k TA Katoliški list za slovenske delavce v Ameril glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 12. -T JOLIET, ILLINOIS, 0. JAJS JA 1914. LET5IK XXIII , Zvišanje asesmentov K. S. K. J. prepovedano od zavarovalnega urada države Illinois. Suspendovanje članov oziroma društev radi protivenja plačilu višjih doklad za branjeno. Jedinole konvencija Jednote ima oblast zvišati doklade. Velike važnosti"za člane in članice K. S. K. Jednote je odlok, ki ga je izdal te dni državni zavarovalni nadzornik Rufus M. Potts v Springfieldu, 111. Glasom istega nima noben uradnik, niti skupina uradnikov, niti ne večina društev voleča izven konvencije referendnim potom pravice zvišati Jednotinih asesmentov. Oblast zato ima jedinole glavno zborovanje Jednote, kajti le to se smatra za opravičeno zakonodajstvo organizacije. Vsa stvar se je rešila mirnim in bratskim potom. Petero jolietskih društev: vit. sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Sal., sv. Antona Padov. ■n sv. Janeza Krst. je imelo zadnjo nedeljo posebno sejo svojih odposlancev, kjer se je jednoglasno izreklo, da na podlagi sedanjih pravil K. S. K. J. nima noben uradnik pravice svojevoljno zvišati asesmentov. Tu ni bilo govora o Potrebi zvišanja doklad, ampak šlo se je le zato, ima li kdo izmed odbornikov Jednote pravico na svojo roko zvišati asesmente. Govorilo se je čisto stvarno, brez vrišča in hruma, prav tako kakor se spodobi sobratom močne organizacije, da rešijo zagonetno vprašanje. Določilo se je, da se izmed odposlancev na to sejo izvoli poseben odsek, ki Se naj brez odloga poda v Springfield k državnemu zavarovalnemu nadzorniku, ter predloži njemu v razsodbo to vprašanje na podlagi sedaj veljavnih Pravil K. S. K. Jednote. V torek 6. t. m. je šel v to izbrani odsek, obstoječ 12 8g- Jos. Dunda, Ant. Nemanič in Jas. Sitar v Springfield ter tamkaj stvar Predložil imenovanemu nadzorniku, ki je ta odsek prav prijazno vsprejel, poslušal pazno njih zadevo in po prečitanju Jednotinih pravil izdal svoj odlok. Isti je bil izdan na ime in naslov glavnega tajnika K. S. K. Jednote kot prvega izvrševalnega uradnika naše organizacije, stanujočega v državi Illinois in se glasi: January 6, 1914. "Mr. Joseph Zalar, Supreme Sec'y Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, 1004 North Chicago Street, Joliet, 111. Dear Sir: I desire to inform you that complaint has been made to this department by a number of members of your society that they and the subordinate branches to which they belong are threatened with suspension by the officers of your society, for failure to pay an increased ra^e of assessment that has been arbitrarily fixed by the President of the socioty,. T rc&Tyiu tOToij čoAfiiuniciition eft the 2nd'inst!nit, in which you were informed that the present increased assessment made upon the membership is unlawful and that you have no right to put the same into effect. You are therefore notified that you should continue to collect from your members the rate formerly paid by them and that you must not suspend any member or subordinate body for failure to pay the increased rate. Yours truly, RUFUS M. POTTS, Insurance Superintendent.'1 in v prevodu: glavni taJ'nik K- S. K. Jednote, 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Spoštovani gospod: — Želim Vas obvestiti, da se je večje število članov vašega društva (Jednote) pritožilo na ta urad, da uradniki vašega društva prete njim in podrejenim društvom h katerim pripadajo s suspendovanjem ako se branijo plačati zvišano vsoto asesmenta, ki jo je svojevoljno določil predsednik vašega društva (Jednote). Opozarjam Vas na moje pismo z dne 2. t. m., v katerem se Vas obvešča, da je sedanji zvišani asesment na članstvo nepostaven in da nimate Vi nikake pravice istega uveljaviti. Zatorej se Vam sporoča, da morate še nadalje pobirati od članov one vsote, ki so jih preje plačevali in da ne smete suspendo-vati nobenega člana ali podrejenega društva zaradi neplačila zvišane vsote. S spoštovanjem RUFUS M. POTTS, zavarovalni nadzornik." Tu je kratko, a jedrnato povedano vse kar je potrebno v ravnanje glavnih uradnikov K. S. K. Jednote in njenega članstva. Zarisane so neizbrisno dolžnosti prvih kot tudi pravice drugih. Jedila polnomočna oblast za zvišanje asesmentov je torej glavna konvencija K. S. K. Jednote. V tem imamo dober in posnemanja vreden zgled kako se treba ravnati pri rešenju kočljivih vprašanj pri naši organizaciji. -Hrupno vpitje, obrekovanje glavnih uradnikov in še tak naval ne bi zadevi nič koristil, ampak zanesel samo razpor in neslogo ter sramoto onim, ki bi kaj takega zakrivili. Članstvu omenjenih društev in izbranemu odseku pa častitke za možato postopanje in potegnitev za pravice. ___ _-- —; glasi na kratko davi semkaj dospela brzojavka. Dasi se je mudilo več parnikov na licu mesta, je bil vendar tovorni par-nik "Bavaria" hamburg-ameriške proge edini, ki je nudil pomoč. "Bavaria", na vožnji iz Philadelphije v Boston, je brzojavila davi, da se ji je posrečilo rešiti kapitana Alfred Gunterja in sedem ladijskih pomočnikov. "Oklahoma" je bila last tvrdke J. M. Guffey Petroleum Co. in je bila dolga 419 čevljev. Zapustila je v soboto luko Port Arthur, Tex. Delavci izprti. St. Louis, Mo., 5. jan. — Hamilton & Brown Shoe Co. je danes izprla 1500 delavcev, članov United Shoe Work-ers-unije. Izprtje je posledek dolge vojne, ki jo je vodila omenjena unija z "Boot and Shoe Workers' Union". Samo članom zadnjeimenovane unije se je dalo delo. ZADNJI POSKUS ZA 7 PORAVNAVO STAVKE. r^icliiganski guverner Ferris poiskuša spravljivo vplivati na obe stranki. JAVNA PREISKAVA RAZMER. Guverner upa na skorajšnjo rešitev spornih vprašanj. F Bryan in Mehika. Lincoln, Neb., 4. jan. — Sredi predavanja o nekem napol verskem predmetu je danes William Jennings Bryan naenkrat nepričakovano premdlknil in °iiU'nil mehikansko vprašanje takole: "Mirovno gibanje — Bog ž njim na ni«jgovi poti okoli sveta! Boga prosim, 11:1 mi pomore, napraviti vojno med deželo in Mehiko nepotrebno. No-Ccm, da možje padajo pred topovi sodnikovimi za domovino. Jaz hočem za domovino žive." Po tej izjavi ni več govoril g. Bryan 0 vladnih stvareh. Kermit Roosevelt ženin. Madrid, 5. jan. — Joseph E. Willi larj«f ZiSeBnfti "posredovalnic za delo natančni preiskavi. Tajnik Peter Hart se poda jutri v to Svrho v Chicago. Proti dotičnim posredovalnicam so podane hude obdolžitve. Nekatere izmed njih tržijo baje z dekleti. Zima. Cleveland, O., 3. jan. — Hud mraz je pritisnil danes popoludne v spremstvu snežnega viharja. Zaznamovati je že več nezgod. Voznik Weitzel, ki mu je sneg jemal pogled, je zavozil v cestnoželezniški voz, telebnil ob tla in si razbil lobanjo, da ne bo okreval. Promet po cestah in železnicah je bil zelo oviran. Hladen grob. Winnipeg, Man., 6. jan. — ,\li so se na smrt razbiji ob pečinah, ali pa jih je odneslo deroče vodovje reke Fra-ser: to je bila usoda 75 delavcev Grand Trunk Pacific-železnice, kakor poroča Angele Pugliese, eden izmed 25 rešencev. Delavci so se nahajali na ploščatem brodu in nedaleč od Fort George-a jih je zgrabila rečna brzica. Veleizdajniška pravda. Dunaj, 4. jan. — V veleizdajniški pravdi, ki se vrši v Marinaros Szige-thu proti številnim Rusinom, so doslej vsi obtoženci priznali, da so se udeleževali gibanja, katero je vodil ruski redovnik Aleksij v isvrho odpada od Avstro-Ogrske. Povod pa baje ni bil političen, nego izključno verski. Med razpravo v soboto sta dva obtoženca nenadoma zblaznela in so ju morali prepeljati v bolnišnico. Prej-kone bolujeta za versko blaznostjo. V Tampico. Berlin, 6. jan. — Po tozadevnem naročilu poveljnika ladje "Bremen" je hamburg-ameriška proga odposlala potniški parnik "VVesterland" v Tam-' pico, Mehika, da vzame tamkaj na1 krov nemške begunce. Poroča se, da je nevarnost vedno bolj preteča. Časopis v šesterih jezikih. Obupan v svoji prizadevi, izdajati časopis, ki bi zadoščal zahtevam vseh njegovih čitateljev, kateri so večinoma delavci v jeklamici, je izdajatelj slovaškega dnevnika v Garyju, Ind., za-čel^ tiskati svoj časopis v italijanskem, češkem, hrvaškem, poljskem, ogrskem in angleškem jeziku vsak dan. Sedaj zahtevajo njegovi srbski in ruski naročniki "svoje pravice". Wilhelmshafen, 3. jan. — Pastor I.ortz protestantske cerkve v vasi Reepsholt je bil danes od dveh tatov ustreljen, ko ju je zasačil pri izpraz-njevanju cerkvene pušice. Morivca sta utekla. Big: Rapids, Mich., 4. jan. — Guver ner Woodbridge N. Ferris se je odločil, obiskati štrajkovno okrožje ba-kffejih rudnikov, da se osebno prepriča o tamošnjih razmerah in deluje kolikor mogoče na poravnavo sporov na licu mesta. Guverner odpotuje jutri zjutraj v spremstvu svojega zasebnega tajnika. James V. Cunningham, državni komisar za delo, je bil pozvan, da se pridruži državnemu poglavarju in ga podpira v njegovih prizadevah. Dv-iavski voditelji so guvernerja ponovno naprosili, naj se na svoje oči prepriča o razmerah v štrajkovnem okrožju bakrenih rudnikov, ne da bi bil doslej ustregel njihovi želji. pojdem tja kot zastopnik delavcev ali rudniških posestnikov," je rekfl nocoj g. Ferris, "nego enostavno kot guverner, — to se pravi kot zastopnik vsakega državljana v državi, da ;.o!ikor mogoče proučim dejanske razmere." Povzročilo je sklep guvernerjev pač izjal^vljenje prizadev John B. Dens-mors^pravnega zastopnika ministrstva za delo, doseči poravnavo med spornima strankama. G. Densmore se je danes malo pred svojim odhodom v Washington prvikrat izjavil o položaju. "Pred dolgimi leti," je rekel, "so zavzemali posestniki rudnikov trdega premoga skoraj enako stališče, kakor danrs posestniki bakrenih rudnikov v MicV.irmu. Delodavca prešinja pri prveil serajku njegovih zaposlencev misc) Uode po .zmagi unionizma 2ii sm ty'm • m Kairu, lil aflstlTr- -m kazala za napačno. Unionizem je med njegovimi pristaši ideal ali vzor, ki se ne da zatreti, četudi je kaka organizacija kdaj poražena. "Z obžalovanjem se mora torej reči, da se mora okrožje bakrenih rudnikov v Michiganu pripraviti na skorajšnji drugi štrajk, četudi se konča sedanji na videz s popolno zmago rudniških posestnikov." Zadnji poskus. Houghton, Mich., 6. jan. — Guverner Ferris je pričel danes z javno preiskavo rudarskega štrajka v okrožju bakrenih rudnikov v severnem Michiganu. Naznanil je, da bo trajala preiskava tri dni, in pristavil upanje na skorajšnjo mirno poravnavo spora med "Western Federation of Miners" in posestniki bakrenih rudnikov. Na današnjem sporedu je bilo posvetovanje s šerifi, državnimi pravd-niki in predsednikom odbora supervi-sorjev za okraja Houghton in Keweenaw. Jutri in v četrtek bo guverner sprejemal pritožbe rudniških posestnikov in voditeljev zapadne rudarske zveze. Da vdobi kar najštevilnejše občinstvo vpogled v štrajk, kakor tudi njegove vzroke in njegov povod, se bodo razprave vršile javno. James E. Cunningham, delavski komisar države michiganske, je dospel semkaj snoči z guvernerjem in bo tega podpiral v njegovih prizadevah. Voditelji štrajka upajo, da pride obenem semkaj Moyer, predsednik zveze "Western Federation of Miners", da bo zastopal stvar unije. Sedaj se mudi še v Chicagi in se ni popolnoma okreval. Kakor znano, je bil pred dobrim tednom od neznane strani v nekem hotelu v Hancocku, Mich., napaden. prav sirovo pretepen, v ramo ob-streljen in potem odpeljan. Tudi njegov posebni slučaj bo natančno preiskan in sicer po zavezni vladi. Pričakuje se, da bode Moyer na licu mesta prihodnji ponedeljek. Štrajkarski predlog. Houghton, Mich., 7. jan. — Voditelji štrajkujočih rudarjev so izjavili, da ostanejo pri predlogu zaveznega po-sredovatelja John B. Densmora, čegar poskus za poravnavo spornih vprašanj se je izjalovil. Predlogi so: 1. Osemuren delavnik, kakor so ga rudniški poslovodje uveljavili dne 1. dec. 2. Dnine, kakor so bile zvišane dne 1. dec., tako da znašajo najmanj $3 za rudarje. 3. Povratek na delo štrajkarjev brez razlike, izvzemši tiste, ki so bili spoznani za krive težkih zločinov. Po dvodnevnem zasliševanju je guverner poln upanja na poravnavo štrajka v kratkem času. Drobtinice. Karol XII. in vino. Kot deček se je Karol XII. napil vina in v sva/l pijanosti hudo razžali^ mater. Streznivši se je spoznal veliko svojo napako, vzel zlato čašo, si jo do vrha napolnil z vinom, šel k materi in ji rekel: "Vidiš, mati, to je zadnja kaplja vina, ki jo spijem." Spil je vino in vrgel čašo v kot. Držal se je svoje obljube: nikdar več ni pokusil opojne pijače. * ' i Odkritosrčnost Ludovik XIV. je pokazal nekoč slavnemu kritiku Boi-leauu svoje pesmi in ga vpi^ŽSj, kaj misli o njih. "Veličanstvo," t'lgovori mu Boileau, "Vam ni nič nemog^tega. Hoteli ste napraviti slabe verze :'n posrečilo se Vam je." * Platonov človek. V Akademiji je Platon razlagal svojim učencem, da je človek dvonožno bitje brez perja. Diogen, ki je slučajno prišel mi.-nc, je hitro vjel petelina, mu izruval perje in ga vrgel pred modrijana z besedami: To je Platgnov človek. * Velik in dolg. Napoleon je bil jako majhne postave. Nekoč je hotel vzeti knjigo z visoke omare, pa je ni mogel. Hitro priskoči general Angereau ;>. b'« sedami: "Veličanstvo, naj Vam ^am jaz knjigo, jaz sem večji." — "Vi niste večji, ampak daljši," je bil odgovor. * Friderik II. in tobačnica. V osemnajstem in v začetku devetnajstega stoletja je bilo nosljanje zelo v nsvadi. Jako rad je nosljal tudi pruski kralj Friderik II. Da bi mu ne bilo treba vedno stikati po žepih za tobačnico, je dal položiti na visak kamin eno. Nekega dne opazi iz svojega kabineta stre-žaja, ki stoji v sosednji sobi pred kaminom in ogleduje kraljevo tobačnico. Radoveden, kakšen tobak noslja kralj, iztegne prste in si privošči to dobroto. Kralj misli, da ga zadene strela, a vendar nič ne reče. Po preteku ene ure pokliče strežaja k sebi, mu ukaže prinesti tobačnico in nosljati iz nje. "Kakšen je ta tobak?" ga vpraša. "Izvrsten, Veličanstvo!" — "In ta tobačnica?' — "Krasna, Veličanstvo." — "Dobro, zenite io. kajti za na:u oba je ONCLE SAM NA PRAVI POTI, John Lind trdi, da je mehikanska politika Združenih Držav edino prava. ZADNJA BITKA PRI TORREONU. Mnogo zaveznikov in vstašev usmrčenih v dvodnevnem boju. El Paso, Tex., 7. jan. — Stointride-set vojakov, sedeminosemdeset zavez-nih in ostanek vstaških, je bilo usmrčenih v bitki zadnjo soboto in nedeljo med federalnimi (zaveznimi) in kon-stitucionališkimi četami osem milj se-verozapadno od Torreona, kakor se poroča generalu E. A. Benavidesu v Juarezu iz Chihuahue. Presidio, Tex., 7. jan. — General Jose Mancilla, eden najodličnejših poveljnikov mehikanske zavezne armade, je danes ubegnil, prekoračil mejo in bil na ameriški strani od Ojinage pridržan po mejni straži Združenih Držav. Washington, D. C., 7. jan. — Polagoma postaja vsebina razgovora, ki ga je imel predsednik s svojim posebnim zastopnikom John Lindom na krovu križarke "Chester", znana tudi v širših krogih, dasi podatki o tem še niso uradno potrjeni. G. Lind je baje med drugim izrazil prepričanje, da je čakajoča politika Združenih Držav edino prava, ki donese v ne predolgem času lep uspeh. Nadalje se naznanja, da se je predsednik izredno povoljno izrazil o izidu konference s svo/fm zaupnikom. Vrnjeni stol. Neki grof v pokrajini