Necega dne reče svojemu
možu: «Rešena sem za zrriirom, ako prideš
danes dopoldne na travnik, me spoznaš ter
vtrgašb — Cez nekaj ur gre mož na travnik,
vtrga pravo cvetico in žena je bila rešena. —
Kako je mož pravo cvetico spoznal, ko so
bile vendar vse popolnoma enake ?

217.  Kaj pomeni to:

218. Kje ima vol največ mesa?

184

B. Računske naloge.

1. Mirko vpraša Milana: »Koliko orehov
imaš?« Milan: »Ko bi jih imel trikrat toliko, ko¬
likor ji-h imam in ko bi jih potem še ti 16 zraven
pridejal, bilo bi jih ravno toliko čez 100, kolikor
jih zdaj manjka do ICO!« Koliko orehov je imel?

2. Na vprašanje kako star je, odgovori dijak:
»Pred osmimi leti sem bil toliko star, kolikor mi
zdaj manjka do 20 let!«

3. Neki oče premišljuje svojo starost in najde,
da je že trikrat toliko star, kakor njegov sin. Ej,
misli si, za 16 let bodem vendar samo še enkrat
toliko star, kolikor bo moj sin.

4. Pri nas smo 4 v hiši: oče, mati, sestra
in jaz. Oče ni daleč, da zvrši 50 let, mati je
9 let mlajša od njega; sestra je polovico, a jaz
dve tretjini mlajši od matere. Če naša leta uganeš
in vse skupaj sešteješ, dobiš število, katerega šte¬
vilke premetavaj od desne na levo, od leve na.
desno, iz srede na kraj, ali kakor koli ti je drago,
vedno se ti kaže isto število.

5. »Koliko let ima vaša prijazna hčerka?«
vpraša popotnik krčmarja. Krčmar se nasmehne
ter reče: »Moja žena je bila baš 18 let stara, ko
sva dobila to dete. Ako pa sedanja materina leta
množite s hčerkinimi, dobite Abrahamovo starost,
t. j. 175 let!«

185

6. Pastir pride k čredi koz in pravi: »Dobro
jutro, sto koz!« — »Bog ga daj!» odgovori mu
koza. »Nas pa ni sto. Ko bi nas bilo še enkrat
toliko, kolikor nas je in polovica toliko in četr-
tinka toliko in še ti pastir povrh, — bilo bi
nas 100!»

7. Nekedo vpraša stariše, koliko imajo otrok?
Sin se oglasi in pravi: »Jaz imam toliko bratov,
kolikor sester.« Hči pa pravi: »Jaz imam pa dva¬
krat toliko bratov, kolikor sester. Koliko nas je?'

8. Polž bi rad zlezel na 20 m  visok zid: po
dnevi pride 5 m  visoko, a po noči zdrkne zopet 4 m
nazaj. Kedaj pride na vrh zida?

9. Trije dijaki so igrali za orehe; najstarejši
dobi vse orehe od onih drugih ter jih ima se
svojimi vred 45. Predno so začeli igrati, imela
sta ona dva dijaka enako število orehov, a tretji
jih je imel samo polovico toliko, po kolikor vsaki
njegovih tovarišev.

10. Tonček, Mihec in Ivanek si razdelijo
70 vinarjev tako, da dobi Mihec dvakrat toliko,
kolikor Tonček, a Tonček trikrat toliko, kolikor
ivanek. Koliko dobi vsaki?

11. Učitelj napravi izlet se svojimi učenci
ter jih razpostavlja v vrste. Ako jih je postavil
po 2 skupaj, ostal mu je naposled 1 učenec; ako
jih je razpostavil po 3, ostala sta mu 2; ako jih

186

je razpostavil po 4, ostali so mu 3; ako jih je raz¬
postavil po 5, ostali so mu 4 ; ako jih je razpo¬
stavil po 6, ostalo mu jih je 5; ko Jih je postavil
7 v 1 vrsto, ostal mu ni nobeden učenec. Koliko
učencev je imel?

