Cena 10c., letno $1.00 ;MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA h X. LETNIK XIV, ŠTEV. 6 Registered at the G.P.O. for transmission by post as a periodical ^ER 196£ ■«if******* a Božič /c prazni^ miru Odkar pomnimo si človeštvo prizadeva najti način, kako si zagotoviti mir . . . Mir med posamezniki, mir med narodi, način, kako živeti brez strahu pred nasiljem, bedo in lakoto. S številnimi zakoni, pravili, kaznimi skuša v okviru družbenih enot doseči trajni mir. Vendar je pot do njega tako enostavna — zakon samo eden. Predložil nam ga je ON, čigar rojstva se spominjamo za božič, ko je dejal: LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA, KAKOR SAMEGA SEBE! V NADI, DA SE BO ČLOVEŠTVO V SEDAMDESETEM DESETLETJU DVAJSETEGA STOLETJA KONČNO PRIČELO ZAVEDATI IN IZPOLNJEVATI TO ZAPOVED, SLOVENSKO DRUŠTVO V MELBOURNU ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN VSEM ČITATELJEM "VESTNIKA" — ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO! POMOČ BANJA LUKI i 4 1 \ t i 1 •I i I Od jugoslovanskega poslaništva v Can-berri smo prejeli sledečo okrožnico: Dragi rojaki, 27 oktobra ob 9.11 zjutra je pretresel Banja Luko — eden od najlepših mest v Bosni —• strašen potres z katastrofalnimi posledicami. Moč potresa je bila preko osem stopinj. Točno Število žrtev še ni znano. Center mesta je skoro popolnoma porušen, pa tudi okolne vasi in predmestja so bili prizadeti. Ceni se, da je bilo 85% hiš v mestu porušenih in da je okrog 40.000 ljudi ostalo brez strehe. Po vsej Jugoslaviji se je pričela akcija za pomoč nesrečnemu mestu. Mednarodni Rdeči Križ v Ženevi je sprožil veliko mednarodno akcijo za pomoč Banja Luki. Mnoga Jugoslovanska društva in mnogi pojedinci se obračajo na Jugoslovansko Poslaništvo in Generalnem konzulatu v Sydneyu za informacije kako bi pomagali prizadetim žrtvam Potresa v Banja Luki. Smatramo da bi bilo najbolše, da se formirajo lo- kalni odbori za pomoč potresnim žrtvam v Banja Luki, preko katerih bi se razvijala ta akcija za pomoč. Isto kot je bilo ob priliki potresa v Skopju. V te odbore bi lahko pristopili predstavniki teh društev naših izseljencev u Australiji, kakor tudi ugledni Australski in Jugoslovanski predstavniki pojedinci, kateri bi želeli pomagati. Zbrane priloge za pomoč Banja Luki lahko pošljete na sledeče naslove: EMBASSY OF THE SFR OF YUGOSLAVIA P.O.B. 161, MANUKA, CANBERRA, A.C.T. 2603 ali CONSULATE GENERAL OF THE SFR OF YUGOSLAVIA 31-33 Knox Street, DOUBLE BAY, SYDNEY, NSW ali Odbor za pomoč postradalima od zemljotresa u Banja Luci, Komunalna Banka, Banja Luka, SR Bosna i Hercegovina, SFR Yugoslavia z značko na pismu "Pomoč za Ba- nja Luku" Čez nekaj dni Vam bomo poslali potrdila v bloku, tako da boste lahko izdali za vsak dar potrdilo darovatelju in istočasno obdržali kupon potvrdila za Vašo evidenco. Poslaništvo SFRJ — Canberra Pomot v taki nesreči je vredna toplega priporočila in naše društvo bo rade volje posredovalo pri nabiranju daril. 