Vendee je pogostil svoje kmete. O-skrbniku je ukazal, naj jih dostojno sprejme in jim odkaže prostore. Zadnji pride najmočnejši ovčar. Ker je bilo že vse zasedeno, se obrne do o-skrbnika in ga prosi za stol. ' Tu ga imaš," pravi ta in mu da krepko brco. Ovčar nič ne reče, is sam poišče klop in se vsede nanjo. Po obedu gre pa k oskrbniku in mu vrne brco s tako silo, da se ta onesvesti. V gradu je nastal velikanski vriše. Ovčarja peljejo pred gospodarja. Na vprašanje, kako se predrzne nastopiti tako proti oskrbniku, pravi: "Gospod grof, nisem Va m hotel odnesti hišne oprave in sem vrnil oskrbniku stol, ki mi ga je bil posodil." S * I •; Kralj Jurij I. in gostilničar. Angleški kralj Jurij I. j° bil večkrat na Ho-landskem; ker so mu vselej jako drago računili, je sklenil, da se ne bc uftavil v nobeni gostilni več. Ko se • peljaj nekoč skozi meeto AMuna&r yWrTjthrtfiii MČ«. i< -rjiW jri vratih gof-trfne pri "Belem ovnu" ir. si dal prinesti tri sveža jajca. Ko jih je izpil, je vprašal, koliko stanejo. "Dvesto goldinarjev," odgovori gostilničar. Ves osupel vpraša Jurij: "Kako? Dvesto goldinarjev! Ali so jajca v Alk-niaarju tako redka?" — "To sicer ne," se odreže hotelir, "a kralji so redki." Pet oseb zgorelo. Newark, O., 6. jan. — Pet oseb je bilo usmrčenih in šest ranjenih pri požaru, ki je davi razdejal "Gjus Kern Hotel" ob 2. cesti. Dva izmed ranjencev bosta komaj okrevala, po izjavi zdravnikov. Hoče, da vlada lastuje telefonske in telegrafske proge. Združenih Držav glavni poštar Bu-leson je vzbudil veliko pozornost s svojo izjavo- v prilog vladnemu lastništvu telefonskih in telegrafskih družb. O tem predlogu pravi namreč: "Uspešno poslovanje parcelne (paketne ali , zavojne) pošte je dokazalo zmožnost vlade za vodstvo javnih koristnih na-I prav, ki spadajo pravilno pod poštna določila zavezne ustave." AMERIK> SNEC. .TANUARJA 1914. Joliet, 111., 7. jan. — Prihodnji ponedeljek, dne 12. t. m., ob 9. uri pred-poludne se zbero v glavnem uradu K. S. K. J. vsi glavni odborniki na važno posvetovanje in delo. Na dnevnem redu bode celoletni račun, vprašanje o novi plačilni lestvici in mnogo drugih važnih stvari. Glasilo K. S. K. J. pozdravlja povodom njihovega sestanka vse gg. glavne odbornike ter jim Želi prav mnogo sreče pri delu za nadaljnji prospeh naše slavne organizacije. Dobro došli! — Poročena 'sta bila danes v naši 6lovenski cerkvi g. Frank Zupančič in gdč. Stella Vingin. Na mnogo let! — Krščeni so bili zadnjo nedeljo v naši cerkvi: Cecilija Videtič, Franc Slejko, Josip Madronič in Albert Mež-naršič. — Krst. Predzadnjo nedeljo, dne 28. decembra, je bila v naši cerkvi hčerka g. Josipa in ge. Frances Sitar krščena na ime Helena. Krstni boter in botrica sta bila g. Anton Sitar, nedavno iz Breckenridga dospeli in v Californijo namenjeni brat g. Josipa Sitar, ter njegova gospa soproga Pavlina. Krstil je dete Rev. John Kranjec, naš župnik. _ Na smrt; zbolel je g. Gregor Pe-trovčič za pljučnico. Leži doma v svoji hiši na Marble st. Zdravi ga dr. Ivec. Snoči je bil bolnik previden s poslednjimi svetotajstvi. Želimo, da ge bolniku povrne zdravje. letom izgubili pravico do brezplačne vožnje na karah cestnoželezniške druž be Chicago & Joliet, in sicer po novem zakonu o javnih koristnostih aH javno porabnih napravah (public utilities). Doslej so se vozili naši policisti in ognjegasci zastonj v cestnože-lezr "!:ih karah. Odslej bodo morali plačevati voznino. Prizadetih je 36 policistov in 40 ognjegascev. Ognjegasci so se vozili po trikrat na dan jipmov in nazaj zastonj, sedaj bo to stalo vsak dan vsakega 30c. Nova odredba cestnoželezniške družbe pomeni hud udarec za mestno upravo. — "Thi Chicago and Joliet Electric Railway Co." namerava letos zgraditi Štirinadstropno poslopje iz opeke na voglu Clinton in Ottawa cest, ki ima stužitvjčot družbina terminalna postaja z faznimi uradi. Poslopje bo stalo $75,000. — G. Mat. Gerdesich, gostilničar iz Bradley, 111., se je oglasil te dni v tiskarni A. S. _ Borštnarice vseh jolietskih dvorov reda "Woman's Catholic Order S^gals^Sa Bi K Bi m 503 ROŽE m IZ DUHOVNEGA SVETA. tJEj A. T., slovenski delavec. g^iiSiffiBi Bi Bi Bi SSSjUKf (Konec.) Del. of Foresters" so povabljene k skupni instalaciji ali umestitvi novih uradnic, ki se bo vršila v šolski dvorani sv. Janeza Krstnika dne 18. t. m. ob 2. uri popoludne. Te svečanosti se udeleže tudi članice slovenskega dvora sv. Ane. Vseh borštnarie V Jolietu in Lockportu je nad 1000. _ "Divji lovec." Izobraževalno in podporna društvo "Triglav" uprizori lepo narodno igro "Divji lovec" v Ster-novi dvorani dne 15. februarja, to je, tretjo nedeljo prihodnjega mesecu, in sicer dvakrat, popoludne in zvečer. Vstopnice po 75c, 50c in 25c so že na prodaj. Vse priprave so v polnem tiru. — "Deseti brat". V nedeljo, d; i. t. m., bodo v Chicagi predstavi; ah znano narodno igro ' Deseti brat", trf sjcer. v X.arodni Dvorani na voglu JT cia - :r> C '-nter s*. ,;.-;četek ,.redsu bo ob 2. nri popoly.lne. \\stopnjcA, 50c in 3?c\ Igro uprizori Slov Sokol chicaški. — Barvanje tiskarne. V ponedeljek zjutraj so prišli barvarski mojstri na delo v tiskarno Ani. SI., da vse pro-Etore prebarvajo in prenove. Tekom prihodnjega tedna bo delo dokončano, in potem bo naša tiskarna spet vsa lepa kakor pravkar "iz škatllice vzeta". _ List za kaznjence. Kakor smo ie poročali, je začel izhajati v Jolietu nov list, in sicer mesečnik "The Joliet Prison Post". Kakor izjavlja warden E. M. Allen v prvi izdaji novega lista, je ta namenjen v prvi vrsti nesrečnim jetnikom v tukajšnji državni kaznilnici in hoče delovati za moralno ali nravno poboljšavo kaznjencev, tako da se bodo ogibali svojih nekdanjih slabih tovarišev, kadar zapuste kaznilnico, ter si poiskali pošteno delo, ki nudi največjo srečo na svetu. Potemtakem ima novi časopis prav lep namen. — Lansko vreme. Leto 1913. nam ostane dolgo v spominu radi svoje vročine in suše. Temperaturni rekordi sicer niso bili preseženi v nobenem lanskem mesecu, ali vsi meseci razun treh so bili nenormalni v vremenskem oziru. Najvišja toplina je bila 103 stopinje dne 29. julija, in najnižja 6 stopinj pod ničlo dne 2. marca. Zimski meseci so dali štiri dni z najnižjo toploto pod ničlo ter poletni meseci 56 dni z najvišjo toplino nad 90 stopinj in 7 dni nad 100. Zadnji moreči mra/. Predrznost bi bila, ako bi zaupajoč v svojo lastno moč začeli kako sicer majhno podjetje, ker bi zaupali in se zanašali na slabotneža t. j. na samega sebe. ki nič ne premore iz lastne moči. Ce pa se zaupajoč na božjo pomoč, doi btotljivost ih usmiljenje lotimo še tako velikega podjetja in še tako težavnega, po človeških mislih nemogočega in neizpeljivega dela, to pa ni nika-ka predrznost, ker zaup&rtlo in se žane-;mo na Boga, ki je vsemogočen, ka^ te temu ni ničesar nemogoče storiti. Zato se moremo mi katoličani vspešno bojevati proti božjim in našim sovražniki m ie z Božjo pomočjo, da bo naš boj venčan z zmago, moramo le na Boga zaupati, kateri lahko v enem trenutku niči vso moč svojih sovražnikov, proti katerim bi se mi brez Njegove pomoči zastonj borili. Boj brez-vjjrcev proti Bogu, veri in cerkvi je mnogo lažji, ker mu stoje na strani Sfca slabost, strast mi samopaš-• .-.'Ost, j'rajpug6..-tejše pa tjevfcdnost, ka-J'1 ' kor pa boj vernih katoličanov proti božjim in verskim sovražnikom, toda je pa konečna zmaga boju vernih katoličanov zagotovljena, ker jim je na strani Bog, na katerega pomoč zaupajo, kateri lahko brez njih vniči v enem hipu vso moč in delo verskih sovražnikov. Bog, ki je neskončno pravičen in vsemogočen, pač ne bo dopustil, da bi Njegovi sovražniki, ki se proti Njemu borijo in Ga izzivajo, zmagali nad onimi, ki se zaupajoč na Njegovo pomoč zanj borijo, ampak bo podelil, kadar bo pravi čas zato, najslavnejšo in najsijajnejšo zmago katoličanstvu nad brezverstvom. Brezverci delajo brez Boga, delajo in se borijo proti Bogu, mi pa delamo in se borimo z Bogom in za Boga; kjer pa je Bog, tarti je pa zmaga tako gotova, kakor gotovo je Bog. !aS /L O H. ga m denko. ST V samostanu . «ež b.. je praznovali prazni ''tega ki .mm . Mogli bi se seši e.vi, adk,< -i i v svetišču podoba ' rijin.., i ki jih je ona svojim otro on :ik .-nila na tem kraju, so nešu . ' .<•. Komaj je prvikrat iznad .-sokega prestola v svetišč ol cd a po verni množici, i • si je n- ;i- vim pogledom in milim obličjem o; \'6-jila srca vseh. Kadar je sirota, brez očeta in matere, pribežala k njej, jo je Devica s;>re jela v materinsko varstvo: "Ne toži Jaz sem tvoja mati." Objokani vdovi, ki ni mogla preb i-leti izgube svojega moža, je onp zgit ko tolažbo segla do srca: "Ne jokaj, jutri ga vidiš.1 Preganjani in potrti so prihajali iz njenega svetišča z velikim upanjem, ki ga jim je vlila v dušo milostipolna Mati: "Potrpite! Tudi vi se skoraj vrnete iz Egipta." Mladeniču je v težkih dvomili in bojih* usmiljeno svetovala: "Ne veruj svetu, zaupaj mojemu Sinu! je laž, moj Sin pa resnica." Ona je bila res kakor jutranje • iln-ce, ki prijazno pogleda izza goi ;uh slemen in se gorko nasmeje v di ino solza. Ljudstvo je živo čutilo svoj neizmerni dolg pri Brezmadežni in se ji je želelo vsaj nekoliko obdolžiti. Zagrmela je med množico visoka beseda: "Kronajmo njo ii. i:;tr.ega Sina!" Zagrmelo je in glas hvaležnosti se je slišal daleč naokolu in je odmeval v vseh srcih. Odpirala so se srca in per ča in kmalu je bilo dvoje jasnih kron poslanih v samostan Brezmadežne. Dan kronanja je napočil. Pod visokim in ozkim prestolom na rdeči blazini je žarela ena manjša, druga večja krona, in čakala. da ovenča čelo Kralju in Kraljici. Devica ie gledala iznad trona s ponižnim pogledom na krono, kakor bi hocelr reči: "Čemil to? Glej, dekla sem Gospodova! Storila sem, kar sem storiti mogla." A vernim srcem se je zahotelo kronati podobo. V okronanje je bilo treba spretne, oprezne, a tudi pogumne roke. Samostanski bratje so to delo pf erli mlademu mojstru Simonu. Mojster Simon je bil izuče '.bar in je dotlej nadzoroval m •• adil že nekatero stavbo, a kronal - .lega kipa je bilo zanj, c|asiravno s S vna- Mi delajmo kolikor moremo, a upajmo pa le na Božjo pomoč; če tudi je polje, na katerem nam je delati, še tako trdo, neobdelano, obraščeno in zapuščeno, da se nam zdi vspeh dela in truda nemogoč, da nimamo skoraj kar nič upanja na vspeh; toda vedimo, da če je nam nemogoče, je pa mogoče Bogu, ki nam bo po svoji dobrotlji-vosti rad pomagal, ko bo videl, da se le z zaupanjem na Njegovo pomoč lotimo težavnega dela. * Kdor moli: Oče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi Tvoje ime! nje dtlo, Vendarle tiekaj >re važnega in prevelikega. Simon je pomišljal, kal j tavljal. Tisti čas je bil ravno ženin. "Visoko je. Razen lestve nobenega oprijemka. Zdrsne naj mi krona izpod rok. Morda ena? Morda obe? To bi bilo huje, kakor če bi prišel ob vso doto svoje neveste." Mojster je strmel v jasni kroni na baržunasti blazini in se jih ni dotaknil. Neka nevidna moč pa mu je velela: "Simon, stori!" Simon se je vnovič zamislil. Samostanski bratje so menili, da le preudar-ja, kako bo delo započel; on pa je le sodil, da ga ne bi započel. "Če mi noga izpodrsne, izpodleti delo? To bi bilo sramotneje, kakor če bi prišel ob vso stavbinsko veljavo. Morda tudi res pridem ob njo?" A skriven glas je ukazoval in pogled čakajočih bratov je prosil: "Simon, stori!" "Bi storil" — srce mu je ugovarjalo — "a pomisli, ženin si! Ravnokar -si zaročil svoje mlado življenje z drugim mladim življenjem. Ce se ponesrečiš? Dve kroni... dve srci raniš." Skrivnostna moč mu je prigovarjala še odločneje: "Simon, stori vendar! Moji angeli te bodo varovali in pride dan, ko ti jaz vse povrnem." Ta glas je zmagal v duši mladega mojstra. Z desnico je varno prijel kroni, eno v drugi in dvignil se je po k 4vi navzgor do obličja Brezmadežne. Spodaj so trepetala srca, a noge go- pri njem na obisku. Tam zunaj za le-kovimi grmovi je prepeval pastir in bral ravnokar dozorele lešnike sv. Jerneja. Pri pol ure odddaljeni župni , erkvi sv. Janeza Krstnika so pritrka-ali zvonovi ubrano pesem od angelov varihov. Mojstru Simonu je postalo nenadoma slabo. Mož se je zgrozil v duhu in ženo je bridko pretreslo do srca. Smrt je pogledala skoz okno. Simon jo je videl z napol osteklenelimi očmi, a izpregovoriti ni več mogel. Kaj bi bil rad povedal? Moj Bog! Zadnji trenutek, pa sem tako daleč od večne luči, pa je tako daleč do duhovnika." To bi povedal. Ona davna visoka obljuba se je morala izpolniti nad njim, ravno v tem najvažnejšem trenotku se je morala izpolniti. "Simon, ne boj se! Moji angeli te bodo varovali; prišel je dan, ko ti vse povrnem." Žena, sama potrebna tolažbe, se je sklonila ob umirajočem možu in tolažila njegovo dušo s pogledom na božje neizmerno usmiljenje. Simon se je spomnil vseh svojih sanj in dejanj, a srce mu je vzkipelo ob tolažilni misli na božje usmiljenje. "Simon, obžaluješ?" je rahlo vprašal prijazni glas verne žene. Vprašanju je sledil lahen prikimek. Dve veliki solzi sta pritekli skoz zaprte trepalnice. Zadnji bridki solzi. Eno mu je iztisnilo kesanje, drugo mu je izžmela sinrt. Počasi sta polzeli po bledem licu umirajočega. Simon ni mogel več dvigniti roke, da bi si otrl solzi, obrisala ji je skrbna r ka njegove žene. Še eno misel je zamislila Simonova duša, zadnjo misel v umirajočem tele--u; tiha in molčeča misel, a globoka in ljubeča: "Žena! Ti si angel, ki ga mi je poslalo nebo za mojo srečno odhodnjo." In pot k sodbi. "Ne boj se, Simon! Moji angeli te bodo varovali, in pride dan, ko ti vs? povrnem." Tisti dan torej je bila angelska nedelja. Bog, ki je ustvaril njegovo dušo, je vedel za njegovo dobro misel in voljo. Tog je poznal nemo skrb njegovega srca in mu jo je hotel odvzeti. Tam gori v blaženi večnosti. Tam, kjer se dopolni vsaka polovič-nost, zjasni vsa meglenosti, izpolni vse hrepenenje božje stvari: večni mir in večni pokoj. Simon je izdihnil. Obraz njegov je bil miren in pokojen in v slovesno smrtno tišino je razodeval veliko resnico: "Zase si nas JStvaril, o Bog, in naše srce je nemirno, dokler ne počiva v tebi." V sobo so prisijali žarki večerne warje. Vse poslopje in vsa okolica je plavala v lahiienf rožnem sijaju in ti potoki solnčne luči so valovali po tihi dolini. Vrhovi gora so se bleske-tali, kakor bi prodirali od njih živi plameni. Iz neznanih daljav pa je zvenel skrivnosten glas: "Moji angeli te bodo varovali in pride dan, ko ti vse povrnem." CARDINAL V. VANNUTELLI. Prefect of Council of Congregations, Aged Seventy-six Years. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna sntljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore v»i avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Belvidere — January 17th. Kaiser Franz Joseph I.