12. Metod je dobil od očeta vsaki dan po eno
domačo nalogo. Da bi jih tem pridnejše izdelaval,
obljubijo mu oče za vsako dobro izdelano nalogo
po 5 vin. v dar; drugače pa je moral Metod očetu
povrniti po 2 vin. za vsako nalogo, če je bila
slabo izdelana. — Čez mesec (30) dni je dobil
Metod od očeta 1 krono 22 vin. — Koliko nalog
je bilo dobro, koliko slabo izdelanih?

13. Mirko, Olgica in Vladi so dobili od
matere pehar orehov. A razdelili so jih med se
tako, da je dobila Olgica 10 manj nego Mirko,
in Vladi, ki je bil najmlajši, 15 manj nego Olgica.
Pomni pa, da je bilo vseh orehov petkrat toliko
kakor Vladijevih! Koliko orehov je bilo in koliko
jih je dobil vsaki?

14. Krčmar je imel v dveh sodih 434 litrov
vina. Ko je iztočil iz prvega 1 / i  in iz druzega
1 / 6  litrov, ostalo mu je v obeh sodih enako vina.
Koliko litrov je držal vsaki sod?

15. Dve dekli ste nesli jajca na prodaj. Prva
pravi: »Bodi tako dobra in daj mi od svojih jajec 8,
da jih bom imela baš toliko kakor ti!« Druga pa

187

jej reče: »Pa mi daj rajši ti od svojih jajec 5, da
jih bom imela jaz trikrat toliko kakor ti!«

16. O priliki, kadar so nabirali vojaške no¬
vince, povprašujejo se dijaki med seboj, koliko še
kateremu manjka do dvajsetega leta. Eden izmed
njih pa ne odgovori naravnost, nego reče: «Kadar
bom šestkrat toliko star, kakor sem zdaj, manjkalo
mi bo še toliko do 100, kolikor mi manjka zdaj
do 20 let! »

17. Število 45 naj se razdeli na štiri dele
tako, da kadar se prvemu delu prišteje 2, od
drugega dela odšteje 2, tretji del pomnoži z 2 in
četrti del razdeli z 2, zmirom enako število izide.

18. Sosed vpraša mesarja, koliko ovac je
zaklal zadnje kvatre? Mesar odgovori: »Pri prvem
klanju sem od vseh ovac, kar sem jih imel, zaklal
polovico in še 1 in 1 / 2 ; pri drugem klanju sem
od ostalih ovac zaklal zopet polovico in 1 in i
baš tako tudi pri tretjem in četrtem klanju; ostala
mi je naposled le ena sama ovca, katero sem ob¬
držal za-se!« Koliko ovac je mesar-v začetku imel?

19. A  pravi B:  »Jaz imam 4krat toliko orehov
kakor ti!« Nato pojeta vsaki po 2 oreha in sedaj
ima A  6krat toliko orehov kakor B.  Koliko jih
je imel vsaki sprva?

20. Dijak vpraša krojača: »Kako stari ste
oče?« Krojač odgovori: »Moj brat in moja sestra

188

sta skupaj tako stara kakor jaz; moj brat je
16 let mlajši kakor jaz in starost moje sestre
zračunite, ako petino mojih let odštejete od 241«

21. V. nekem društvu je bilo 3krat toliko
gospodov kakor gospodičin. Ko čez nekaj časa
8 gospodov odide in 4 gospodičine pa na novo
pridejo, bilo je 2krat toliko gospodov kakor go¬
spodičin. Koliko gospodov in koliko gospodičin
je bilo v začetku?

22. Graščak ima 2 konja razne vrednosti in
sedlo za 40 kron. Če dene sedlo na cenejega konja,
tedaj je ta baš pol manj vreden, kakor drugi
boljši konj; če pa dene sedlo na boljšega konja,
vreden je ta 3krat toliko kakor oni slabši. —
Koliko je vreden vsaki teh konjev?

23. Nekedo izda vsaki teden 2 kroni manj
kakor skupi. Če skupi v 15 tednih 102 kroni več
kakor v 12 tednih izda, koliko skupi in koliko
izda na teden ?

24. Nekedo kupi 1 zlato in 1 srebrno uro
ter da za prvo 4krat toliko kakor za drugo. Čez
nekaj časa proda obe; pri zlati zgubi iO kron,
pri srebrni pa 6 kron. Če primerja denar, katerega
je za uri dobil, vidi, da je za zlato uro dobil
5krat toliko kakor za srebrno. Koliko ga je stala
vsaka ura?