5,000.000 JUGOSLOVANOV IZVEN DOMOVINE Predpostavlja se, da danes kakih pet milijonov Jugoslovanov živi v inozemstvu, raztresenih po kakih 60 deželah sveta. V USA je okoli dva milijona ekonomskih in političnih emigrantov, več sto lisoč jih je po južni Ameriki in kakih 100.000 v Kanadi in Avstraliji. Dodatno k tem, ki so se za stalno izselili pa je še kakih 400.000 jugoslovanskih državljanov začasno zaposlenih po Zapadni Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švedski in Švici. PETNAJST LET SDM Okoli sto oseb se je udeležilo 15. rednega občnega zbora SDM, ki se je vršil v soboto 15. novembra v dvorani cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew. Med prisotnimi je bilo opaziti osebe, ki jih že dolgo nismo videli pri funkcijah društva. Posebno pozornost in zadovoljstvo med starimi Clam poleg običajnega družabnega delovanja — teh plesnih zabav, dveh pikni, kov, filmskega večera, — osredotočil svoje delo v glavnem na proučevanje možnosti, ki se nam odpirajo sedaj, ko je končano odplačilo doma m ^ tudi blagajna ni prazna. Razpravljali 1°: l: u:i--nrodati zornost in ^^Th^^Z mo kt bTbiio na koristnejše: prodati je zel prvi podpred ednik SDM g , J ^ izkupiček up0ra- jc /-^i f - ' i i---1--- Florenimi, ki je po letih odsotnosti s svojo navzočnostjo pokazal, da mu je usoda SDM še vedno pri srcu. Uradni del je bil letos povezan s predvajanjem kratkih filmov in zakusko. Videli smo zimske olimpijske igre v Ameriki _ krasno izdelan barvni film; "Ribiške razglednice", ki so nam na izredno duhovit način predočile ribiški šport v Sloveniji ter film, namenjen posebno izseljencem, '"Odkod sem doma", ki je ob spremljavi petja "Ljubljanskega okteta" prikazal naravne lepote stare domovine. Po končanem prikazu filmov je bil g. Vinko Molan izibran za predsednika skupščine in je s svojega mesta pred odrom, okrašenih s slovensko zastavo, katero je Slovensko društvo v Sydneyu poklonilo našemu društvu, izurjeno vodil delo skupsči- ne,Najprej je bilo prečitano poročilo starega odbora: Že petnajsto leto smo se člani SDM nocoj sestali na redni letni skupščini našega društva. Petnajst let je dolga doba tudi za društvo. Mnogo je tudi sprememb. Menjajo se osebnosti m poedini funkcionarji, a društvo počasi odrašča, dobiva nove oblike, nove, morda bolj realne, poglede, problemi postajajo vedno bolj zreli m resni, cilji bolj otipljivi in podjetni, delovanje morda bolj praktično. Toda bistvo ostane isto. SlliU, ».aj UI uuu --------- J^ Dom v Carltonu in izkupiček uporabiti za nakup večje dvorane ali za zgradbo stanovanjskih prostorov za ostarele rojake in dijake, ali pa preurediti obstoječe poslopje v udobnejše društvene prostore. Do končne odločitve še ni prišlo, ker še vedno čakamo odgovor Melbourne City Councila in pa ker je nastal tehnični zadržek pri lastninskih dokumentih Za vse to delo se je odbor sestajal na rednih sejah, katere smo imeli z par izjemami vsakih štirinajst dm. V odbor smo med letom vključili se go. Kampuš, go Heleno van de Laak m adč Branko Jelenič. Ga Kampuš pa je pred zaključkom leta morala odstopiti radi bolezni. Navezali in oddržali smo ozke stike s Slovenskimi društvi v Sydneyu, Canberri, Adelaidi, Brisbanu in Ge-eloneu še posebno