PR 60100Z00 p.p^26, 5600^ KOPtR riSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini —, OAA ,. Abb. postale 1 gruppo Cena oUO llF Leto XXXV. Št. 221 (10.440) TRST, torek, 23. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ca ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. USPEH ZVEZE CGIL-CISL-UIL V POGAJANJIH Z VLADO Po sporazumu o draginjski dokladi preklicane stavke javnega osebja Za letos 250.000 lir odškodnine, od leta 1980 pa trimesečno obračunavanje - Sindikati zahtevajo davčno razbremenitev za odvisne delavce RIM — Po zadovoljivem sporazumu, ki so ga generalni tajniki CGIL Lama, CISL Camiti in UIL Benvenuto dosegli včeraj malo pred 13. uro z ministroma za delo Scot-tijem in za javno upravo Gianni-nijem, ki sta zastopala vlado, je enotna sindikalna zveza sklenila preklicati vse stavke javnega osebja. Po včerajšnjih zelo uspelih 4-. ttmih stavkah, ki so zajele dežele Lacij, Toskano, Lombardijo, Vene-to, Emilijo, Ligurijo, Marke in A-bruce. kjer je skoraj popolnoma zamrlo delo v uradih državnih in krajevnih ustanov, na poštah in v bolnišnicah, so torej odpovedane Vse stavke, ki bi morale biti danes (med drugim tudi v naši deželi) in v prihodnjih dneh še v ostalih deželah. Po zaključku srečanja so sindikalisti izrazili zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, ki sprejema vse bistvene zahteve javnega osebja. Od prihodnjega leta bodo namreč tudi več kot 3 milijonom javnih uslužbencev obračunavali in izplačevali draginjsko aoklado vsake tri mesece, kot velja že dolgo za ostale kategorije. Pred koncem leta jim bodo tudi izplačali 250.000 lir odškodnine za zamujeno letošnje leto. Prav tako se je vlada obvezala odobriti že na današnji seji dva zakonska osnutka, ki zadevata popolno izvrševanje še ne uresničenih delov že zapadle delovne pogodbe 1976-1978 in pa okvirna določila. ki bodo urejevala pogajanja za nove delovne pogodne javnega Osebja. Odločna sindikalna borba je o-brodila torej popoln uspeh, kot so poudarili tudi Lama, Camiti in Benvenuto v skupni izjavi. «ki odpira nove perspektive v odnosih z vlado, tudi kar zadeva nujno izboljšanje učinkovitosti jame uprave*. Enako izzveni tudi uradna izjava enotnega tajništva sindikalne zveze. ki je na svoji sinočnji seji najprej odobrilo doseženi sporazum. V nadaljevanju seje je tajništvo poglobilo nekaj perečih vprašanj, o katerih se hočejo sindikati čimprej soočiti z vlado. Gre za vprašanje energetske krize, za povečanj; • tarif javnih storitev, za zajezitev naraščanja cen in za vprašanje aav-kov. Predloge sindikatov za reševanje teh vprašanj pripravljajo posebne delovne skupine. Najbolj so napredovala proučevanja glede zahtev, ki jih bodo postavili vladi, da se olajša neupravičeno davčno breme, ki teži skoi-aj izključno odvisne delavce. Kot vse kaže. .je soglasno Stališče vseh treh sindikatov, da ne gre negativnih posledic inflacije na Sandro Pertini slavi 83 let K1M — Predsednik republike Sandro Pertini praznuje danes, čil in poln življenjske sile, kot je dokazal tudi na komaj zaključenem uradnem obisku v Zahodni Nemčiji svoj 83. rojstni dan. Rodil 'se je namreč 25. septembra 1896 v kraju Stella pri Savoni. Ob življenjskem jubileju so mu izrazili čestitke in najboljša voščila predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja ter člani vlade, ki "J mu posredovali najboljše želje tudi v i-rnenu vojske in sodstva, katerima po ustavi načeluje. davčenje prejemkov delovnih lju-odpravljati s sorazmernim zni-njem davčnih količnikov. To bi toreč razbremenilo tudi dru^e ste dohodkov, zato na; bi rajši čutno povečali odbitke na račun toškov za ustvarjanje dohodkov I dela (od 84.000 na 156.000 lir) pa za družinske člane, ki so de-Vcu v breme. Sindikati so vse-'kor odločeni doseči odpravo kriče davčne nepravičnosti in po-Svljajo Cossigovo vlado pred no-* hude preglavice. (Iv) NEW YORK — Ameriški dnevnik ew York Times objavlja članek 'njega rimskega dopisnika, Nicho-sa Gageja, v katerem slednji izvija da je redakcija New York ime«* prišla do reprodukcije »li- ke finančnega mogotca Sindone. ki so jo njegovi domnevni ugrabitelji poslali advokatu Guzziju skupaj z desetimi vprašanji o preteklih finančnih operacijah bančnika. Gage razkriva vsebino teh vprašanj in tudi dejstvo, da je bilo pismo odposlano 8. septembra iz Brooklyna. Po srečanju PSI - KPI «Avanti» zavrača kritike PSDI RIM — Glasilo PSI «l’Avanti» o<; govarja danes v uvodniku z naslovom «Zloraba premirja* na kritiko nekaterih stranic, ki jih je izzvalo nedavno srečanje med vodstvoma PSI in KPI. V njem zagovarja doslednost pobud PSI s političnimi izbirami njenega kongresa in zatrjuje, da se ni nikoli zavzemaia za globalno alternativo KD, za katero še ni pogojev. Socialisti si prizadevajo za obnovitev sodelovanja v okviru narodne solidarnosti, za katero je pa treba ustvarjati nova politična ravnotežja in odpraviti hegemonijo KD, ker je treba zasledovati ne le trdnost pri upravljanju države, ampak tudi prenovitev in napredek. Srečanje s KPI ocenjuje uvodnik, ki ga je baje navdihnil Craxi, pozitivno glede na soglasje o stvarnih vprašanjih, glede ideoloških in/ zunanjepolitičnih vprašanj bo pa treba nadaljevati razpravo. Pri tem poudarja potrebo, da ne pride do razdora med delavskima strankama, ki skupaj vodita večino krajevnih uprav. Člankar nato zelo ostro zavrača polemične kritike PS Dl, češ da se je ob volitvah zavzemala za izključitev KPI in PSI iz vlade in da pomenijo njeni sedanji napadi na socialiste provokacijo. Glasilo PSI zaključuje, da je treba «premirje izkoristiti za to, da se gradi, ne pa za podiranje* političnih odnosov. BEOGRAD — Včeraj so v Beogradu podpisali dogovor, po katerem bosta Kuvvajt in Libija nudili Jugoslaviji posojilo v višini 90 milijonov dolarjev, ki jih bo Jugoslavija izkoristila za razvoj metalurške in kemične industrije ter za kmetijstvo. V GOVORU OB ODKRITJU SPOMENIKA PRI TITOVEM UŽICU Predsednik Tito na Kadinjači o pomenu gibanja neuvrščenih Večina držav vidi danes oporo za svojo neodvisnost in uspešen, nemoten razvoj prav v politiki neuvrščenosti ■ Tito zavrnil špekulacije v zvezi z vrhom v Havani TITOVO UŽICE - V nedeljo dopoldne je na Kadinjači pri Titovem Užicu predsednik SFRJ Josip Broz Tito odkril spomenik borcem delavskega bataljona, ki so pred 38 leti padli na tem kraju, ko so ščitili umik glavnine partizanskih sil in vrhovnega štaba. Predsednik Tito je ob tej priložnosti tudi položil venec na spomenik 250 padlim proletarcem in tako počasti spomin padlih na prizorišču ene najhujših in najpomembnejših bitk v prvem letu vojne, ko so se novembra 1941 upirali desetkrat močnejšemu sovražniku. V slavnostnem govoru, ki ga je imel na veličastni slovesnosti, je predsednik Tito spregovoril o boju srbskega naroda in njegovem pomenu za nadaljnji razvoj vstaje v tem delu Jugoslavije in za celotno narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov. Ko je orisal razsežnosti pomena Užiške republike, prve oaze svobode v tako imenovani Hitlerjevi evropski trdnjavi ter spregovori o junaškem boju na Kadinjači, se je predsednik Tito dotaknil tudi minulega zasedanja neuvrščenih v Havani ter še enkrat poudaril nekaj poglavitnih stalnic jugoslovanske zunanje politike. Večina držav vidi danes oporo za svojo neodvisnost in uspešen, nemoten razvoj prav v politiki neuvr-ščanja, je med drugim dejal predsednik Tito. Najsi se je v svetu že karkoli dogajalo in najsi je bil pritisk na posamezne neuvrščene države tak ali drugačen, pa ni moč mimo resnice, da bloki danes stagnirajo, a gibanje neuvrščenih raste. Tako se območje blokovske dejavnosti in kosanja zožuje, kar je izrednega pomena za nadaljnje napredovanje mednarodnih odnosov ter prihodnost človeštva. Nato je Tito spregovoril tudi o odmevih, ki jih je havanska konferenca sprožila po vsem svetu. Na splošno lahko rečemo, je dejal, da so konferenco v svetu objektivno ocenili in ji tudi posvetili ustrezno pozornost, ponekod pa rezultate konference tolmačijo drugače, enostransko in v popačeni luči. Nekateri v njih vidijo predvsem obsodbo politike posameznih držav in pri tem izgubljajo izpred oči celoto, to, kar je bistveno za mednarodne odnose. Nekateri torej ne morejo razumeti, da neuvrščenost ni od ni- ..............................................................................miiiiiiimiimiiiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V SREDIŠČU RIMA RDEČI RNIEADIST PROSPERO EALLINARI HUDO RANJEN V SPOPADU S POLICIJO Agenti presenetili skupino teroristov, ki je baje pripravljala atentat - Zgodovinski voditelj prevratniške organizacije obtožen tudi sodelovanja pri umoru in ugrabitvi Alda Mora RIM — Prosnero Gallinari, eden najbolj znanih zgodovinskih voditeljev rdečih brigad, ki je obtožen vrste atentatov in zločinskih dejanj, je od sinoči v rokah policije. Presenetljivo vest je sporočila rimska kvestura, ki je v poznih večernih urah identificirala na osnovi prstnih odtisov ranjenega terorista v oboroženem spopadu med policijo in zločinci v mestni četrti Appio Me-tronio. Prospero Gallinari, ki je za-dobij rane po vsem telesu, je v trenutku ko pišemo še na operacijski mizi in njegovo zdravstveno stanje, je po mnenju zdravnikov rimske bolnišnice San Giovanni, izredno resno. Vse se je začelo v poznih popoldanskih urah, ko je neznani moški telefonsko obvestil rimsko kvesturo, da v četrti Appio Metronio dve ženski in dva moška zamenjujejo evidenčno tablico parkiranega avtomobila. Kvestura je takoj poslala na kraj policijsko izvidnico in Prospero Gallinari agenti niso utegnili niti še stopiti iz avta, ko so začeli teroristi divje streljati proti njim in ranili v nogo policista Giuseppeja Prinzija. Ostali agenti so medtem že odgovorili na strele in hudo ranili terorista, illtllliiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiuiitiiiiiiniiniiiiiiiiiimiiinifimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimuiiiimtiiiii NENADEN SKLEP FINANČNIH MINISTROV EDS Zahodnonemškamarka ovrednotena za 2 odst Istočasno razvrednotenje danske krone - Sklep ni povzročil «potresa» na mednarodnem valutnem trgu BRUSELJ — Ovrednotenje nemške marke za 2 odstotka v primerjavi z ostalimi valutami evropskega denarnega sklada in za 5 odstotkov v primerjavi z dansko krono je rezultat nepričakovanega in seveda nenapovedanega sestanka finančnih ministrov osmih evropskih držav — članic denarnega sklada, h kateremu Velika Britanija ni pristopila. Ta vest sama po sebi ni presenetljiva, saj se že dalj časa širijo govorice o ovrednotenju nemške marke in je le malokdo verjel dol-žnostnim trditvam bonskih oblasti, da gre za neosnovane vesti, prav tako pa je bila kriza danske krone vsem dobro znana. Kljub temu pa je odločitev vzbudila veliko zanimanja, saj gre za prvi tovrstni sklep po ustanovitvi evropskega denarnega sklada pred približno šestimi meseci. Takoj po tem sklepu je francoski finančni minister Rene Monory tudi v imenu ostalih partnerjev dejal, da so države članice EDS pripravljene na takojšnje razgovore za ovrednotenje ameriškega dolarja. Nedeljsko sejo so sklicali na zah tevo nemške vlade, ki je bila k temu prisiljena zaradi dolgotrajne nervoze na valutnem tržišču in zaradi vztrajnih vesti o napetosti znotraj EDS. To napetost je povzročila še zlasti nenehna rast cene zlata, ki je potencirala že obstoječe težave znotraj EDS. Poleg tega je ta problematika povezana s stanjem na tržišču petroleja. Vprašanje je, če bo to ovrednotenje marke lahko pomirilo premike na valutnem tržišču. Zadnja re-valvacija do katere je prišlo pred približno letom dni, je, resnici na ljubo, za daljši čas pomirjevalno delovala na valutno tržišče, kljub temu, da je bila po splošnem mnenju že tedaj nezadostna. Velikih posledic te nedeljske od ločitve torej verjetno ne bo. V Ita liji se sicer navdušujejo, ker si o betajo znatno povečanje izvoza, ven dar pa je vprašljivo, v kolikšni me ri se bodo ti obeti uresničili. Dej stvo je namreč, da se je vrednost lire spremenila le v primerjavi z nemško marko in dansko krono ter da zato verjetno ne bo takojšnje reakcija na mednarodnem tržišču, če izvzamemo tiste industrijske proizvode, ki so konkurenčni z nemško industrijo in trgovino med Italijo in Zahodno Nemčijo. Tudi ta «omejena ugodnost* pa ni majhna, saj bo od te spremembe na valutnem tržišču precej pridobila tekstilna in čevljarska industrija, pa tudi kmetijstvo. Itali a pa bo utrpela precejšnjo škodo zaradi podražitve blaga, ki ga uvaža iz Zahodne Nemčije, to je raznih gospodinjskih in drugih strojev. Sicer pa posebnih reakcij v svetu ni bilo. Tudi uorza je na ovrednotenje marke reagirala povsem normalno. Skratka, opazovalci menijo, da je Evropski denarni sklad dokaza* svojo učinkovitost s tem, da je sprejel pomemben ukrep ne da- bi s tem pretresel tudi ostali monetarni svet. ki so ga pozneje identificirali za Prospera Gallinarija; dve ženski in moški, ki so bili z njim pa so se razbežali po bližnjih ulicah. Medtem ko je moškemu in eni ženski uspelo izbrisati vsako sled za seboj, so agenti kmalu nato po krajšem a silovitem oboroženem spopadu v središču Rima aretirali Maro Nan-ni. ženska, ki se je takoj proglasila za «politično jetnico*, je bila že v preteklosti vpletena v teroristično dejavnost. Prospero Gallinari je v trenutku oboroženega spopada imel v žepu več ukradenih osebnih izkaznic ter novinarsko izkaznico, ki je bila u-kradena časnikarju novega dnevnika «L’occhio*. Kaže, da so teroristi potem ko so parkiranemu avtomobilu zamenjali evidenčno tablico hoteli še namestiti alarmno napravo, podobno tisti, ki jo imajo policijski avtomobili. V bližini pa so agenti našli tudi dostavno vozilo z orožjem, zato sklepajo, da so Gallinari in pajdaši pripravljali a-lentat. 