Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 1/50; polletno din- 8'— in letno din. 15'—; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ijatvenanaslovlista »Sedanjost". Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja V3ak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu. Oglasi: V2 strani din. 250'—, V4 in 78 sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnics 3> par; poslana,''reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna dru štvena priobčila 30% popusta. Pri večkrat.oglaševanju znaten popust. Pašič in Pr^ičevič! Stojimo pod vtisom stalnega in vedno hujšega nasilja. Ka.,or ogromna skala visi nad nami vsa neizmerna teža grehov krmarjev naše države. Samo še zadnji sunek pričakujemo, da se vse to nepopisno gorje sesuje na nas in nas zgazi,’ uniči in razprši. Strašne stvari se dogajajo. Ni mi žal mojega dolgoletnega bivanja v belgrajskem zastrupljenem ozračju, ker bi sicer danes stal med tistimi nepravičniki in zaslepljenci, ki za vse to neizmerno gorje okrivljujejo državo. Dižava tega ni kriva, krivo ni niti srbsko ljudstvo, ki je nesvestno oddalo največ giasov pri yolitvah za elemente, ki predstavljajo današnji nezaslišani režim. Vsak poštenjak, komur je količkaj mar za državo in ljudstvo, je dolžan posvetiti vse svoje moči za rešitev domovine. Prepričujte zaslepljene od posameznika do posameznika in organizirajte splošen odpor od vasi do vasi, od mesta do mesta. Naj zagrmi kot mogočen vihar preko naših hribov in dolin: na volitve v znamenju avtonomije. Proč z ljudmi, ki' zapeljujejo in se puste zapeljevati! Proč z ljudmi, ki kupujejo in se .puste kupovati! Proč z izdajalci! Da je ta klic opravičen, hočem dokazati z naslednjimi nepobitnimi dejstvi. Kdo je Pribičevič? O tem čtoveku in njegovih njemu enakovrednih bratih je bilo v „Sedanjosti" dovolj govora. Predaleč bi me zaved'o govoriti o tipih, ki predstavljajo galerijo zločincev, zmožnih za vsako zlo-dejstvo. Končno pa ne gre za osebo, temveč za stvar. Da je razmerje izmed Psšiča in Piibi-čeviča zelo ozko in prisrčno, dokazuje predvsem izjava Sv. Pribičeviča, ki je v moji navzočnosti v parlamentu izjavil g. df! Ivaniču in g. prof. Odaviču, da je vse njegovo delovanje v Nar. Veču in pozneje bilo v skladu in po navodilih Pašičevib. To dragoceno priznanje je našlo svojo potrditev tudi v delovanju sedanje vlade, ki se vzdržuje na krmilu samo še s pomočjo po njt-j ustvarjenega položaja in bajonetov. Kdo je Pašič, ki se je predrznil govoriti pred svojim kraljem v Rumnniji o svojem protidinastičnem boju na način, ki vzbuja vtis, da. je hotel groziti Kroni, če bi. se ona poslnžila svojih ustavnih pravic in napodila uzurpatorje ljudske volje in stvarne rušilce države? ^ Pašiču, kot nesreči za našo državo, je Anglež Seton Uatson — napisal .v mesečniku „Nju Jnrop" (Nova Evropa) značilen članek, ki'dokazuje, da Angležem razmere v naši državi bolj znane, kakor pa mnogim našim politikom. Ker je o tem že „Slovenec" prinesel izčrpen izvod, naj zadostuje še enkrat povdariti, da je v tem članku omenjena tudi samostojneška kupčija z dr. Vošnjakom. Pašič, ki si lasti za svojo osebo pravico do državnih delnic Francozom proda-jiega burskega rudnika bakra, je na neza- konit način prišel do