z namenom ustanoviti Zvezo vseh Slovenskih društev v Avstraliji. Bili smo tudi v pismenem stiku s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani, od katere smo zaprosili in potem tudi prejeli nekaj knjig z deli za uprizoritev na našem odru. Ostali smo kot organizacija vključeni v The Good Neighbour Council of Victoria, preko katerega smo omogočili brezplačne počitnice dvema slovenskima otrokoma. Na kulturnem polju naj omenimo zelo uspelo izvedeno dramo "Razvali- V splošnem je bilo preteklo leto, leto tipanja in iskanja novih poti in smeri delovanja. Nikakršni izraziti uspehi in rezultati v tem pogledu niso bili doseženi, čeprav so možnosti tukaj in se polj delovanja ne manjka. Naj jih navedemo le nekaj: Mladinska organizacija, zadružna posojilnica, stavbena zadruga, nabavljalna zadruga, smučarska in športna sekcija, počitniški dom, stanovanja za samce in upokojence, splošna posvetovalnica, tečaj angleškega jezika, čitalnica itd. itd. Možnosti in dela je mnogo — le delavcev manjka. Pripeljali smo to naše društvo skozi petnajst let, skozi dobo, ko nismo imeli ničesar, ne gmotnih sredstev, nc znanja jezika, a imeli smo dobro _ voljo in navdušenje. Danes stojimo na C pragu nove dobe, na že postavljenih trdnih temeljih. Od nas vseh pa je odvisno, ako bomo na teh temeljih gradili dalje in kako. Sledeče finančno poročilo je podal blagajnik g. M. Hartman: Dohodki Izdatki $2260.08 — Prenos iz 1967/68 Uprava, administracija Slovenski Dom Socialni fond Članarina, Vestnik Zabave iiulturni odsek Posojilo Depozit za dvorane Banka 5/11/69 Gotovina 1267.28 811.99 876.00 5548.55 190.00 136.00 $1028.54 469.13 977.61 473.47 2357.27 288.40 200.00 461.00 4727.27 108 61 $11091.30 $11091.30 tane isto. zeio uspeiu inm™« : r , Tako ie tudi z našim Slovenskim na življenja", pri kateri so sodelovali J 5p yahte- —naši plani z naivecum pozrtvo- društvom v Melbournu. Čas je zahte val svoje spremembe, v bistvu pa je ostalo isto: Nepolitična organizacija Slovencev v Melbournu, ki ne zasleduje nikakršnih strankarskih, razrednih verskih ali dobičkanosmh ciljev, nego dela v korist cele slovenske skupnosti v Melbournu. Danes lahko z zadovoljstvom in po Lia /i v ijwj r ----# mnogi naši člani z največjim pozrtvo-vanjem. Gledališče SDM ima sedaj ze lepo tradicijo in z vsakim novim nastopom se izurjenost igralcev veca.^ V maju smo glasilo našega društva 'Vestnik" pričeli zopet izdajati v obliki tiskanega časopisa. To naše glasilo je izhajalo vsaka dva meseca in je sedai registrirano pri poštnih oblasteh Danes lahko z zadovoljstvom in Pu- scuaj ^ """"" Wninn "V^tnik" raz- r,,«:. prs sr sS'TvitrÄS ÄfSS sko političnih voda, se lahko Šteje v knjižnico v L,„bi,an, m na državno S/ 1M ______L« A 1 1P4 rta mi JJVJli tlVllJll T -----7----- naš velik uspeh in dokazuje, da mi Slovenci imamo gotovo stopnjo zrelosti. Ko se oziramo na petnajsto leto_ našega dela vidimo, da je odbor društva, knjižnico v Canberri. Vsebinsko "Vestnik" še daleč ni ono, kar bi bilo želeti, toda mnenja smo, da je važnejše redno izhajanje kot pa perfektnost vsebine in oblike. V imenu nadzornega