—Jan. 24th. J Martha Washington—Feb. 7th. Za vsa na'daljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: WHELPS BROS. 4 CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnik* f Zjed. državah in Kanadi. Praktičen. Gospa: "Zdravnik mi je priporočil štiritedensko bivanje na jugu; kam pa naj grem?" Gospod: "K drugemu zdravniku!" Skromna. On (v zadregi): "Srček zlati, moram ti sedaj priznati, da imam samo 60 K na teden dohodkov. — Ali bova shajala s tem?" Ona (mirno): "Jaz že — ali od česa boš pa ti živel?!" Pozor, Slovani! Edina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste naš odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4 od sto vredne znamke ali Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite. Iz šole. Učitelj: "Koprivnik, imenuj mi nekatere živali, ki imajo roge!" Šolar: "Roge imajo: krave, koze, ovce in — in —" Učitelj: "No, kdo še?" Šolar: "Vrag, gospod učitelj." V šoli. Profesor: "Sova je tica, ki samo ponoči na dan prihaja." Trden dokaz. Zagovornik: "Ali vam je tat vse pokradel?" Priča: "Ne vsega; nekaj srebrnine se.- še našel!" vagovornik (porotnikom): "To kaže adostno, da moj varovanec ni tatvine izvršil, kajti on vselej vse pobe- T» ! '— . _ . \ v-—-^—t--i— Frank Juričič 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKI! Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, ir. na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh t celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sen jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vanr toplo priporočam. Obrnite se narsv nost do mene. . Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. I Previdnost. A.: "Zakaj gre trgovec Peteržiljček vun iz sobe, kadar si nažiga pipo?" B.: "Veš, njegova soproga je silno Suha, zato se boji, da se ne bi užgala, če bi prišel z žveplenko blizu nje." Znamenje boljšanja. Učitelj vpraša deklico v šoli, kako je njenemu bolnemu bratcu. "O, mu gre že bolje. Danes zjutraj je bil že zopet tepen." brezverski in s pomladni je bil dne 28. marca in prvi J brezbožni tisk, ta prosi Boga, naj bi I ro jesenski dne 21. oktobra, tako da je , Njegovo ime posvečevalo in se Nje- \ imelo rastlinstvo lepih dni 207. Precej mrzel teden se je pričel z dnem 7. jun., tako da je bila lahka slana dne 8. in 9. Druga polovica oktobra Je bila nenavadno mrzla. Dvajset dni začenši z dnem 17. novembra je bilo povprečno 20 stopinj nad normalno toplino, tako da je regrat (dandelion) razcvital iii španski bezeg (lillac) poganjal popke, dočim so travniki zeleneli kakor spomladi. Poročali bi še lahkp o lanskem snegu, dežju Jenko. t- Rimsko mestno obzidje v Ljub-JUl,i (na Mirjul je po sodbi strokriv- "J;tkov ena najdragocenejših rimskih Starin v Avstriji. Da se ta častitljivi *?0,»enik davnih časov ohrani in spra-' do primerne veljave potom ureditve j^Kove bližnje okolice, — sta se de-c arheolog priv. docent dr. Walter och—• • • šo| na »iu S mid in ravnatelj državne obrtne , v vladni svetnik Ivan Subic obrnila 1® 'lemiki viteški red, mestno občino J^jansko in c. kr. osrednjo komisijo I* Negovanje starin s primernimi pred da bi imela Ljubljana ohranjen t(u'"iten starodavni spomenik, na ka-„ 'e«a bi bila po pravici lajiko ponos-„ ' s,'j izhaja ta zid še iz srede dru-' desetletja po Kristusu. 7- južne železnice. Prestavljen je V j % Viktor Devetak iz Tridenta n)j,,°Satec, — Vpokojen je Jožef Go e„,Si:k, nadrevident v Ljubljani; ob 'Ml, . ... se mu podeli naslov inšpektorja. — Smrtna kosa. 'V Zagorju na Krasu je umrl Matija Fatur, v starosti 79 let. Bil je župan v Zagorju 33 let. —V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla mati ondotnega č. g. župnika Fr. Ver-hovška, Ana Verhovšek. — V Kranju je umrl trgovec in hišni posestnik g. Ferdinand Hlebš. — V Kamniku je umrl lekarnar in posestnik g. Josip Močnik, star 68 let. — V Ljubljani je umrla sprevodnikova soproga ga. Jo-■sipina Hudnik, stara 47 let,—V Mengšu je umrla gdč. Frančiška Stare v 76. letu starosti. — V Križu pri Tržiču je umrl Valentin^Zabukovec, oče župnikov. — V deželni bolnišnici je umrla Marija pl. Gering, 50 let stara, šivilja, ki jo je dne 12. dec. podrl tramvaj na tla in jo smrtno poškodoval. — Župnik umrl. V Kranju je umrl dne 15. dec. č. g. Matej Markič, vpo-kojeni župnik tržaške škofije. Rojen je bil dne 19. sep t.1843 v Goričah, v mašnika posvečen dne 4. avg. 1870. Pokopan je bil v Kranju. — K nesreči v Vremskem Britofu se še poroča z dnem 19. dec.: Kakor sem brzojavno sporočil, so dobili 17. dec. ob 5. uri 10 mili. dva ponesrečenca živa. Enega so dobili kake pol ure kasneje mrtvega. S tem je rešilna akcija končana, ker ostalih devet je brez vsakega dvoma mrtvih, ker so zaliti v vodi. Ti trije so delali v "Aufbruchu" in je bil mrtvi Žužek na poti iz rova, zato ga je tudi zalotila voda. Za rešitev si je največ zaslug pridobil ključavničar Zeršen od železnice iz Divače. Ta se je podal v vodo in je popolnoma pod vodo bredel brez oprave potapljačev do domače sesalke in jo odprl. Sesalka leži pod navpičnim rovom in je velika. Zato je bila potem hitro voda toliko izčrpana, da so mogli bresti do ponesrečencev. — Zanimivo je, da ista vzdržala Rumuna čez osem dni v rovu brez hrane. Eden je pojedel svoj klobuk popolnoma, drugi deloma. Danes ob 10. uri je bil pogreb mladeniča Žužka na Škofljem. Poleg velike množice udeležilo se je pogreba tudi uradništvo rudokopa in zastopstvo postonjskega glavarstva. Vodo iz rovov še vedno črpajo, ker leže drugi ponesrečenci še globoko v takoimenovanem "Gesenke". ' Najzad-nji se še 80 metrov pod vodo in jih vsaj štirinajst dni ne bodo dobili še vseh. — Ponesrečil se je dne 13. dec. v tovarni na Sitvi na Gorenjskem 21 letni tov. delavec Anton Koželj, rojen v hudem sunku si je ob železnem vozičku tako udri prsni koš, da je čez 6 ur v tovarn, bolnišnici na Javorniku umrl. —Mlada tatinska družba. Kakor vsako leto, se je tudi letos ustanovila v Novem mestu družba, obstoječa iz štirih fantalinov, in to: 16 letni Jakob Rataj, 171etni Anton Turk, 161etni Ferdinand Kovačič in 161etni Franc Kupljenik, vsi iz okolice Novega mesta. Ta družba je dalje časa postopala po mestu in se tuintam vdinjala kot . težaki. Tako so delali kak mesec dni. j Sestanke so imeli na Seidlnovem podu 1 na cesti v Ločno. Tu so tudi preno-| čevali. Mesec december pa je postai bolj hladen, in ker je ta pod precej ne-I dostaten in na večih krajih odprt, zbrali -so si poslopje oštirja Ferliča. Ker i ima pa ta na njivi repo in redkev, pre-hranjali so se na njegov račun. Na semanji dan, to je 2. decembra, podala sta se vodja Rataj in Turk po eni strani, Kovačič m > Kupljenik pa po drugi strani trga in plenili — kradli— so iz stojnic, kar jim je prišlo pod roko. Tako so pokradli krošnjarjem raznovrstnega blaga in s tem plenom so odšli na Ferličev skedenj nasproti novemu pokopališču. Plen so si lepo razdelili. Ko so pa opazili, da ni delavcev na prostoru pokopališča, zahotelo se jim je tudi, da se na vozovih za prevažanje prsti nekoliko poigrajo. Tako so iste zapodili po železnem tiru , in zlomili oziroma štrli os enega voza; odnesli so tudi sekiru. 3. dec. sta se podala Rataj in Kupljenik s to sekiro in neko žago drva cepit. Turk in Ko-| vačič pa sta ostala doma v slami na skednju. 4. dec. so se potepali po me-!«t« in pokradli v več prodajalnah, kar jim je prišlo pod roke. Pri trgovcu Oblaku "pušelj" bičeV, pri Petriču 3 pare rokavic in pri Munut zabojček sladčie. Pred Miklav.žem 5., dec. pa so posetili Kandijo in so si takoj pri prvem Veselovem izložbenem oknu podnevi ogledali ključavnico in jo zvečer s ponarejenim ključem odprli; vzeli so 3 pare čevljev, katere so si potem pod železnim mostom primerjali in obuli. Tako so bili dobro obuti Rataj, Turk in Kovačič. Bolj neokretnemu Kupljeniku pa je Rataj dal svoje velike škornje. Ta pa z istimi ni mogel hoditi iti zato mu je Turk dal ukradeni par čevljev. Odkorali so in odprli potem drugo izložbo lectarja Murna v Kandiji, kjer so pobrali stare sladčice. Ko so imeli vsega tega dovolj, podali so se v svoj brlog. Kup-ljcn.ka je začela vest peči in zato je ukradene čevlje zakopal pod neki kozolec v slamo, kar je videl Turk. Drugi dan, 6. dec., jih je Turk vzel in izginil. Trojica pa je odšla v mraku zopet na plen in je takoj v začetku mesta pri trgovcu Murnu poskusila svojo srečo. Rataj se je priplazil tiho v trgovino in izmaknil zavojček "Napolitaneric", Kupljenik in Kovačič sta pa stala na straži. Ko je Rataj s sladčicami sko- čil iz trgovine, ga je opazil gospodar in njegov deček in sta ga na trgu pokazala stražniku. Še isto noč je bila trojica prijeta in odpeljana na okrožno sodišče. Turk pa je izginil in se 'skriva očesu postave. Omenjena trojica priznava tatvine in naglasa, da jih je vodil v prvi vrsti predkaznovani Turk, kateri je povdarjal: "Jaz in Rataj se razumeva; vidva samo nosita." — Mezdno gibanje v tiskarnah. Maribor, 22. dec.: Pričelo se je občutiti mezdno gibanje tudi pri nas na Štajerskem. "Straža" izide danes najbrže zadnjič. Enaka usoda bo zadela tudi druge liste, ki se tiskajo v Mariboru: "Skn 'enski Gospodar", "Naš Dom", "Glasnik". V tiskarni "Marburger-Zeitung", kjer tudi poteče odpoved v soboto, je baje že v soboto bila pasivna resistenca. Razun dunajskih in socialdemokraških listov jih je malo, ki bi izhajali redno. Mnogi sploh ne izhajajo, drugi v zelo skrčeni obliki. Med principali in stavci se vrše še neprestano pogajanja, toda rezultata še ni nobenega. Posledice teh razmer se bodo zato od dne do dne bolj poznale. — Nesreča na železnici. Na celjskem kolodvoru je ponesrečil 501etni vozni mojster drž. žteleznice Anton Drugovič. Ko je izstopil iz pisarne na tir, ga je pograbila lokomotiva za premikanje in vrgla pod se. Odtrgalo mu je obe nogi in najbrže je dobil tudi notranje poškodbe. Odnesli so ga nezavestnega v bolnico, kjer je umrl. — Kmete osleparil. V okolici Laškega trga se je že dalj časa potikal neki možki, ki se je oglašal pri kmet-skih posestnikih kot davčni uradnik in 'zterieval od njih davke po 20 do 30 K. Izdajal je ponarejene davčne pobotnice. Ljudje so prišli sleparstvu na sled šele potem, ko so dobili davčne opomine in so se na davkariji izkazali z dobljenimi pobotnicami. V družinah, o katerih je zvedel, da imajo kakega sorodnika v mariborski kaznilnici, je nastopal kot kazriilniški u-radnik in sprejemal zneske, ki naj bi služili za izboljšanje hrane in druge poboljške dotičnim kaznjencem. O-blast je navihanega sleparja pridno iskala in ga 12. dec. tudi zasačila v o-sebi že mnogokrat kaznovanega slikarskega pomočnika Alojzija Pollacka. — Smrtna kosa. V Ljutomeru so dne 16. dec. pokopali občinskega redarja g. Andreja Luknarja, očeta ptujske učiteljice gdč. Marije Luknar. — Na Dunaju je umrl 551etni hotelir Ivan Terschek, bivši restavratev v mariborski kazini in hotelir v Celju. — Obesil se je v Gameljčah v Slov. gor. bivši posestnik Franc Kapelj. Star je bil šele 28 let in zapušča ženo in dva majhna otroka. Vzrok samoumo-ra ni znan. — Škofj avas. (Konji so se mu spla-šili.) Dne 18. dec. zjutraj ob 8. uri sta se na državni cesti splašila konja hotelirja Justina na Dobrni ter sta se spustila v divji beg v smeri iz Škofjc-vasi proti Šmarjeti. Francu Vrečerju, ki je sedel v vozu, se je še pravočasno posrečilo, skočiti iz voza; kočijaš si je pa prizadeval spraviti splašena konja pred gostilno g. Blaža, a je pri tem zadel v brzojavni drog. Voz se je prevrgel in kočijažu je zlomilo desno nogo. Zdravnik dr. Brežnik iz Vojni-ka mu je nogo obvezal, — nakar so ga spravili v celjsko bolnišnico. — Visoka starost. 4. dec. je umrla v Širjah pri Zidanem mostu ga. Helena Tabor vd. Jeran, rojena 18. aprila 1812 v Rimskih Toplicah. Bila je do svoje smrti izredno duševno in telesno čila kljub visoki starosti 101 leta. — Kaznjiva neprevidnost. Dne 21. decembra opoldne pri obedu je 161etni Jože Kral, sin hišnega posestnika in usnjarja v Ormožu, s Kobert-pištolo obstrelil 141etnega součenca Karola Knielyja iz Lučan v glavo in ga smrtno nevarno ranil. Igral se je z nevarnim orožjem in je brezmiselno vprašal Knielyja, če se upa sprožiti proti njemu. V tem hipu je že poknilo in Kili ely se je zvrnil iz stolice. nje živine v Wolfsbergu 500 kron, o-sem posestnikov vkup 5000 K, kmetijska okrajna zveza v Velikovcu (nemška) 500 kron, tako da je denarja že 133,500 K na razpolago. Za Slovence nov problem. Pred leti se je ustanovila "Zadruga za vnovčevanje živine", a ni prišla do dela, ker se na-de, na katerih podlagi se je društvo bilo ustanovilo, niso izpolnile. "Vieh-verwertungsgenossenschaft" so ustanovili tudi celovški Nemci, ali menda ne s posebnim uspehom. Zdaj se prične delo v velikih potezah in z izdatnimi sredstvi. Le to društvo pride posebno letos kakor zaželjeno, ko se živina tako težko prodaja. Ali Slovence nekoliko plaši, ker bo množilo nemško oblast. i PRIMORSKO. Telefon Canal 3207. Sloveukam in Hrvaticam se priporoča Slovenska Babica Marija S'ia 1610 LOOMIS ST. CHICAGO, ILL. — Trst, 11. decembra. Uslužbenci v tukajšnjih tiskarnah so pričeli s pasivno rezistenco. -—• "Edinost" je zaradi tarifnega gibanja tiskarjev sploh prenehala začasno izhajati. — Nova slovenska šola v tržaški okdiici. 18. dec. se je kolavdirala nova slovenska šola v Padriču, ki bo služila tudi otrokom iz Gropade. Sezidal jo je magistrat in stane 53,000 K. — Poštna tatvina v Trstu. Iz Trsta, 20. dec.: Glede velike poštne tatvine, so prišli sedaj na sledeče sledove: pri hišni preiskavi ljubice areto-vanega poštnega nadoficiala, Franceta Bieckerja so našli pod tepihom 700 K v papirnatih bankovcih. V papirnati t trgovini njene sestre so našli hranil- . no knjižico z vlogo 12,000 K, dasi j-e ' sestra zatrjevala, da je prodajalna zadolžena. Poštnega slugo Virina so pa izpustili na prosto. I — Razsodba v puljski zadevi. Porotno sodišče je dne 13. dec. sodilo mestne puljske uradnike, ki so kradli občinski denar. Obsojen je bil samo blagajnik Galante na 2 leti zapora. O-stali so bili oproščeni. Kakor znano, so poneverili nad 1 milijon kron občinskega denarja, a se ni moglo natančno ugotoviti, koliko so posamezni po-basali. Dva glavna krivca sta pa zbežala v Italijo. Mestno upravo v Pulju so glede na odškodnino zavrnili na ci- j vilno pravno pot. Stroški kazen-skega postopanja so stali državo 50,000 K. Državni pravdnik se ni pritožil. — Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgovec g. Ivan Lindtner. — Istotam je umrl g. Vekoslav Furlan, predstojnik računskega ciddelka višje deželne sodnije. — Med predstavo "Tristan in Isoldj-^v.gledališču Verdi dne 17. dec. je nigio umrl dr. Andrej Turk, 71 let star, zelo znan zdravnik. — Smrtna nesreča. V škedenjskih plavžih pri Trstu je 34 letni delavec Jurij Kranjec prišel med dva vagona in bil popolnoma zmečkan. — Samournor. V Gorici se je iz še neznanega vzroka ustrelil 231etni vojak 8. topničarskega polka Ivan Zago-rišek iz Sv. Ivana v celjskem okraju. Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I REVMATIZMlf HROMOSTI BOLESTI » KOLKU bolestih i Členkih NEVRALGIJl PROT1NU tu finjta a vciijH bateg » bxstm nu. SLABOSTIH » ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNH MRAZENJU r ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠiC BOLESTIH t LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH t KRIŽU HUDEM KA&JU PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, ali pa piSite za svet. Urad zraven sloventke cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W 1014, ali Cbicaeo telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L. i Oscar J. Stephen i Sobe 201 tu 202 B&.