189

25. Zidarski mojster reče kadar je izplačeval
delavce: »Ako bi plačal vsakemu mojih delavcev
po 8 kron, ostalo bi mi še 24 kron od mojega
denarja; ako pa bi plačal vsakemu po 10 gld.,
imel bi 24 kron premalo!« — Koliko delavcev in
koliko denarja je imel?

26. Blizu nekega mosta stanoval je ubog
dninar. Nekedaj pride k njemu lepo oblečen ptujec
ter mu reče: »Smiliš se, mi, ker si tako ubog!
Pomagal si boš, ako skleneš z menoj sledečo po¬
godbo : Ako greš z menoj čez most, dam ti na
oni strani mosta vselej še enkrat toliko denarja,
kakor mi ga boš pokazal, a kadar prideva zopet
nazaj na to stran mosta, dati mi moraš pa ti
24 vin. Iti pa smeš z menoj čez most kolikorkrat
se ti spoljubi!« — Dninarju se ta ponudba ugodna
zdi, zato vdari ptujcu koj v roko, poišče denar
po vseh kotih ter začne hoditi s ptujcem po
mostu sem in tje. Oba sta pogodbo natančno
spolnjevala. Ko pa prideta tretjič nazaj na to
stran mosta, dal je sicer dninar ptujcu še onih
pogojenih 24 vin., a ostalo mu ni vinarja več,
zviti ptujec ga je se svojo pogodbo ob vse spravil.
— Koliko denarja vzel je dninar seboj, ko sta
šla prvič čez most?

27. Dve kompaniji vojakov skazali ste se
pri vajah tako dobro, da ste dobili od poveljnika

190

80 kron v dar, da si jih razdele. Stotnik, ki jim
je denar razdelil, da vsakemu vojaku v prvi kom-
paniji 3 / 4  krone, v drugi kompaniji pa po 1 / 2  krone
— Koliko mož je štela vsaka kompanija, če jih je
bilo v prvi kompaniji baš tolikokrat po 6 mož,
kakor v drugi po 7 ?

28. Kakor znano pelje prek severne Amerike
od New-Yorka do San Francisco tako imenovana
»Pacific-železnica«. Vlak potrebuje v to pot 8 dni.
Recimo, da gre vsak dan le po eden vlak od
New-Yorka v San Francisco in baš toliko iz San
Francisco v New-York. Koliko vlakov srečamo,
ako se peljemo n. pr. iz New-Yorka v S. Francisco?

29. Kmet kupi pri nekem trgovci blaga za

88 vin., a v žepu ni imel več kakor 20 vin. Kmetič
vzame blago, položi trgovcu 20 vin. na mizo ter
postoji nekoliko časa. Trgovec kmeta debelo gleda
in mu reče: »Ali ne veste, da vam je za blago

plačati 88 vin.?« — Kmet pogleda trgovca ter
reče: »Morda le vi niste pri zdravi pameti, ali ne
veste, da morate vi meni še 22 vin. nazaj dati,
ako ste pošten in pravičen človek!« Kmet vzame
kredo ter zapiše trgovcu na mizo račun, da mu
dokaže, da mora trgovec res kmetu vrhu blaga
še 22 vin. nazaj dati. Kako je kmet račun napisal ?

30. I I klobučarju pride ptujec, izbere si
klobuk za 3 gld. ter ga plača z desetakom. Ker

191

klobučar nima dovolj drobiža, gre menjat denar
k sosedu. Sosed mu ga menja in klobučar na¬
šteje ptujcu 7 gld., na kar ta odide. Pozneje
pride sosed h klobučarju ter mu reče: »Ljubi

moj! Desetak, kateri sem ti pred menjal, je po¬
narejen, nočem ga; daj mi moj denar nazaj!«
Klobučar, kaj si hoče? moral mu je našteti 10 gld.

— Koliko škode je imel klobučar pri tej kupčiji?