odbora je g. Marjan Lauko pohvalil delo upravnega odbora, katero je bilo v skladu s pravili in pesebno na finančnem polju zelo zadovoljivo. Po kratkem odmoru je bil izbran odbor za leto 1969/70. Ker g. Tone Slavič iz osebnih razlogov ni hotel nadaljevati, kot predsednik še eno leto, je na to mesto bil izbran g. M. Feršič. Ostali člani odbora p.i so postali: Podpredsednik: g. P. Česnik, ga. D. Gomizelj Tajnik: g. Z. Rome Blagajnik : g. M. Hartman Odborniki: ga. Helena van de Laak. ga. Elka Mesar, gdč. Branka Jelenič, gg. Ti Slavič, D. Pintarič, M Svetina, S. Pibernik, T. Urbas, J Potočnik, J. Burgar, M. Adami M. Kocbek, M. Zorzut. Nadzorni odbor: gg. M. Špacapan, V. Gomizelj. Ko so se po izvršenih voli navale slučajnosti, je skupščin nredlog, da se v spomin na la lega člana SDM Ivana Urbasa ril toliko dobrega med rojaki v csnuje podporni fond Ivana Ur služil v pomoč rojakom, katere izredno huda nesreča. SDM bo fend s tem, da bo na poseben čun preneslo gotovo vsoto, kate čalo z delom dobička svojih pr debrovoljnimi prispevki. Spre ludi predlog, da naj naslednji cdbor prouči možnost denarne elanom v slučaju smrti in da, smatra za potrebno, zviša članari. do $6.- za družine in $5.- za san Po zaključenem uradnem delu je sledila zakuska, katero je odličn vila ga. D. Gomizelj s članicami Prisotni so se še dolgo pogovarjal in bodočnosti društva ter obujali na preteklih petnajst let. Bila je t uspešnejših skupščin zadnjih let, a novega odbora vliva upanje, da 1 šestnajsto leto SDM tako uspešne preteklih petnajst. Na Štefanovo, v petek, dne 26. decembra 196b bo Slovensko Društvo v Melbournu zopet imelo svoje, tradicionalno STEFAN0VAN1E na že poznanem mestu v East Wandin-u Začelo se bo ob 3. uri popoldne z nogometno tekmo in s piknikom na prostem ter se nadaljevalo pod večer s plesom v dvorani. Vstop: za člane SDM in. otroke bo brezplačen, za nečlane 60c. na osebo. O Ö > O C/5 DRUŠTVA U MELBOURNE. .3 "roSt as a periodical * r* ---— JAN./FEB. 1970 SKLAD IVANA URBASA Pred dobrim letom je prav na Božič 'm1 življenje v avtomobilski nesreči --bas — mnogim izmed nas po-rtiadevkom "stric". , -deležba pri pogrebu je ^u visok ugled je užival Ajaki. Ugled, ki si ga O ^nim in požrtvoval-H Cx3 Vv0naseljence ter O g a v Melbour-x m * V /viU 1910 MELBOURNE TOWN HALL, Swanston Street od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj. ★ IGRA ODLIČEN SEDEMČLANSKI ORKESTER ★ TOPLA VEČERJA TREH OBROKOV ★ ŠAMPANJEC IN KROFI OB POLNOČI ★ ELITNA DVORANA V SREDIŠČU MELBOURNA ★ VSE ZA $7 NA OSEBO g Rezervirajte vstopnice v predprodaji, ker je število mest, večerje in PIJAČE STROGO OMEJENO. — Vstopnice se na vratih ne bodo prodajale — Za varstvo otrok bo preskrbljeno, ako telefonirate pravočasno ge. D. Gomizelj ali ostalim prodajalcem vstopnic: Tel. Tel. Ga D. Gomizelj, Niddrie 379-6511 G.M. Hartman, Brunswick 36-6432 Slovenski dom, Carlton 38-1679 G. T. Slavič, Rosanna 45-7084 Ga I Brodej, Sunshine 311-4858 G. S. Prosenak, Clayton 544-8524 Ga. I. Erič, Preston 480-1451 G. J. Burger, Kew 95-0402 3 POHITITE! NE ZAMUDITE — LETO 1970 JE LE ENO! NAKAT