28-letni Prospero Gallinari, po rodu iz Reggia Emilie, velja za enega izmed ustanoviteljev Rdečih brigad, ki je nasledil Renatu Curciu na čelu prevratniške organizacije. Aretirali So ga leta 1974 v Turinu, skupno z Alfredom Buonavito, drugim zgodovinskim voditeljem teroristične skupine, ko sta se pred nekim poštnim uradom v središču mesta pripravljala na oborožen rop. Skupno z 12 zaporniki je dve leti kasneje zbežal iz zapora v Trevisu in od tedaj sumijo, da je sodeloval pri vseh najvažnejših terorističnih akcijah Rdečih brigad zadnjih let in tudi pri ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora. Prospero Gallinari je bil v znanem procesu proti brigadistom »prve generacije* v Turinu v odsotnosti obsojen na deset let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi. Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se je takoj po končanem kirurškem posegu Gallina-rijevo zdravstveno stanje še poslabšalo in zato zdravniki dvomijo, da mu bodo rešili življenje, (st) V Rimu konferenca o Bližnjem vzhodu RIM — «že samo dejstvo, da se nahajamo tu skupaj, kljub nasprotovanjem številnih v vašem kot v mojem taboru, dokazuje, da je napočil čas, da se konča nasilje in pričnejo pravi pogovori*, je na mednarodni konferenci o nacionalnih pravicah palestinskega ljudstva in o miru na Bližnjem vzhodu izraelski progresistični poslanec Juri Ev-neri pozdravil predstavnika PLO Sedkija al Dajanija. Predstavniki organizacije za o-svoboditev Palestine in napredne izraelske osebnosti so se v preteklosti že večkrat tajno sestali, tokrat pa prvič v javnosti, kar potrjuje, da PLO žanje vedno nove in nove uspehe. Rimske konference se poleg Izraelcev in Palestincev udeležujejo tudi vidni predstavniki italijanskih političnih strank, ki za- govarjajo pravično rešitev bližnje-VzRodtie krize, predstavniki strank in vlad zahodne in vzhodne Evrope ter črnskih organizacij iz ZDA. Sedanja konferenca v Rimu obenem daje možnosti glavnim italijanskim političnim silam, da zahtevajo od vlade uradno priznanje PLO. To sta poudarila predvsem podtajnik PSI Claudio Signorile in odgovorni za zunanje zadeve pri KPI Giancarlo Pajetta, ki se jima je še pridružil demokristjan Angelo Sanza. (voc) UPPSALA — Naprave seizmološkega inštituta v UpDsali so zabeležile podzemsko jedrsko eksplozijo, ki so jo Sovjeti izvedli na otoku Nova Zemlja med Barentsovim in Karskim morjem. Glasnik inštituta je izjavil, da so zabeležili zemeljsko valovanje, ki je doseglo 5,8 stopnjo po Richterjevi lestvici včeraj zjutraj okoli 5,30 po italijanskem času. kogar rezerva ali transmisija. Po svojem bistvu to tudi ne more biti in nikdar ne bo. Zatem je predsednik Tito spregovoril o špekulacijah, ki so se pojavljale ob havanskem srečanju. Mnogi so dejstvo, da so se pojavljale določene razlike v nekaterih pogledih, interpretirali kot poslanico kaljenja enotnosti gibanja. Razlike bodo obstajale tudi v prihodnje, je ob tem poudaril Tito, tako kot povsod v mednarodnih odnosih. To je povsem naravno, saj ima vsaka država svojo zgodovino, svoje značilnosti, smeri razvoja. Sicer pa nikoli niso razlike tisto, kar povzroča probleme temveč način, kako jih premoščajo. Na havanskem srečanju je bilo tisto, kar je v interesu vseh in kar nas združuje precej močnejše od kakršnih koli razlik. In to je bistveno, je dejal predsednik Tito. «Že velikokrat je bilo povedano, da je neuvrščenost vest človeštva. Danes bi lahko dejali: ne le vest človeštva, temveč tudi njegova prihodnost. Gibanje neuvrščenih se zavzema za celovito in pravično u-reditev vseh mednarodnih problemov, za take rešitve, ki so v interesu vseh narodov in vseh ljudi. Res je, da so bloki stvarnost, res pa je tudi to, da po svoji naravi in bistvu ne zmorejo zagovarjati miru in napredka v svetu.* Ko je predsednik Tito kasneje na slovesnem kosilu odgovarjal na zdravico predsednika skupščine občine Titovo Užice Miloja Milovanoviča, pa je med drugim spregovoril tudi o gospodarski razsežnosti gibanja neuvrščenih. «Kadar je govor o novi gospodarski ureditvi v svetu, vselej pomislim na Jugoslavijo,* je dejal, »Kajti v naši državi vodimo na gospodarskem področju politiko, kakršno bi radi imeli v mednarodnih merilih. Imamo šest republik in dve pokrajini. Nismo si pomišljali ustanoviti sklad za pomoč tistim, ki so manj razviti, čeprav bo potrebno pomoč nekaterim tudi akreiplti. Vse naše republike in pokrajine se morajo čim hitreje razvijati. Torej, kadar se zavzemamo za novo gospodarsko ureditev, izhajamo tudi iz lastne prakse.* je med drugim dejal predsednik Tito. (dd) Ringa ringa raja Na pobudo SPZ, ZSŠDI in ARCI se je v nedeljo na stadionu 1. maj v Trstu zbralo veliko število slovenskih otrok, ki so sodelovali na manifestaciji «Ringa ringa raja, ghiri ghiri gaia». Poročilo na 2. strani HiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmujiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiN ŠE NISO DOLOČILI DATUMA SREČANJA Vrsta nerešenih problemov na pogovorih SZ-Kitajska Trenutno politično vzdušje ne prispeva k uspešnosti Sirsko-izraelski letalski dvoboj BEJRUT — Izraelsko letalstvo je včeraj nad Bejrutom sestrelilo štiri sirske lovce prestrezače mig 21, v spopadu pa je izgubilo dve letali. Sirsko letalstvo se je tokrat drugič v tem letu postavilo po robu Izraelcem, ki nemoteno gospodarijo nad libanonskim zračnim prostorom. Z razliko od junijskega spopada, ko je Sirija izgubila pet letal, je tokrat tudi izraelsko letalstvo utrpelo izgube. MOSKVA — Kitajska delegacija je pravzaprav že več kot dva dni v Sovjetski zveri, p« se še vedno ne ve. *kdaj se bodo sovjetsko - kitaj1-ski pogovori začeli. Na kitajskem veleposlaništvu ne odgovarjajo na vprašanja novinarjev, sovjetska a-gencija in tisk molčita, v krogih kitajskega dopisništva pa pravijo, da se bedo pogovori začeli »morda danes, morda pa jutri*. Negotovost glede začetka pogovorov priča o prav gotovo ne preveč prijateljskem vzdušju, ki vlada med Kitajci in Sovjeti. In niti ne more biti drugače, saj se je toliko nerešenih problemov nakopičilo med obema državama v zadnjih letih, da je celo težko določiti, katerega bi kazalo najprej rešiti, ali se začeti o njem pogovarjati. Domnevajo, da je sedanji zastoj odvisen prav od tega, ker sploh ne vedo, o čem naj se začnejo pogovarjati. Gotovo je tudi, da kljub štirim mesecem pripravljalnega dela, niso izdelali dnevnega reda. Vse to dokazuje, da je prepad med Sovjetsko zvezo in Kitajsko zelo globok in da bo zelo VEUK0VŠKI DOGODEK NA SREČO NI ZAOSTRIL VZDUŠJA Preiskovalni sodnik zaslišuje jugoslovanski žrtvi atentata Luka Vidmar odklanja vsakršno odgovornost pri atentatu • Tudi koroški meščanski tisk poudarja, da je še premalo dokazov, da bi lahko govorili o krivdi kogarkoli (Po telefonu) CELOVEC — Zdravstveno stanje Luke Vidmarja, ki je bil hudo ranjen v atentatu minuli torek v Velikovcu, se je včeraj toliko izboljšalo, da je avstrijski preiskovalni sodnik začel z zasliševanjem. Pred tem je Vidmarja, ki se je vse do konca minulega tedna boril za življenje, smela obiskati žena. Kot so sporočili po zaslišanju, je Vidmar sicer priznal, da je bil v torek v Velikovcu, vendar pa je pribil, da nikakor ni nosil s seboi eksploziva. Vidmar je tud; odločno zanikal obtožbo, da bi imel kakršenkoli opravek z atentatom. Preiskovalni sodnik je sporočil, da se bo zasliševanje nadaljevalo jutri. Mira Blaj, druga od obeh žrtev velikovškega atentata, je zvezo z atentatom zanikala že minuli teden, v zadnjih dveh dneh pa noče več odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika, ki bi v njej še vedno rad odkril avtorja atentata. Mira Bla.i je hkrati začela zavračati tudi hrano. Obe jugoslovanski žrtvi atentata je avstrijska policija osumila minuli četrtek, potem ko je postalo jasno, da Karl Pečnik, ki so ga prijeli takoj po atentatu, ni mogel biti storilec. Pečnika so v četrtek spustili iz preiskovalnega zapora, hkrati pa so izdali zaporni nalog zoper Luka Vidmarja in Miro Blaj. Preiskovalni sodnik je ta ukrep oprl na tri elemente: na Dričeva-nje čuvaja muzeja, češ da st? se oba Jugoslovana ob vstopu v muzej predstavila za Italijana; nada- lje na ekspertizo specialista za sodno medicino, ki .je trdil, da je bil Vidmar ob eksploziji sklonjen nad razstrelivom (kar pa ni v skladu z oceno moči naboja, ki je predrl tako tlak kot tudi strop in Vidmar takšnega udarca, če bi bil res sklonjen nad eksploziv, ne bi preživel); ter končno na dejstvo, da so v ruševinah našli potni list s sliko Mire Blaj. vendar na ime Marine Lorger, medtem ko je ranjena spremljevalka Vidmarja že od vsega začetka trdila, da se piše Mira Blaj. Blajeva je tudi med zasliševanjem vztrajno trdila, da je prišla v Avstrijo s svojim pravim Dot-nim listom in da o potnem listu na ime Lorger ne ve ničesar. Jugoslovanske oblasti, ki so ponudile pomoč pri identifikaciji, so sporočile, da je bil najdeni potni list še neizpolnjen ukraden pred približno tremi letj v Mariboru, medtem ko je Blajeva lastnica pravilno izda nega potnega lista na njeno ime. Tega potnega lista pa za zdaj avstrijski preiskovalci niso našli. Na politični sceni je bilo moč od petka pa do danes opazit' naraščajoče prizadevanje, da bi se izognili političnemu zaostrovanju, do katerega bi utegnil privesti atentat. Ta atentat ni uspel zaostriti političnih in narodnostnih odnosov na Koroškem, je v petek ugotovil deželni glavar Wagner, medtem ko včeraj komentatorja obeh koroških strankarskih glasil, «Kamtner Ta-geszeitung* za socialiste in »Volks-zeitung* za ljudsko stranko, ugotavljata, da .je dokaznega gradiva še veliko premalo, da bi bilo moč dokončno govoriti o krivcih, da so se terorizmu v zadnjih dneh odrekle praktično vse koroške politične sile in da ^o svojo konstruktivno pomoč pri raziskavi atentata ponudile tudi jugoslovanske oblasti. MARJAN SEDMAK Dobri izgledi na konferenci o Zimbabveju LONDON — V tretjem tednu pogovorov o bodočnosti Rodezije - Zimbabveja so včeraj v Londonu zabeležili pomemben uspeh po zaslugi patriotske fronte, ki je predložila kompromisno rešitev glede spornega problema predstavništva bele manjšine v bodočem parlamentu. Predstavniki patriotske fronte so delno pristali na britanski načrt, ki predvideva 120 temnopoltih in 24 belih poslancev, zahtevajo pa, da devet predstavnikov belopolte manjšine izvolijo na splošnih volitvah. Joshua Nkomo, eden izmed voditeljev patriotske fronte, je priznal, da je sedanji predlog v nasprotju z načeli fronte, a služi za premostitev iracionalnega psihološkega strahu rodezijskih belcev, zato so ga proti svoji volji predložili. lan Gilmour, ki nadomešča odsotnega britanskega zunanjega ministra, je z zadovoljstvom pozdravi! predlog patriotske fronte, ki je po njegovem dokazala realizem in smotrnost. težko odpraviti v enem krogu pogovorov posledice dvajsetletja sovraštva. V tem vzdušju je izjava šefa kitajske delegacije Wang Jupinga, ki je izrazil upanje, da bodo pogovori zaključili obdobje političnih nasprot-stev, izzvenela kot le:a diplomatska faza. S svoje strani pa je vodja sovjetske delegacije Iljičov dejal, da se bodo pogovarjali toliko časa, kolikor bo pač potrebno. Pogovori bi se morali začeti že prejšnji teden, vendar so jiH odložili, ker se je Iljičov udeležil uradnega obiska predsednika vlade Kosigina v Et:o-piji in Južnem Jemenu. Zamuda prav gotovo ni prispevala k izboljšanju odnosov med obema državama, še zlasti v tem, trenutku, potem ko je Sovjetska zveza utrpela pekoč politični in diplomatski poraz v Združenih narodih, kjer ji ni uspelo doseč’, da bi izključili predstavnike Pol Potove kampučijske vlade, ki jo podpira Kitajska. Glas OZN je izzvenel kot obsodba režima, ki je prišel na oblast z vietnamsko pomočjo. Nobenega dvoma ni,' da bo vprašanje Vietnama in Kampučije ena od čeri, ki jih bosta obe delegaciji morali premost:ti če nočeta, da pogovori obtičijo že na prvi točki. Zahodni politični opazovalci v Moskvi ugotavljajo, da bodo Kitajci (ki so že aprila poslali Moskvi noto, v kateri sporočajo svoj sklep o ukinitvi sporazuma, ki sta, ga pred tridesetimi leti podpisala Stalin in Maocetung in ki navsezadnje že dvajset let ni veljal več) 'zahtevali cd Sovjetske zveze vzpostavitev novih, bolj korektnih odnosov. Prav tako naj bi Kitajci zahtevali od Sovjetov gospodarsko pomoč, da ne bi bili popolnoma odvisni od 'zahodne tehnologije. Kaj pa bodo Sovjeti zahtevali v zameno. Lahko bi na primer zahtevali od Kitajcev jamstva, da ne bodo več vdirali v Vietnam in da ne bodo več podpirali Pol Pota. Kakorkoli že, v Moskvi prevladuje mnenje, da bodo tudi ti pogovori sledili zgledu onih, ki trajajo že deset let brez slehernega rezultata, o, vprašanju sovjetsko-kitajske meje. Edini rezultat, ki so ga doslej imeli je dejstvo, da je trenutno vzdolž te meje milijon sovjetskih vojakov, (if) Predstavniki italijanske vlade na obisku na Reki REKA — Italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji je včeraj obiskal predstavnik ministrstva za zunanje zadeve dr. Sergio Romano, ki ga spremlja veleposlanik Ales-sandro Romano in italijanski konzul v Kopru Francesco Labruzzo. Gostje so obiskali srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom na Reki, popoldne pa so se srečali s predsednikom Unije Italijanov Mariom Bonitom, ki je rojakom nakazal aktivnosti in razne pobude njihovih