— (Zab. imel bo svoje veselje, videč, kako raz¬
lične rezultate razni dobe. Pa če tudi kateri škodo
prav zračuni, mu Zab. lahko takoj zopet »štreno
zmeša«).

31. Angleški kralj Jakob I. je bil velik
nasprotnik fizike in ljudij, kateri se pečajo ž njo.
Kadar nekedaj zve, da se celo nekateri njegovi
ministri bavijo s to »neumnostjo«, pokliče jih
pred se, ter jim reče: »Ker si vi fizikarji do-
mišljujete, da znate vsako prikazen narave raz¬
tolmačiti, razjasnite mi toraj sledeče: Če vzamem
n. pr. 20 funtov težko kad ter vlijem v njo
20 funtov vode, tedaj tehta to skupaj 40 f. Ako
denem v to vodo še 10 f. težek kamen, tehta
vse skupaj 50 f., ako pa na mesto 10 f. težkega
kamna denem v vodo 10 f. težko ribo, pa ne
tehta vse skupaj 50, nego le 40 f. Kako je to?«
-—• Globoko se ministri zamislijo in vsaki privleče
na dan svojo »teorijo«, s katero tolmači čudno to

192

prikazen. Ker se nobenemu neovrgljivo ne posreči,
razjasni jim slednjič kralj sam. Kako neki?

32. Neki oče zapusti svojini trem sinom 17
konj in sicer: prvi sin dobi polovico konj, drugi
sin tretjino in tretji sin deveti del. Ker si pa
sinovi omenjenega števila konj nikakor niso mogli
razdeliti po očetovem naročilu, gredo k odvetniku,
kateri jim je prav hitro razdelil vse konje tako,
da so bili vsi zadovoljni. — Kako se je vršila
ta delitev?

33. Oče da svojemu sinu 100 kron, ter mu
reče : »Pojdi in nakupi 100 glav živine; vole plačuj
po 5 kron, krave po 1 kroni in ovce po 5 vin.!»
Sin gre in stori, kakor mu je velel oče. Koliko
je prignal domov volov, koliko krav in koliko ovac?

34. Dva ovčarja paseta ovce; eden je bogat,
drugi ubog. Bogati reče ubogemu: »Daj mi eno
ovco, da jih bom imel potem še enkrat toliko ka¬
kor ti!« Ubogi mu odgovori: »Pa daj rajši ti
meni eno, da jih imava potem oba enako!« — Ko¬
liko ovac je imel prvi, koliko drugi?

35. Neki oče je imel v kleti 21 enako veli¬
kih sodov, od katerih je bilo 7 polnih, 7 do pol
napolnjenih in 7 praznih. V svoji oporoki določi,
naj si razdelijo njegovi trije sinovi sode tako, da
dobi vsaki enako število polnih, enako število do
polovice napolnjenih in enako število praznih; toda

193

pri razdelitvi ne sme se iz nobenega polnega kaj
vzeti ali izliti. —■ Kako so si sinovi sode razdelili?

36. Trije dijaki pridejo v neko krčmo in
vprašajo krčmarja, če ima kaj za večerjo. Krčmar
odgovori: »Prav nič!« Ko pa vidi žalostne

obraze dijakov, reče: »Ako hočete jajca jesti, teh
vam lahko pripravim!« Lačni dijaki reko krčmarju,
da jim naj skuha vsa jajca, kar jih ima pri hiši.
Zaspani tovariši pa ne morejo pričakati kuhanih
jajec, sklonejo glave na mizo in vsi trije sladko
zaspijo. Jajca se skuhajo, krčmar jih dene na mizo
pred speče dijake in potem odide tudi spat.

Zdaj se prebudi prvi izmed zaspane trojice,
zagleda jajca na mizi ter misli, kaj mu je storiti. Ne
premišljuje dolgo, nego reče sam sebi: »Moja dva
tovariša spita in ne vesta, da so jajca že kuhana.
No prekanim ju. Jajca porazdelim na tri dele,
svoj del pojem, ostala dva dela pa zopet nazaj
denem v skledo.« Kakor mislil, tako storil! Vsa
jajca porazdeli na tri dele, sVoj del sne, a ostala
dva dela dene zopet nazaj v skl&do; potem se
vleže in prav trdo zaspi.