OBLETNIC RIHARD JAKOPIČ Letos obhajamo Slovenci 100-let-nico rojstva Riharda Jakopiča, ki je bil gotovo ena najmarkantnejših osebnosti med slovenskimi slikarji. Ustvarjal je mojstrovine, s katerimi je kot najizrazitejši slovenski impresionist dosegel vrhove slovenske ustvarjalnosti. Rihard Jakopič se je rodil v Ljubljani leta 1869, kjer je tudi umrl v 74. letu starosti. Študiral je na Dunaju, v Monakovem in Pragi. Delal je v Ažbetovi šoli, kjer je slikal z Veselom in Jamo. Leta 1904 je ustanovil klub "Sava". Živel je več let v Škofji Loki, dokler se ni preselil v Ljubljano, kjer je 1. 1908 sezidal razstavni paviljon. Od naturalističnega impresionizma se je spreminjal v resničnostno smer s poudarjanjem notranje važnosti predmeta. Končal je kot barvni ekspresionist, ki je s poetskim realizmom svojih zadnjih let dosegel monumentalnost. Jakopič se je približal idealu "absolutnega slikarstva", približal domišljeni resničnosti toarvne simbolike, tako, da postane slika "koloristična interpretacija duhovnega značaja naslikanega predmeta" (Stele, Slovenski impresionisti, Mod galerija 1949). Slikal je oljne krajine, figuralne skupine, prizore z dela na polju in intimne družinske scene, portrete in globoko občutna cvetlična tihožitja. Kot idejni vodja novega rodu je pomagal impresionizmu do zmage in s tem zavestno ustvarjal temelj slovenski narodni umetnosti in jo dvigal na evropsko raven, kar so po znamenitih razstavah na Dunaju, v Beogradu, Varšavi, Londonu in drugod priznali najprej tujci, nato pa domovina. Velike zasluge ima kot organizator umetnikov, zlasti kot podpornik mladih. Stoletnico ptujske gimnazije so praznovali 19. aprila. Direktor gimnazije Rudolf Čeh je orisal razvoj te šolske ustanove in poudaril, da je v predvojni Jugoslaviji maturiralo na gimnaziji 440 dijakov, v sedanji pa 733. 70 letnico rojstva je slavil Matija Bravni-čar, 60 letnico pa Pavel Šivic. Oba sta se uveljavila v slovenski glasbi, tako da jima je društvo slovenskih skladateljev v Ljubljani v proslavo teh jubilejev priredilo poseben koncert. Prof. Dr. ANTON SLODNJAK 70 LETNIK Gotovo spada dr. Anton Slodnjak, ki je bil rojen 13. junija 1899 v Bodkovcih v Slovenskih goricah, med najmarkantnejše osebnosti v sedanjem znanstvenem in kulturnem življenju med Slovenci. Pred javnost je stopil po doktoratu leta 1925 in po povratku s slavističnih študij na Poljskem. V slovenski književnosti se je ukvarjal s prevajanjem, kritiko, spremljanjem literarnih pojavov, s komentiranjem slovenskih pisateljev ter s pripovedništvom, dokler se po drugi svetovni vojni ni posvetil popolnoma literarni zgodovini. Pregled njegovega dela namreč šteje več kot 300 bibliografskih enot, med njimi vrsto zajetnih knjig. Petdeset let Slovenske gimnazije v Kočevju so proslavili 7. in 8. junija. Kočevska gimnazija je bila ustanovljena leta 1872 z namenom, da služi krepitvi nemškega življa v narodnostno mešanem kočevskem ozemlju. To vlogo je tudi opravljala, dokler ni bila v šolskem letu 1918-19 višja gimnazija z nemškim učnim jezikom ukinjena, nižji klasični razredi so se nato postopoma