organizacij, še posebno pa je poudaril sodelovanje in kulturne izmenjave z bližnjo deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Danes bodo predstavniki italijanske države obiskali gimnazijo in sedež koprskega radia in televizije. TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNA KOMISIJA ZA SLOVENSKE ŠOLE SOGLASNO ODOBRILA USTREZNO RESOLUCIJO UGODNO MNENJE GLEDE NASTANITVE OSNOVNE Sole žavlje-korošci v miljskem centru,. S tem je padla še zadnja ovira, da namestitev odobri šolsko ministrstvo - Tržaški teritorialni odbor SKGZ odobrava akcijo slovenskih staršev miljske občine Sinoči j« bil storjen pomemben korak na poti k formalnemu priznanju Slovenskega šolskega centra v Miljah. Deželna komisija za šole s slovenskim učnim jezikom je soglasno odobrila resolucijo, ki predvideva, da se v D’Annunziovih prostorih poleg otroškega vrtca nastani tudi osnovna šola s celodnevnim poukom iz Žavelj in od Korošcev. S tem je bila odstranjena še zadnja ovira, da zadevni postopek odobri šolsko ministrstvo. V komisiji, ki je zasedala v deželnem šolskem uradu na Trgu sv. Antona 6 pod predsedstvom višjega šolskega skrbnika prof. Giulana Angiolettija, so poleg tržaškega in goriškega šolskega skrbnika trije zastopniki tržaške pokrajinske u-prave, dva predstavnika goriške pokrajine ter po en zastopnik ravnateljev višjih srednjih šol, ravnateljev nižjih srednjih šol, didaktičnih ravnateljev, profesorjev višjih srednjih šol, profesorjev nižjih srednjih šol in pa osnovnošolskih učiteljev. Pričakovanje na izid glasovanja je bilo v vseh, ki jim je pri srcu miljski »center*, zlasti pa seveda v vrstah neposredno prizadetih staršev, nestrpno. Tudi zato, ker je seja komisije trajala dobre štiri ure. Bila je to prva seja tega organizma po počitnicah, na dnevnem redu je bilo leoo število točk, ne nazadnje pa se je zavlekla tudi sama razprava o Slovenskem šolskem centru v Miljah. Najprej je bila predložena resolucija, ki postavlja v dvom pristojnost te komisije za rešitev omenjenega vprašanja, ki pa ni bila odobrena. V resoluciji, ki izraža povoljno mnenje, je preselitev osnovne šole od Korošcev in iz Žavelj označena kot začasna nastanitev v Miljah. Pri izrazoslovju je bilo pač treba uporabljati lekarniško tehtnico in v resnici so zagovorniki nastanitve slovenske osnovne šole v poslopju D’Annunziove ulice z gornjim izrazom hoteli še enkrat potrditi, da se Slovenci nikakor ne odrekamo šolama v Žavljah in pri Korošcih. Obenem so tako hotela preprečiti, da bi pod pretvezo nekakšnega »precedemsa* določeni krogi hoteli izkoristiti dogodek za krčenje slovenskega šolskega omrežja, (dg) * * * O vprašanju Slovenskega šolskega centra v Miljah je sinoči razpravljal na svoji seji tudi tržaški teritorialni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Odbor v celoti odobrava akcijo slovenskih staršev miljske občine in jim izreka'-prizna- nje za njihov odločen nastop v korist nadaljnje številčne in kvalitetne krepitve slovenske šole v miljski občini in v Miljah. Teritorialni odbor SKGZ je pri tem izrecno poudaril, da se Slovenci z namestitvijo obeh šol v Slovenskem šolskem centru v Miljah tema šolama nikakor ne odrekamo, pač pa da gre izključno za boljšo interno organizacijo slovenskega šolstva v miljski občini, ki naj zagotovi obema šolama bolj ustrezne ambientalne in pedagoške pogoje. • Libijsko delegacijo z univerze v Tripoliju, ki je na obisku v našem mestu, in sicer v miramarskem Centru za teoretsko fiziko, sta vče- raj sprejela tržaški podžupan Bas-sani in odbornik za kulturo Dolcher. Preklicana stavka javnih nameščencev Pogajanja med vlado in sindikati za dosego izplačila enkratne vsote 250.000 javnim nameščencem kot delne poravnave za izgubo, ki so jo v letošnjem letu utrpeli zaradi šestmesečnega obračunavanja draginj-ske doklade (prehod k trimesečnemu obračunavanju pričenši s 1. januarjem prihodnjega leta je že zagotovljen), so se včeraj zaključila s pozitivnim rezultatom. Omenjeno vsoto bodo javnim nameščencem izplačali še v tem letu. Osrednje vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je zaradi tega preklicalo vse stavke javnih nameščencev, ki naj bi si sledile še danes in v prihodnjih dneh v posameznih deželah. Danes bi morali stavkati javni nameščenci v treh deželah, in sicer v Furlaniji -Julijski krajini, v Kampaniji in v Umbriji. Stavke, ki bi bila morala trajati štiri ure in zajeti osebje perifernih uradov posameznih ministrstev, poldržavnih ustanov, krajevnih uprav, pošte in bolnišnic, torej ne bo, kakor odpadejo tudi napovedane stavke železničarjev, letalcev in gasilcev. llliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifiiiiliiiiliiliiiiiiiiiiillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliililllllillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitudiiiiiiiiiiiiiiifiiia PO VČERAJŠNJI ENOTNI SKUPŠČINI USLUŽBENCI TRŽAŠKE OBČINE NA ULICANZA SVOJE PRAVICE Celodnevna stavka za rešitev spora s Cecovinijem - Hude diskriminacije melonarske uprave Sprevod tovornjakov smetarjev po središču mesta - Kdaj uvedba nove delovne pogodbe? Uslužbenci tržaške občine so se odločili, da prenesejo na ulice, med ljudi, v javnost vse probleme, ki jim jih je v enem letu (ne) upravljanja naložila na hrbte Cecovini-jeva melonarska uprava. Občinski delavci hočejo seznaniti občane 0 položaju, v katerem se nahajajo zaradi nesposobnosti občinskih mož, hočejo vzdramiti tržaško meščansko otopelost in obenem hočejo podporo in solidarnost Tržačanov, da bi njihov boj pridobil novo moč ter da bi oni sami še učvrstili zaupanje v svoje lastne sile. Zato so sklenili, da bodo danes dopoldne, najprej pred občinsko pa lačo in nato po središčnih ulicah, protestirali proti dosedanjemu ravnanju Cecovinija in njegovih listar-skih pajdašev, ki so z neizpolnjevanjem danih obljub, izzivalnim ravnanjem in aroganco zasejali kaos v občinskih službah. Včeraj so se občinski uslužbenci sindikatov CGIL, CISL, UIL sestali na skupščini v prostorih anagraf-skega urada, da bi skupno še enkrat prerešetali probleme, tarejo. Prišlo jih je v ogromnem številu, skoraj tisoč^frar-jg’ no presenetilopri PRED DOKONČNO REŠITVIJO ZADEVI SIRT? ENOTNO ODPOSLANSTVO IZ TRSTA JUTRI PRI MINISTRU BISAGLII Danes sindikalna skupščina 414 prizadetih delavcev - Enotna resolucija deželne skupščine Za 414 delavcev bivše steklarne «Vetrobel» (SIRT) so po 53 mesecih dopolnilne blagajne in številnih razočaranjih nastopili odločilni dnevi: jutri opoldne se bo namreč enotno odposlanstvo iz Trsta srečalo v Rimu z ministrom za industrijo Bisaglio, ki mu je predsednik ministrskega sveta Cossiga poveril nalogo, da skuša dokončno rešiti vprašanje preosnove starega obrata v žaveljski industrijski coni. Srečanja z ministrom Bisaglio se bo udeležil predsednik deželnega odbora Furlani.je-Juli.jske krajine Comelli, odbornik za industrijo in trgovino Rinalcli, predstavniki sindikalne zveze kovinopredelo-valnih delavcev FLM, predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze Gialuz za CGIL, Degrassi za CISL in Di Turo za UIL, trije člani tovarniškega sveta SIRT. tržaški parlamentarci, predstavniki vodstva Zavoda za kreditiranje javnokoristnih tx>bud ICIPU, lastnik družbe SIRT Lan-dirri. predstavniki kabineta ministrskega sveta ter ministrstev za z? klad in finance. Medtem se bodo delavci bivše steklarne danes sestali na sindikalni skupščini — seja se bo začela ob 9. uri. pol ure prej pa se bo v obratu sestal tovarniški svet, — na keteri bodo med drugim določili imena tovarišev, ki nai jih zastopajo na srečanju z ministrom za industrijo. Z vprašanjem bivše steklarne se bo danes ukvarjala tudi deželna skupščina, ki ima kot prvo točko na dnevnem redu za redno sejo prav obravnavo preosnove starega steklarskega obrata. O tem problemu bo najprej na vrsti daljše poročilo deželnega od bora, nakar bo sledila razprava, ki se bo po vsej verjetnosti zaključila s soglasno odobritvijo posebne resolucij o zadevi SIRT Glede na izjave, ki so jih dali predstavniki svetovalskih skupin med nedavno zasedbo sedeža deželne skupščine na Oberdankovem trgu je pričakovati, da bo predložena enotna resolucija vseh političnih formacij v skupščini in da bo dokument kakor rečeno izgla sovan prav tako soglasno. nike. Taka množična udeležba jasno priča, kako občinski delavci »čutijo* sedanji trenutek, pove pii nam tudi, v kako hudem položaju se sedaj nahajajo: če se ne bi znašli v tako hudih vodah, se jih verjetno ne bi zbralo na skupščini v tolikšnem številu. . Med tem so se uslužbenci smetarske službe že odločili za demonstrativno akcijo.'B'švojfftiCtežkimi tovornjaki za odvoz smeti so uprizorili pravcati sprevod po središču mesta s hrupnim trobljenjem s hupo, naposled pa so se ustavili na Trgu Unita pred občinsko palačo. Glavna tema na skupščini so bili seveda odprti računi, ki jih imajo občinski uslužbenci z županom Cecovinijem. Pri tem ne gre zgolj za »račune* v prenesenem pomenu, temveč prav za račune z denarjem. Občinskim uslužbencem je namreč že februarja zapadla delovna pogodba. Pogajanja o uvedbi nove delovne pogodbe so sicer privedla do načelnih obljub, konkretno pa ni bilo doslej s strani občine še nič storjenega. Da, občinskim delavcem so res izplačali »una tantum* 250.000 lir, vendar izplačevanje je povzročilo hude diskriminacije med zaposlenimi: približno 500 uslužbencem, ki imajo vso pravico do tega denarja, ga sploh niso izplačali. Če pomislimo, kakšni so odnosi med Cecovinijem ter fašističnim sindikatom Cisnal, kateremu daje občinska u-prava vso svojo podporo, lahko še kar precej točno ugibamo, kateri POPRAVKI V članku z naslovom »Načrti na ših prosvetnih društev za prvi del nove prosvetne sezone*, ki je bil objavljen na 7. strani naše nedelj ske številke, je v sestavku o PD »Kraški dom* z Repentabra. ki ga je prispeval naš dopiinik —bs—, iz padel zadnji stavek, ki bi se moral glasiti «Na koncu naj dodamo, da bo oktobra začel delovati tudi o-troški pevski zbor, ki ga bo vodila Vesna Guštin - Grilanc.* • » • V nedeljskem poročilu o pristaniški konferenci je v odstavku, v katerem je govor o Tržaškem Lloy du, izpadla nikalnica «ne», zaradi česar je razumeti, da so govorice o premestitvi te družbe v Genovo raz širili določeni krogi iz Trsta. V resnici bi se moral stavek pravilno glasiti: «da so te govorce zlonamerno razširili določeni krogi, očitno NE iz Trsta, ki jim je sporazum o sodelovanju med Trstom in glavnimi kitajskimi lukami trn v peti*. • « * V življenjepis Kiljana Ferluge se .je v naši nedeljski številki vrinila neljuba pomota. Na šentjakobskem didaktičnem ravnateljstvu Ferluga ni bil ravnatelj, temveč tajnik. PO VSEJ DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Tržaška pokrajinska federacija PSI kliče tov. SREČKU COLJI ob visokem življenjskem jubileju še na mnoga zdrava in vesela leta. OHLADITEV IN DEŽEVJE PRVIH JESENSKIH DNI Najhuje v Trstu in okolici - Ovire v prometu in precej dela sa gasilce - Slabe napovedi Val slabega vremena je zajel Trst in celotno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Po soparnem ozračju prejšnjih dni je bilo sicer pričakovati dež, vendar pa v manj nasilni obliki. Najhujši naliv se je stresel nad deželo, in še posebno nad našim mestom, v noči od nedelje na ponedeljek. Vsa vremenska poročila so si enotna v ugotovitvah, da je bil Trst z okolico najbolj prizadet okraj. Med nalivom se je sprostila tudi burja in zavijala s sunki do 80 kilometrov na uro. Za včerajšnji dan pa je bila zna čilna nizka temperatura in visok odstotek vlage v zraku. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je nad pordenonskim okrajem deževalo nepretrgoma več kot 36 ur. Slabo vre me je oviralo gost nedeljski promet in povzročilo vrsto nevšečnosti in težavnih pripetljajev Ponekod, predvsem v Terezijanski • četrti, je voda preplavil? pritlična stanova nja, shrambe in trgovine. Gasilci so morali kakih dvajsetkrat poseči v različnih predelih mesta. Zaradi močnega vetra so morali odstraniti nekatere dimnike, pritrjevati televizijske antene in reklamne oznake, ki so ogrožale prebivalce in promet. Mnogim drevesom so v razmočenem zemljišču popustile korenine, da so marsikje popadala na cestišča. K sreči pa ni bilo nikjer velike škode, niti ne ranjencev. Kaže, da se vreme v prihodnjih dneh ne bo kaj bistveno izboljšalo. Vremenoslovci še vztrajno napove dujejo padavine in južni veter. Jesen je tako popolnoma opravičila svoj prihod z deževnim in hladnim vremenom. V NEDELJO NA STADIONU «1. MAJ» Otroški «happening» v znamenju prijateljstva Otroški praznik, ki so ga priredile SPZ, ZSŠDI in ARCI ob mednarodnem letu otroka, je privabil nenavadno veliko število malčkov in staršev Nastopi otroških folklornih skupin in mirna Andresa Valdesa V Breizrazni vasi so bili otroci vsi enaki. V tej vasi je živel tudi kralj, čigar mlada hčerka je nekega dne zbolela. Zdravniki so po pregledu ugotovili, da potrebuje transfuzijo krvi. Vendar nihče ni imel primerne krvi razen enega samega majhnega dečka, ki je rešil kraljični življenje. Presrečni kralj je hotel Matjaža nagraditi in ga oženiti s svojo hčerko, a otroka sta soglasno odklonila, »saj sva za poroko premlada in bi se rada še nekaj let igrala.» S to pravljico, ki so jo med šolskim letom izoblikovali otroci milj-skega občinskega vrtca, bi lahko začeli dolgo potovanje po svojevrstnem in odraslim težko dostopnem svetu otrok, ki je v nedeljo na stadionu «1. maj» zajelo vseh šest celin, od Evrope do Azije, od Afrike do Amerike in Avstralije ter Trsta. Kot v Breizrazni vasi so bili otroci vsi enaki, imenovali so se sicer Tomazki, Matjažki, Mitje, Pavelčki, Maruše, Tjaše, Poljanke, Cristiane, Antonelle, Marine, Giampieri, Pier-paoli, bili so Slovenci in Italijani, vendar bili so vsi enaki po navdušenju, po volji do igranja in zabave, po ustvarjalni domišljiji, po živahnosti in neutrudnosti, saj so še vedno skakali, vriskali in se podili, ko so odrasli, očki in mamice, nonoti in none že omagali in silili domov. Ringaraja v ■ znamenju prijateljstva, strpnosti in medsebojnega sporazumevanja, ki so ga skupaj priredile SPZ, ZSŠDI in ARCI, je povsem dosegel svoj glavni cilj: omogočiti otrokom celodnevno zabavo in obenem prispevati k boljšemu spoznavanju in razumevanju med italijanskimi ter slovenskimi otroki ter posredno tudi med njihovimi starši. Pri programu se je občasno kaj zataknilo, proti večeru je nekoliko ponagajalo tudi vreme, a o-troci in animatorji so z iznajdljivostjo, fantazijo in ustvarjalnostjo premostili vse ovire ter v veliko veselje organizatorjev in pobudnikov spremenili praznovanje v pravi o-troški happening, v katerem je bilo prostora le za tiste odrasle, ki so se povsem vživeti v veseli živžav. Težko je opisati, kaj vse se je dogajalo v nedeljo na stadionu 1. maj, od zgodnjega dopoldneva, ko so se otroci in starši začeli zbirati, pa vse do večera, ko se je zabava končala z zadnjim ringa raja v dvorani. Tudi več kronistov bi ne utegnilo zabeležiti vseh podrobnosti, en sam človek pa res ni imel možnosti, da bi bil prisoten povsod. Naj povemo le to: razen najmanjših, ki so komaj stopicali in Sg se zato nujno o-pletali okoli maminega krila, so se otroci in še posebej rrtdlčki' Iz PHca in osnovne šole tako vživeli v dogajanje, da so se nemudoma1 •otresli -edaljšah, tak0 da je ,na stadion pri- staršev, se porazgubili po vseh kotičkih in se prikazali le, ko je bila žeja prehuda ali ko so bili želodčki prazni. Nikjer ni bilo slišati jokanja, nikjer skremženih obrazkov in žalostnih oči, na vseh obrazih si videl veselje, smeh in angažirano zaverovanost v «delo». Z ist0 vnemo so se oprijeli skupinskega risanja in slikanja, plesa, še-mljenja in igre. In če je animatorjem zmanjkalo idej in moči, so o-troci zapolnili vrzel s svojimi pobudami in domislicami. Morda le o-drasla deca, srednješolci so bili nekoliko odrinjeni od splošne zabave in si niso znali poiskati pravega mesta, a tudi njihovo občasno divjanje se ni nikoli spremenilo v pobalinstvo. Zbirni prostor za malčke in starše je bil ljudski vrt, od koder so v sprevodu in ob spremljavi orkestra krenili proti stadionu. Prvi obeti niso dobro kazali: ob 10. uri pred ljudskim vrtom ni bilo kaj prida otrok in staršev, kajti marsikdo se je sramoval in se je raje podal kar na stadion; toda obupani in preplašeni izrazi prirediteljev so se kaj kmalu raztegnili dovoljen nasmeh: ko je sprevod krenil proti Sv. Ivanu, se je sprati številčno krepil, se tdebelih in se korakalo kar lepo število ljudi. O-troci so se kaj kmalu porazgubili: medtem ko so odrasli končavali s pripravami ali kramljali med seboj ob kavi ali kozarcu vina, si je deca poiskala primerno zaposlitev: nekateri so gledali risanke, drugi so se lotili slikanja in barvanja, tretji so se lovili. Veseli živžav je zamrl okrog 13. ure, ko so po mikrofonu naznanili «pašto šuto»: kot bi t:enil so bili malčki za mizami in lačni čakali na hrano. Popoldanski spored je bil obsežnejši: risankam je sledil nastop o-troških folklornih skupin PD Rdeča zvezda iz Saleža, PD Tabor z Opčin, ŠD Mladina iz Križa, osnovne šole iz Šempolaja, nižje srednje šole iz Nabreižne, cicibanov vzgojno -varstvene organizacije Ljubav Vodeb iz Svečine, italijanske manjšine iz Vodnjana pri Pulju in skupine Primavera iz Humina. V odmoru med prvim in drugim delom folklornega sporeda pa so otroci v 80 minutah obredli vseh šest kontinentov pod vodstvom svojevrstnega vodiča, mirna Andresa Valdesa, ki s svojo mimiko govori res vsem umljiv in v za- univerzalen jez k< A x‘~" 'V' CANNES — Francoski kolesar Bernard Hinault je zmagal v nedeljski dirki na kronometer, ki je veljala za VN narodov. Premagal je svojega večnega tekmeca Francesca Moserja, ki je po 90 km vožnje zaostal za skoraj dve minuti. To je že tretja zaporedna zmaga francoskega kolesarja na tej dirki, ki je praktično postala nekakšno svetovno prvenstvo v vožnji na kronometer. Hinault je vodil že od samega začetka in svoj naskok večal iz km v km. Na polovici proge je Moser zaostajal za skoraj minuto, tretji pa je bil Belgijec Oorsted. Hinault je progo prevozil v rekordnem času, s poprečno hitrostjo, ki je presegala 43 km na uro, v drugem delu dirke pa se je posebno izkazal nizozemski kolesar Zoetemelk, ki se je prebil na tretje mesto in ga obdržal do konca. ATLETIKA V TEKMOVANJU SZ BOR VRSTNI RED: Hinault (Fr.), ki je prevozil 90 km dolgo progo na kronometer v 2.03’57”, s poprečno hitrostjo 43,562 km na uro Mcser (It.) po 1’45” Zoetemelk (Niz.) 3’12” Slovenski atleti dosegli telo vrsto dobrih rezultatov v metih in skokih Za največje presenečenje poskrbel «veteran» Emil Sedmak, ki je izboljšal osebni rekord - Dobri nastopi Blažine, Zudka, Zupančiča in Kraljeve ' = 1 1 ««)■ r 1 ra i. - prvi Zanad drugi Casta prvi Flavina drugi Ferrari« prvi Padova Bi drugi Ultimalum prvi Chianti drugi Spora prvi Urraco drugi Liodoro prvi Aiaccio drugi Virgulto KVOTE 12 - 3.657.632 lir H — 74.500 lir 10 — 19.000 lir 2. -3. - 4. - 6. - 1 2 2 1 2 X 1 2 1 X 2 1 Na petkovem tekmovanju v metih in skokih, ki ga je organiziral tržaški Bor, je gotovo največje presenečenje pripravil borovec Emil Sedmak, ki se zadnje čase ne meni več za leta in še vedn0 dosega osebne rekorde in to v panogi, ki gotovo ni ena najlažjih in najenostavnejših, kot je met kladiva. Ta atlet - veteran je lahko dober vzgled za naše mlade atlete; v njem lahko vidijo kaj pomenita predvsem vztrajnost in požrtvovalnost, brez katerih so nemogoči dobri rezultati. Med druge boljše rezultate velja omeniti dvojni zmagi Irene Tavčar v metih krogle in diska, z dobrim rezultatom predvsem v drugi disciplini. Osebne rekorde so nato izboljšali še borovec David Blažina v kladivu, član Adrie Aleksander Zu-dek v kopju, kjer je poleg osebnega izboljšal tudi društveni rekord, ter Peter Zupančič v daljini in višini. REZULTATI ČLANI Daljina 1 Fabio Ruzzier (Adria) 5,48 m 2. Adrijan Lasič (Bor) 5,38 m Kopje 1. Gabrijel Sedmak (Bor) 43.84 m 2. Fabio Ruzzier (Adria) 42,50 m Disk 1. Di Giovanni (CSI) 35,75 m 2. Emil Sedmak (Bor) 35,40 m (izven konkurence) Gabrijel Sedmak (Bor) 28,26 m Kladivo 1 Emil Sedmak (Bor) 44,22 m 2. David Blažina (Bor) 33,50 m 3. Gabrijel Sedmak (Bor) 17,28 m NARAŠČAJNIKI Daljina 1. Alojz Langan (Bor) 5,48 m Aleksander Zudek (Adria) 5,44 m Krogla 1. Irena Tavčar (Bor) 12,18 m 2. Loredana Kralj (Bor) 11,94 m Kopje L P. Prezzi (Edera) 25,94 m Disk 1. Irena Tavčar (Bor) 41,90 m 2. M. Lucia (UGG) 33,06 m 3. Loredana Kralj (Bor) 33.00 m NARAŠČAJNICE Višina L Giovanna Nugnes (Bor) 1,20 m Krogla L G. Vaiani (UGG) 11,30 m 2. S. Puppo (UGG) 10,16 m Disk 1. B. Ciampa (UGG) 30,62 m 2. G. Vaiani (UGG) 26,16 m 3. Giovanna Nugnes (Bor) 24,62 m Kopje L B. Ciampa (UGG) 31,38 m F. R. 4,74 m Peter Zupančič (Bor) Višina Alojz Langan (Bor) Peter Zupančič (Bor) Krogla Gorazd Pučnik (Bor) Moreno Ruzzier (S. Giacomo) Kopje S. Fattorini (CSI) Aleksander Zudek (Adria) 35,74 m Disk S. Fattorini (CSI) Alojz Langan (Bor) Kladivo Gorazd Pučnik (Bor) ČLANICE Daljina Marina Purič (Bor) 1,75 m 1,63 m 11,78 m 9,81 m 46,18 m 30,04 m 24,12 m 18,46 m S,01 m NA MI TREH DEŽEL Gašperlin in Poljšak edina Tržačana v deželni reprezentanci Deželna atletska zveza je te dni sporočila uradni seznam atletov, ki bodo nastopili za deželno reprezentanco v mladinskem troboju F-Jk, Slovenija in Koroška, ki bo 29. t.m. na Ravnah na Koroškem. Medtem ko je v ženski reprezentanci veliko atletinj iz Trsta, sta med mladinci samo dva; kar pa nam je lahko v veliko zadoščenje, sta oba atleta člana tržaškega Bora: Aljoša Gašperlin bo tekmoval na 100 m z ovirami, David Poljšak pa v skoku v daljino. Postava moške in ženske deželne reprezentance je taka: MLADINCI (letniki 1964-65-66) 100 m Medeot (Torriana), Battistutta (Lib. Sacile) 400 m Milocco (Atletica — Gorica), Fael (Lib. Sacile) 1.500 m Zuchiatti (NAF - Videm), Gargiulo (NAF - Videm) 100 m ovire Botti (NAF — Videm), Gašperlin (BOR) Višina Pacori (Atletica — Gorica) Toniutto (SNIA) Daljina Dose (Lib. Gonars), Poljšak (BOR) Krogla Boaro (Lib. Gonars), Novelli (Torriana) MLADINKE (letniki 1964-65-66) 100 m Peschier (SGT — Trst) Padovan (UGG) 200 m Furlan (Edera — Trst), Bolzon (Lib. Gonars) 800 m Fauot (Lib. Sacile), Lena (UGG) 80 m ovire Furlani (Edera — Trst), Scatto (UGG) Višina Puppo (SGT — Trst), Mazzera (Lib. Gonars) Daljina Furlani (Edera — Trst), Rieppi (SNIA) Jutri v Firencah Italija - Švedska V Firencah se bosta jutri pomerili nogometni enajsterici I-talije in švedske. Tekma bo prijateljskega značaja, z njo pa Italija začenja priprave na finalni del evropskega prvenstva, ki bo meseca junija prihodnjega leta v Italiji.. Zvezni trener Beai zot je sklical 16 igralcev, ki šd'S§'Včč!fhj zbrali v Covercianu. Med sklicanimi in nobene novosti, saj se je prvenstvo komaj začelo, v prvih dveh kolih pa se ni posebno izkazal nihče od mladih igralcev, ki bi eventualno prišli v poštev. Poleg tega pa zvezni trener Bearzot vztraja pri že kolavdirani postavi, ki je dala italijanskemu nogometu že mnogo zadoščenj. Italijani o-čitno startajo na prvo mesto na tem evropskem prvenstvu, ki ga bodo odigrali pred lastnimi navijači. Trener Bearzot je za tekmo proti švedski sklical naslednje igralce: Zoff, Gentile, Ca- brini, Scirea, Tardelli, Causio in Bettega (Juventus). Conti, Be-netti (Roma), Maldera, Collo-vati (Milan), Oriali (Inter), Giordano (Lazio), Antognoni (Fiorentina), Rossi (Perugia) in Graziani (Torino). Po vsej verjetnosti pa bo i-talijanska reprezentanca začela tekmo proti švedski z naslednjo postavo: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, Antognoni, Bettega. prišel do druge prvenstvene zmage. »Vijoličasti* so premagali Dinamo (V), ki je pred to tekmo celo zasedal prvo mesto na lestvici. Drugi slovenski predstavnik, Rudar iz Velenja je igral doma neodločeno proti Spartaku. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton: The tent 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Pravična kazen 18.20 Dogodivščine kapetana Spavente, Pantaloneja, Arlecchina in Isabelle — 1. del 19.05 Spaziolibero — Programi pristopanja 19.20 Hopalong Cassidy — TV film V znaku El Tora — 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Proces — film iz realnega življenja — L del 22.15 Rag, swing e... Ameriška narodna glasba Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.C0 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Una proposta per 1’infanzia 13.45 Po Evroviziji iz Splita: Sredozemske igre Program za mladino 18.15' Capitan Harlock — TV film Pod zastavo svobode 18.40 Sara in Noe — risanka 18.50 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 19.10 Barbapapajeva družina — risanke 19.15 Moški v hiši — TV film Zmenek v dnevni sobi 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Dossier Grandangolo 21.30 Viva Las Vegas — film Režija: George Sidney; igrajo Elvis Presley, Ann Margaret, Cesare Danova. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljena 11.00 TV v šoli 16.00 Sredozemske igre: Vaterpo 1°: JUGOSLAVIJA - GRČIJA 16.55 Sredozemske igre — iH ATLETIKA 18.25 Poročila 18.30 Jesenski dogovor 19.00 Pisani svet: ogenj 19.35 OBZORNIK 19.45 Doktor Momir, reportaža Tv Sarajevo 20.30 TV DNEVNIK 21. (X) Črna vzmet 21.55 H, Sienkievvicz: Rodbina Po lanieckin — TV nadalj. 23.15 TV DNEVNIK 24.00 Sredozemske igre Koper 16.55 Sredozemske igre: LAHKA ATLETIKA 20.25 Odprta meja 20.00 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Igralec šaha — filtp iz serije Slavni pusto lovci Režija: Christian Jacque; i-grajo: Robert Party, Karoly 1 Mecy in drugi. 22.30 Sredozemske igre — BOKS 24.00 Povzetek dneva Zagreb 16.00 Sredozemske igre 19.30 Narodna glasba 20.00 Kratek film 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Aktualna oddaja 22. C0 Celovečerni film Krogla Margarit (UGG) (Lib. Gonars), Delai F. R. 4. Schuiten (Niz.) 3’31” 5. Oosterbosch (Niz.) 4’43” 6. Oorsted (Bel.) 6’10" 7. Kuiper (Niz.) 6’18” 8. Criqiuellon (Bel.) 6’45” 9. Braun (ZRN) 7,06" 10. Gisiger (švi.) 8’15” IZIDI Proleter - Isrkra 3:1 Zagreb - Istra 2:1 Rudar (V) - Spartak 2:2 Rudar (T) - Leotar 0:0 Vrbas - Kikinda 1:0 Famos - Novi Sad 1:0 Jedinstvo - Bosna 1:0 Maribor - Dinamo (V) 2:1 LESTVICA Zagreb in Dinamo 9 točk; Pro-leter, Spartak, Jedinstvo in Leo tar 8; Famos, Rudar (T) in Vrbas 6: Iskra, Kikinda in Rudar (V) 5; Maribor in Bosna 4; Ištra 3; Novi Sad 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA Dinamo - Proleter; Bosna - Maribor; Novi Sed - Jedinstvo; Leo-tar - Famos; Kikinda - Rudar (T); Spartak - Vrbas; Istra - Rudar (V); Iskra - Zagreb. TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30., 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem: 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 S pesmijo Po svetu: 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 I Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Operna sezona; 18.00 Kulturna kronika. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, .17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Mladi pred mikrofo- rovskega arhiva; Od 18.00 dalje Prenos RL. Srednji val 546,4 549 kilohertzov UKW - Beli križ UKW - Koper UKW — Nanos metra ali 102,0 MHz 98,1 MHz 88,6 MHz Borg premočan za Barazzuttija PALERMO — Na mednarodnem teniškem turnirju v Palermu je švedski teniški igralec Bjorn Borg premagal Italijana Corrada Barazzuttija s 6:4, 6:0, 6:3. To je Borgo-va deseta zmaga na mednarodnih turnirjih letos in istočasno deseta zmaga nad Barazzuttijem. Šved je zopet zablestel po porazu s Tanner-jem na ameriškem odprtem prven stvu, kot smo tudi lahko pričako vali od številke ena na lestvici naj boljših igralcev n ■ svetu. Tudi Ba razzutti, za katerega je publika ne utrudno navijala, je pokazal, da je sposoben igralec in zato ni, kljub porazu, razočaral. nom; 15,33 Glasovi hhšSga Ksenija Erke^lTlo- -jE®1uš4WP jih skupaj; 17.32 Crash; 18.0C Iz melodije v melodijo; 18.32 Poje Tva Zanicchi; 18.45 Operne uverture in intermezzi; 19.15 15 min. s skupino I vicini di časa; 19.32 Slovenska glasba. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes; 16,00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zbo- RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujanje: 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Prebrisanost Sca-pina, radijska komedija; 11.30 Glasbeni program z Ornello Vanom: 12.03 - 13.15 Vi in jaz: 14.03 Glasba; 14.30 Izdajalec; 15.03 Ral-ly; 17.00 Potnik ponoči; 17.30 Rock Murder; 18.35 Programi pristopanja; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.20 Srečanje s Sergiom En-drigorrt in Caryjem Simonom; 20.00-La Civilta dello spettacolo; 20.30 Tajni agent; 21.03 Radio 1 — jazz 79. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Piran; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.OJ «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18.00; 19 00 Klasična glasba; 19.15 F. Chopin: E-tude za klavir; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.35 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala; 22.05 Radijska i-gra; 23.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. V 2. ZVEZNI LIGI Maribor zmagal V drugi zvezni jugoslovanski nogometni ligi — Zahod je v nedeljo Maribor po vrsti porazov končno Bologna - Perugia , Catanzaro - Juventus Lazio - Fiorentina Milan - Avellino Napoli - Cagliari Pescara - Roma Torino - Ascoli Udinese - Inter Atalanta - Cesena Matera - Taranto Pistoiese - Palermo Sampdoria - Monza Sambenedettese - Genoa KVOTE 13 - 4.784.500 lir 12 — 224.000 lir BOKS PRED JUTRIŠNJIM DVOBOJEM Z MUNDINOM Mate Parlov v dobri formi Na sporedu bodo tudi številni dvoboji med amaterji - Po TV ob 22.40 V Gorici vlada veliko zanimanje za jutrišnji dvoboj med Jugoslovanom Matejem Parlovom in nevarnim avstralskim boksarjem Tonyjem Mundinom. To je seveda najzanimivejši dvoboj večera. Poleg tega pa so na sporedu še druga boksarska srečanja med amaterji iz naših krajev. Spopadli se bodo Pochar (UP Goriziana) in Sillani (SP Udinese) v srednji kategoriji; Benes (Italcan-tieri Ara Tržič) in Duše (Veneto) v lahki; Tocco (UP Goriziana) in Mazzocchi (Veneto) v velter kategoriji prav tako V velter kategoriji pa se t>osta spopadla še Mauchigna (Italcantieri Ara Tržič) in Conto-nanza (UP Goriziar.a). Med začetniki bo en sam boksarski dvoboj, in sicer v petelinji ka tegoriji med Pirinujem (Italcantieri Ara Tržič) in Turellom (Veneto). Kot smo že poročali, preživlja Mate Parlov zadnje ure (zdaj lahko govorimo že o urah) v Lipici. Temeljite priprave s0 za njim, tako da mirno pričakuje dvoboj, ki bo za njegovo boksarsko prihodnost od ločilen: Mate je namreč izjavil, da bo boks zapustil, če ga Mundine premaga. Vsekakor je v dobri formi. Tehtnica kaže 86 kg, tako da nima s telesno težo v novi kategoriji nobenih preglavic: jutri pa nam bo pokazal, če je njegov boks še na svetovni ravni. Medtem so v Gorico že prišli Mike Capriaro. bivši manaver Jacka La Motte mE*ch maker Gi-li-no Zac cardi in Al Valiardi, bivši man” ger Rockyja Graziana in Tonyja Castellana, ki je zdaj podpredsednik svetovne zveze managerjev. HOKEJ NA LEDU Olimpija v finalu Karavanškega pokala GRADEC — S prepričljivo zmago v Gradcu (5:2) proti ekipi ATSE so se hokejisti ljubljanske Olimpije že kolo pred koncem tekem v svoji skupini uvrstili v finale Karavanškega pokala. V odločilni tekmi se bodo po vsej verjetnosti srečali s celovško ekipo KAC, ki vodi v B k upi ni. O) 0) >o E o ’g o Ui o c "O a> > Polica «4R»: z leti se pomladi Od nekda| dober zaveznik avtomobilista MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike. FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč. EVIDENČNE TABLICE: GO - TS Tip FISKALNE KM Police do 10 10-12 12-14 14-18 nad 18 4R 53.300 79.300 84.100 111.300 141.700 Bonus Malus 67.410 100.473 106.465 140.919 179.332 Lloyd Adriatico ■ b V. POLICA AVTO Poiščite v rubriki »PAGINE GlALLEi agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja NA OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU IN DRUGIH DALMATINSKIH MESTIH V atletiki premoč Francije, Italije in Jugoslavije Med drugimi so osvojili zlate kolajne tudi Mennea, Scaglia, Kopitar in Milic (Naš posebni dopis iz Splita) SPLIT — Po izrednem navdušenju v bazenu, kjer so plavalci in Plavalke za nekaj dni očarali split-ljubitelje plavanja, je od ne-jtelje v središču pozornosti teh SI Kraljica športa, atletika. Mennea, kopitar, Milič in drugi so že po Prvih dveh dneh navdušili. Sicer pa je bilo tudi v ostalih •Portnih disciplinah izredno živo, za 'talijanske in jugoslovanske predstavnike sta bila nedelja in ponedeljek dokaj uspešna. Obe državi •ta namreč osvojili veliko kolajn. Drevi bodo finalni dvoboji v bok-®U- Že za polfinalna srečanja je bita ogromna dvorana (6.000 gledal-fcv) pretesna. Eden največjih uspehov teh SI je Prav rekorden obisk gledalcev. Tudi v tem so torej SI povsem uspele. ATLETIKA Mennea, Milič, Kopitar navdušili Spličane Borbe v atletiki so se pričele v deteljo in že prvi dan je svetovni fakorder na 200 m, Italijan Pietro “fen ne a poskrbel v kvalifikacijah ?a 100 m za odličen rezultat. Progo j® pretekel v 10”15, kar je seveda fekord SI. Odlični italijanski sprin-*r pa je dan kasneje seveda tudi tfeagal v finalu, čeprav z nekoliko “tabšim časom (10”24). i.Ni bil samo Mennea junak prvih Pveh dnevov tekmovanj v atletiki. ' Prvi vrsti velja tudi omeniti zma-v novim jugoslovanskim in sre-"Ozemskim rekordom Miliča v metu jTogle, ki je nato na tiskovni konferenci nemalo presenetil časnikarje z ®iavo, da bo zmagal tudi na olim-P*jskih igrav v Moskvi, in to z *namko 21,20 m. Nič manj pomembna ni niti zma-« odličnega Roka Kopitarja, ki je Ja 400 m ovire z znamko 49”70 po-Jfevil nov rekord SI in se je tudi ,?°čno približal lastnemu državne-rekordu (49”55), čeprav trenut-ni v najboljši formi. vnk; — NEDELJSKI IN VČERAJŠNJI FINALI . 10.000 m J' Mada (Alž) e Zarcone (It.) Habcaoui (Alž.) .■ Janičijevič (Jug.) ' Kuzmanovič (Jug.) , Disk (Ž) , Scaglia (It.) • Jerbi (Tun.) • Stojkovič (Jug.) ■ Mrinjek (Jug.) , Daljina (Ž) ' Lambrou (Fr.) & Dancetovič (Jug.) j' Naval (šp.) 28’33”1 28'39''l 28’59”8 29'17”3 29’55’ ’4 52,92 m 49,24 m 48,82 m 42,43 m J lacovelli (it.) • NoreUo (It.) ‘ ^inazza (Jug.) , Kopje (M) *' Lutui (Fr.) 6,32 m 6,20 m 6,06 m 6,04 m 5,89 m 5,69 m 1. , Chaabani (Tun.) Djurovic (Jug.) ' G|obevnik (It.) , J00 m (M) Mennea (It.) j’ Lazzer (It.) > Lejoncour (Fr.) , Popovič (Jug.) ' farič (Jug.) 100 m ovire (nov rekord SI) 81,08 m 78,42 m 76,72 m 65,52 m 10”24 10”47 10”56 10”74 10”90 i 100 m ovire ' Elloy (Fr.) 13”87 fantazi (Gr.) 14"33 i Bombardo (It.) 14”65 . fapič (Jug.) 14-73 ■ Lorenci (Jug.) 14”97 i 100 m ovire (M) ' Kopitar (Jug.) j (nov rekord SI) 49"70 1 • A“‘—*■ ' 50”85 50” 90 51”18 52”98 1.23’50"4 1.24’17”7 1.24'55”7 1.25’30"3 1.34'56”0 1.37’04’T i Anicet (Fr.) ,'Zom (It.) j Ballati (It.) ' Penca (Jug.) I Bnia na 20 km V Lelievre (Fr.) >' Marin (Šp.) Mattioli (It) i I, Da Milano (It.) Dalušič (Jug.) •Vičič (Jug.) i 100 m rž) nega (Fr.) ; (nov rekord SI) 11 ”48 j Masullo rit.) s Miano (It.) j' S^kač (Jug.) Petrovič r.lng.) ] K^igla (M) Mi'ič (Jug.) j , (nov rekord SI in Jug.) 2b 58 m 11”66 11”67 11"97 12’'26 19,70 m 19,13 m 18.46 m 17,91 m na BAI o- I) Voussef (Eg.) S Jančič (Jug.) ij Drepp-dli (It.) De Santis (It.) KOŠARKA ^aba predstava ti??.*58) je Jugoslavija j^iila le drugo mesto, smo videli 'ti V prvem kolu košarkarskega tur- La si. 'ii 8vi* P° skoraj neponovlji-j? slabi igri sicer premagali repre-i”fenc0 Turčije. S tako igro pa uspehov na pomembnejših lfeditvah ni mogoče pričakovati. IZIDI 1. KOLA ,a°slavija - Turčija 89:68 (M8:28) ■ Maroko 105:61 *5Q:31) Egipt - Tunizija 109:75 (43:21) IZIDI 2. KOLA Egipt - Turčija 77:76 (42:31) Grčija - Tunizija 96:56 (47:25) Jugoslavija - Maroko 119:58 LESTVICA Grčija, Jugoslavija in Egipt 4, Turčija, Maroko in Tunizija 0. SKOKI V VODO Italiji zlato in srebro V skokih v vodo s stolpa je Italija osvojila kar zlato in srebrno kolajno, z odličnima Massimom Santillijem, oz. Claudiom De Mirom. Za razred slabši so bili ostali tekmovalci, med temi tudi Jugoslovana Arni Longin in Matej Grgurevič. VRSTNI RED 1. Santilli (It.) 472,59 2. De Miro (It.) 464,28 3. Moustafa (Eg.) 430,89 5. Longin (Jug.) 342,97 6. Grgurevič (Jug.) 388,75 NOGOMET Visoka zmaga «plavih» Razigrana reprezentanca Jugoslavije je v drugem kolu A skupine brez vsakih težav z zadetki Sliškoviča, Pašiča, Janjanina 2 in Primorca kar s 5:1 premagala Grčijo, s čimer je tudi dokazala, da je glavni favorit za končno zmago. IZIDI 2. KOLA X cim ni n n * Jugoslavija ’ Grčija 5:1 (2:0) Maroko - Grčija 1:1 (0:0) Lestvica: Jugoslavija 4, Maroko 2, Egipt in Grčija 1. Skupina B: Alžirija - Tunizija 1:1 (1:1) Francija - Turčija 1:1 (0:0) Lestvica: Turčija 3, Alžirija in Francija 2, Tunizija 1. BOKS 8 «plavih» in 3 «azzurri» v drevišnjih finalih V nabito polni dvorani na Gri pah je bilo v nedeljo 21 polfinalnih borb. V drevišnji finale se je uvrstilo osem jugoslovanskih boksarjev in trije italijanski predstavniki. Če so v glavnem jugoslovanski boksarji izpolnili pričakovanja, pa to seveda ne velja za Rističa, ki je proti Egipčanu Abdelu Rahmanu povsem odpovedal in tudi zasluženo izgubil. KOLESARSTVO Giacomini in tovariši zanesljivo najboljši Kot je bilo pričakovati je italijanska vrsta s svetovnim cestnim prvakom Giannijem Giacominijem na čelu zanesljivo osvojila prvo mesto na 100 km ekipno. «Azzurri» so že po prvih km prišli v vodstvo, ki so ga nato zanesljivo obdržali. Jugoslovani pa so osvojili bronasto kolajno. Za premočnimi »azzurri* pa so skozi cilj kot drugi privozili Španci. VRSTNI RED 1. Italija, ki je 100 km prevozila v 2.08'51, s poprečno hitrostjo 46,560 km na uro 2. Španija 3. Jugoslavija 4. Grčija 5. Maroko 2.13’40 2.16T9 2.19*03 2.21*39 Renata Scaglia je v Splitu priborila Italiji v metu diska zlato kolajno iiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiniiin NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU V VERONI Krasovke nepremagljive Na tekmovanju treh dežel so pobrale levji delež zmag JUDO Marianiju in Vujeviču po ena zlata kolajna Nedeljske in včerajšnje borbe v judu so prinesle Italiji in Jugoslaviji po eno zlato kolajno, ki sta ju osvojila Mariani (v finalu je premagal Očka) in Vujevič (v finalu je premagal Gambo). VRSTNI RED Do 71 kg: 1. Vujevič (Jug.), 2. Gamba (It.), 3. Dyot (Fr.) in Hen Hamma (Tun.). Do 65 kg: 1. Delivingt (Fr.), 2. Cardell (Šp.), 3. Vukorepa (Jug.) in Sobei (Eg.). Do 60 kg: 1. Mariani (It.), 2. Očko (Jug.), 3. Ozdemir (Turč.) in Moussa (Alž.). DANAŠNJI SPORED ATLETIKA Split 10.20 deseteroboj (110 m ovire) 11.45 deseteroboj (disk) 15.00 deseteroboj (palica) 17.00 kladivo, finale 17.10 troskok, finale 17.20 višina, finale (Ž) 17.20 800 m, finale (M) 17.30 800 m, finale (Ž) 18.00 deseteroboj (kopje) 18.C0 200 m kvalifikacije (ž) 18.15 200 m kvalifikacije (M> 18.30 400 m, finale (Ž) 18.50 400 m, finale (M) 19.15 deseteroboj (1.500 m) KOŠARKA Split — mala dvorana 3. KOLO 17.00 Egipt - Grčija 19.00 Tunizija - Jugoslavija 21.00 Maroko - Turčija NOGOMET 3. KOLO Šibenik 19.15 Jugoslavija - .Maroko 16.30 Egipt - Grčija Omiš 16.30 Turčija - Alžirija Makarska 16.30 Tunizija - Francija ROKOMET Trogir (ženske) 2. KOLO 12.30 Italija - Španija 20.00 Alžirija - Jugoslavija DVIGANJE UTEŽI Split — mala dvorana 17.00 kategorija do 72 kg 20.00 kategorija 52,01 - 56 kg HOKEJ NA TRAVI Kaštel Gomilica 11.00 Italija - Malta 15.15 Egipt - Francija 17.00 Španija - Jugoslavija LOKOSTRELSTVO Supetar 10.00 - 12.00 50 m (M), 50 m (Ž) 12.30 - 14.30 30 m (M), 30 m (Ž) VATERPOLO Split — center bazenov 2. KOLO 12.00 Grčija - Jugoslavija 20.30 Italija - Španija 21.30 Egipt - Turčija Lahko mirne duše zapišeno, da so namiznoteniške igralke ŠK Kras pričele novo tekmovalno sezono s... pravo nogo in pobrale na tekmovanju treh dežel v Veroni levji delež zmag in visokih uvrstitev malodane v vseh kategorijah. Nastopilo je kar 25 igralk in igralcev Krasa, ki so brez izjem dokazali že dobro formo in obeti za nadaljnji potek sezone so več kot vzpodbudni. Po pričakovanjih .je bila najuspešnejša državna prvakinja Sonja Miličeva, ki si je privoščila kar trojno zmago, se pravi v vseh kategorijah, v katerih je nastopila. Zelo dobro igro pa sta pokazali tudi sestri Doljak in Sedmakova. V absolutni kategoriji je slavila Miličeva, ki je najprej premagala Sedmakovo, v polfinalu pa ji je južnotirolska igralka Putzer povzročala nekaj preglavic in ji celo odvzela set. Finale za prvo mesto je bil ves »slovenski* s presenetljivo Vesno