Nato se prebudi drugi dijak, vgleda skledo
pred seboj ter misli, kako bi prekanil svoja speča
tovariša. Ne premišljuje dolgo in reče: »Že vem;
jajca porazdelim na troje, svoj del pojem, a ostala
dva dela zopet nazaj dam v skledo in nobeden

13

194

mojih tovarišev ne bo vedel, da ni mojega dela
več v skledi.« Kakor si je mislil, tako stori tudi
ta. Razdeli jajca na tri dele, svoj del sne, a druga
dva dela dene zopet nazaj v skledo; potem se
vleže in prav trdo zaspi.

Čez nekaj časa se prebudi tretji dijak. Vgle-
davši skledo z jajci pred seboj, misli tudi on,
kako bi prekanil svoja speča tovariša, in res tudi
njemu pride na pamet, da razdeli vsa jajca na
troje, svoj del sne, a ostala dva dela dene zopet
nazaj v skledo; potem se prav zadovoljen vleže
in tudi on trdo zaspi. —

Kadar se vsi trije dobro naspijo in odpočijejo
od težkega potovanja, prebudijo se zdaj vsi trije
naenkrat ter vgledajo jajca pred seboj. Mirno brez
vsega prepira razdele jajca na tri dele, vsaki
svoj del sne in krčmarju ostane prazna skleda. —
Koliko jajec je bil krčmar prinesel v skledi na mizo?

Dri e š i t v e.

a)  Uganke:

1. Pravda.

6. Sv. Boštijan, ker je

2. Mlinar.

3. Sito.

4. Pečen.

5. PET.

8. Klavir.

privezan.
7. Spanje.

195

10. Nobeden — eden.

11. Na katero mu je rep
obrnen.

12. Dve, ker one popol¬
noma zgore.

13. Redkev.

14. Orehovo jedrce.

15. Črka »a«.

16. Lazar.

17. Ki ima knjigo zaprto.

18. Smrt, ker ima v vsaki
fari svojo njivo.

19. Rak.

20. Čas.

21. Tema.

22. Klopotec.

23. Hči.

24. Nič.

25. Golobi, proso.

26. Vsaki stoji na nogah.

27. Cerkovnik sam.

28. Oni, ki ima eno, ker
vidi na drugem dve
očesi, oni pa le eno.

29. Orehovo drevo.

30. Dimr.ikar, ker ondi
praska, kjer ga ne

srbi.

31. Nikdar, ker nima oči.

32. Nobenega.

33. Kožuh.

34. Prvo; ker voda z vi¬
nom se popravi, a
vino z vodo se le
pokvari.

35. Godci.

36. Železo.

37. Žareče oglje.

38. Čevlji.

39. 31. decembra.

40. Človek: otrok, mož,
starček.

41. Gospodarja.

42. Sv. maša (na Rožič
trikrat).

43. Nikoli.

44. Berači, ker vsacega
nagbvore.

45. Blisk.

46. Voznik.

47. Črka »t«.

48. Vosek, stenj, luč.

49. Oni, ki pade z mize,

ker je pred na tleh.

13 *

196

50. Plug.

51. Dež.

52. Peč.

53. Blisk in grom.

54. Čevljar na kmetih,
kadar pride h komu
šivat; on, čevljarski
stol, pes, miza.

55. Ko je Bog iz Adama
izločil rebro.

56. Ko je Kajn ubil Abela.

57. Ko bi trije molčali,
četrti pa poslušal.

58. Kopun.

59. Da se je Elija vozil
v ognjenem vozu, pa
si ni hlač osmodil.

60. Tudi suhi (suhoparni)
uk uri um.

61. Ko bi mi vsi to imeli.

62. Katerijihvmirupuste.

.63. V božjem kraljestvu.

64. Polž, ker nosi hišo.

65. Polž, ker je vedno
' doma.

66. Ker je osel.

67. Pastorjevi.

68. Maček.

69. Maj, ker ima le 3 črke.

70. Februvarja, ker je
le 28 dni.

71. Oba bi rada zadela.

72. Njim, ki »zijale« pro-
davajo.

73. Sebi enakega.

74. Kedor večkrat pelje.

75. Kateri imajo ^žeblje

v čevljih.