ukinjali. S šolskim letom 1919-20 pa je bila ustanovljena državna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom. Prva slovenska matura je bila leta 1927, vseh maturantov do leta 1968 pa je bilo 870. • Meščanska šola v Ljutomeru je bila ustanovljena kmalu po nastanku nove države in sicer v jeseni leta 1919. Petdesetletni jubilej, ki ga obhaja ta šola, je v narodnem pogledu zelo pomemben. Saj je bila ta šola po prvi svetovni vojni postavljena kot branik proti ponemčevanju slovenskega življa. PETDESETLETNICA SLOVENSKE VSEUČILIŠTA 1919—1969 Slovenci smo številčno majhen narod potisnjen med Germane in La-tince, v stopnji kulture pa smo med prvimi na svetu. Ničesar nam ni bilo dano dobrovoljno, za vse smo se morali boriti in tudi za pravico imeti šole v svojem jeziku. Najprej smo dobili osnovne šole, a prvo srednjo šolo šele leta 1913. Naši dijaki so študirali na Dunaju ali v Pragi, kar pa mnogim financielno ni bilo mogoče, tako so Slovenci izgubili mnogo talentiranih ljudi, ki bi lahko mnogo dali svojemu narodu. Pojavljala se je zahteva po Slovenski univerzi, V 1969 odgovor pa je bil vedno isti, da nas je premalo, da je Ljubljana premajhna da ni primernega poslopja in da teh nekaj dijakov lahko študira na Dunaju. Tako je prišlo leto 1918, ko smo postali suveren narod v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi so pričakovali, da bo vprašanje Slovenske univerze z lahkoto rešeno, zopet so se pojavljali isti izgovori. Slovenci vseh političnih prepričačanj so vztrajali na zahtevi, da je potrebna Slovenska univerza v Ljubljani. Srečna okoliščina je bila, da je ministersko sejo na kateri je bilo vpršanje Slovenske univerze vodil dr. Anton Korošec, mnogo pa sta pripomogla dr. Karel Verstovsek in dr. Danilo Majoran. Končno je bil izdan odlok o ustanovitvi univerze v Ljubljani, to je bilo 30 junija 1919, v veljavo pa je zakon stopil z objavo v uradnem listu 23. augusta 1919. Slovenija je sprejela to novico s ponosom, kajti univerza je dokaz zrelosti našega naroda. Slovenska univerza v Ljubljani nam je dala v petdeset letih na tisoče intelektualcev, naj bodo to zdravniki, profesorji, duhovniki, inženirji ali pravni ki, ki se lahko v znanju merijo z enakimi po vsem svetu. M. K jI Hermes Travel Agency i; PTY. LTD. 238 Russell Street, i MELBOURNE, 3000 1; (na vogalu Lonsdale St.) ;lEna najbolj poznanih kontinental-j; nih potovalnih organizacij lise Vam stavlja na razpolago za jI potovanje v Jugoslavijo in vse dele j; sveta. Pravtako ako želite pripeli ljati sorodnike ali prijatelje iz Juli goslavije. 1; Za vse potrebno pri urejevanju j; potnih dokumentov se obrnite na nas, kjer Vam bo na uslugo 'ig. s. Milisavljević-"Koreja' TELEFONI 1; 662-1189, 662-1289, 662-1689, 662-1922 zbirka za družino fartek po 1. decembra 1969 sestavljajo zbirko sledeči prispevki: $250.00 : Slovensko društvo Melbourne. S 100.00 : Pevski zbor "Triglav". Slovenci doma in po svetu s 40.00 S 30.00 S 20.00 S 10.00 S 5.00 4.00 S 2.00 Milan Perčič. M. Block Ltd. and Staff. Fam. J. Varghern, P. Česnik. P. Brodej, J. Korošec, Rudi Iskra, Janez