-ber B dg JOLIET. ILLINOIS. JAVIM >OTA H L HRVATSKO. — Celovec, 19. dec.: Koroški deželni zbor se skliče dne 8. januarja 1914, ako bo dotlej rešen mali finančni načrt, — Umrla je v Št. Rupertu pri Celovcu 331etna hišna posestnica Roza Katnig roj. Sablatiiig. — Gospodarska vest. Pred kratkim se je v Celovcu od strani nemškp-na-rodovcev sklenilo ustanoviti društvo "Kaerntnerische Viehverwertuugsge -sellschaft". Ne po zadružni poti, marveč po trgovskem društvu se namerava z državnimi sredstvi delati v povzdigovanje živinoreje in utrditev nem škonarodne oblasti v deželi. Kakor znano, so se taka društva ustanovila tudi že po drugih kronovinah. Delnica tega društva znaša 500 K, in kdor ima pet delnic, ima šele glas na ob-čneVn zboru. Deželni kulturni svet je prevzel 60 delnic in ima 12 glasov, toliko jih je podpisala tudi občina Celovec in deželna zadružna zveza "Viehverkehrsstelle Moellbruecke" je podpisala 5000 K, mesarska zadruga v Celovcu 2500 K, zadruga za prodaja- — Mati in sin umorila očeta. Blizu Šida na Hrvatskem je v železnični stražnici št. 48 živela družina železničarja Jožefa Božu, oče Božo, mati Lidija in sin Jožef. Vedno -so se medse-boj prepirali. Končno sta se mati in sin odločila, da očeta umorita. Napadla sta ga s sekiro, ubila, nato pa kakih 300 m daleč vlekla na progo, da je vlak truplo povozil. Nekaj časa se je zato mislilo, da gre za samournor, no, zdaj so orožniki vsled govoričenja ljudstva hišo preiskali in našli v njej več krvavih predmetov. Lidija in sin Jožef sta končno svoj čin tudi priznala z motivacijo, da sta se hotela moža, oziroma očeta znebiti. — Obsodba velegoljufov na Reki. Dne 11. dec. se je izrekla obsodba proti bivšemu magistratnemu vojaškemu referentu Jožefu Blasevichu in Niko-linu Katnič, ki sta. kakor smo včeraj obširneje poročali, pod pretvezo, da bosta sinove oprostila od vojne službe, veliko primorskih očet in mater ogoljufala za skupno okoli 20,000 K. Blasevich je bil obsojen na štiri leta težke ječe, globo 300 K, izgubo službe, izgubo državljanske časti zd šest let in povzročilo izvabljenih vsot, Xikolina Katnič pa na tri leta ječe, globo 1500 K in pet let izgube državljanske ča-iti. — Kazen za krivo prisego. V nekem zemljiškem sporu je na sodišču v Ze-mVtnu kmet Svetozar Vidakovič po soseda Ljube Velikiča in na ta način pravdo dobil. Kasneje se je pa dognalo, da je Vidakovič po krivem prisegel, vsled česar ga je tožilo državno pravdništvo in je bil Vidakovič obsojen na tri leta težke ječe. jsj Kupuje in prodaja zemljišča Hi S v mestu in na deželi, ifl Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi p0-Ifi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. SOUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOUSE John Fuglna, lastnik 9510 Ewing Ave. So. Chicago, 111. Prodajem najbolJSe domače in Imporiira-m vino in žganje na debelo i drobno. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander naraS/# r\chi. Phone 376. i/ N. W. «7. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. J. P. KING^ Obateleton Lesnj ***** »»trgovec. Clinton in Deaplaines Sti. Joliet kf; Govori nemško in angleško, je KKffiK^S^ifi^HKSi^aiSSfiKtfi!® N. W. Phone 809. itUHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. Ta zna. Jozelj: "Ali znaš tudi poskočiti?" Mihel: "Pa še kako! Ce se mi kaj posebnega primeri, poskočim tako visoko, da se v zraku kar dolgočasim!" Odrešenik. K župniku, ki ravno pridigo piše, pride Sirkova Mina, že postarno dekle. "No, kaj pa bi rada," vpraša župnik. "K izpraševanju sem prišla; mojim se." — Župnik piše naprej, pa se spomni izpraševanja ter vpraša: "No, Mina, kdo te je pa odrešil?" — Mina: "Drobižev Jozelj!" domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. # Conkord, rudeče vino, £*f\ galona............ OUC Deleware belo vino, galona.......... $1- # Catawba rumeno vino, QA-galona............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. 4-30VeliM Sloi STRANI OBSEGA Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, 'LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA IML1JON 300 TISOČ KRON. Vložen denar ohrenl nje po 4\ % brez vsakega odhitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-ROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • itm »vojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA ZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAW-zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE * kak* drugo manj nrM Iparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki dobimo Y«i tur SVOJ NASLOV NAM PlilTK RAZLOČNO IN NATANČNO I » AMFRIKANSKI SLOVENEC. 9. JANUARJA 1914. M Amerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DMA. Inkorp. L 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa te ne oziramo. Rokopisi te ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI-RDAR. 11. jsfrl. .Vedelja Higin pap.; Pavi. 12. Pondeljek Arkadij, itrnest. * 13. " Torek Veronika; Leone. 14. " Sreda Felix. 15. " Četrtek Ime Jezusovo. 16. " Petek Marcel, Honorat. 17. " Sobota Antonija. CERKVENI GOVOR ZA I. NEDELJO PO SV. TREH KRALJIH. Mladost ne sme biti norost. Vvod. Sveti dan smo gledali Jezusa kot majhno dete v jaslicah; novega leta dan in sv. treh Kraljev dan tudi še kot majhno dete v Marijinem na- premoženje, vse bogastvo celega sve-ročji; danes pa vidimo ga že kot fant zlato dobo moramo v to obračati, v kar nam ga je Bog dal, in to delati, kar nam Bog — Stvarnik zapoveduje. Njegova volja je, "da služimo Bogu v svetosti in pravici vse svoje dni"; in po prestani službi hoče nam podeliti zasluženo plačilo, "kakor je sleherni storil dobro ali hudo." (2. Kor. 5, 10 ) Ni nam pa Bog naznanil, koliko dni nam je odločil, da tukaj na zemlji delamo za svoje zveličanje; nikomur ni znano, kdaj bode poklican na odgovor; nekaterim je za to edino potrebno delo odločeno veliko let, drugim le malo časa, prav veliko jih umrje v mladosti. Ako je tedaj tebi mladenič, dekle, ki hočeš v mladosti noreti. Stvarnik odločil samo mlada leta, kdaj hočeš Bogu služiti in dušo rešiti, ako si zapravil mladost, ki je bila po tem takem tvoje celo življenje! 2. "Mladost ne sme biti norost" nadalje zavoljo tega, ker po delu v mladosti se bo ravnalo delo tudi v poznejših letih. Ni sicer v vsakem slučaji in pri vsakem človeku to vodilo zanesljivo, pač pa v zelo, zelo mnogoterih. Mladosti je čas setve, in kakor-šno seme vseje človek v svoje mladostno srce, tak sad potem skoraj navadno v poznejem življenji donaša njegovo srce; v mladosti položi človek temelj prihodnjemu svojemu življenju. "Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi," pravi sv. Duh. (Preg. 22, 6.) Res je sicer, da zamore človek zapustiti pot norčije in hudobije svojih mladih let in se poboljšati ter zveličati, kakor sv. Avguštin, sv. Pelagija, sv. Marjeta Kortonska i. dr., toda kako težavna v vsakem obziru je ta pot, in oh! kako malo je njih, ki jo najdejo! Ali, ko so nastopili, opešajo na nji ter jo zapuste v svojo nesrečo in le pre-rado se uresniči kar govori sv. Duh, "da mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi!" Le počasi se človekovo srce utrjuje naj si bo že v dobrem ali v slabem, in tudi v čedno-stnem življenji velja pregovor: "Rana ura, zlata ura". Ah! v koliko nevarnost se podaja tisti, ki v mladih letih le samemu sebi živi, le svoji poželjivo-sti služi, ker po takem lahkomišljenem ravnanji pride v največo nevarnost, da v poznejših letih svoje hudobne poti ali spoznal ne bo, ali je pa ne bo hotel ali celo ne mogel zapustiti! "Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi." In kdaj naj bi si potem izdelal svatovsko oblačilo za nebeško ženitnino, ako v mladosti ne, potlej pa tudi ne? Zatorej zakličem: Prelepa mladost! v svoji zgodnji uri blaži si svoje srce z lepimi čednostmi, da bo ! potem blago ostalo od jutra do večera 1 tvojega življenja! j . 4, "Mladost potem ne sme biti no-ffoist 1" — ker čas enkrat zgubljen D-stane vekomaj zgubljen. Ozri se le za trenutek nazaj v svoje življenje! Pregleduj svoja pretekla leta! Koliko trenutkov, dni, mesecev, let si že preživel od dne svojega rojstva do danes! Kaj praviš, ali bi za-mogel le en trenutek, dan... nazaj priklicati? Prosi, zdihuj, kliči, kakor hočeš in kolikor hočeš, in ne enega trenutka ne boš priklical in privabil nazaj! Kaj še-le celega leta ali celega življenja! Pač ti je mogoče obžalovati, objokovati zgubljeni čas; toda tudi največa žalost ti v grehu zgubljenega nazaj ne bo dala. Ponudi vse svoje mladenič, krščanska dekle, ki hočeš v mladostnih letih noreti in divjati, v tej podobi tužno podrtijo svojega srca! Kaj hočeš s takim po divjih stra-stih razdjanim srcem potlej?... Mislite si krasno poslopje, n. pr. lepo cerkev, ki pogori. Ravnokar tolika lepota od zunaj in znotraj, — zdaj pa le še osmojene stene nakviško štrle, tako poškodovane, da se utegnejo tudi kmali zgruditi; kup peska, pepela... Vidite, kaj stori ognja moč, ako začne divjati! Tako podrtijo pusti za seboj ogenj divje strasti. Mislite si pod visoko goro lep vrt, poln prelepega cvetja, zelene travnike in dobro obdelano polje, ki obeta najboljšo žetev. Po sredi se mirno pretaka potok, ki lepša in pospešuje rast. Kar prihrumi nevihta, — oblak se utrga — vode z gorovja prišume v divjem teku: v kratkem času je vse pod vodo, s kamenjem, peskom, blatom pokrito... Tako dela nevihte divja moč. Konec. Ti so čveteri imenitni razlogi, ki nas priganjajo, naj lepo obračamo mladosti zlati čas in po Jezusovem zgledu postajamo vedno boljši in modrejši. In tudi nad nami se bo dopolnilo, da bomo prijetni Bogu in ljudem; Bogu, ker nam bo dajal že tu obilnih milosti in po smrti dodelil nebesa; ljudem pa, ker poštenega človeka, ki je mladosti leta lepo preživel in še vedno koprni po boljšem, povsod čislajo, v kateremkoli stanu je: naj bo gospod ali hlapec, dekla ali gospodinja. Tisto zavrženo ljudstvo med nami, ki z beračenjem ali celo s tatvino nadleguje, ječe napolnuje... glejte, to so večinoma tisti junaki, ki so živeli-po pravilu: "Mladost je.norost". ka sposobnega za dolgo pot iz Naza-reta v Jeruzalem. — V živem izgledu nam tu kaže mladi Jezus, kako naj se človek že v mladosti vede, ako hoče, da bo kdaj pri Bogu in pri ljudeh kaj ta, ponudi v dar vse svoje grehe in dobra dela, toda — vse zastonj! Čas, ki si ga zapravil, ostane zapravljen za vselej! Stopi tje k postelji umirajočega! Prašaj ga. kakšne želje ima zdaj za- veljal. O da bi ga naša mladina ho- stran svojih mladih let: koliko reci ti tela posnemati in bi se že zgodaj pri- j bc naštel, o katerih želi, da bi jih ni-vadila, v: tem biti, kar je njenega Oče-1 kdar ne bil imel, nikdar ne užival, m-tj. Pa kako živi današnja mladina? kdar ne poznal! Poslušaj, kako milo ne sicer vsa, ampak skoraj večina nje? zdihuje: "Pregreh moje mladosti se Mar po Jetusoveni zgledu? Ah! bodi nikar ne spominjaj, O Gospod T (P's. Bogu potoženo, da se marsikateri mla-j 24, 7 ) Kaj bi hotel dati, da bi zdaj denič ali marsikatera deklica ravno v j ne gledal zgubljenih v lahkomišlje-mladostnih letih obrača proč od Boga ; nosti in v grehih zapravljenih let svo-in živi prav natančno po pregovoru: je mladosti! O da bi jih otopel »daj "Mladost je norost!" — in si vest to-' izbrisati iz bukev svojega življenja! laži s puhlim izgovorom: "Ako ne bom O da bi bil jaz preživel mladost v modrosti in ne v norosti, kako sladko bi tovalčev je postal škof ali papež, ka- gar in zagrizen sovražnik katoliške kor dandanes krojač postane predsed- cerkve prizna, da so bili reformatorji nik ljudovlade. Cerkev je bila v bi- veliki malopridneži, stvu demokratična." (Froude's short' In kaj so storili ti malopridneži? Studies on Great Subjects. Vol. I. p. Protestant Cobbett izpričava z neiz-33.) I podbitnimi uradnimi dokumenti, da je Protestant Dr. Maitland piše: "V j "angleška reformacija varala in poni-najteninejši dobi je bila krščanska cer- žala angleško ljudstvo; poželjivost, ča-kev studenec in izvir omike, delivka ' stihlepnost in plenoželjnost so pro-udobnosti in varstva, in boriteljica za vzročile reformacijo, klanje, glad in 'človeške pravice." (Essays on the preganjanje so jo ljudstvu vsilile; po-Dark Ages, p. 393.) kvarjenost, uboštvo in sužnost so bile Protestant Voigt opisuje mnoge bo- pa posledice protestantizma." je v obrambo civilne in verske svobo- | Oglejmo si za danes irsko deželo, de, katere je bojevala prav tista rim- j Kako je bilo v Irski pred reformacijo? ska cerkev, katerp nevedneži smatrajo Protestantski škof Wordsworth (Oc v mladosti vžival sveta in njegove sladkosti, kdaj pa bom?" — kakor da bi mladost imela nekako pravico do norosti, Temu nasproti vam hočem pokazati: -da mladost ne sme biti norost! — Izpeljava. Mišljenje in vedenje one vrtoglave mladine, ki se ravna po pre- mi bilo zdaj pri srcu! Kako lahko bi mi bilo zdaj ločenje! Kako zaupljivo bi nastopil pot proti Bogu v nebeški dom! Toda, kar je zamujeno je zamujeno! _ Zatorej mladeniči deklica! "V dnevih svoje mladosti spominjaj se Stvarni!-:'.-.preden pride čas bridkosti in se govoru: "Mladost je norost" nam krat- j ^ ^ ^^ boš moral reči: Ne dopadajo mi!" (Pridig. 12, 1.) — in zdaj, ko ti je zlati čas dela in zaslu-.....napolnuj svo- ,ko pa dobro opiše sv. pismo, pnpo vedovaje, kako drug dru-/ega motijo in izvabljajo na spolsko pot hudobije: "Naš čas je kakor memogredoča senca. (Modr. 2, 6—9.) — Tako strastno razveseljevanje je podpirano od več strani: podpira ga lahkomišljenost in živost vročekrvne mladosti, podpira ga moč hudobnih zgledov iti pohujšanja; vnemarnost odgojiteljev, staršev, uče žeuja še v tvojih rokah, jo svetilnico z oljem zasluženja, na-pravljaj si z dobrimi deli obleko svatovsko za nebeško ženitnino! 