Doljak, ki si je pri borila drugo mesto po zmagi z 2:1 nad bivšo državno prvakinjo San-tifaller. Prvi dve mesti torej za slovenske barve, Sedmakova se je prebila v tretje kolo. Puričeva. S. Doljakova in Škrkova pa sta izpa dli v drugem kolu. V igri ženskih dvojic sta Krasu priborili končno zmago obe Sonji (Milič in Doljak), ne smemo pa pozabiti na 3. in 4. mesto, ki sta ju osvojila para Furlan - Škrk in V. Doljak Sedmak. V mešanih dvojicah .je Miličeva slavila svoj tretji osebni uspeh skupno z Gri-golettijem (Verona), ostale tri Kra-sove dvojice pa so izpadle v drugem kolu V mladinski konkurenci so krasovke napravile pravi «en-plein», saj so osvojile prva tri mesta. Najmočnejša je bila Sonja Doljak, ki je v finalu nadigrala Sedmakovo, Vesna Doljak pa se je morala za dovoljiti s tretiim mestom. Orl o stalih slovenskih igralk se je škrkova uvrstila med osmerico, manj uspeha pa so imele Furlanova, Ukmarjeva, Guštinova, N. in X. Marušič, Med 32. nastopajočimi v kategoriji dečkov sta se Štoka in I. Colja uvrstila med prvih osem, s posebno pohvalo za Štoko, ki je v četrtfinalu klonil poznejšemu finalistu Ur-sichu s tesnim 1:2. Ostalim tekmovalcem (Kralj, Auber, Grilanc in Doljak) pa je ta nastop služil za nabiranje izkušenj in so že v prvem kolu naleteli na nepremostljive o-vire. Tudi v kategoriji naraščajnikov je bila konkurenca neizprosna (32 igralcev): L. Colja in Leghissa sta izpadla v prvem kolu, Jan Ritežnik pa se je uvrstil med šestnajsterico. V ekipnem tekmovanju so mladinke Krasa osvojile prvi dve mesti. Slavil je Kras A (S. Doljak in Sedmak) s 3:0 nad Krasom B (V. Doljak in Furlan). Manj sreče pa so Imeli mladinci, ki so igrali takole: Kras A — S. Pancrazio 0:5, Kras B — S. Marco 2:5. Končno naj še omenimo, da je v mešanem ekipnem tekmovanju (po dva fanta in eno dekle) Kras osvojil tretje (Štoka, I. Colja in N. Marušič) in četrto (Grilanc, Auber in Ukmar). Tekmovanje je organiziralo doma če društvo S. Marco, vendar zelo slabo in pod vsako kritiko. Ker to tekmovanje služi za podelitev posebnega priznanja društvu, ki bi zbralo največ točk v letih 1979, 1980 in 1981, so vse tri deželne namiznoteniške zveze (Furlanije - Julijske krajina, Veneto in Gornje Poadižje) najavile formalen postopek za razveljavitev tega tekmovanja, ker so priredili tri tekmovanja več v moški kot v ženski konkurenci, da bi si organizator (S. Marco) zagotovil prvo mesto po točkah. S tem pa bi bil najbolj oškodovan prav Kras, ki ima v ženski konkurenci pravi monopol. Že prihodnji konec tedna čaka štiri Krasova dekleta težaven na-stoo na prvem državnem turnirju v Neaplju. Prosta kat.: 1. Rouge (Fr.), 2. Beccacece (It.), 3. Žuvela (Jug.) in Soler (Šp.). JADRANJE VRSTNI RED PO 4. REGATI »Finn* 1. Doreste (Šp.) 00,00, 2. Dadji-pavlis (Gr.) 12,00, 3. Babbi (It.) 43,70, 4. Minski-Fabris (Jug.) 47,70, 9. Cicarelli (Jug.) 53,70, 10. Turaz-za (It.) 69,00. «470» 1. Richer, Claude (Fr.) 03,00, 2. Santella Zucchinetti (It.) 32,40, 3. Gutierrez, Carda (Šp.) 36,70, 6. Tre-ves, Necchi (It.) 48,70, 7. Ivančič, Kaliterna (Jug.) 49,00, 9. Ivan in Rudi Štravs (Jug.) 53,00. »Leteči holandec* 1. Bouet, Poirej (Fr.) 06,00, 2. Savelli, Gazzei (It.) 20,10, 3. Aba-scal, Noguer (šp.t 25,00, 4. Mandič, Kalebič (Jug.) 26,70, 6. Man-fredini, Pregliasco (It.) 51,00, 9. Zoričič, Širola (Jug.) 60,00. HOKEJ NA TRAVI Jugoslovani prvi Nedeljske tekme turnirja v hokeju na travi so morali zaradi slabega vremena preložiti na včeraj, danes pa bo zadnje kolo, ki pa ne bo več odločalo o končnem zmagovalcu, V odločilnem srečanju za vrh sta se namreč včeraj pomerili Jugoslavija in Italija. Zmagali so tesno »plavi* in so tako kol0 pred koncem turnirja osvojili zlato kolajno. IZIDI 4. KOLA Jugoslavija - Italija 2:1 Španija - Francija 1:0 Egipt - Malta 5:0 LESTVICA Jugoslavija 8, Španija 5, Italija in Egipt 4, Francija 3, Malta 0. VATERPOLO Visoka zmaga «azzurrov» V prvi tekmi A skupine v vaterpolu je Italija premagala Egipt kar z 12:1, V drugem srečanju iste skupine je Španija odpravila Turčijo z 18:7. LOKOSTRELSTVO VRSTNI RED PO 72 PUŠČICAH ŽENSKE 1. Bazin (Fr.) 599, 2 Biasioli (It.) 589, 3. Marinšek (Jug.) 556, 4. Ka-dija (Jug.) 553, 5. Bulfa (It.) 549, 6. Benedetti (It.) 548, 10. Baiocchi at.) 532 MOŠKI 1. Ferrari (It.) 568, 2. Postružnik (Jug.) 567, 3. Spigarelli (It.) 559, 5. Focacci (It.) 541, 8, Narath (Jug.) 531, 9. Oblak (Jug.) 531. 10. Bettinelli (It.) 490, 13. Ploj (Jug.) 468. ODBOJKA Italijankam prvo mesto V zadnjem kolu ženskega odbojkarskega turnirja je Italija v odločilnem srečanju premagala Jugoslavijo in je tako osvojila končno prvo mesto na SI. «Plave» so vodile celo z 2:0, nakar so popustile in «azzurre» so tako zmagale v treh preostalih setih. IZIDA 5. IN ZADNJEGA KOLA Italija - Jugoslavija 3:2 (-9, -11, 7, 11, 12) Francija - Egipt 3:0 KONČNA LESTVICA 1. Italija 10, 2. Jugoslavija 8, 3. Francija 6, 4. Turčija 4, 5. Španija 2, 6. Egipt 0. * • • Sedlaček najstarejši Najstarejši časnikar v press cen-trii je gotovo Beograjčan Ivan Sedlaček, Star je 73 let in je seveda v pokoju. Na Sl skrbi za organizacijo dela v glavnem press centru. Vsem rad pomaga in njegovo geslo je ukolega za kolego». *■ * # Drugo SP za mladinke v rokometu Jugoslavija ]e gotovo domovina prirejanja vseh mogočih športnih manifestacij: O tem ni dvoma. Poleg Sl, zimskih OI. SP v namiznem tenisu bo Jugoslavija že letos pred novo organizacijsko preizkušnjo. Od 13. do 23. oktobra bo namreč v Kosovu 2. žensko mladinsko svetovno . prvenstvo v rokometu. Prvenstvo se bo odvijalo v šestih mestih Kosova (Priština, Kosovska Mitroviča, Prizren, Dijako-vica, Gnjilani in Vroševac) m se ga bo udeležilo 13 držav (Avstrija, Danska, ZRN, N DR, Nizozemska. Francija, Italija, Japonska, Madžarska, Norveška, SZ, ZDA in Jugoslavija). Prvo prvenstvo je bilo pred dvema letoma v Romuniji in v finalu je Jugoslavija premagia SZ s 16:13. Na tiskovni konferenci je predsednik organizacijskega odbora dr. Esad Stavileci predstavil prisotnim časnikarjem to pomembno športno prireditev. * * * Koliko jih j$ . . . Doslej so že objavili razne podatke glede števila udeležencev in časnikarjev na teh SI Po novih podatkih je število naslednje: v športnem naselju v Medeni je 3130 športnikov in ostalega osebja, v press centru pa se mudi 1668 časnikarjev in ostalega službenega osebja. Kot olimpijske igre Predsednik mednarodnega odbora SI in član mednarodnega olimpijskega odbora Antonio Sammaranch je izjavil, da so splitske sredozem? ske igre v marsičem povsem enakovredne olimpijskim igram. Laskava čestitka organizatorju. * * * Važnejša je ljubezen Jacgues Secretin. 30 let. slavni francoski namiznoteniški igralec, je časnikarjem na Hvaru med ostalim dejal ■ «Važnejša od vsake zmage mi je še vedno ljubezen do namiznega tenisa. Najhujši poraz bom doživel, ko ne bom več z veseljem stopil za zeleno mizo.» BRANKO LAKOVIČ KOLESARSTVO 8. POKAL ADRIE MARUŠIČ DESETI Zmagal je Dean - Nastopili so dirkači iz štirih mest Z zmago Guerrina Deana so se v nedeljo v celoti izpolnile napovedi glede končnega rezultata kolesarske dirke cikloamaterjev za 8. pakal Adrie, ki ga je lonjersko društvo priredilo na krožni stezi v Dolini, s končnim ciljem v Mač-koljah. Dean, kot tudi njegov: o-stali štirje tovariš: v begu, je bil vseskozi izrazito najboljši in je to tudi dokaza! na zaključnih treh kilometrih vzpona proti Mačkoliam, ko je svojim tovarišem na begu zadal trideset sekund in je vozil proti cibu res premočno, da bi imel konkurenco. Na startu se je predstavilo 29 kolesarjev iz Trsta. Gorice, Tre-visa in Kranja. Tekmovanje se je odločilo takoj v prvem izmed desetih krogov, ko je ušla trojica kolesarjev (Colus panni in Ric-cobon). ki je dva kroga vozila sama pred glavnino, s kakimi dvesto metri naskoka. Tedaj sta iz gruče sprintala še Dean in Cera-sari. ki pa sta morala zasledovati tri kroge, da sta ujela vodečo trojico. Peterica, ki se je tako ustvarila na čelu dirke, je nadaljevala do predzadnjega kroga, ko je poskušal srečo Dean, ki je sprintal, morda bolj zato, da bi preskusil reakcijo svojih nasprotnikov, kot pa z resnimi nameni. Četverica se ni pustila presenetiti, kar pa ji ni uspelo pri koncu desetega kroga. ko je Dean spet sprintal. tokrat resneje in se takoj odlepil od zesledovalcev, ter sam vozil proti cilju, kamor je prispel s polminut-no prednostjo. Med štirimi najboljšimi zasledovalci pa se je nato uveljavil Deanov klubski tovariš Colus. Zasledovalci pa so prihajali na cilj v Mačkoljah v večjih ali manjših presledkih. Najboljši med člani prirediteljskega kluba pa je bil Marušič, kot deseti, medtem ko je bil Poropat devetnajsti. Ferluga oa štiriindvajseti. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Guerrino Dean (Italcanticri), ki je prevozil v 1.29’ s poprečno hitrostjo 37,070 km na uro 2. Colus (Italcantieri) po 30” 3. Riccobon (DL Ferroviario) 4. Spanni (ACT) 5. Cerasari (ACT; 6. Zerial (ACT) po 1*55” 7. Iurada (Cremcaffe) 8. Pisani (SCV Cottur) 9. Montagner (Pro Olmi TV) po 2’05” 10. Marušič (Adria) po 2T5”. V nedeljo bodo cikloamaterji Adrie dirkali v vožnji parov na kronometer od Opčin do Šemoolaja in nazaj. Adrio bosta zastopala para Marušič - Ferluga in Poropat - Bonanno. glavna favorita za zmago pa sta vsekakor Dean in Colus, ki ne bi smela imeti preglavic pri osvoiitvi prvega mesta, kar jim .je uspelo že lani z rekordno poprečno hitrostjo skoraj 44 kilometrov na uro. Teže pa bo za Adrio, ki je lani osvojila drugo mesto, letos pa bo imela pri tem več preglavic. R. Pečar OBVKSmo SPK Čupa i Sesljana sporoča, da bo nagrajevanje zmagovalcev društvenih in «open» regat v okviru društvenega večera v soboto, 29. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella Riva v Brojnici. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE V derbiju Vesna-Zarja vsakemu točka Nedeljsko kolo za naše ekipe ni bilo preveč uspešno Vesna - Zarja 1:1 (0:1) VESNA: Košuta I., Košuta n., Botti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Giacchin, Degrassi (v 10. min. d.p. Zucca), D’Alessio, Candotti, Querci. ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Macor, Samese, Franzolini, Santo-ni, Bidussi, Dana, Cancian, Razeni. SODNIK: Dreas iz Fiumicella. STRELCI: v 21. min. p.p. Pribac (avtogoL; v 30. min d .n V^chip. Na kriškem pravokotniku ge bil prejšnjo nedeljo na sporedu prvi letošnji slovenski derbi med' ekipama kriške Vesne in bazoviške Zarje. Vesna je tudi 'tokrat stopila na igrišč v nepopolni postavi, medtem ko so'Bazovici prišli v Križ s trdnim namenom, da osvojijo vsaj točko. Tekma je bila vseskozi zanimiva, saj sta ekipi od samega začetka začeli napadati. Vesna pa že od prvih potez ni našla prave poti do Puzzerja, medtem ko je Zarja s hitrimi protinapadi večkrat spravila v zadrego kriško obrambo. Prav v enem izmed teh protinapadov je Zarja prišla do zadetka. V lastnem kazenskem prostoru je Botti z glavo kratko odbil Bidussi-jev predložek. Žoga je skončala prav pred nogami odličnega Dane, ki je z močnim strelom usmeril usnje proti kriškim vratom. Pribac se je žoge dotaknil in tako ukanil lastnega vratarja, kateremu ni o-stalo drugega, kot da pobere žogo iz mreže. Po prejetem zadetku se je Vesna takoj podala v napad, toda obramba Zarje je bila vedno na nravem mestu in pogostoma je spuščala kriške napadalce v «off-side». Tak0 se je prvi polčas končal. V drugem polčasu je začela Vesna ostreje pritiskati, toda prav v teh ključnih trenutkih je kriška sredina igrišča odpovedala. Le Vecchio se je izkazal z nekaterimi lepimi predložki in prav slednji je 15. min. pred koncem s točno izvedenim prostim strelom remiziral. Trener Zarje Petrič je lahko z igro svoje ekipe kar zadovoljen, medtem ko bo moral trener Vesne še mnogo delati. Med posamezniki so se izkazali Batti, Košuta in Vecchio med domačini, v vrstah Zarje pa v prvi vrsti Dana, Žagar in Santoni. Fabio Primorec — Baxter 1:2 (1:1) PRIMOREC: Pavatich, Marko Kralj, Angel Milkovič, Možina, Križmančič, Skrem, Denich, Pavel Kralj, čuk, (25. min. d.p. Mauro Kralj II), Valter Milkovič, Mauro Kralj I, 12 Leone, 14 Štoka BAXTER: Vole, Filippi, Schuer-fci, Stefanich, Castellerin, (36. min. d.p. Marghera) Camassa, Marino Carli, Rainis, Zigante, Polli, Ma-iorano. STRELCI: V 4. min. p.p, Pavel Kralj, v 10. min. p.p. Polli, 35. min. d.p. Marino Carli. SODNIK: Pregani iz Krmina Primorec je s svojega igrišča odšel spet poražen. Tokrat so si Trebenci zaslužili poraz, saj so vso tekmo igrali neurejeno iii neorganizirano ter neučinkovito. Znašli so se v vodstvu že v 4 min., z lepo akcijo Pavla Kralja, ki je z močnim strelom povedel za svoje moštvo. Gostje pa so že v 10. min. z lahkoto izenačili. Visok predložek pred vrata Primorca, Polli je izkoristil negotovost Pavaticha in z glavo poslal žogo v mrežo. Primorec je hotel reagirati, a ni nikoli bil preveč nevaren. Nasprotno, so bili nevarnejši prav gostje, zlasti v naglih protinapadih, ki so večkrat spravili v težavo obrambo Primorca. Šest remijev jasno dokazuje, da je bilo drugo kolo nogometnega prvenstva 2. AL precej izenačeno. V tem koiu smo zabeležili namreč le dve zmagi in celotni izkupiček je šel ekipama, ki sta bili v gosteh. Tudi ta zavrtljaj ni bil preveč uspešen za. naše enajsterice, saj ponovno nobena od naših ekip (kot že prejšnjo nedeljo) ni prišla do zmage. Osrednja tekma kola je tokrat bila v Križu, kjer se je derbi med Vesno in Zarjo končal pri neodločenem izidu. Zar-jani so prvi prišli v vodstvo že v prvem delu srečanja (s pomočjo avtogola) in so to prednost