Burger, M. Peršič, Dr. F. Mihelčič, L. Tušek. J. R. Korošec, Mr. and Mrs. Holowko, K. Kodrič, J. and B. Novy, A. Žagar, Maks Hartman, gdč. F. Lasič, Z. M. Abram. I. Maljavec, Alojz Mech. 3.00 : G.G. Kaytar, N. Burlovič, F. D. Zadel. V. Oblak, J. Fitzpetrik, A. Cu-rič, Jože Žnidarič, M. Simi, M. Peršič, sen., T. Slavic, družine M. Nothnagel, Jelenič, Juriše-vič, Juraič, Tomšič, F. Burlovič, D. Slavec, L. Valenčič, M. Vihtelič, F. Vadnjal, E. Vad-nal, I. Iskra, E. Kalčič, Milan Iskra, Batista, D. A. Zorzut, Albin Gee, I. Grbec. S. Oblak. A. Krupko, družina I. Iskra Deibevc Prepričani smo, da bomo v naslednji številki "Vestnika" objavili še mnoga imena darovateljev, ki dosedaj še niso imeli prilike poslati nam svoj prispevek. Naj bodo okolnosti nesreče že kakršnekoli, dejstvo je, da so ostali brez rednika in zadostnih sredstev mlada žena z dvema majhnima otrokoma in s tretjim na potu. Božič je pred vratmi, čas veselja in radosti za večino nas. Kaj ne moremo vsaj maj-nen delček te naše radosti in blagostanja odstopiti onim, ki so manj srečni od nas Darove še vedno lahko pošljete na naslov Slovenskega društva v Melbournu ali pa jih osebno predate odbornikom in poverjenikom SDM. Na prošnjo ge. Gomiželj naj se zahvalimo še njenim prijateljem, ki niso slovenskega rodu: We wish to express our thanks to M. Block Ltd. and staff for their generous response to our appeal for 1.75 1.00 0.30 Family Fartek. POKLANJAM ZA ZBIRKO DRUŽINE FARTEK $............................. Ime .......................................... Naslov TRETJINA PREBIVALSTVA NA KOLESIH V Sloveniji je sedaj približno 100.000 avtomobilov, tako, da na vsakega sedmega prebivalca pride en avto. Prav tako ima Slovenija preko 150 avtobusov, 12.000 tovornjakov, 28.000 motociklov in 80.000 motor-skuterjev. Kako se življenje razvija nam pokaže primerjava s številkami z leta 1939. Takrat je Slovenija imela 2.306 avtov, cela Jugoslavija pa 13.560, kar je manj kot polovica avtomobilov, danes registriranih v Ljubljani. Temu primerno se razvija tudi avtomobilska industrija. Danes so v Jugoslaviji štiri tvornice avtomobilov. Od teh sta dve v Sloveniji: IHV v No-ven Mestu, ki ima licenco Austina in Tomos v Kopru z licenco Citroena. Litostroj pa je po uradni odobritvi tudi pričel sestavljati avte z sodelovanjem Renaulta iz Francije. Agrostroj iz Ljubljane pa se pogaja z tvrdko Saab iz Švedske glede konstrukcije Saab avtomobilov v carinsko prosti luki. Istočasno se pogaja pristanišče v Kopru z japonsko Mazda, da konstruira 250.000 vozil na leto za evropsko tržišče. POVEČAN PRIDELEK ŽITA V Sloveniji so letos pridelali 146.000 ton pšenice, 17.000 ton rži, 23.500 ton ječmena in 18.000 ton ovsa. Pridelek pšenice je bil za 12% večji od lanskoletnega. FRANEVA PI. TRGOVINA Z VINOM 184 Chapel Street, PRAHRAN, 3181 Posebna ponudba SMRT MAJORJA JONES-a V Kanadi je po hudi bolezni umrl major William Jones, čigar ime je med zadnjo vojno uživalo kaj različen sloves med Slovenci. Major Jones je bil šef prve zavezniške misije pri partizanskih odredih v Sloveniji. POSTANI CLAN S.D.M. ì2fSiSlSt2ia3i3!aa3i2f3i3