76. Laž.

77. Vi zaslužite več, ka¬

kor zaslužite.

78. Četrtek.

79. Kedor še klobuka ni
plačal.

80. Črka »a».

81. Cesar avstrijski, ker
on ima 4 hiše (po
dve zbornici to in
onstran Litave).

82. Car ruski, sultan in
papež. Prvi ima le
eden kabinet, drugi
samo divan, tretji
pa samo stol.

197

83. Na pošti, ker tu stane
kuvert le 1 kr. in ga
še vsakdo oblizne.

84. Bolha, ker si ženske
prste obližejo, pred-
no jo primejo.

85. Z ničemur, sicer bi
se ne videl.

86. Brada, ker je bil
kozel vstvarjen pred
Adamom.

87. Katera ima rep naj¬
bližje glave.

88. Polenovka ; glavo
ima na Nizozem¬
skem, rep pa pri nas.

80. Godec, ker on igra,
kadar dela in dela,
kadar igra.

90. Nikdar, le travo.

9.1.. Plug in orač.

92. Grablje.

93. Kedorse > Vesel« piše.

94. Pero.

95. Vino, ki si ga kot
mošt v klet spravil.

96.  2. januvarja.

97. Led, voda.

98. Sol.

99. Jama.

100. Piva.

101. Orehe.

102. Dimnikar, mlinar.

103. Stenj.

104. Larfa.

105. Nikdar, le seme.

106. Uganka.

107. Kadar debelih ni.

108. Njegovo perje.

109. Osel v Noetovi ladji.

110. Položi klobaso ob
ramo, pa boš spoznal.

111. Kopriva.

112. S črnilom zapiši
»belo«, s kredo pa
»črno«.

113. Solnce, luna.

114. Sir luknjic.

115. Revež, ker on trpi
silo, sila pa kola lomi.

116. Da ga nismo vjeli.

117. Ko z omelom oglje
iz krušne peči pome¬
tamo.

198

118. Vsaki kdor še danes
živi.

119. Spilja pri klobasi.

120. 999®.

121. Mlinarju, ker ima
»črno na belem«.

122. Sneg.

123. Sipa na oknu.

124. Ogenj.

125. Megla.

126. Piškav oreh.

127. Tabak.

128. Jajce, pišče.

129. Nevesta.

130. Sapa iz ust.

131. Krtača.

132. Šivanka in nit.

133. Rokavice.

134. Zvon.

135. Krsta.

136. Mrtvečeve noge.

137. Denar.

138. Ponarejen denar.

139. Človek in zvon.

140. Prižnica.

141. Eva.

142. Lončar teče za ta¬

tom, ki mu je lonec
ukradel.

143. Berač.

144. Drug druzega spo¬
vedati.

145. Krst.

146. Ura.

147. Nič.

148. Borovnice.

149. Klopčič.

150. Senca.

151. Sence.

152. Ker misli, da si je
suknjo slekel, da bi
ložje tekel.

153. Od rojstva do smrti.

154. Bakrorezec.

155. Če levo rokavico
na desno roko na¬
taknemo.

156. Rad; kokoš znese
časih, jajca pa ne neso
nikdar.

157. Dekleta, ker če se
jih hote stariši zne¬
biti, morajo dati še
denarja povrh.

199

158. Katere imajo doje-
jenčke, ker tedaj pojo
tudi po noči.

159. Število 69; če je
obrnemo je tudi 69.

160. Bolha, ker ona pije
človeško kri.

161. O kresu.

162. Rib, ker kamenje
je na dnu.

163. Adam.

164. Adam.

165. Postavi, ker druga¬
če je ni moč podreti.

16(i. Kedor je nima.

167. Kadar ga nima.

168. Da, se svojimi očmi.

169. Kadar se na konja
vseda.

170. Da drva po dolgem
cepijo.

171. Ker jih je več.

172. Ker se najmanj
rabi.

173. Napiši na eno stran
postelje 12, na drugo
pa 1!

174. Sv. Štefana dan
(26. decembra).

175. »Slepa miš«', (Igra.)