ohranili do 10 minut pred koncem, ko je Vesni u-spelo do remija. S lem Križani nadaljujejo serijo pozitivnih nastopov (22 prvenstvenih tekem brez poraza). Zarja pa je ponovno morala odložiti zmago, katero zasleduje že 17 prvenstvenih tekem, na poznejši datum. Zadnji uspeh Ba-zovcev smo namreč zabeležili 7. januarja v 15. kolu lanskega prvenstva, ko je Zarja z 2:0 premagala Breg. Proseško Primorje je tudi v Dolini (proti Rosandri) na blatnem in razmočenem igrišču ponovilo rezultat iz prejšnje nedelje. Prosečani so tudi proti Rosandri igrali brez gola in so s tem po 180 minutah igre še vedno brez zadetka. Tudi Brežani so ponovili rezultat iz prvega kola. Tokrat (bili so v gosteh pri enajsterici Zaule) so sicer prvi prišli v vodstvo. Domačini pa so v množičnem forsingu v drugem delu igre potisnili Brežane v obrambo in izenačili. Trebenski Primorec je doživel še en poraz. Trebenci so tokrat, ko je vse izgledalo, da jim gre dobro, saj so po treh minutah igre že vodili, nekoliko popustili. To so predstavniki Baiterja izkoristili in izenačili ter deset minut pred koncem dosegli odločilni zadetek. Med ostalimi izidi bi omenili zmago Sovrane nad Domiom, s katero ostaja Sovrana edina ekipa na vrhu lestvice s polnim številom točk, s točko prednosti pred četverico Costalunga, Giarizzole, Libertas, S. Marco, ki je igrala neodločeno, brez gola. IZIDI 2. KOLA San Marco - Giarizzole 0:0 Vesna - Zarja 1:1 Primorec - Baxter 1:2 Domio - Sovrana 0:1 Zaule - Breg 1:1 Costalunga - Libertas 0:0 Rosandra - Primorje 0:0 Campanelle - Čampi Elisi 2:2 LESTVICA Sovrana 4; Costaluijga, Giarizzole, Libertas in S. Marco 3; Campanelle, Čampi Elisi, Vesna, Primorje, Baxter in Breg 2; Domio, Rosandra, Zaule in Zarja 1; Primorec 0. PRIHODNJE KOLO (30.9.) Sovrana - Primorec: Libertas - Campanelle: Breg - S. Marco: Zarja - Rosandra; Primorje - Vesna; Baxter - Zaule; Čampi Elisi - Costalunga; Giarizzole - Domio. B. R. V drugem polčasu je izgledalo, da bo Trebencem uspelo povesti. Z vnemo so se pognali v napad, a niso uspeli ustvariti dobrih priložnosti, ce pa so kakšno imeli, so bili napadalci prepočasni in skrajno nemočni. Gostje so se podajali v protinapad, kjer so s svojimi hitrimi napadalci vedno zelo resno ogražali domačo obrambo. Prav v enem izmed teh protinapadov je v 35. minuti Marino Carli izkoristil nesporazum med trebensko o-brambo in potem ko je preigral še vratarja, nemoteno dosegel zmagoviti gol. Trebenci v preostalih minutah niso sploh reagirali. Prav Baxter je imel spet pobudo v svojih rokah in trebenska vrata so večkrat bila v nevarnosti pred tretjim za detkom. Primorcu je v zadnjih minutah popolnoma zmanjkala zagrizenost in tako .je bil poraz neizbežen. Bruno Križmančič Zcule - Breg 1:1 (0:1) BREG: Micor, Samec, Klun, Daz-zara, Poropat, Dagri, Cigui, Lovri ha, Zollia, Strnad, Fiorella (Bržan) ZAULE: Roncelli, Covacich, Le-govich, Pregarz, Tremul, Cafueri, Puntin, Valzano, Rupini, Cociancic, Milanese. STRELCI: v 20. min. p.p. Zollia, v 26. min. Covacich. Tudi v drugi prvenstveni tekmi so Brežani remizirali. Na gostovanju v Žavljah so igrali proti tamkajšnji ekipi Zaule neodločeno 1:1. Tekma se je odvijala na zelo razmočenem igrišču, je bila pa vseskozi dopadljiva in borbena. Začetek tekme je povsem pripadal Bregu. »Plavi* so se že v prvi minuti srečanja pognali v nasprotnikov kazenski prostor in s hitrimi in nevarnimi akcijami ogrožali vratarja. Gol je «visel v zraku*, zanj pa je že v 20. min. poskrbel Zollia. Ta novi Bregov srednji napadalec je spretno preusmeril žogo z glavo v mrežo, tej so hitro nato sledile še nekatere druge priložnosti, ki pa jih Brežani niso znali izkoristiti. Po prejetem golu so domačini skušali reagirati, bili pa so vse preveč živčni in so igrali preveč grobo. Nekatere sodnikove napake so nato stanje na igrišču še poslabšale. Igra je postala groba, tako da je v nadaljevanju sodnik izključil kar dva nogometaša, petkrat pa je pokazal rumeni karton. V drugem polčasu pa je bila igra bolj uravnovešena. Igrali so predvsem na sredini igrišča, obe ekipi pa sta napadali v protinapadu. Do gola in remija pa so prišli le domačini. Gol je padel v 26. min., potem ko je Micor ubranil zelo močan in nevaren strel, odbite žoge pa se je polastil sam Covacich ter jo neubranljivo poslal v mrežo. Nato so skušali Brežani rezultat spet spremeniti, pognali so se v napad, do konca srečanja pa jim ni uspelo povesti in tekma se je končala z remijem. SMI Rosandra — Primorje 0:0 ROSANDRA: Dapas, Gulich, Schettini; Tadeo, Colavecchia, Gre-zar; Martin, Somma, Kirchmeyer, Čorbatti, Tomasi. PRIMORJE: Štoka, Metlika, To-mizza, Sugan, Angileri, Bezin, Di-lich, Olivo, G. Husu, W. Husu, Rustja. SODNIK: Coluzzi. Z nastopom proseških nogometašev tokrat ne moremo biti preveč zadovoljni. Če je po eni strani res, da so se vrnili z gostovanja na tujem igrišču s točko v žepu, pa je po drugi strani tudi res, da vajeti te tekme niso držali v svojih rokah. Rosandra je bila namreč tokrat precej bolj napadalna ekipa od gostov in je svojo premoč uveljavljala v večini srečanja, vendar pa je ni znala spremeniti v zadetek. K temu je precej pripomogel tudi sodnik, ki je s svojo neodločnostjo precej doprinesel, da je bila igra obeh moštev dokaj živčna. V vrstah proseške enajsterice je tokrat prvič nastopil tudi Dilich, manjkal pa je napadalec Livij Ca-harija, zato je moral trener Marion poveriti dres št. 9 Gabrijelu Husuju. D LIGA Oolo - Pro Gorizia 2:1 (1:1) DOLO: Seda, Dalle Carbonare, Marcato, Marchiori, Dal Bianco, Monaco, Busetto (Carraro), Gelan, Cisco, Buson, Maset. PRO GORIZIA: Calligaris, Ranoc-chi, Cirello (Zanetti), Brandolin, Marassi, Fabris, Michellut, Cico-netti, Blažič, Interbartolo, Peres-soni. SODNIK: Marangone iz Bielle. STRELCI: Blažič (11-metrovka) v 7. min., Cisco (11-metrovka) v 30. min. ter Buson v 79. min. Goričani so v drugem srečanju letošnjega prvenstva D lige (prvo na tujem) doživeli nezaslužen poraz v Dolu. Pro Gorizia je namreč dobro pričela srečanje in v 7. minuti igre že bila v vodstvu po zaslugi Blažiča, ki je realiziral II-metrovko. Domačini so po zadetku ostreje pritisnili in v 30. minuti dosegli i-zenačenje, prav tako po streljanju najstrožje kazni. V drugem polčasu pa sta si bili ekipi enakovredni in vse je kazalo, da si bosta razdelili rezultat. Tokrat pa je bila sreča bolj naklonjena domačinom, ki so ob izteku srečanja dosegli zmagoviti zadetek. SPORED 6. ŠPORTNEGA TEDNA GAJE F A PADRIČAH DANES, 25. sept. 19.30 — turnir v mininogometu (4x4) JUTRI, 26. sept. 19.30 — turnir v mininogometu (4x4) V GROPADI ČETRTEK, 27. sept. 19.30 — bližanje PETEK, 28. sept. 19.00 — turnir v briškoli in tre-setu 20.00 - PLES SOBOTA, 29. sept. 15.00 — finale teniškega turnirja 17.00 — turnir v odbojki 20.00 — nečni tek Gaje 21.00 - PLES NEDELJA, 30. sept. 9.00 — orientacijski pohod 10.30 — nogometna tekma fant- » dekleta 19.00 — nagrajevanje in PLES OBVESTILO URNIK TELOVADNICE ŠZ Bor obvešča predstavnike vseh svojih sekcij, da bo jutri, v sredo, ob 20.30 na stadionu «1. maj* sestanek za sestavo urnika treningov in tekem za letošnje sezono. Predstavniki sekcij naj pridejo na sestanek z že pripravljenimi predlogi za vse svoje ekipe in skupine. •redništvo, uprava oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 0. PP 559 Tel. 1040) 79 46 72 (4 llntje) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 23 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. septembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja huu m tu mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član ItalijanskeIj Za SFRJ Oglasi 400 lir za Izdaja) in tiska f j ZTT \ Trst Zveze časopisnih založnikov FIEG S SREČANJA MLADINE PRIMORSKE V BOVCU Treba bo še okrepiti sodelovanje med mladino z obeh strani meje Udeleženci Srečanja mladine Primorske v soboto in nedeljo v Bovcu HA POBUDO AMERIŠKE UNIVERZE COLUMBIA Zanimiva mednarodna konferenca o razvoju rezijanskega narečja •sr Številna prisotnost italijanskih ia tujih jezikoslovcev ■ Zanimiv poseg predstavnikov Slovencev videmske pokrajine REZIJA — Inštitut za vprašanja srednje hi vzhodne Evrope ameriške univerze Columbia in furlansko filološko društvo (Societa tilo-logica friulanai sta v nedeljo in včeraj priredila v Ravnci v Rezijski dolini mednarodno konferenco na temo: «Jezikovni stiki na vzhodnoalpskem območju*. Zasedanje je bilo posvečeno znanemu jezikoslovcu Janu Baudouinu de Courtenavu, ki je del svojega življenja posvetil študiju in raziskavam slovanskih jezikov in narečij in pa predvsem rerijanščine. Pobudnik konference, ki je bila prirejena ob priliki 50-letnice smrti poljskega jezikoslovca, je t«il naš slovenski rojak profesor Rado Lenček, ki poučuje na že omenjeni ameriški univerzi. V Ravnci so se torej v dveh dneh pestrega sporeda srečali strokovnjaki in profesorji iz raznih italijanskih univerz in inštitutov, u-gledni gostje iz Slovenije in pa predstavniki prirediteljev, ki so vsak na svojem področju in iz svojega zornega kota orisali zgodovinski razvoj jezikovnih stikov na vzhodnoalpskem območju, analizirali vplive in pa predvsem seda- BOVEC ______________ «Mi smo naše delo •■■■■■■■»■■a|aaaft|ai|*a|||*aa|aa|a*|**aa|,(|||a|B||>*|a||VB*atas|*|>ia||aaaaaaaa|flBf|aail*lsaai|ia|1>>|*a|>a|vl*Maila>v|vllflaaaaa|tvaailv>iaaaaai>aa>ai*la'Maiiaia>iajl"llllil*iaMuatliaaaaaat*iaBaaiM dobro ali slabo, opravili. Sedaj je vrsta na mladih, da se angažirajo v naših organizacijah, da gradijo naprej. Ravno zato pozdravljam vse udeležence šestega obmejnega srečanja mladine iz Primorske, poudarjam pa, da sem še posebno zadovoljen, ker se je to srečanje začelo ravno v Benečiji.* Tako je v soboto urednik Novega Matajurja, Izidor Predan, pozdravil predstavnike občinskih konferenc ZSMS iz Sežane, Nove Gorice in Tolmina, ter delegacijo Mladinskega odbora pri SKGZ, ki so se zbrali v Čedadu, da bi si ogledali sedež društva »Ivan Trinko* ter u-redništvo Novega Matajurja, posebno pa, da bi se nekoliko pobliže seznanili z delovanjem slovenskih organizacij v Benečiji. Po obisku v Čedadu, so se udeleženci šestega obmejnega srečanja Primorske poslovili od Nadiških dolin, ki kljub slabemu vremenu niso izgubile svojevrstne lepote ter se napotili v Bovec, kjer se je vršil glavni del srečanja. Predsednik OK - ZSMS Tolmin, Drago Podobnik, je kot gostitelj pozdravil prisotne, ter jih povabil na razgovor. Prva točka sestanka je bilo branje poročil o opravljenem delu na treh geografskih področjih. Najprej so o sodelovanju med mladimi z obeh strani meje spregovorili Tržačani in Sežančani, nato je bil govor o stikih med novo in staro Gorico. Posebno pozornost so prisotni posvetili navezovanju stikov med tolminsko mladino ter mladimi iz Beneške Slovenije. V Benečiji so letos prvič sestavili teritorialni Mladinski odbor, pred kratkim je nastal tudi Mladinski krožek v Srednjem. Lani jeseni, pa so mladi Benečani vzpostavili prve stike z mladimi iz Tolmina in čeprav z veliko težavo zaradi pomanjkanja izkušenj, izvedli nekaj skupnih akcij. Najvažnejša je bila nedvomno srečanje mladih z obeh strani meje na Mostu na Soči. Srečanje, ki je bilo minulo pomlad, je bilo množično in velik del udeležencev iz Benečije je prišel prvič v stik z mladimi iz Slovenije ter spoznal, da si lahko onstran nekaj kilometrov oddaljene meje u stvariš nov krog prijateljev, ki razumejo tvoje domače narečje. Nekaj mladih iz Tolmina se je letos tudi udeležilo tradicionalnega praznika na Kamenici. Tako Tolminci kot Benečani so na sobotnem srečanju poudarili, da je treba začeto delo nadaljevati. Važno je predvsem, da mladi iz Benečije spoznajo, kako živi in deluje mladina iz Sloveni® ter ugotovijo, da jih z njimi vežeta jezik in tradicija. Delegacija iz Tolmina je zato predlagala, da bi skupino Benečanov v zimskih počitnicah povabili na letovanje v Tolmin. Predlog je bil tudi, da bi mladi kulturni delavci s Tolminskega hodili vsaj enkrat tedensko v Benečijo, kjer bi poučevali slovenščino. Precej predlogov je padlo tudi glede sode'o''anja mladine z obmejnih področij Slovenije s Tržaško in Goriško. Doslej- so mladi z obeh strani mrie sodelovali, vendar je njihovo sodelovanje potekalo zgolj na u-radni ravni, večidel s srečanji med raznimi delegacijami. Preprečiti je treba, da se nadaljnje delo ustavi tu ter izvesti nekaj množičnih akcij, srečanj, in manifestacij. Doslej je sodelovanje potekalo na ravni obiskov raznih delegacij, delovnih brigad, kamor naša ndadina že nekaj let zahaja v poletnih mesecih, športnih srečanj, ter sodelovanji med pobratenimi društvi. Uradni del srečanja se je zaključil v zgodnjih popoldanskih urah, s sklepom, da je treba čimprej začeti z delom in izvesti nekaj konkretnih akcij. Popo'dne so si udeleženci o-gledali Trento in trentarski muzej, zvečer pa .je bila na sporedu družabnost s plesom. Naslednje mladinsko srečanje bo v začetku prihodnjega leta v Benečiji, udeleženci srečanja v Bovcu, pa so si obljubili, da se bodo odslej pogosteje sestajali in ustanovili posebno komisijo, ki bo spodbujala obmejno sodelovanje. VESTI S KOPRSKEGA USPEŠEN OBRAČUN MBA ISTRA 79 Akcije se je udeležilo 581 brigadirjev iz Slovenije in drugih republik, ki so presegli normo za 62 odstotkov - Vrednost opravljenega dela znaša 619 milijonov starih din KOPER — Na skupščini mladinske delovne akcije Istra 79 so ugotovili, da je akcija v celoti uspela. Udeležilo se je je 581 brigadirjev iz Slovenije in drugih republik, zlasti iz pobratenih mest. Delo je bilo naporno, saj so na težkem terenu kopali