ogromnih feudalnih posestev, in je — po pisanju »Republike" — utajil milijon carskih ruskih rubljev, ki jih je prejel v dobrodelne namene. Djur-djina Pušič je — po istem viru — utajila 30.000 frankov, ki jih je poslal naš poslanik g. Mihajlovič iz Amerike za.društvo sv. Jelene. Rade Pašič, ustanovitelj škandaloznega društva „Omnium Serbe", je dobil — po pisanju »Politike" — od vlade svojega očeta 17.000 glav goveje živine po 16 kron kilogram, prodal pa jo je po 96 kron kilogram v Švico. G. Pucelj, ali Vi niste mogli prodati živino v Švico in državi prihraniti, skoraj štiristo miljonov kron dobička? Bolnišnice se pa zapirajo, ker ni denarja ! Vi, g. Pucelj, ki ste bili v Ameriki, dobro veste, da amkaj za tako lopovstvo linčajo krivce! O političnih mahinacijah Pašiča, ki se je posluževal Bolgarske in Avstrije proti Srbiji ter Italije proti Jugoslaviji, samo da pride do vladnega krulila zaradi izkoriščanja državne oblasti v svoje namene, naj za danes ne govoiim. Krsta Cicvarič, ki ga plačuje Pribičevič skoraj gotovo z znanjem Pašičevim pravi, da samo Pašičeva smrt more razbiti današnjo parlamentarno vojsko, na katero se opira vlada. Zato predlaga, naj se Pašičeva smrt sploh ne objavlja, temveč se naj proglasi samo njegova bolezen, kakor je to storil Mehmed Sokolovič ob smrti sultana Sulejmana, da ne razpade turška vojska. Da, res je, samo še to manjka, pa bodo turške razmere pri nas popolne! Mera je polna, kralj ima besedo in poštene volitve. naj izgovore zadnjo besedo: ali avtonomijo, ali razid ! Fran R a d e š č e k. Poslabšanje položaja. Naš notranji položaj, ne samo da ne napreduje ali vsaj da ne nazaduje, postaja z vsakim dnevom celo vedno slabši politično in finančno. Ni težko predvideti, .da bomo prišli, ako se čim prej ne zaustavi in ne začne takoj popravljati to vratolomno financiranje, v stanje, da se bomo mogli rešiti samo še z delnim, če že ne s popolnim državnim bank-rotstvom. i-ijiar je že odšel, napram francoskemu franku, na več kot .7 dinarjev za en frank. In. če se, v upravi finančnega ministrstva ne samo ničesar ne popravlja, temveč se z vsakim dnevom delajo nove napake, poleg starih, se more predvidevati samo vedno slabše stanje. Koliko je resnosti v finančni upravi, smo videli te dni v otročjem zasledovanju in kaznovanju ene banke zaradi zopetnega padca dinarja! In če ste v takem obupnem valutnem stanju sprejeli tak površno in z neznanjem sestavljen proračun, tedaj nastaja nova nevarnost od preslepljenosti, da ste baje dobili zakonito urejen proračun, ki vas bo varoval pred zakonitim trošenjem in zapravljanjem! Potem si pa bodete domišljali, da veste kako veliki so izdatki in kako veliki so dohodki! Vsaka sprememba v valuti, vsak zopetni padec dinarja bo prekrižal vse vaše račune tudi v proračunu celo takrat, ko bi tudi sicer bil.proračun dobro in pravilno sestavljen, preobrnil ter izval nove kredite in nove primanjkljaje! Splošen parlamentaren pomžaj je ravno-tako z vsakim dnem vedno slabši. Zbornica, tako okrnjena in nepopolna, nadaljuje svoje životarjenje. Celo stranke večine ga bojkotirajo. Tudi pri njih je mrtvilo in nered. Parlamenta ne vodi vlada, niti mu ne posveča kako resno pozornost: Celo tak, kakršen je, beden in žalosten, ji je — zdi se — le v oviro/ Tisto, kar se je povdar- jalo kot posebno važno in kot posebna naloga tega obdroblienega parlamenta: sprememba volilnega zakona in proračun, zakon o Glavni kontroli in Državnem svetu, še zdaj ni prišlo pred zbornico. Vse to ni gotovo, ali pa čaka na nekaj, za kar se ne ve, kaj je. Državna uprava popolnoma odgovarja takšnemu parlamentarnemu stanju: vsak dan je slabša. Pripravila nam je tudi ta blagor, da ja plodna, bogata, žita polna Jugoslavija prišla v položaj, da kupuje žito iz Rumunije (in iz Češke — op. ur.) in da plačuje kruh po 5 — 6 dinarjev, mast pa po petindvajset dinarjev! Vojvodinska žitnica kupuje žito in moko, ko bi ga sicer trebala prodajati. Njene plodne ravnine stoje neza-sejane. ker je ministrstvo za agrarno reformo že davno vpeljalo tak nered, da se zemlja odvzema tistim, ki jo obdelujejo, in daje takim, ki je ne obdelujejo! In s takim pametnim in državniškim delovanjem je pridelek vedno manjši, ko bi sicer se moral dvigati. Naše politično razmerje v državi je tudi vedno slabše. Tudi tu tekmujeta Belgrad in Zagrel), kateri izmed njiju bo napravil več napak. Pa tudi tu žal, ima Belgrad prvenstvo. Na eno zagrebško napako odgovarja Belgrad najmanj z dvema! Na zagrebško spomenico Hrvatskega bloka, ki jo imamo sedaj v njeni pravi obliki in ki je izraz z ene strani neznanja in nerazumevanja niti svojega, niti narodnega niti državnega položaja, z druge strani pa opravičenega nezadovoljstva in nekaj bratske kljubovalnosti, — Belgrad odgovarja z »narodnimi odbranami" in s političnimi izgredi in neredi po načinu laških fašistov. V Splitu, kakor da je novo gnezdo teh žalostnih »nacionalističnih" braniteljev, ki javno objavljajo svoj program, prihajajo v Belgrad po blagoslov (potuho! Op. ur.) in Belgrad jih sprejema ter jih državni ministri vodijo celo h kralju! Tako vzra-doščeni in ohrabreni odhajajo (ti »nacionalistični" elementi — op. ur.), da razneso po državi svoj nauk in da branijo domovino od protidržavnih in terorističnih elementov! Njihove' dobrote smo. videli nedavno v Brčki in v Dubrovniku. Belgrad misli, da more na ta način prikriti svoje napake, ki so i časovno prve, i po meri težje in hujše za zadnje poldrago letno razdobje. H 'grad drži na vrha državne uprave stalno in brez prekida najob-sovraženejšega človeka v hrvatskem delu naroda in naivno misli, da more spodbijati izrednosti in napake .Hrvatskega bloka z g. Svetozarjem Pribicevičem, katerega njegovi objavljeni nastopi onesposobljujejo za ministra celo v najrednejših razmerah države ter z onimi žalostnimi in za državo sramotnimi in škodljivimi nastopi in izgredi, ki se pojavljajo v državi in še bolj zastrupljajo in poostrujejo politične in plemenske odnošaje. Žalostno in škodljivo je to za državo in za narod! Belgrad, 28. februarja 1922. Stojan M. P r o t i č. Moj prvi odgovor! Nočem napraviti napako, ki jo je storil pok. Draškovič, da se obračam k takemu patološkemu tipu, čegar krstno ime je Krsta Cicvarič (sluga „črne roke“ in Pribičevičev branitelj — op. ur.), in da ga prosim, naj sprejme odgovornost za škandalozne žalitve in obrekovanja, ki jih š svojim polimenom podpisuje in ž njimi mene in mojo rodbino obmetuje. Meni je, i moralno i materijalno, za nje odgovoren tisti