176. Da sama kruha ne
sne.

177. Bolha, kerona skoči
tako visoko, da je niti
ne vidimo.

178. Živih, ker mrtvih
ni več.

179. Druzega.

180. Tat, ker on vse¬
lej ve česa ljudem
»manjka«, kadar gre
od njih.

181. »Drugi« je dobil dve.

182. Zadnji dobi jajce v
skledi.

183. Ker trški pekarji
več testa vzamejo.

184. Oba enako.

185. 12111

186. Ako prerežemo 18
vodoravno čez sredo,
dobimo zgoraj 10 in
spodaj 10; polovica
od 18 je toraj 10.

200

/

187. Klobasa.

188. To stori vsaki pe¬
telin.

180. Da! Položi n. pr.
postrvi meter po dol¬
gem med oči!

190. Nikjer, ker le groz¬
dje raste.

191. En dan hoda, ker
Kristus je rekel raz¬
bojniku: »Se danes
boš z menoj v r<iju!«

192. Dne 22. julija, ker
23. julija začnejo se
»pasji dnevi«-.

193. Adamovi otroci.

194. Sv. Jurij in sv. Mar¬
tin, ker ta dva jez¬
dita, drugi hodijo pa
peš.

195. Sv. Janeza, ko pijani
komaj stojijo, naroče
si še »Sentjanževca».

196. Mule.

197. Sveto pismo = 10
črk.

198. Le eden, Judas,

drugi so še sedaj.

199. Osel, na katerem
je Jezus jezdil.

200. Vrtnarstvo, že A-
dam je vrt oskrboval.

201. Kadar iz Vojnika
v Celje gre.

202. Sv. Peter; svojo in
dve ključevi.

203. Molila ga je.

204. Judas; ker Kristus
mu je rekel: »Kar
misliš storiti, stori
hitro!"

205. Da stotnik kaper-
navmski še ni major.

206. Njegova krona.

207. Streha na prižnici.

208. Bilo je neugašeno
apno v njej.

209. Oreh.

210. Pri dedščinah.

211. Ledeni »cengljL.

212 Peta.

213. Samo.

214. Kjer je dobra vo¬
da ; kajti komur se

201

zdi voda dobra kruh
pa ne, je znamenje,
da ni lačen, da se mu
dobro godi.

215. Azija.

216. V slovenskem be¬
sednjaku.

217. Eva.

218. Za ušesi, ker za
njimi je vse telo.

21Q. Avstrija.

220. Druge bile so rosne,
ker so bile po noči zu¬
naj, ta pa je bila suha.

202

XX

20 . 88

"22

30. 10 gld.

31. Kralj reče: »Gospodje, vse je laž! Hotel
sem se le pošaliti z vami«.

32. Odvetnik je začel deliti rekoč: »Da vam
razdelim pravično, posodim vam svojega »šimeljna«,
potem bo delitev prav lehka, ker vseh vaših konj
je 17, moj šimelj zraven je 1, skupaj 18 konj.

Prvi dobi polovico.0 konj

drugi dobi tretjino.6 konj

tretji dobi devetino..2 konja

vsega skupaj . .17 konj.

Delitev je končana in jaz vzamem svojega »šimeljna«
zopet nazaj«.

33. Prignal je 19 volov, 1 kravo in 80 ovac.

34. Prvi jih je imel 7, drugi 5!

35. A  vzame si 3 polne, 3 prazne in 1 na
pol praznega. B  in C  vzameta si najpred vsaki
2 polna, 2 prazna in 1 na pol praznega, potem
še vsak po dva na pol polna; od teh prelije vsak
iz ene polovice v drugo tako, da dobi vsak po
enega polnega in enega praznega.

36. Krčmar prinesel je 81 jajec.

Kazalo.

St ran

Predgovor.III

Orakelj.