4. "Mladost slednjič ne sme biti norost", ker taka norost ima tako žalostne nasledke, da se pri najboljši vo- pomisli? SOCIJALISTI, VAŠI VODITELJČKI SO NESRAMNI LAŽNJIVCI. Katoliška cerkev je mati omike, znanstva, svobode, ljudskih pravic, da, vsega napredka. Za vse to je bojevala katoliška cerkev hude boje z vladarji in mogočneži — tako trdijo celo katoliški cerkvi neprijazni, brezverni in protestantski pisatelji. Naši slovenski brezverčki pa bi radi to ne le utajili, temveč lažnjivo predstavljajo v svojih govorih in časnikih katoliško cerkev za sovražnico omike, znanstva, svobode in gmotnega napredka; proglašajo jo za zaveznico in braniteljico krivičnih vladarjev in tlačiteljev delavstva in za neprijateljico ljudstva, ki je teptala pravice delavstva. Seveda ne morejo tega nikdar dokazati; in ker jih mi odločno zavračamo in za lažnjivce in sleparje razkrivamo, javkajo, da napadamo brez prestanka delavstvo. Delavstvo!? Nikdar! Mi pobijamo samo laži in slw»> rije, s katerimi ktipčujejo Konda, tfiik Skubic, Škof, Šavs, Lump & C6. nikdar pa ne delavstva. Res je, da imenovani chicaški bandi pravimo: laž-njivci, sleparji; če ni to prav, kako pa naj jih zovemo? Kdor laže, je vendar lažnjivec; kdor goljufa, je goljuf; onega, kr kcade, zovete tatu; onega, ki kuje, zovete kovača; onega, ki teše, imenujete tesarja — ali ne? Torej Konda, ki laže, je vendar laž-ljivče; Zavrtnik, ki slepari, je vendar slepar. Pa vam pricaplja kak hinavec in začne tarnati v Svobodi ali v Pro-let. in pozivlje na pomoč delavstvo: Oh defavci, poglejte kako grd je Am. SI., Kondatu, ki laže, pravi Iažnjivec; Zavrtniku, ki slepari, pa slepar; one, ki kradejo, imenuje pa tatove. Delavci, ali ni to grozno; ali ne čutite, da Am. SI. napada zavedno delavstvo? A pošteno delavstvo vidi, da mi uhljamo in lasamo samo lažnjivo, sleparsko, pretkano hinavsko chicaško bando, poštene delavce, pa naj bodo socijalisti ali brezverci, pa pustimo v miru; chicaško bando pa napadamo samo radi njenih debelih laži in hinavskih sleparij. Neprenehoma ti tički vpijejo: Svobodo, svobodo! A svobodo uživajo le socijalistični voditeljčki, njih pod-repniki so pa sužnji. Če si socijalist in ustanoviš lfct brez dovoljenja vodi-teljčkov, takoj pride na te inkvizicija in ekskomunikacija voditeljčkov — če lepo ponižno pred nje ne poklekneš. Hinavci, ali je to socijalistična svoboda, svoboda misliti, govoriti, tiskati?! In taki zviti zatorniki in teptavci delavske svobode si upajo nesramno lagati, da je katoliška cerkev teptala svobodo in pravice delavcev!! Voditeljčki, le poglejte svoje izrab Ijene prste in izprevideli boste, da ste vi izkoriščevalci delavcev; vi ste oni ki samo jemljete, a ničesar ne daste; vi ste oni, ki z grožnjami teptate pra vice drugih tako, kakor je nekdaj pro-testantizem zatiral svobodo, katero jc priborila delavcem cerkev. Ne, pravijo protestant je, brez katoliške cer kve bi v srednjem veku ne bilo svobode. »likov, oskrbnikov itd., ki mladino pre- j lji ne dajo več popraviti »nalo napeljujejo k dobremu, bodi si s ' te, kaj se pravi "noreti . kaj je norec, svarilno besedo, ali z lastnim zgledom, ! posebno če divja! Ako dobi orožje, češ- "Saj se mu potem ne bode več j napade, rani, umori, kogar more dose-ljubilo ko se bo postaral, ko bo — od- j či; kri teče. nesreča se ne da popraviti, norel " O mladina, kako bi te danes Oh mladenič, deklica, ki hoces noreti rad prepričal, da "mladost ne sme biti v mladih letih, to je podoba tvojega nikdar norost", - in sicer dejanja; prav tako napada in mor. ne- dolžne duše s pohujšanjem in zapeije-zdivjana in norostna mladina. 1. v prvo zato ne, kei; je celo življe nje človekovo na zemlji božji dar in vanjem-ima le Stvarnik pravico do njega. Vse, | kar je na svetu, je od Boga, je njego- ! vo; njegov je dan, njegova je noč; ravno tako jutro in večer; ter spomlad s svojim cvetjem, leto s svojo vročino, jesen s svojim nebeškim blagoslovom, zima s svojim neprijetnim mrazom. "Gospodova je zemlja in kar jo napolnuje' vesoljni svet in vsi, ki na njem prebivajo." (Ps. 23, 1.) Božji je torej tudi celi dan našega zemskega življenja' ves čas, tedaj še najbolj mladosti l'a naj potlej vse popravi,'ce more. <\Wo sto let živi, se pohujšanje ne da čisto zbrisati... Znano je, kaj se je zgodilo ono leto s prelepim Otokom Kijosom. Kijos se je ponosno smel imenovati vrt grške zemlje; prelepe hiše, cerkve, palače so ga pokrivale... V desetih minutah bil je — tužna podrtija! Kaj se je zgodilo? Potres je nastal; podzemeljska moč je zdivjala. . .' Nikdar ne bo Kijos več to, kar je bil. Poglej, krščanski Katoliška cerkev je mati svobode in ljudskih pravic. Protestant James Froude piše: "Modrost, pravičnost, sarrtozatajevanje, plemenitost, čistost, velikodušnost — to so bila svojstva, s katerimi se ni mogel ponašati pred 600 ]cti nihče drugi kakor duhovščina katoliške cerkve. Njej so pustili vladati, ker je zaslužila vladati. Nad vladarjem i'1 podložnikom, nad svobodnjakom i" nesvobodnikom vladali so brezorožni duhovniki s čarodejno svetostjo. Seveda niso mogli doseči vsega; zabra-niti niso mogli bojev med vladarji, ne prepirov za nasledstvo, ne vojn, ne političnih zarot; branili pa so prostata pred mogočniki. V očeh duhovščine jc bil plcmenitnik ravno tako grešen človek kakor njegov podložnik. Duhovniki so sami bili otroci preprostega ljudstva; sin rokodelčev ali kine- za glavno trinoginjo in za najkrepkej-šo pospeševal ko samosilstva, potem pa završuje: "Sveta stolica je bila edina sila, ki je kot braniteljica človeštva mogla omejiti samosilje vladarjev." (Hist. Greg. VII. 2, p. 98.) Zdaj se bodo pa oglasili stari chicaški osli: I-a-I-a—cerkev je zatirala pravice in svobodo človeštva — in vsi mlajši, še neumnejši osli bodo zari-gali po svojih pašnikih Svobode in Proletarca: I-a-I-a cerkev je zatirala pravice in svobodo človeštva! Protestant Guizot piše: "Uničiti svobodo papeštva bi bil smrtni udarec pravici in svobodi ljudstva." Stari o-sli chicaški pa tulijo v Svobodi in Pro-letarcu oslarijo: I-a—katoliško cerkev je treba uničiti — in vsi oslički po A-meriki zarigajo taisto pesem. Konda, le zmešaj jim pamet! Italija izpričuje, da so papeži bili prijatelji svobode. Pod paznim očesom in blago skrbjo papežev so se porodile v Italiji prve ljudovlade, ki so lepo cvetele in dajale pravo svobodo; severna Italija je uživala tako svobodo in enakost, kakršne niso nikdar uživale starodavne grške ljudovlade. Svobodni duh, ki je vladal v Italiji, oživil je v Italiji tri mogočne ljudovlade: Benedke, Florenc in Genovo. Te ljudovlade so bile trgovinska središča na jugu, ki v bogastvu niso zaostajala za nemškimi na severu takrat, ko je bilo katoličanstvo na višku svojega blišča. Če bi bili papeži res protivni svobodi, treba bi jim bilo samo migniti in konec bi bilo ene ali druge ljudovlade; a papeži, prijatelji svobode so te ljudovlade varovali in so čuvali nad njimi. Beneška ljudo-vlada je obstojala od 457—1797. Kako pa je bilo v 14. stoletju ljudsko stanje v Italiji, ko je bilo papeštvo na višku svoje slave? Eden največih zgodovinarjev piše: "Veselje je gledati bogate in prosvitljene države v Italiji — velikanska in sijajna mesta, orožnice, vile, muzeje, knjižnice, tržnice, napolnjene z vsakovrstnim udobnim in razkošnim pohišjem, delavnice polne rokodelcev, trgovino med Lombardijo in Benetkami in Bengalom in Sibirijo..." — tako' je opisaval blagostanje Italije Lord Macaulay (Critical and Miscellaneous Essays) — a čemu naj bi dalje o tem pisal jaz, saj osli v Chicagi že rigajo v Svobodi in Proletarcu: Nikjer še ni bilo veče revščine kakor v katoliški Italiji v 14. stoletju in pa takrat, ko je živel Macaulay. Bedaki po Ameriki, ki so še bolj neumni kakor Konda, pa bodo zaklicali: Slava Kondi! On se izmišljuje, z lažmi pa vse pohrusta! Slava njegovi resnicoljubnosti; on govori in piše resnico, kedar laže. Slava bedakom! (Konda bo enkrat počil od samega smeha nad kratkovidnostjo nekaterih.) Protestantski Berolin in katoliški Rim. Kje je bilo več šol? Ko je Rim še spadal pod oblast papeža, pisal je protestant Laing tako le: "Katoliška cerkev ne ovira pouka, ampak ga pospešuje, izobrazbo pa spretno vporablja za mogočno sredstvo. Ob vsaki cesti v Rimu so v kratkih razdaljinah javne začetne šole za pouk otrokom nižjih in srednjih slojev. Rim, ki ima 158,-678 prebivalcev ima 372 javnih začet nih šol z 14,099 učenci. Dvomim, da bi imel Edinburgh toliko javnih šol za te sloje. Berolin, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kakor Rim, ima le 264 šol. Rini ima tudi svojo univerzo z 660 slušatelji; papeževa država z d v in pol milijonom prebivalci ima 7 univerz. Prusija, (protestantska država) z 14 miljoni prebivalci, ima le 7 ttni verz. To so zanimivi, ukoviti in sme šni statistični podatki, če pomislimo kako se je pred nekaj leti Prusija ba hala, da izobražuje ljudstvo, ustanov-lja šole in s policijo sili otroke v šolo Statistično dejstvo, da ima Rim s sko-ro pol-manj prebivalci nad 100 šol več kakor pa Berolin, razprši ves humbug o državnem pouku," (Notes of a Tra vellcr). Prišla ti bo pa v roke Svo boda ali Pfoletarec shtinibugom: Rim papež, katoliška cerkev niso nikdar nič storili za pouk in šole, ker Rim je hotel ljudi ohraniti v temi in nevedno sti — in vsi bedaki po Ameriki bodo zahvaljevali Svobodo in Proletarca, d jih za nos vlečeta in poneumevata i: oči odpirata in zaorili bodo: Hvala tebi Konda, hvala tebi Škof za tvoj laži; tvoje laži in sleparije so bedakon luč in resnica. Protestantizem je bil proti ljudski svobodi. casional Sermons) piše: "Irska je bila univerza za zahod; bila je bogata v knjižnicah in šolah; sloveča je bila njena gostoljubnost do vseh, posebno do inostranskih dijakov." Kaj pa je reformacija naredila z Irsko? Protestant Sam Smiles piše, da je protestantska kraljica Elizabeta Irsko ople-nila, z vojaštvom opustošila in izpre-menila v puščavo; najmanj polovico prebivalstva sta pod pjejio vlado pomorila lakota in pa meč: "Protestantizem, ki ga je začel kralj Henrik, morilec svojih žen, je nadaljeval Somer- set, morilec svojega brata in dovršila ga je kraljica Elizabeta, morilka svojih gostov." (History of Ireland and the Irish People under the Government of England.) Protestant Cobbett piše: "Glad, zasega, zaplen in pustošenje so bile pomočnice kraljici; raztezalnica, vešala in podzemska ječa pa misijonarke; naposled pa kraljici ni na Irskem ostalo skoro drugega kakor mrtva trupla in pepel." Tako protestantje, ki ne vedo nič o svobodi v reformaciji. Protestanti torej sami pišejo, da mesto svobode in blagostanja v katoliški dobi in pred reformacijo je protestantizem ljudstvu prinesel sužnost in uboštvo. ; A naši specijalisti v laiysh: Škof, Konda in Zavrtnik bodo te protestantske izjave potvorili z lažmi, češ, protestantizem je donesel ljudstvu svobodo in blagostanje in vse drugo dobro, kar je pa pozneje zatrla katoliška cerkev. In vsi osliči po Ameriki bodo popadali na kolena pred Svobodo in Proletarca in klicali: Slava ti, lažnjiva dvojica! Tvoje laži so nam resnica; tvoja sleparija je nam pravica; tvoja neumnost pa znanje! Hvala ti, da nas delaš še bolj neumne! \ 1 Vsakako boste imeli več zadovoljstva če imate naš kruh pri ©bedu, večerji ali za-juterku. Naš kruh je tečneji, okusnejši in vsekako najboljši. Iz čiste pekarne. 5c HLEB BUTTER KRUST KRUH iiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii mmmmmMfamm^mm LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Z<1. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v .Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 wmmmmJlk&mmmmmmfmmmmmmmm^mm»m»mmmmmmrmmmmmmmmmmmm»mf*ammmmamtu»mmmmmmmtmmmi Fred Sehring Brewing Co. PIVO V STEKLENICA!?. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS. CORK TIP 10 CIGARETTES FOR 5C Vsi veliki protestantski zgodovinar ji trdijo, da je bil protestantizeni ljud stvu vsiljen, s protestantizmoni je bil pa svoboda zatrta in sužnost vpeljana Ueri protestantske knjige, ki so jih spisali Guizot, Macaulay, Lecky, Hal-lam, Gibbon in dr. Macaulay piše: "Samosilni kralj, brezvestni ministri, ropaželjno plemstvo, usužnjeni parlament so Anglijo odcepili od Rima." Celo Littledale, protestantski pridi- Največji od vseh čisti bogati zadovoljivi. Posebno dišeči in izvršeni za kajo. AMERIKANSKI 8LOVKNEC.9. JANUARJA 1914. Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. i. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Mina POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Prank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, III. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek. 720 Market St.. Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. URADNO NAZNANILO. Vsem slavnim društvom K. S. K. Jednote se naznanja, da z mesecem januarjem 1914 bode razpisan asesment na vse člane in članice po plačilni le-5*VJC'> ki jo določa "National Fraternal Congress". Nižje priobčena lestvica *aže koliko se bode plačevalo od starosti 16 do 45 let: NATIONAL FRATERNAL CONGRESS RATES. Plačilna lestvica za posmrtnino. Za $500.00 zavarovalnine: Starost: Svota: 1 6.....................$0.41 1 7.....................$0.42 1 8.....................$0.43 1 9.....................$0.44 2 0.....................$0.45 21 .....................$0.47 22 .....................$0.48 2 3.....................$0.49 2 4.....................$0.51 25 .....................$0.52 2 6.....................$0.54 2 7.....................$0.56 2 8.....................$0.57 29 .................$0.59 3 0.....................$0.61 31 .....................$0.63 3 2.....................$0.66 33 ............f........$o:<58 3 4.....................$0.70 35 .....................$0.73 3 6.....................$0.76 37 .....................$0.79 38 .....................$0.82 3 9.....................$0.85 4 0.....................$0.88 41 .....................$0.92 42 .....................$0.96 4 3.....................$1.00 4 4.....................$1.04 Za $1000.00 zavarovalnine: Starost: Svota: 16.....................$0.82 1 7..................... $0.84 18 .....................$0.86 1 9.....................$0.88 20 .....................$0.90 21 .....................$0.93 2 2.....................$0.96 23 .....................$0.98 2 4.....................$1.01 25 .....................$1.04 2 6.....................$1.07 2 7.....................$1.11 2 8.....................$1.14 2 9.....................$1.18 3 0..........:..........$1.22 31 .,................... $1.26 32 ' $1.31 3 3............;.... $1.35 3 4.......'..............$1.40 35 .....................$1.45 3 6.....................$1.51 3 7.....................$1.57 38 ..................... $1.63 39 ....................$1.69 4 0.....................$1.76 41 .....................$1.85 42 .....................$1.91 43 .....................$1.99 .....................$2.07 9+Q, Društvene vesti. - . Bridgeport, Ohio, 23. dec. — Društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. je obhajalo dne 4. dec. svoj društveni praznik sv. Barbare jako slovesno in Po sv. maši se je vršila glavna letna seja in volitev odbora za prihodnje leto. Izvoljeni so bili soglasno vsi stari odborniki sledeče: Predsednik Anton Hočevar. Podpredsednik Andrej Hočevar. L tajnik Mihael Hočevar. II. tajnik Mihael Gregorčič. Podpisovatelj pobotnih knjižic John Kočevar. Blagajnik Frank Simončič. Zastopnik Frank Gregorčič. Bolniški predsednik Josip Hočevar, nadzorniki Frank Hočevar, Josip Simončič in John Klep. maršal Andrej HočeVar ml. zastavonoše Josip Rutar in Frank Hočevar. . Vratarja Andrej Hočevar st. in John *M>ren. Glavna seja se je vršila v najlepšem t 1 ter je društvo marsikaj uredilo j 1'nliodnjost, kakor razmere zahte-^ v korisi članov in društva. V prete-letu je društvo dobro tiapredo- valo z blagajno, ker jc bolezen priza-a sv< se tudi v novem letu zgodilo. svoje gorje članom, kar želimo, ll! .. I________>'! .'kovali še naprej v korist sobra- lil .1 . - 1........ V C v [ I Chisholm, Minn., 26. dec. — Uradno j se naznanja, da je imelo društvo Fri-1 derik Baraga št. 93 K. S. K. J. svoje letno zborovanje dne 14. decembra 1913. Na tej seji je bila tudi volitev društvenih uradnikov za prihodnje leto 1914. Izvoljeni so bili v odbor sledeči: Predsednik Peter Stjudahar; podpredsednik Alojzij Baraga; tajnik Jakob Petrich; zapisnikar Frank Rantaša; zastopnik Matija Knaus; blagajnik Frank Laurich; I. nadzornik Frank Govže, II. nadzornik Alojzij Kordish, III. nadzornik Rudolf Kovačich; bolniški načelnik Jakob Šega za po mestu, II. Anton Šežon za Mondrove location, III. Charles Baraga za Glan in Kitzville; zastavonoša Jos. Ule; banderonosca Marko Mute in Anton Koren; Pavel Bizal in Frank Ivančich poniagača; redar Louis Serpan. Nadalje naznanjam, da naše društvo jc tudi volilo, da se sprejme nova lestvica kakor postave zahtevajo od nas. Vsi glasovi so se glasili "yes". Z veselim srcem se z^livaljujem članom dr. Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J., ker sem prepričan, da naše društvo nima izdajice med nami. H koncu pozdravljam vse člane in i članice K. S. K. J. in obenem želim zdravo srečno novo leto 1914. Jakob Petrich, tajnik, Box 96. „ društva in anote. Je,j " urustva in nase slav ne K. S. K, Va] n Slavni seji se je tudi razmotri-L 0 o stanju Jednote napram dru-d.v°m v državi Ohio. Citala se je tu-okrožnica gl. urada. Po treznem l0C*darku o zadevi je društvo skleni-sty- se glasuje za sprejetje nove letak"* k<,t država zahteva, da se si ® Postavi Jednota kakor društva na r"° l)0lll:igo, in res so se člani ra-ve- dv«l> vsi izrazili, da sprejmejo Yj|nJt asesmente, samo da bodo pra-J,,^" ^varovani in da bo naša slavna ota š Jed,, ^obratom in sosestram naše s letuot« voščim obilo sreče v novem la „'..a bi po novi lestvici napredova- se lepše rastla iti napre dovala. si. čla »aša s «0y slavna Jednota v korist vseh in članic. Mihael Hočevar, tajnik. Cleveland, O., 30. dec. — Društvo sv. Ane št. 150 K. S. K. J. je imelo v nedeljo 21. dec. glavno letno zborovanje ter je bila tudi volitev novih uradnic za leto 1914. V odbor so bile izvoljene sledeče: Predsednica Terezija Lekan; podpredsednica Marija Kužnik; I. tajnica Marija šusteršič; II. tajnica Marija Novak; pomožna tajnica Marija Sadar; blagajnica Marija Miklavčič; zastopnica Marija Peskar; nadzornici I. Jožefa Sinrekar, II. Jožefa Perko. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol treh popoldne v šolskem prostoru fare sv. Lovrenca. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. i" voščim jim srečno novo le- to. Tebi, vrli list A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Terezija Lekan, predsednica. Denver, Colo., 28. dec. — Iz urada društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J. se tem potom naznanja vsem članom in članicam našega dr., da je isto imelo svojo glavno sejo dne 13. dec. 1913, kakor tudi volitev uradnikov za leto 1914. Izvoljeni so: Predsednik Josip Erjavec; podpredsednik Andrej Trunkar; I. tajnik Louis Andolšek, 5173 Clark son St., Denver, Colo.; II. tajnik Anton Kumar; zastopnik John Bohte; blagajnik John Baudek; nadzorniki Frank Tanko St., Anton Kukovič in Frank Bohte; predsednik bolniškega odbora Josip Čemes; vratar John Šolar; zastavonoše John Tanko, Frank Bohte. John Jakič in John Klun ml.; maršal Matt Mohar. In imeli smo tudi volitev glede zvišanja ases. in večina članov je bilo, da ostane po starem. Želim vsem članom in članicam K. S. K. J. veselo in srečno novo leto. Louis Andolšek, tajnik. Ely, Minn., 5. jan. — Društvo sv. Jožefa štev. 112 K. S. K. J. je imelo dne 28. decembra glavno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1914. V odbor so izvoljeni sledeči: Josip J. Peshel, predsednik. Josip Agnich, I. tajnik. Josip Kovach, zastopnik. Math Stonich, blagajnik. Frank Jerich, podpredsednik. Nik Chernich, II. tajnik. John Kovach, Stefan Malnerich in Leopold Majerle, nadzorniki. Math Mushich, zastavonoša. Math Golobich, redar. Ako kateri član zboli ali se ponesreči, mora naznaniti svojo bolezen I. tajniku kakor hitro je mogoče. Potem pošlje tajnik zdravniški list na enega člana izmed društvenikov; kateri dobi tak list od tajnika, mora iti bolnika obiskat in tajniku naznaniti, v kakovem slučaju se bolnik nahaja. Pozdravljam vse člane našega društva in K. S. K. J. Josip Agnich, Box 266, Ely. Milwaukee, Wis., 5. jan. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J se naznanja, da je imelo svojo izvan-redno sejo dne 30. dec. in volitev novega odbora za leto 1914. Izvoljeni so sledeči: Anton Škerjanc, predsednik. Frank Anzely, podpredsednik. Frank Mum, I. tajnik, 5029 Sherman st., West Allis. Louis Sekula, II. tajnik. John Kastelic, zapisnikar. Peter Fortun, blagajnik. Anton Gazvoda, zastopnik. Nadzorniki za eno leto: Math Sekula, Jakob Cerar, Louis Klemenčič; za dve leti: John Podlesnik, Anton Keimel, Frank Zrimšek. Bolniški obiskovalci: za Milwaukee John Kastelic, 287 Park St., Joseph Dragan, 309 — 6th Ave.; Frank Surla, 150 Clinton st.; za West Allis: Math. Sekula, Hanly Place, Louis Šustaršič, 434 — 55th Ave. Zastavonoša Josip Renuša. Maršal John Podlesnik. Po seji se je razmotrivalo, da. se ukrene kar je najbolje za napredek društva. Sklenilo se je, da bolniška podpora ostane tudi za naprej sedem dolarjev na teden, in to za 50c na mesec, ki jih plačujemo. Torej tu se vam nudi lepa prilika za tiste, kateri niso še v nobenem podpornem društvu in brez vsega odlašanja, zakaj mi ne vemo, kdaj nas nesreča zadene. Zatorej rojaki, na noge in poprimite se društva, dokler ste še zdravi! Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. F. Murn, tajnik. Pittsburgh, Pa., 3. jan. — Društvo Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. Jednote je imelo glavno letno zborovanje in volitev novih uradnic za leto 1910. Izvoljene so sledeče: Marija Lokar, predsednica. Jožefa Pragner, podpredsednica. Jožefa Fortun, tajnica. Ana Frankovič, II. tajnica. Marija Turk, zastopnica. Ana Adlešič, blagajničarka. Ana Veselic, Marija Sachin in Marija Balkovec, odbornice. Katarina Filipčič, 5420 Dresden Air ley, preds. boln. odbora. Vsem prijateljem in znancem širom Amerike voščim veselo in srečno novo leto 1914. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim veliko naročnikov in predplačnikov. Jožefa Fortun, tajnica. Pittsburg, Pa., 5. jan. — Društvo Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. je imelo svojo glavno letno sejo v nedeljo, dne 21. decembra 1. 1913., kakor tudi volitev uradnikov za leto 1914. Izvoljeni so v urad sledeči: Predsednik: Mihael Markovich. Podpredsednik: Stephen Rogina. I. tajnik: Joseph Bahorich. II. tajnik: Anton Srsič. Blagajnik: Joseph Radovič. Zastopnik: Geo. Weselich. Nadzorniki: Joseph Veselič, Peter Kapele in Geo. Kroteč. Maršal: Loui9 Markovič. Banderonosca: Mathias Benec in Josip I.ukač. Vratarja: Joseph Starašinič in Marcus Kroteč. Društveni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek. Sedanjemu odboru ijelim veliko u-speha in društvu napredka. Nadalje naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da >se od-zdaj naprej bolni člani imajo naznaniti I. tajniku, in to pravilno in točno, ob začetku bolezni in ob času ozdravljenja. K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote, kakor tudi voščim vsem srečno in zdravo novo leto, katero smo nastopili. S sobratskim pozdravom Joseph Bahorich, tajnik. Rankin, Pa., 31. dec. — Kratek pregled računa dr. sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J.: Skupni dohodki za asesmente, kazni, zastavo itd...........$2691.75 Skupni stroški za m. 1.........$2776.43 Gotovina konec decembra 1913 800.92 Razdelitev stroškov: a) Ases. K. S. K. J. s pošto.. .$1573.35 b) Za bolniško podporo...... 460.90 c) Stroški za novo zastavo.... 491.63 d) Upravni stroški .......... 99.00 e) Najemnina, darila itd...... 40.25 f) Tiskovine in express....... 16.35 g) Za godbo v Pittsburgh in special-kare ................ 69.60 h) Stroški ob času blagoslova zastave odsek 6............ 25.00 i) Dva nagrobna venca....... 21.20 Skupni stroški ..........$2776.43 Pregled članstva v minulem letu: 1. januarja 1913 je društvo štelo........97 članov 23 članic Med letom pristopilo .............26 *< 1 " Zopet nazaj spre- jetih ............ 2 « 1 " Suspendanih .......13 " 2 Prestopili drugam.. 1 " 2 Izločeni ............ 1 " 0 Umrli ............. 2 " 0 " Dne 31. dec. št. dr. 106 članov 21 članic Poškodninski oddelek šteje 106 članov in 21 članic. Bolniški oddelek šteje 70 članov in 1 članico. . Iz predstoječega poročila se torej razvidi denarni promet, s katerim je društvo minulo leto razpolagalo. Nismo z ozirom na ugodni čais napredovali, ali pomisliti je potreba, da smo imeli tudi stroške, katere bi gotovo ne zmogli bili ne prej ne pozneje. Lastujemo novo zastavo in mislim, da nobeden član ne obžaluje oni mali prispevek, kojega je zato naklonil. Srčna hvala gre tudi odbornikom, kateri so vsi z vnemo delovali za splošno korist, kakor tudi vsi člani brez izjeme za naše društvo. Stroški so ise nam zdatno povečali, ker sm ,i?e udeležili otvoritve J. S. K. J. konvencije v Pittsburghu. In za nekaj časa pozneje pa blagoslova nove zastave odsjek br. 6 N. H. Z., kar je bila tudi naša dolžnost, jim bratsko vrniti, zato ker oni so nam tudi bratsko na pomoč priskočili. Ravno tako naše dr. izplača vsako leto veliko isvoto za bolniške podpore, kakor kaže gorenji izkaz. Eden sam član je dobil izplačano od 16. aprila pa do 16. dec. svoto: Stoinpetdeset dol. in še ni zdrav. Ravno tako nam kaže sprememba članstva kaj čudno luč. Eni prihajajo, eni odhajajo, le žal, da jih je malo, kateri društvo opustijo, da bi svoj dolg popolnoma poplačali. Nikakor pa ni mogoče članstva tako držati, da ne bi ostajali dolžni, posebno sedaj, ko so delavske razmere manj ugodne. Zato nam kaže dolg članstva $139.20. S tem torej zaključujemo letno ura-dovanje za leto 1913. Novo izvoljenemu odboru želim kar največ uspeha. Kar ni mogel vsega doseči koristnega za dr. stari odbor, naj se isto posreči novemu odboru, in v to pomozi Bog! Predno zaključim svoje poročilo, moram še omeniti en nedostatek, kateri se mora odpraviti, ako hoče društvo uspešno napredovati. In ta je: Osebnosti naj vsaki član opusti na dr. sejah! Žalibog, ravno minulo leto se je marsikaj doživelo na zborovanjih, kar ne dela čast ne enemu, ne drugemu. Prepiri in osebne mržnje ne pospešujejo napredka nikjer in tudi na sejah ne, in te naj v bodoče vsaki član postavi za vrata, predno gre v dvorano. In če se bodemo držali gesla: "Kar nočeš, da i i 3?iite Ells. Brand." pivo l Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. v Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr-d.. CHAS. G. PEARCE, kaiir AMERIKANSKI SLOVENEC, 9, JANUARJA 1914. Krmar Milanovič. POVEST. Prosto po Russellovem romanu "Krmar Holdsworth." (Dalje.) "Ga že imam," je zaklical na ves glas; "čoln opremljen z jamborom in jadrom se ziblje semintja po vodi, na jamboru pa plapola nekaj kakor kaka črna zastava; čudno se mi zdi, da ne vidim nobene žive duše na krovu." Še enkrat je skrbno premotril vso stvar, nato pa stisnil daljnogled pod pazduho in izginil s krova. Čez nekaj minut se je vrnil in sledila sta mu najprej majhen čokat možiček z dobrohotnimi očmi, za njim pa gospod srednje starosti, resnega obraza z dolgo črno brado. "Tamkaj, gospod kapitan, se nahaja zapuščen čoln," se obrne mornar k malemu debeluharju in se dela, kakor bi s prostim očesom razločeval predmet. "Vidim, kje se giblje nekaj temnega," pritrdi bradati gospod. "Res, tudi jaz vidim sedaj," reče kapitan. "Mornar, dajte mi daljnogled!" Nekaj časa gledajoč skozi steklo je nadaljeval: "Brezdvomno ni to ničesar drugega kakor čoln, ljudi pa, kakor se mi zdi, ni v njem. — Kaj neki pome-nja črna cunja vrhu jambora? Morda je kako posebno znamenje? Krenili bomo z ladjo proti čolnu, morda se je zgodila kaka nesreča, da jim pomagamo. Fantje, pripravite vse potrebno!" Novica, da je v bližini videti nek nenavaden čoln, se je kakor blisk raznesla po celi ladji in kmalu je na spred njem krovu kar mrgolelo moštva, ki je radovedno izpraševalo in ugibalo ter se drenjalo na ono stran, na kateri se je nahajal čoln. "Zdi se mi," pripomni kapitan, ki je zrl skozi daljnogled, "da je to pomožni čoln kake ladje. No, pa saj se bomo kmalu lahko prepričali." Ladja se je vedno bolj bližala čolnu, a še vedno ni bilo opaziti kakega živega bitja, dasi je bilo jadro še razpeto in so vsa znamenja kazala, da čoln ne more biti prazen in brez ljudi. Šele ko se je ladja približala kakih 40 do 50 korakov, vzklikne naenkrat vse moštvo: "Nek človek leži prav pod zadnjo klopjo! 4- in ob jamboru zopet eden! — Oba sta videti mrtva!" Hitro so spustili v morje čoln, v katerega so stopili štirje krepki mornarji in zgrabili za vesla, da je zdrčal po vodi in obstal ob tujem čolnu. Možje so se dvignili in pogledali čez steno vanj. Strah in groza! Kak prizor! Milanovič je ležal vznak s skrčenimi nogami moleč roke daleč od sebe; glava mu je ležala pod sedežem, njegov mrtvaškobledi obraz je bil obrnjen navzgor. Grozno trpljenje, katero je moral prestati, ga je bilo tako okrog stoječih. Kapitan je vpil nad strežajem in dajal povelja, kako naj prenesejo oba nesrečneža. Moštvo se je drenjalo, da bi odneslo odreveneli trupli. Mir je zavladal šele tedaj, ko je drugi pomagač ostale mornarje poklical, naj potegnejo na ladjo oba čolna. Radovedno in z najrazličnejšimi o-pazkami so mornarji ogledovali tuji čoln. Nato so ladjo zopet obrnili njeno prvotno smer, veter se je vprl v jadra, da je bila v resnici kakor delfin zdrsela po morski gladini. Ker je bila sapa stalna in ne presilna, moštv ni imelo kakega posebnega opravila, zato so se nekateri zopet zbrali ob čolnu, da ga natančneje preiščejo. Čoln ni imel nikakega imena in no benega znaka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, k čegavi ladji spada, kje je bil zgrajen, iz katere luke je doma. Pač so na sodčkih odkrili vžgano besedo "Trst", vendar to je bilo premalo: da bi bili mogli kaj gotovega zadeti. Le prazni sodčki za vodo, od morske vode premočeni kruh in razbite stekle nice ruma so pričali, kaka nepopisna beda, koliko trpljenje je vladalo v čolnu. "Glejte," zakliče nekdo, "tu je čevelj, od katerega je odrezan kos kože.'' "Res," pokima bradat možak, "to je eden onih dveh moral jesti. O, čul sem včasih še o slabših rečeh kakqr so čevlji, katere so morali taki nesrečneži uživati." Na ta način so premotrili vsako stvar, vsak jermenček, jadro, jambor največje zanimanje je pa vzbujalo pri vseh črno vdovino ogrinjalo. Dež in veter sta, ga bila tako raztrgala, da je bilo mogoče dognati, kakšnemu namenu je nekdaj služilo. Slišati so bila najrazličnejša mnenja; ta ali oni je zinil kako neumestno opazko ali neslano šalo, dokler se ni oglasil star mornar in zmajaje z glavo rekel: "Najbolje je, če vržete to cunjo čez krov; zdi se mi namreč, da to ni naravna prikazen. To je zastava, katero je razobesila smrt sama, da bi ljudem pokazala, da je ona njih brodnik. Zato naj pač nihče ne bo tako nespameten, da bi nesel to nesnago v shrambo ali v kako kajuto! Jaz se je za svet ne dotaknem." Krmar, ki je te besede čul, je naredil pregovarjanju konec s tem, da jih je razpodil in vzel seboj črno raztrgano cunjo. Ko se je zvečerilo sta v kapitanovi sobici sedela kapitan in eden njegovih častnikov, pušila tobak in pila žganji-co. Njuna zabava ni bila nič kaj živahna, večinoma sta nemo in zamišlje izsušeno, ustnice otekle, z eno besedo, podoben je bil mrliču, ki je že nekaj dni ležal v grobu. Upati je bilo sicer, da čas — najboljši zdravnik — vsaj deloma zaceli in izbriše sledove grozovitega trpljenja, a vendar kdor je sedaj opazoval spečega, je moral biti prepričan, da se nikdar več ne povrne nazaj nekdanji Milanovič. Napočilo je jutro, v sobici je postajalo svetlo. Ob šestih se je zbudil gospod Šerman in tiho odšel v svojo kajuto, da se osveži z mrzlo vodo; nato je stopil na krov, kjer je že našel kapitana, ki je nadzoroval mornarje, snažeče krov, in zadovoljno kadil svojo jutranjo smodko. Bilo je krasno jutro. Od zahoda je pihljala topla sapica; vsa jadra so bila