minister nitkov (ničvrednež — op. ured.) in kriminalni (zločinski — op. ur.) tip, ki jih naročuje in kateremu je krstno ime Svetozar Pribičevič. Vsi tisti, ki se družijo ž njim ali ga trpe poleg sebe, naj vzamejo k znanju to-le: - / Dokler so ž njim v družbi in dokler ga bodo trpeli poleg sebe, naj se ne predr-znejo prihajati k meni, še manj pa podajati svojo roko. Ravno tako na j ee ne nedejajo, Rabo glala sosed Razumnež svoja živino in haho odvračuje od nje bolezni. Piše Fr. D. „Kar je res, je res, ta naš sosed Ra-znmnež je dober gospodar in umen živinorejec1*, reče med drugim pomenkom, Dolinar možem, i ločim na novega leta dan od prve maše. ..Le poglejte, kako njegovo premoženje raste, shaja kakor testo; noben izmed nas se ne more ž njim kosati. Po svojem očetu je dobil zadolženo kmetijo. Ali danes je mož brez dolga, ima že precej pod palcem, natlačene shrambe m kašče ter polno štalo lepo rejene, zdrave in za užitke dobre živine. Tako izgleda, kakor, daf ni poletna suša njegovi mrvi nič škodovala. Jaz ne pomnim, da bi bil imel mladi Razumnež že kedaj kakšno hujšo bolezen v svoji štali. Pri nas pa večkrat kaj pofali, tudi nesreč smo imeli nekateri že preveč, pri njem je pa živina zdrava kakor dren. Ta človek zna, pa zna. Saj pa tudi zmeraj tiči pri knjigah, kadar ima le malo časa, a v krčmi ga ne vidite niti vsake kvatre“, zaključi Dolinar in se „Veste kaj možje14, jzpregovori posestnik Znpančič, Jaz sem se eno domilslil, če vam da bo dotlej kdaj moja noga ali noga kateregakoli člana moje rodbine prestopila njihov hišni prag. Belgrad, 4. marca 1922. Stojan M. P r o t i č. * Op. ured. Tndi to pismo g. St. Protiča iz „Radikala“ puščamo v našo javnost na odgovornost pisca. Pripominjamo samo to, da na težke obdolžitve za zvezo z morilci pok. Draškoviča odgovarjajo S. Pribičevičevi plačenci s podlim obrekovanjem ranjke gospe soproge g. Protiča. Pismo je važno tudi zaradi tega, ker je pretrgana sedaj vsaka zveza g. Protiča celo s Pašičem in z dvorom. Brusnice. Iz državne ceste Novo mesto— Krško pelje iz Rateža proti Vel. Brusnicam baje neke vrste okrajna cesta, katera je pa zelo zapuščena. Pobirajo se samo naklade za omenjeno cesto, a cesto se prav malo popravlja, zakaj v deževja se vidi stati voda po njej, blata do kolen in jarkov, ob cesti je prav malo videti, a*li pa sploh nič. Kriv temu ni seveda okrajni cestni odbor, ampak najbrže g. okrajni cestar, kateri se premalo zanima za to cesto. Cestarja se vidi mogoče vsake kvatre enkrat na tej cesti, da tuintam malo pobrska, pač pa leže že od lanske jeseni ob tej cesti kupi šudra in kličejo g. cestarja rešitve. Ker bi bil sedaj najngoddnejši čas,* da bi se nasula cesta, zato se poživlja slavni novomeški okrajni cestni odbor, naj takoj zaukaže cestarju, da nasuje cesto, da ne bo po omenjeni okrajni cesti blata do kolen, ko je drugod že vse suho. Opazovalec. Brusnico. Čitali smo, da so po dragih krajih že zdavnej izvoljeni in imenovani krajni šolski nadzorniki. Tadi pri nas smo vendar končno z junaškim bojem predrli močno fronto samostojne brusniške armade in kljub vsem nepotrebnim pritožbam je bil vnovič k večino glasov izvoljen mtmmmmmmmmmmmmmmrnmmMmmmmmmmmmmmnam bo všeč, Zdaj pozimi imamo malo dela, drva smo že večjidel spravili domu. Ali bi ne bilo pametno, da se obrnemo na Razumneža ter ga poprosimo, da bi nas poučeval zdajle na zimo o živinoreji, odvračanju živalskih bolezni ter o izboljšanju kmetijstva sploh.