Katero je glavno svojstvo Vašega značaja'. 1

Kateri opravek Vam je najljubši?.2

Kaj imate za naj večjo srečo ?.3

Česa najtežje pogrešate •.4

Kaj imate ljubeznivega na sebi ?.5

Kake volje ste?.6

Katere knjige najrajši čitate?.7

Kako se pridobi Vaša ljubezen?.8

Kje si bodete srce pridobili?.9

Kakšni ste v prijateljstvu?.10

Ste-li zaljubljeni?.11

Kako ljubite?.12

Kdo Vas ljubi?.13

Kaj zasluži Vaš ljubček?.14

Kako ste se se svojim ljubčkom seznanili?.15

Kaj Vam pri ljubčku ne ugaja?.16

Kaj Vam pri ljubčku ugaja?.18

S čim bodete kratkočasili svojega ljubčka?.20

Kaj menite, da sedaj dela Vaš ljubček?.22

Kaj Vas osreči? ..23

Ali se kdaj omožite (oženite)?.24

Kaj Vam prežene dobro voljo?.25

204

Stran

Katere ljudi črtite?.26

Katero Vase svojstvo ljudem ne ugaja?.28

Katero Vaše svojstvo ljudem ugaja?.29

Kakšen je oni, ki Vam ugaja? .30

Komu ste zaupali svoje skrivnosti?.31

Kaj se Vam zdi najbolj čudno?.32

Kedo Vas želi osrečiti?.33

Katero ime Vam je najljubše?.34

Kaj bodo Vaši otroci?.35

Za kakšno boleznijo bodete umrli?.36

Česa si želite najbolj ?.38

Kaj najbolj črtite?.40

Kako je Vašemu izvoljencu ime? .  41

Kako je Vaši izvoljenki ime?.42

Kedo Vas osreči?.43

Uganite kaj sedaj premišljujem?.44

Kje je sedaj Vaš izvoljenec?.46

Koga ljubite?.47

Česa se najbolj bojite?.49

Kake smrti bodete umrli?.51

Srce.52

Kufa.53

Želod.54

Zelje . '.55

Igre za zastavo.

Krožnik vrteti.59

Ptice letajo.59

Čemu je? •.60

Gospoda ni doma.60

Elementi.61

Pevovodja.'.61

Tiha godba.62

203

Stran

Gluhci in mutci . .62

Ribič. . .62

Številke. 63

Zdihovanje.63

Br.64

Par ordre de Mufti in’ comme ga.64

Volovsko oko puliti.64

Goreča treščica.64

Pismo ljubezni ..65

Jakec se smeji.67

Si-li videl hromega Petra?.  66

Novce deliti.66

Pavolo pihati.68

Vaje v govoru.  68

Rešitve zastav.  60

Družabne igre za v sobi in pod milim nebom.

Risanje z zavezanimi očmi v ..81

Slepilni krožnik.81

Zverinjak. 82

Papirnica.82

Govorica . ' .83

Sem-li pravi ali ne' .  84

Za nos potegati.84

Pismo.'.85

Prstan iskati.85

Piščal iskati.85

T ovornik.86

Škarje brusiti .86

Svinkanje .   87

Sodba.88

Sodnik, orožnik in potepuh. 89

206

Stran

Slepa miš. 89

Rimski ključ. 90

Zidan most. 90

Kruhek.91

Platno beliti.91

Roparji in orožniki.92

Ptičar.93

Cesar pošlji ga.94

Lisica gre.95

Jakec, kje si?.95

Obroček na kavelj spuščati.96

Ples z blazino.96

Zvonček zvoni . .  97

Obešena darila.97

Obešena žemlja.98

Lonec ubijati.98

Plavajoča jabolka ..99

Tekanje v vrečah.99

Tekanje psov.99

Plezanje.100

Ime prihodnje soproge.100

Igre z žogo.101

Igre s kroglicami ..104

Igre s kocko.104

Domino.107

Igre s kvartarni.108

Loterija.110

Lisico loviti.111

Španat ali mlin gonit.112

Pikčanje.

Vprašanja, na katera se pri pikčanji odgovarja . . . . 117

Navod za pikčanje.118

Stran

Odgovori.*.120

Slepilne igre in umetnije.

Igre. 135

Rešitve.159

Uganke in računske naloge.

Uganke.169

Računske naloge ..184

Rešitve.194

l

Opomnja.

Po jako neljubi pomoti vrinil se je v besedah igralec,
kazalec, spremljevalec i. dr. v namesto pravilnega 1, kar hoti
popraviti častiti bralec sam.