napeta; zeleni valčki so se veselo zaganjali v ladjo in peneč se zopet padali nazaj. "Dobro jutro, gospod Šerman!" zakliče kapitan veselo, "to je vreme! Kaj? Kako gre Vašemu varovancu?" "Noč je prestal srečno. Če preživi še par naslednjih dni, se ni treba bati zanj, kajti toplo južno vreme bo še dodajo, kar bo manjkalo." "Čuje sedaj?" "Mislim, da ne; sicer pa, če hočete, lahko pogledava." Odšla sta s krova in potihoma stopila v kajuto ter opazovala spečega bolnika. Ta se je pa naenkrat zdrznil in začel debelo gledati pred seboj stoječa, a njegov pogled je bil kakor pogled blaznega. Kako se počutite sedaj?" vpriša Šerman, "upam, da bolje." Milanovič je molčal; bojazljivo in zmedeno je zatisnil oči in položil"Toko na čelo, "Zdi se mi, da ne razume angleščine," pravi kapitan. "Morda v resnici ne zna dobro angleški, a kot pomorščak mora vsaj nekaj razumeti." "Prosim, kje sem vendar?" se v tem trenutku oglasi s slabotnim glasom bolnik. "Na krovu 'Delfinovem'," odvrne ( gled na morje in na vaš čoln brezdvomno odgrne zagrinjalo, ki vam sedaj zakriva vaš spomin. Bodite mirni in odpodite od sebe vse, kar bi vas moglo vznemirjati. Uverjen sem, da se vam z božjo pomočjo vaš položaj popolnoma izboljša. Sladko počivajte. — Pojdiva, gospod kapitan, naš prijatelj ne sme sedaj več govoriti." Gospod Šerman je bolniku prijazno pokimal, kar je ta odvrnil z nasmehom, polnim hvaležnosti, ki je za tre-notek razjasnil njegov mrtvaški obraz. "Čudna, nerazumljiva stvar to," je začel kapitan, ko sta bila na krovu. "Kaj more človeka vendar doleteti! Nekaj izrednega mora biti vsekakor, če človek celo pozabi, kako mu je ime!" "Pomislite tudi, koliko je moral nesrečnež pretrpeti, da mu je spomin tako docela ugasnil!" pripomni tovariš. "Pojdiva takoj in poglejva čoln, morda najdeva kaj, kar bi naju dovedlo na kako sled, da doženemo, kdo in kaj je ta človek!" Skupaj sta odšla k čolnu in vsega natanko prebrskala, — a zastonj. Čoln in njegova vsebina sta govorila toliko kakor prazen list papirja. "Ostane nama še obleka," meni gospod Šerman, "morda v njej kaj zalotiva." Na kapitanovo povelje so prinesli Milanovičevo obleko. Ta je vsa,- bodisi glede kakovosti ali glede kroja, kazala, da je njen gospodar mož boljših slojev. Perilo je bilo zaznamovano s črko "M". V žepih so našli uro, nož, nekaj denarja in še nakaj drugih manj važnih reči; vendar iz vsega tega ni bilo mogoče ničesar sklepati. Ostala je samo še nada, da 'bolniku oživi spomin ob pogledu na znane mu stvari in predmete. "To je vendar kakor začarano," zakliče kapitan. "Če mož sam ne pride k zdravi pameti, ne bomo nikdar izvedeli, kdo in kaj je." "Obleka vsekakor priča, da nigra biti mornar." t "Mogoče je; vendar kakor kaže nje-gospod Šerman. "Včeraj smo zadeli , 8>ova zunanjost in njegovo obnašanje, Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pozor, rojaki! Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Toliet National Banke. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence h Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I Dobil sem iz Washin-gtona za svoje zdr&vii* serialno številko. kt»r» jamči, da so zdravite prava in koristna. Po dolgem času mi je posrečilo iznajti pravo Alpeu Unktuii in Pomado proti izpadanju in za rast tal, kakoršne šadosedaj na sv« tu ni b, l£t»r» Jtavltoj B SU II IznaJH nktiu« i izp»-st Ml, kaian :in: RO-resnM zca»te-: lzp* sli. ■a ste; Chicago Phone 2400 ^ £ N. W. Phone 135 I JOS. J. PLESE I f = | (Mesnica p Grocerijal Ohi. I«. 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za | nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba naj bolja. Dobrodošli! \ \\\\Vi\\\\\\\V\\\\\\\V\\V\V\VV\\V\\\\\\\\\\V\\W\\\\^\\V\^\\\\\> bil«* a 22 3rtir 10 ** edao Ig« Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust k Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. ica $100,000.00 Jamstva ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. i| ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. St, \ VNOZN ANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2273 N. Tt. 480, ob nedeljah N. '.V. 344 ^(iiniiisiiiiiiRiinniiKiiniiiiiiiiiiiiiiiiiigKimiiiiiniiniiiiEENisnifi A- NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag § Slovenian | Liquor | Co. Ravnica $50,000.00. IJiten. ininkorp. leta 19*0 1115-17-19 Chicago St = JOLIET, ILL. 4, niŽba naznar|ja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. ^ite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega st°pnika. , I » Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ■UIUIUUIUIIIIUIIUIIIIIIHUIIIIHIHIIUIIIIIIIIIIIII KRMAR MILANOVIČ. (Nadaljevanje s 6. strani.) kliče; kako izredno mi bo zajtrk danes dišal." Težko je dobiti kaj bolj pretresljivega, kakor je pogreb na morju. Morda sledi to iz tega, ker se človek nikjer tako ne zaveda svoje ničnosti, kakor tedaj, kadar ga od vseh strani obdaja neizmerno, silno morje. Na suhem so grobovi nekake hišice ranjcih; srce čuti neko tolažbo v tem, če misli, da so mrtvi bitja, ki spavajo pod zelenimi rušami, ki jih lahko obiščemo, kadar hočemo. Ako pa polože mrtvo truplo v globoki morski grob, občuti človeška duša bol popolne ločitve. Neizmerno morsko brezno požre in uniči telesne ostanke, pokoplje takorekoč tudi spomin nanje. Opoldne je ležalo Zamjanovo truplo zašito v platno in na nogah obteženo na podolgovati mreži, katere konec je slonel na ograji, drugega sta pa držala dva mornarja. Moštvo ladje je stalo razkrito v polkrogu, poleg trupla pa gospod Šerman, moleč molitve za ranj ke. Ko je končal z besedami: "Sedaj izročamo globini zemske ostanke rajnkega," je dal kapitan z roko znamenje. Mornarja sta dvignila mrežo in truplo je zdrknilo v valove. "Tam doli naj čaka vstajenja vsega mesa, ko bo tudi morje dalo svoje mrtve in jih bo milost Jezusa Kristusa odvedla v njegovo kraljestvo, v večno življenje. Amen." S temi besedami je Šerman končal pogrebni obred. Mornarji so se tiho razšli in cel dan ni bilo čuti na krovu nobene razposajene besede ali divjega smeha. TRINAJSTO POGLAVJE. Ves trud brezuspešen. Milanoviču so se moči vračale prav počasi in četrti dan mu je gospod Šerman — ki je prav po materinsko skrbel zanj — svetoval, naj gre z njim na krov, češ, da ga bo to razvedrilo in mu dalo novih moči. Milanovič se je nadejal, di mu pogled na čoln vrne spomin in s tem prežene temno noč, ki je kakor mora ležala na njegovem duhu. Čudno! Tema je krila celo njegovo življenje do onega trenotka, ko se je zbudil iz svojega smrti podobnega spanjj; nasprotno pa se je prav dobro spominjal vsega, kar je doživel potem. Zdelo se je, kakor bi se začeli dnevi njegovega življenja šele s trenutkom, ko se mu je vrnila zavest. Tudi gospod Šerman je upal, da mu mine to skrivnostno stanje kakor hitro se mu vrnejo telesne moči. Za sedaj je moral biti pa vesel, da je bolnik vsaj toliko okreval, da je mogel na krov. Vreme je bilo krasno; "Delfin" je jadral v vročem pasu; pihljala je prijetna sapica; nad krovom je bila razpeta platnena streha, da je varovala potnike pred pekočimi žarki južnega solnca. Ko je Milanovič v spremstvu skrbnega gospoda Šermana stopil na krov, je hipoma obstal in se boječe oklenil roke svojega spremljevalca. Ta je počakal, dokler se bolnik ni zopet osrčil, nato ga je pa odvedel na naslonjač, ki je stal sredi ladje, in ga varno posadil nanj. Nihče, ki je kedaj poznal krmarja na "Adriji", bi ne bil sedaj v tej sključeni, tresoči se postavi z udrtimi prsi in s popolnoma izpremenjenini obrazom spoznal nekdaj tako lepega in krepkega moža. Gospod Šerman ga je opazoval z bojaznijo v srcu. Sam pri sebi se je bil nadejal, da bo na krovu v duši njegovega varovanca vendar vstal kak spomin na pretekle dni; a kakor je vse kazalo, so bile prazne njegove na-de. "Kje je čoln, v katerem so me našli?" je vprašal Milanovič, ko je že nekaj časa počival na stolu. "Na glavnem krovu." "Trosim, ali si ga moreni ogledati? Morda mi kaka majhna, neznatna stva lica razvozlja skrivnostno in temno uganko.*' ( Počasi sta šla proti sprednjemu delu krova. Ko prideta na mesto, pravi gospod Šerman: "To je oni čoln." Vse je bilo skoraj š etako, kakor takrat, ko ga je bil zapustil Milanovič, še celo shramba za živež je stala odprta in tudi trije sodčki za vodo so ležali še okrog. Marslkdct bi bil prepričan, da morajo predmeti, ki so bili v zvezi s tako strašnimi dogodki, zdramiti speči spomin in predočiti duši vse grozovite in pretresljive prizore, ki so se v teku desetih dni drug za drugim 'vrstili v čolnu. Če so reči, ki se prav tako kakor žare,če železo v meso, vtisnejo v našo dušo, tedaj bi morala igralčeva blaznost, pijanost Mirtičeva, tragična smrt generalova in podoba nesrečne vdove, ki je tiho in udano podlegla trpljenju in z njo njeno nedolžno dete tedaj — pravim — bi moralo vse to brezdvomno pustiti v duši vsaj nekatere sledove. Toda pri Milanoviču ni bilo o vsem tem nobenega sledu; niti najmanjše stvari se ni mogel spomniti, dasi je z največjo pozornostjo ogledoval kraj trpljenja/in muke in si na vse načine belil glavo, da bi dvignil zagri-njalo, ki mu je zapiralo pogled v preteklost. Po dolgem molku je potegnil z rolfo preko oči in globoko vzdihnil: "Vse moje premišljevanje in ugibanje je brezuspešno." Gospod Šerman je bil ves presenečen in je začudeno zrl Milanoviča; presenečen je bil zaradi tega, ker je videl, da so brezuspešna sredstva, na katera je stavil vse svoje zaupanje, čudil se je pa čudovitemu pojavu, da more človeku spomin tako docela ugasniti. A kljub temu vendar še ni izgubil vsega upanja in je rekel: "Poglejte, prosim, semkaj; glejte, pod to klopjo smo Vas našli brez zavesti in tu ob jamboru je ležal drug mornar, Vaš tovariš; ta je bil že mrtev in smo ga pokopali. -— Se li ničesar več ne morete spomniti?" Milanovič je žalostno zmajal z glavo. "Oglejte si to odprto shrambo, v kateri ste imeli živež; ta je bila napolnjena z morsko vodo in z razmočenim prepečencem, ko smo našli čoln, tu ležeči sodčki so bili pa prazni. Trpeli ste nepopisno pomanjkanje, kakor se da iz vseh teh znamenj sklepati. — Še vedno nič jasnega v Vašem spominu?" Milanovič se je z roko prijel za čelo: "Prav nič, popolnoma nič!" "Vrhu jambora je visel kos raztrganega črnega blaga, morda ostanek kake rute ali ženskega krila. Ste imeli seboj kako žensko?" "Jaz ne vem ničesar." "Se spominjate še kaj svoje ladje, na kateri ste bili, predno ste prišli v čoln? Od kje je odplula? Iz kake luke v Adrijanskem morju? Iz Pri-morja? Kaj?" "Primorje? Da — Primorje poznam — toda — ne spomnim se, smo li prišli od tam, ali ne." "Dobro, prijatelj, le poguma nikar ne izgubite. Primorje tedaj poznate! Ste se vkrcali morda v Pulju?" "Tega Vam sicer ne vem povedati, a Pulj mi je znan." "In Trst?" "O da, prav tako znan." "Kako je bilo ime Vaši ladji?" Milanovič je mislil in mislil, a vse zastonj. Bolnikov duševni položaj je bil gospodu Šermanu prava uganka. Vsakega znanega imena, ki mu ga je kdo povedal, se je takoj spomnil; isto-tako je vse reči, ki jih je zagledal na ladji, imenoval s pravim imenom, in sicer zaraditega, ker jih je imel pred očmi. Ako bi bil Zamjan se živ, bi ga bil takoj spoznal in ga poklical z imenom. Ako bi mu bil kdo govoril o Vidi, mu imenoval Podgrad, "Adri-jo" ali kaj drugega, bi se bil Milanovič brezdvomno spomnil vsega, kar bi bil čul. Toda brez vpliva od zunaj je o-stal njegov spomin mrtev za vse, kar je doživel pred svojo rešitvijo. Ko ga je gospod Šerman zopet pripeljal na stol, je šel po reči, ki so jih bili našli v Milanovičevih žepih, in mu jih pokazal z besedami: "Te stvari so Vaše. Poznate?" Z napeto pozornostjo je Milanovič ogledoval vsako stvar posebej, nato pa žalostno pogledal kvišku in odvrnil: "Kaj? — ta ura, nož, denar, vse to naj bi bilo moje?! — Ker Vi to trdite, moram verjeti, a vedeti ne morem o tem ničesar." "Ne belite si preveč glave, dragi moj, in nikar se preveč ne vznemirjajte," je tolažil kapitan, ki je bil medtem prišel k našima znancema; "po-trpite še nekaj časa in prišla bo vsa stvar samaposebi v pravi tir." Težko si moremo popolnoma predočiti, kolika duševna muka je težila in trla Milanovičevo srce. Že v navad-j nem življenju se človek vznemiri, če j se n. pr. ne more hitro spomniti kake letnice ali kakega imena; toda kaj je to v primeri 7. duševnim stanjem človeka, ki je nagloma izgubil spomin za vse, kar je za njim, ki čuti in ve, da žive ljudje, ki so z njim v sorodstvu ali v prijateljski zvezi, a se ne more j spomniti, kdo in kje so. Let, ki jih je živel, ni več; izgubljeno je, kar ga je kedaj razveseljevalo in česar se je kedaj učil; mrtvi so zanj oni, ki so ga nekdaj srčno ljubili, kakor je tudi on mrtev zanje, za katere je prej bilo njegovo srce. Sam je, čisto sam! Gospod Šerman je bil ves obupan, ko je videl, da so se izjalovili vsi poizkusi, kako bi vrnil Milanoviču njegov izgubljeni spomin. Globoko zamišljen je korakal po krovu goriindoli. Polagoma je prišel do prepričanja, da je na ladji popolno ozdravljenje skoraj izključeno; upal je, da se mu to posreči z zdravniško pomočjo v Sidneju v Avstraliji, kamor je bila namenjena ladja in tudi 011 sam. Gospod Šerman je bil namreč trgovec, ki je imel v Sidneju veliko trgovino, ki je izvažala avstralske pridelker Imel je trgovske zveze z Evropo in sedaj se je vračal z nekega trgovskega potovanja po Angleškem. Staro prijateljstvo s kapitanom "Delfina" mu je dalo povod, da se je vkrcal na "Delfinu", ki pravzaprav ni bila potna, ampak le trgovska ladja. Gospod Šerman je bil mož, ki se je za svoje blagostanje moral zahvaliti edino svoji pridnosti in božjemu blagoslovu. Njegova častitljiva postava in njegove duhovite oči, iz katerih mu je sevala plemenitost in Iju-domiloU, to mu je pridobilo srca vseli poštenih ljudi. Tudi Milanovič je kmalu začutil v svojem srcu neko posebno nagnenje do njega, ne glede na hvaležnost, ki m« jo je bil dolžan za njegovo neutrudljivo skrb in pozornost. Čas je minevil. Vreme se je pre-drugačilo. Ker ni bilo nikakega vetra, je morala ladja mirno stati cela dva dneva; tretji dan jo je pa nagloma pograbila močna burja in to je dalo povod, da sta kapitan in gospod Šerman prišla do prepričanja, da njih bolni varovanec ni in nikdar ni bil pomorščak. Milanovič je bil ravno na krovu, ko je vstala burja in se je ladja vsled njenega silnega pritiska močno nagnila na stran. Kakor trepetlika je drgetal po celem životu, ko so drogovi na jam borih udarjali drug ob drugega, šumela in gromela velika jadra in so mornarji kakor veverice plezali po vrveh, da zvijejo in povežejo jadra. Ves preplašen je planil na levo stran ladje, kjer je stal njegov prijatelj, pograbil ga za roko in boječe kazal na nasprotno stran. Ko ga je Šerman hotel odvesti v kajuto, se je krčevito oprijemal bližnjih vrvi. "Dragi moj," ga je skušal ta pomiriti, "premagajte se vendar in ne bojte se; saj ni nikake nevarnosti." "Da, sramujem se svoje slabosti, a moji živci so preveč razburjeni," je odvrnil nesrečni Milanovič in oči z roko zakrivši je nadaljeval: "Nikakor ne morem gledati teh ljudi tam gori; vsak trenutek se bojim, da ta ali oni strmoglavi na tla." (Dalje prih.) Dober prijatelj. Sodnik zatožencu, ki je ubil svojega prijatelja: "S čim se morete zagovarjati?" Zatoženec: "Gospod sodnik, moj prijatelj je vedno trdil, da bi rad na-nagloma umrl." ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila poidite k A.SCH0EITEDT&C0. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. Michael Conway 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. Sli N. Broadway Joliat, Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu ▼ naj obilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 3S1-W. Geo. Flajnik, lastnik 33» Penna Ave. Pittikurg, Pa. John Grahek .. .Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Cyclone in Tornado Insurance Posojuje denar,za varuje proti po bi ti SURETY BONDS Chicago t«l. 500 (Fiv« fcuadrW.) Frank Bambich urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. W. C. ^lOONEY ' PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Garnsey, Wood & Len n on ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. 111. £dina sloranske fotografija t Jolietn. Zmerne Cene. Najboljše delo. Joliet stoin Dye How Professional Cleaners and Dyer» STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. The Will County National Bank of Joliet, Illinois Prejema raznovrstne denarne *lo|* ter pošilja denar na vse dele sveto. Kapital in preostanek $300,006.«) C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT » DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ihs.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH, GilDert, Minn, Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro doslit JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državi in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. 4. AMERIKANSKI SLOVENEC, 9. JANUARJA 1914. DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON DRŽAVE MINNESOTA. (Poglavje 467 občnega državnega zakonika iz leta 1913.) Zakonske določbe glede delodajalčeve odgovornosti za med delom nastale nezgode in glede odškodninskih zahtev delavčevih ter tozadevnega postopanja za odmero odškodnine. Prevedel: Iv. A. Kaker. Minnesotska državna zakonodaja uzakonuje sledeče določbe: PRVI DEL. Stari odškodninski zakon. (Pravdna pot do odškodnine.) 1. Odškodnina v pravdnem postopanju. Pravna sredstva. — Ako povzroči pri delu vsled delodajalčeve krivde nastala nezgoda uslužbencu telesne poškodbe ali smrt, je delodajalec dolžan plačati poškodovanemu uslužbencu ali v slučaju smrti njegovi družini in pravnim naslednikom primerno odškodnino. Ta obveznost pa odpade, če si je uslužbenec sam in namenoma zakrivil poškodbo; vprašanje, je-li bil namenoma premalo previden, razsodi porota v smislu zakona in v soglasju s tozadevnimi dokazili. 2. Brezpravni izgovori. — V slučajih, ki pridejo v poštev pod prvi del predležečega zakona, ni dovoljeno navajati delodajalcu v svojo obrambo sledečih izgovor in tožbenih protiraz-logov: a) da poškodovani oziroma vsled zadobljenih poškodb umrli uslužbenec pri delu ni bil dovolj oprezen, razun če se izkaže, da je bila njegova malomarnost premišljena; b) ali da je poškodba povzročena po malomarnosti sodelavca; c) ali da je uslužbenec pri prevzetju dela vedel za vse nevarnosti, ki so združene s dotičnim delom, in imel nadalje vednost, da delodajalec ni pre-skrbel potrebnih varnostnih naprav;— vsi ti protirazlogi in izgovori ne veljajo več, izvzemši slučajev, ki so o-menjeni v par. 4. 3. Izguba delodajalčevih pravic. — Če se delodajalec ne podvrže prostovoljno drugemu delu tega zakona, izgubi s tem pravico obrambe na podlagi pravkar navedenih treh točk v par. 2, v odškodninski tožbi, ki se je naperila proti njemu radi zadobljenih poškodb ali iz njih izvirajoče smrti. 4. Delodajalčeva obramba. — Ako pa se delodajalec prostovoljno podvrže drugemu delu tega zakona, a ne podvrže se uslužbenec, potem ima delodajalec pravico, da se posluži v svojo obrambo vseh onih točk in pravilnih pripomočkov, ki so bili dovoljeni v času sprejetja tega zakona. 5. Določbe glede smrtnine. — Določbe v predidočih paragrafih 1, 2, 3 in 4 veljajo v vseh odškodninskih tožbah radi povzročene delavčeve smrti (za smrtnino), temelječih v par. 4503, poglavje 84, revidiranih zakonov min-nesotskih iz leta 1905, glede nasilne smrti. 6. Dolžnost dokazovanja na strani delodajalčevi. — V vseh pravdah, naperjenih v smislu prvega dela tega zakona, ima tožena stranka doprinesti dokaz, da si je tožitelj sam in namenoma povzročil poškodbo. 7. Odvetniški stroški neiztirljivi. — Zahtevek na pokritje stroškov in izdatkov pravnega zastopanja v odškodninskih zadevah, spadajočih pod določbe tega zakona, nima pravne moči iztirljivosti iz zneska, ki se izplača kot odškodnina; rubežen odškodnine je tudi v vsakem drugem oziru neveljavna in nedopustna, izvzemši ako je ista pismeno dovoljena od dotičnega sodnika, ki vodi razpravo, ali pa v slučaju izvensodne poravnave od kakega o-krožnega sodnika. Samo v zadnjem slučaju torej, ako je bila tožena stranka (t. j. delodajalec) od strani sodišča glede dovoljenja izplačila in o visokosti priznanih zastopniških stroškov pismeno obveščena, so isti iztirljivi iz odškodnine. Vse sodno dovoljene tir-jatve iz odškodnine na zastopniških, zdravniških in stroških bolnišnice ima uslužbenec sporočati delavskemu komisarju, zajedno s pogoji poravnave, kot določeno v par. 24 predležečega zakona. DRUGI DEL. No vi odškodninski zakon. (Odškodnina brez pravde.) 8. Ta zakon ne velja za javne prevozne družbe. — Za železnice, ki vsled svojega meddržavnega in inozemskega trgovsko-prometnega značaja niso izključno podvržene državnim zakonom minnesotskim, in za kojih delodajalce in uslužbence obstoji zvezni odškodninski zakon Združenih Držav, — predležeči zakon ne velja; tudi ne velja za hišne posle, poljedelske delavce in take osebe, ki so ob času poškodbe uposlene le začasno in mimogrede, ne pa trajno in v običajni lastnosti delodajalčeve obrti. 9. Pogodba med delodajalcem in uslužbencem. — Ako se obadva, delodajalec in uslužbenec, izrecno ali molče, ali kako drugače kot tu omenjeno, pogodita, da sprejmeta določbe drugega dela tega zakona, je delodajalec v vseh slučajih telesne poškodbe ali >mrti, povzročene vsled nezgode med delom, obvezan izplačati odškodnino po nižje navedenem tarifu, ne glede na vprašanje, je-li lastna ali tuja brezbrižnost zakrivila nezgodo. Izvzeti so slučaji, v katerih je prizadeti namenoma povzročil nezgodo, ali v katerih je delavčeva pijanost neposredni ali posredni vzrok nastale nezgode. Dokaz o tem pa ima doprinesti delodajalec. 10. Izguba gotovih pravic. — Tak obojestranski dogovor, ali prostovoljna izbira načina določitve odškodnine, 0 katerem bo v enem kasnejših paragrafov govor, pomeni za obe stranki odpoved pravici, določiti odškodnino na kak drug način kot oni, ki je predpisan v drugem delu tega zakona, — in prostovoljna podvržba pod ta zakon je obvezna za odmero odškodnine tako za uslužbenca, in v slučaju smrti za njegovo preživečo ženo in najbližje sorodnike, kakor tudi za delodajalca ali njegove pravne naslednike, ki prevzamejo delodajalčevo trgovino ali o-brt v slučaju njegove plačilne nezmožnosti v nadaljno obratovanje. 11. Pogodbe se smatrajo kot sklenjene pismeno. — Vse službene pogodbe, sklenjene po pravomočnosti tega zakona, se imajo v smislu drugega dela tega zakona smatrati kot pismeno sklenjeno, izvzemši slučajev, v katerih se izrecno in vsaj 30 dnij pred nastalo nezgodo, pismeno izjavi bodisi delodajalec bodisi uslužbenec, da se ne podvrže določbam drugega dela tega zakona. Tako pismeno izjavo glede nespre-jetja novega odškodninskega zakona naj delodajalec v svoji tovarni ali poslovalnici pritrdi na vidnem kraju, da jo lahko vsakdo čita; en izvod ali prepis iste pa naj vloži v uradu delavskega komisarja. Tudi uslužbenec ima svojo tozadevno pismeno izjavo, da se ne podvrže pod drugi del tega zakona, vložiti v uradu delavskega komisarja, zajedno z dokazilom, da je takisto obvestil delodajalca o svoji odločitvi. 12. Preklic odločitve. — Vsaka izmed strank lahko prekliče svoj že naznanjeni sklep glede sprejetja ali ne-sprejetja drugega dela tega zakona, ako v teka 30 dnij pismeno obvesti o tem nasprotno stranko. Prepis takega preklicanega obvestila z dokazilom dostavljenja ima se vložiti v uradu delavskega komisarja; tridesetdnevni rok pričenja z dnem te vložitve. Ako pa takoj v teku prvih 30 dnij, ko je stopil predležeči zakon v veljavo, izjavi ena ali druga stranka izrecno svoj sklep pismeno, kot zgoraj o-menjeno, da ne sprejme določb drugega dela tega zakona, potem postane taka pismena izjava pravomočna z istim dnem, ko se je vložila v uradu delavskega komisarja. Odškodninski tarif. 13. Odškodninski tarif uzakonjen. — Odškodninski tarif določa: a) Za poškodbe, ki imajo za posledico le začasno popolno delanezmož-nost, 50 odstotkov (t. j. polovico) mezde, ki jo je uslužbenec ob času nezgode prejemal, vendar ne več kot deset in ne manj kot šest dolarjev na teden. Če pa je imel uslužbenec ob času nezgode tedenske mezde šest dolarjev ali manj, se mu izplača cela tedenska mezda. Ta odškodnina se ima izplačevati ves čas delanezmožnosti, vendar ne dalj kot 300 tednov. b) V vseh slučajih začasne nepopolne nezmožnosti za delo znaša odškodnina polovico razlike med delavčevim zaslužkom ob času nezgode iu med mezdo, katero si je v stanu služiti v svoji nepopolni nezmožnosti. Ta odškodnina se plačuje ves čas poško-dovančeve nezmožnosti za delo, vendar ne dalj kot tri sto tednov; in sicer po načinu, kakor je določeno pod točko a. c) Za trajno nepopolno delane-zmožnost se določi odškodnina na podlagi njene obsežnosti. Za poškodbe, navedene v sledečem tarifu, je odškodnina odmerjena tako-le: Za izgubo palca na roki polovica dnevne mezde za dobo 60 tednov. Za izgubo kazalca polovica dnevne mezde za dobo 35 tednov.' Za izgubo sredinca polovica dnevne mezde za dobo 30 tednov. Za izgubo prstanca polovica dnevne mezde za dobo 20 tednov. Za izgubo mezinca polovica dnevne mezde za dobo 15 tednov. Izguba prvega člena kateregakoli prsta velja za izgubo polovice prsta, ter se izplača polovica iste odškodnine, ki je zgoraj določena za izgubo celega prsta. Izguba več kot enega člena se sma- 1 tra kot popolna izguba prsta; vendar j ne sme v nobenem slučaju odškodnina, ! ki se izplača za izgubo več prstov, i presegati svote, ki je določena v tem tarifu za izgubo cele roke. Za izgubo palca na nogi polovica : dnevne mezde za dobo 30 tednov. Za izgubo vsacega ostalih prstov na nogi polovica dnevne mezde za dobo I 10 tednov. j Za izgubo prvega člena kateregakoli | prsta na nogi polovica odškodnine, i določene za dotični celi prst. | Izguba več kot enega člena se sma-I tra za izgubo celega prsta. Za izgubo roke do zapestja polovica dnine za dobo 150 tednov. Za izgubo ccle roke (lakti) polovica dnine dobo 200 tednov. Za izgubo stopala polovica dnine" za dobo 125 tednov. Za izgubo cele noge (stegna) polovica dnine za dobo 175 tednov. Za izgubo očesa polovica dnine za dobo 100 tednov. (Dalje pride.) in tudi med zadružniki se pa nahajajo nekateri, ki nočejo nič slišati o poravnavi. Vsako dokazovanje, da je v njih lastnem interesu, da se poravnava kmalu izvrši — je zaman. Eni trdijo, da nočejo ničesar izgubiti, drugi, da nočejo ničesar plačati. Slobodno jim. Tem velja nastopna razložba. Poravnava se bo izvršila tudi brez njih. Onim vlagateljem, ki so pristopili poravnavi, bo izplačal likvidacijski odbor do 1. julija 1914 dogovorjenih 30 odst. njih likvidnih terjatev iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Ker si bo moral likvidacijski odbor zasigurati prispevke pri onih zadružnikih, ki so pristopili poravnavi, se lahko zgodi, da ne bode dobilo ono, dasi malo število vlagateljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopiti k poravnavi, niti teh ponujenih 30 odst. Obenem opozarjamo tudi one zadružnike, ki nočejo ničesar slišati o poravnavi, da bodo izročeni na milost in nemilost onim vlagateljem, ki se niso poravnali. Eni kakor drugi si naj pripišejo posledice svoje trmoglavosti. J. C. Adler & Co. # priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet. lil Huda bolečina. G. F. J. Kuban iz Fort Wortha, Tex., je silno trpel, kakor poroča. Piše namreč: "Boloval sem za želodčno ne-priliko v zvezi s strašno glavoboljo, ki je bila včasih neznosna. Slučajno sem obiskal nekega prijatelja, g. I. I. Stan-gla, in svetoval mi je, naj poskusim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Nekaj steklenic mi je prineslo olajšbo in v kratkem času sem bil popolnoma zdrav. Vedno bom imel to zdravilo v svoji družini in je rabil ob prvem znaku kake slabosti. F. J. Kuban, 2225 N. Main st., Fort Worth, Tex." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno brzo olajša v boleznih želodca, jeter in drobja, ker iz-čisti telo in ga okrepi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. Ledveno bol, izvinke, revmatične in nevralgične bolečine navadno brž prežene Trinerjev liniment. — Adv. □ □ 11 MALI OGLASI. □=====□ GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovensk« in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcc v. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise gostilničar YIN0, ŽGANJE IN SJIODKE. Sobe v najem in LunclT Room. 200 Jackson St. JOLIET, ILL. Glavna posojilnica. Likvidacijski odbor "Glavne posojilnice" v Ljubljani nas je naprosil za objavo naslednje notice: Poravnavna akcija med zadružniki in vlagatelji tega nesrečnega zavoda ,se bliža koncu. Tri četrtine vseh vlagateljev (upnikov) je že podpisalo 30 odstotne izjave. Tudi zadružniki so se na tozadevne pozive pridno odzvali vabilom likvidacijskega odbora. Med vlagatelji KOLEDAR "GLAS NARODA" za 1. je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s poŠto vred 30c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Oflice hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. EDINA SLOYENSXA TVRDKA = Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. J »ELO PRVE VRSTE. CENE NIZKI. F. KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL | SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo. v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najbotjSe so po najnižji.ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mest Vse po najnižji ceni Pridite torej b poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb* J« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«. C^ic. Phone 2768. N. W. Phone 111» JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOB Stavi in popravlja hiie. Woodruff Road. Joliet, II m* 3E 3G Onim, ki rabijo gas! Opozarjamo Vas na "discount rule" te kom pan i je, ki je kot sledi: Navadni "discount" je na vseh računih za gas, če so pravočasno plačani. "Discount" se pa konča 15. dne vsakega meseca; če pa pade 15. na nedeljo, se konča prihodnji delavnik. Da se dovoli "discount" morate plačati ob času. Če pošljete ček, storite to, da pride ob času. Smislom novega Utility zakona, moramo ravnati točno, zato opozarjamo naši odjemalce na to postavo. Western United Gas & Electric Co. 3E 3E Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y- To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". ' TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, M- Naročite zaboj steklenic ttovega piva, ki se Imenuje EAGLE ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Joliet, 111' Oba telefona 405.