“ „Ta je pa pametna, Francelj ti si jo pa zadel", odgovori več mož zaporedoma. — „Če vam je prav, bom tudi jaz eno rekelu, pristavi še Papežev Tonček. *Ra- zuinnež je šel po maši v štacuno in ga ne bo tako hitro za nami. Pojdimo popoldne po krščanskem nauku k njemu in mu razložimo svojo prošnjo'4. Tako bodi, tvoja naj velja" . . ., menijo možje eden za drugim. Popoldne istega dne se je zbralo več mož iz domače in obedveh sosednih vasi pri Razumnežu. Na njih prošnjo jim je odgovoril hišni gospodar: ,.Ako mislite, sosedje, da bom jaz to mogel izvršiti, ako imate va-me zanpanje in ako mi obljubite, da hočete redno prihajati na pomenke, sem rad pripravljen ustreči vaši želji. Kar jaz znam in vem, kar sem se naučil, to vam bom drage volje razložil. Kdaj pa mislite, da bi imeli te shode?1 „Mi smo se o tem razgovarjali in smo mislili, kar ob nedeljah in praznikih popol- krajnim “šolskim 'nadzornikom g. Franko Martin iz Velikih Brusnic št. 71. pristaš, SLS. Bog ga živi!! Kamnik. Članek ..Velika Srbija11 nas je opogumil, da potrkamo pri Vas. To so enkrat besede v slovenskem listu, ki so na svojem mestu ! Le dalje v tej smeri. Ljubljanski listi, celo oni, kar ni podkupljen i h z židovskim denarjem, si itak ne upajo govoriti. Židovsko vprašanje je ono, kateremu treba posvetni vso, prav vso pažnjo. Mar nimamo zahvaliti svojo nosrečo uprav Židom? Draginja korupcija, izvoz, atentate itd. „Slawen b r a u c h t man n i c h t“ mi je rekel 1. 1915 v Gorici neki poljski žid. — Ne govori li to vso zgodovino zadnjih let? — Bojim se, da nas presenetijo ruske groze. Mar ni poziv Pribičeviča na meščansko vojno piavi znak teh nakan? Slutim celo da je delal s Hercigonjo v sporazumu, da bi izzval vse to. Zakaj se ne umakne? To ve on in vsi Židje! Važno bi bilo Vedeli je li B. žid in koliko je židov v vladi. Op. ured. O Pribičečih se govori, če je res, ne vemo, da so to potomci slavnega ciganskega rodu „knezov od Pribaca“. O Pribičevičevih namenih bi pokazavala zveza s Hercigonjo in s komunisti, da se Pribičevič sebe smatra za sposobnega postati jugoslovanski Lenjin. Vzrok, da se ne umakne, pa vidimo v tem, ker ga Pašič drži z obema rokoma, da ne pade. Oba sta namreč vezana eden na drugega. Židov ministrov nimamo, pač pa pokrščene Žide. Poglejte samo nosove in imena raznih članov cincarske porodice ter zgodovino Srbije minulega stoletja. Kumanudi (čisto ,.srbsk»“ ime!) zahteva moratorij na škodo države za belgrajske trgovce, ki so po večini Židje. Židovsko-brezverski vpliv je omrežil tudi najvišje kroge v naši državi. Zveza z Riimunijo, kjer so Židje odločujoč faktor, govori cele knjige. K sreči (ali na nesrečo) je ta zveza samo velesrbjansko-rumunska. Židje so s svojim vplivom pri nas najza-dovoljnejši element. Ta vpliv pa se da dne po krščanskem nauku", oglasi se kmet Škofič. »Precej po krščanskem nauku ne bo šlo lahko", meni Razumež. „Tedaj se začne že živina gleštati, krmiti in napajati, pri tem opravilu sem pa najrajši sam zraven, ker "gospodarjevo oko pita živino, kakor pravi prislovica*1. Nekateri možje se pomenljivo spogledajo razumevši prvi Razumnežev nauk. Kratek molk prekine Sajetov Lojze, izpregovorivši: „Dobri sosed, kar ti sam določi čas in kiaj naših shodov, pa llo najbolje". Nato dostavijo še nekateri možje. „Pa res, to pa kar ti sam uvedi, kakor ti hočeš . . „Če prepustite meni odločitev11, odvrne Razumnež, „se bomo skupljali vsake nedelje in vsakega praznika precej po večerji. Počeli bomo v petek, na sv. Treh kraljev dan. Pomenke moremo nadaljevati do spomladi, dokler ne počne večje poljsko delo. Za shode bom pripremil mojo veliko clrn^nsko sobo". Možje so se še nekoliko pomenkovali, se zahvaljevali dobremu sosedu za prijaznost ter so se razkropili slednjič na vse strani. Nazadnje so šli skupaj Krevs, Jarc in Terlep. Do svoje hiše dospevši, se obrne Krevs k sosedoma ter reče: „Vesta kaj sem jaz stuh-tal ?“ ,.Kaj pa" vprašat a ona dva. omejiti le z avtonomistično ureditvijo države, federalizem in centralizem pa ga pospešujeta. To bodi dovolj za danes. 09«uš"&w@Eie vesti- Sestanki Orlovskih odsekov so se vršili v nedeljo 26. m. m. v Toplicah, Soteski in v Novem mestu. Korporativna udeležba je pokazala disciplino naših Oflov. Predsednik O. P. Z. br. dr. Basaj in br. Munda sta navduševala odseke k vztrajnemu delu. Letošnji tabor v Novem mestu mora pokazati mogočen razmah orlov-stva v novomeškem okraju. Orlovski telovadni teden se je vršil ta teden v Ljubljani s popolnim uspehom. Br. predsednik P. Z. dr. Basaj je imel programatičem govor, v katerem podčrtal vzvišene in plemenite naloge orlovstva. Organizacija raste s polno silo mladega življenja! Nedeljska prireditev Katol. prosvet. društva v Novem mestu je uspela nadvse sijajno. Ite-žija in igralci zaslužijo popolno priznanje in pohvalo. Ravno zato, ker je harmonična celota imela tako krasen uspeh, mislimo, da ni neumestna želja, da se posamezne moči čimbolj spopolnijo, kar bo omogočilo uprizoritev tudi tp*’ih igrokazov, morda celo operet. Pri tej priliki se je tudi pokazalo, da je treba resno misliti na razšiijenje dvorane in odra. Naval občinstva je bil tako velik, da bi lahko napolnil dve taki dvorani kot je v Rokod. domu. Tedenske novice. Blagoslovitev prostorov Gospodarfeke Zveze in Ljudske posojilnice v Novem mestu je v nedeljo 5. t. m. dopoldne izvršil mil, g. prošt dr. Seb. Elbert ob asistenci preč. gg. kanonika J. Porenta in vikarja Iv. Žerjava. Po končanem sv. opravilu je centralno vodstvo Gospodarske Zveze, katero sta zastopala gg. ravnatelj J. Dular in dr. F. Kulovec iz Ljubljane, skupno z načelstvom posojilnice pogostilo udeležence in sicer mil. g. prošta dr. Seb. Elberta, preč. gg. kanonika J. Porento in vikarja Iv. Žerjava, gg. sosvetnike' podružnice iu njeno osobje ter člane načelstva Ljudske posojilnice v Novem mestu. V imenu podružničnega sosveta in načelstva posojilnice je pozdravil goste g. dr. Cesnik, kateremu se je zahvalil mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. Govorili so še gg. dr. Kulovec, prof. Kovač, preč. g. kanonik Porenta, urednik Radešček in č. g. vikar Žerjav. Vsi govorniki so z zadovoljstvom povdarjali dejstvo, da je napredek dolenjskega ljudstva v gospodarski osamosvojitvi in zadružništvu na podlagi krščanske vzajemnosti. — K nadaljnemu gospodar-,