jarke za polaganje, salonitnih cevi za višinski vodovod. Brigadirji so presegli normo za 62 odstotkov, vrednost opravljenih del pa znaša 619 milijonov starih dinarjev. Razen tega so imelj bogato družbenopolitično, kulturno"in športno u-dejstvovanje. Blizu 200 brigadirjev je uspešno ooravilo politično šolo Edvarda Kardelja. Na skupščini so se tudi pogovorili o načrtovanju mladinskega prostovoljnega dela na obali, s katerim se bodo vključili v programe republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Na skupščini so tudi izvolili pripravljalni odbor za delovno akcijo Istra 1980. ZA DOSLEDNO UPOŠTEVANJE NAČELA DVOJEZIČNOSTI V Kopru se je sestala komisija za vprašanja italijanske narodnostne skupnosti pri občinski skupščini. Obravnavali so uresničevanje pravic pripadnikov italijanske narodnosti v delovnih organizacijah in v družbenopolitičnih skupnostih. Posebno pozornost n namenili doslednemu izvajanju načela dvojezičnosti in ugotovili, da vse delovne organizacije še rie upoštevajo določila občinskega statuta. TRGATEV NA KOPRSKEM Sredi tedna se je začela na Koprskem trgatev in je zdaj že v polnem razmahu. Trajala bo približno mesec dni, težave pa bi lahko povzročilo le do-lgotrajno deževje, V vinogradih Agrarie dela okrog 230 ljudi, med njimi je tudi 170 sezonskih delavcev iz Kruševca. Glede letošnje letine menijo, da bo dokaj ugodna. Natrgali bodo približno 400 vagonov grozdja, skupaj s kooperanti pa okrog 550 vagonov. Sladkorna stopnja grozdja znaša 18 do 22, kar je zelo dobro. V FORMI VIVI ŠEST NOVIH SKULPTUR Osemdesetim kiparskim izdelkom v Formi vivi v Seči pri Portorožu se bo pridružilo letos še šest novih stvaritev^ G«<* za skulpture, ki jih pripravljajo Slovenec Erik Lovko, Mirsad Begič iž Bosne, Francisco Gazitu iz Čila, Masanobu Atscuhi iz Japonske, Dieter Hastennstuefl iz Kanade in Colette Itkins iz ZDA. Umetniki, ki bodo končali svoje delo čez približno dva meseca, se odlično počutijo in so navdušeni nad tukajšnjimi naravnimi lepotami ter možnostmi za delo. VELIKO ZANIMANJE ZA GLASBZNE ŠCLE V oddelke glasbenih šol v Piranu, Izoli in Kopru se je v letošnjem šolskem letu vpisalo kar 600 učencev, zaradi kadrovskih in drugih težav pa so morali 100 kandidatov odkloniti. Pristojni dejavniki so se resno zavzeli, da se v prihodnjem letu ne bi več ubadali s takimi težavami. Med drugim bodo pet učilnic v novi osnovni šoli za gradom namenili pouku glasbe, posamezne učilnice pa bodo opremili v te namene tudi v drugih osnovnih šolah. Odprto pa je še vprašanje zaposlovanja novih glasbenih pedagogov, ker občutno primanjkuje stanovanj. PRI VODNI OSKRBI USKLAJENO SODELOVANJE S SOSEDNJIM PODROČJEM V Kopru so se sestali člani medobčinskega sveta SZDL obalno-kra-škega območja, pozneje pa še predsedstvo obalne konference Sociali- stične zveze. Na obeh sestankih so rzapravljali o prihodnjih načrtih in o skupnih naporih pri reševanju raznih vprašanj. Pri tem gre predvsem za nadaljnjo uveljavitev delegatskega sistema, za razvoj šolstva ter za gradnjo nekaterih infrastrukturnih in drugih objektov (obalna cesta, izolska bolnišnica, vodovod). Pri razpravi o preskrbi z vodo so tudi naglasili, da je to skupen problem celotne regije, hkrati Da gre tudi za uskladitev sodelovanja s sosednjo republiko Italijo. L. O. • -......--.........:••>•:•• njost rezijanščine. Treba je tudi reči, da so domačini vsai prvi dan zelo pozitivno sprejeli to mednarodno pobudo, včeraj pa, ko je bilo poročanje na zelo specialistični ravni, pa so Rezijani, kot je sicer razumljivo nekoliko odmaknjeno sprejemali izvajanja jezikoslovcev in drugih strokovnjakov. Med znanimi strokovnjaki je v nedeljo zjutraj predavala prof. Han-na Orzechowska z varšavske univerze, ki je govorila o študijah de Courtenaya, prof. Pavle Merku, ki je predeval o staroslovanskih o-stankih in slovenskih arhaizmih, v narečju Terske doline ter prof. Neva Godnič z inštituta za slovensko filologije videmske univerze, ki je govorila o benečanskih izposojenkah v terminologiji slovenskih ribičev iz Nabrežine. V imenu *Fi-lologice friuiane* je pozdravil prisotne dr. Ciceri, eden izmed glavnih pobudnikov protislovenske gonje v videmski pokrajini in zbiranja podpisov za zloglasni «referen-dum* v Nadiških dolinah, ki je kot znano nasprotoval vsakemu priznavanju pravic slovenski narodnostni skupnosti. Koliko se ta človek resnično zavzema za razvoj rezijanščine, kot narečja slovenskega izvora, je torej zelo vprašljivo. O nedeljivosti slovenskega prostora v videmski pokrajini, čeprav ob upoštevanju zgodovinskih in drugih razvojnih različnosti, so v nedeljo spregovorili predstavniki slovenskih organizacij iz Nadiške in Terske doline, ki so sicer kot nepovabljeni gostje poudarili, da zemljepisna oddaljenost ne sme biti ovira za boljše spoznavanje in predvsem za skupen boj za svoje pravice Pred začetkom predavanj sta ugledne goste pozdravila tudi krajevni župan Beltrame in pa deželni odbornik za kulturno dejavnost Carpanedo. Zvečer pa je domači pevski zbor Kanin v čast udeležencev konierence priredil zanimiv koncert ljudskih in tradicionalnih motivov, ki je ponovno potrdil kulturno specifičnost Rezijske doline. Bogat je bil tudi drugi dan konference, na katerem sta med drugim predavala tudi prof. Mitja Skubic z oddelka za romanske jezike lju- bljanske univerze ter prof. Milko Matičetov. član inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani. Slednji velja za najuglednejšega poznavalca zgodovine m razvoja rezijanskega narečja, zato je bil njegov referat zelo pričakovan in ni razočaral številnih poslušalcev. Mednarodna konferenca o jezikovnih stikih na vzhodnoalpskem območju torej lahko predstavlja lepo priložnost, da se sistematično začenja proučevati rezijanščina in splošna problematika te prelepe doline a brez mistifikacij in pretvarjanja zgodovinskih dejstev, kot bi hoteli nekateri točno določeni krogi. Rezija in Rezijani hočejo ostati to kar so bili v teku stoletii in si želijo postati predvsem subjekt, in ne samo objekt, vseh pobud.-ki neposredno zadevajo njihovo zgodovino, njihovo sedanjost in njihov razvoj. SANDOR TENCE STRASBOURG — Radikalni poslanec v evropskem parlamentu Leonardo Sciascia je odstopil. Na njegovo mesto bo verjetno imenovana Maria Antonietta Macciocchi. ŠTIRI DNI PO POTRESU V UMBRIJI Z namestitvijo šotorov konec prve faze ukrepov V mrazu in dežju so platnene strehe le borno zatočišče, zato je treba čimprej poskrbeti za udobnejša bivališča NORCIA (Perugia) — Dež, mraz. podrhtavanje zemlje in pravi sunki do 4. stopnje po Mercallijevi lestvici so v zadnjih urah do skrajnosti načeli vzdržljivost prebivalstva v Umbriji, ki ga je v sredo ponoči prizadel potres. Življenje se ne normalizira, še vedno so zaprte vse šole v prizadetih občinah. Prva faza pomoči bo vsak čas končana z namestitvijo zadnjih šotorov. To je v grobem slika s prizadetih območij Umbrije, ki ne more v nobenem primeru prikazati resničnega trpljenja prebivalstva. Kot rečeno, bodo vsak čas zaključili prvo fazo pomoči, a že sedaj je jasno, da je prišlo do nedopustnih zamud, ki se ne smejo ponoviti v drugi fazi postavljanja začasnih, a trdnih bivališč. Vsi ■ izjavljajo, da ne bodo postavili stalnih barak, temveč take montažne hiše. ki bodo po obnovi uporabljive v drugih podobnih primerih. Take izjave smo pred leti slišali že kje drugje, nedaleč od nas, a dvomimo, da bi furlanska1 «začasna» bivališča lahko uporabili v Umbriji, saj v njih še živijo ljudje. Zaradi dežja in mraza se je P°' večalo število obolenj zaradi vnetja dihal. Med nalivi tudi najboljša loj kaeija šotorišč odpove, da v celoti razumemo gnev prebivalstva, ki so zavrnili pošiljko starih vojaških šo-torov brez prišitega dna. To pa n1 edini razlog ljudskega srda na prizadetem območju, saj se ponavljajo in stopnjujejo primeri šakalstva, da bodo morali vojsko uporabiti za straženje ruševin, ko bi lahko bila nadvse dragocena pri nudenju pomoči. Dež in novi potres.ii sunki so do- JESEN Z VELIKO ZAČETNICO V Italiji prvi zapleti zaradi dežja in poplav Sneg v Alpah, v Benetkah pa izredna plima RIM — Val slabega vremena, ki že od sobote pesti dobršen del Italije noče popustiti. Kratkotrajnim razjasnitvam sledijo nove plohe, da razmočena zemlja ne more več vpijati vode. Pojav je še najbolj občuten v Padski ravnini, kjer so poplavljena številna območja v Lombardiji, Venetu in Emiliji. Pri Bologni je reka Quaderna porušila v dveh krajih nasipe in preplavila polja pri Prunaru. Osamljenim kmetijam so takoj priskočili na pomoč Na poplavljenih območjih pri Bologni so gasilci vsestransko uporabljali predvsem amfibna vozila (Ansa) OIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIiniMllllllllllllllllllHIMIimillllllllllltllllllinHIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllltnilllllMIIIIIIIIIIIIIMIIMIMIIIIinilllllMIHIIIIIIIMIIIIIIIIItllllllllllIMniHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllimillllllllllllllHIMIIIIIIIIIimill MEDTEM KO SO BIVŠEGA CESARJA V DOMOVINI OBSODILI NA SMRT Slonokoščena obala ponudila Bokasi politično zavetišče Francija v zadregi zaradi polemik o načinu, kako je rešila vso zadevo Francoski DC-8, s katerim Je nekdanji centralnoafriški cesar Bokasa L odpotoval iz Francije v Slonoko- ičan* obalo (Telefoto ANSA) BANGUI — Francija se .je včeraj ponoči rešila enega svojih najbolj neljubih državljanov, central-noafriškega cesarja Jeana Bedela Bokase I., ki je ohranil francosko državljanstvo, sai je dolgo let služil v francoski vojski. Bokaso so namreč, zgolj iz »človekoljubnih razlogov* sprejeli v Slonokoščeni obali, kamor je že prispel z letalom DC-8 francoskega letalstva in kjer so mu zagotovili politično zavetišče. Zadnja noč na pariškem letališču, kjer je Bokasovo letalo pristalo, je bila bolj podobna spntno zrežiranemu pustolovskemu fiimu. Bokasovo letalo je bilo v trdnem obroču do zob oboroženih francoskih posebnih enot, ki so preprečevale da bi kdorkoli stopil iz letala, prav tako pa so pazili, da se ne bi nihče približal. Iz Banguija medtem poročajo, da so na pritisk razjarjene množice, ki je razbila na koščke zlat prestol, posut z dragimi kamni, simbol Bokasove oblasti, obsodili bivšega cesarja na smrt in izdali mednarodno zaporno povelje z zahtevo, da ga vsaka država vrne Central-noafriški republiki. Ta čas so spustili iz zapora kakih 20 političnih jetnikov, toliko jih je namreč osta- lo. Med njimi je bil tudi nekdanji veleposlanik v Wa?hingtonu Jean Pierre Konbot, ki .je ostal vklenjen z verigami na posteljo celih pet let. Enega od zapornikov, ki je preživel deset let v podzemeljskih celicah, so vsak večer pretepli, le tako je vedel, da potekajo dnevi. Pripadnike skupine, ki so jo obtožili, da so se udeležili državnega udara leta 1976, so enostavno «no-zabili* v ječi, čeprav je bilo dokazano. da so bili nedolžni. V Franciji medtem razsaja polemika o zadržanju uradnega Pariza glede vse zadeve z Bokaso. Socialistični dnevnik «Le Matin* pravi, da je vladni sklep, da spusti Bokaso »nedostojen*, sai bi e-dine tri dosledne rešitve bile naslednje: ko je že Francija organizirala državni udar v Banguiju bi morala pustiti, da gre do konca in predvideti kakšna bi bila v tem primeru usoda Bokase: zagotoviti zavetišče Bokase, ali pa ga aretirati v trenutku, ko je pristal v Franciji. Ni mogoče, pravi socialistični dnevnik proglasiti človeka za nezaželenega, ko veš, da Pa ne moreš obsoditi, zaradi dolgoletnega sodelovanja z njim. (if) gasilci, ki so poskrbeli za ljudi in živino. Meteorološka in astronomska komponenta sta včeraj botrovali prvi izredni letošnji plimi v Benetkah. Že v zgodnjih jutranjih urah se je gladina lagune zvišala, da je morje zalilo pločnike in trge. Plima je občinsko službo presenetila, da so brvi postavili z večurno zamudo. Ob 13.00 pa so tudi ti pripomočki odpovedali, saj se je morje dvignilo za 1,33 metra, da so po Trgu sv. Marka lahko pluli- z gondolami. Samo po sebi umevno je voda zalila vsa pritlična stanovanja in trgovine. Škoda je precejšnja, saj take plime v septembru niso še doživeli, zato niso pristojni uradi pravočasno opozorili prebivalstva. Navadno se s takim pojavom v Benetkah soočajo v pozni jeseni. Najhujša plima je bila 4. novembra 1966, ko se je morje dvignilo v laguni za 1,94 metra. Bolj kot dež pa je bila nedelja kriva škode v zgodovinskem arhivu rimskega muzeja na Kapitalu. Voda je prodrla skozi streho, police s knjigami neprecenljive vrednosti pa so pokrili z nepropustnim platnom šele včeraj ,saj je nedelja sveta, da je dež poškodoval številne knjige. V Rimu so izredne padavine povzročile tudi hude zaplete v železniškem prometu, saj je voda zalila kretnice, d; so vlaki obtičali na rimski postaji Termini za nekaj ur. Včeraj je po nedeljskem premoru neurje ponovno zajelo Južno Tirolsko. Dežuje vse do nadmorske višine 1800 metrov, kjer je dež-prešel v sneg, da je že od sobote zaprt prelaz Stelvio Na prelazih Pen-nes, Rombo in Giovo pa divjajo snežni viharji, da kljub prevoznosti uslužbenci ANAS odsvetujejo prehod. Na Brennerji se je položaj izboljšal, ko se je sneg spremenil v dež. Razmočena pobočja hribov so botrovala neobičajnemu pojavu, ki k sreči ni imel hujših posledic razen poškodovanih avtomobilov. V predmestju Bočna se je s pobočja nekega hriba odtrgala ogromna skala (6 kubičnih metrov), ki je zdrvela po pobočju in se ustavila v vrtu neke vile, ne da bi se je dotaknila. Val slabega vremena bo po mnenju meteorologov trajal še nekaj dni, z oktobrom pa bo ponovno lepo vreme, vsaj v prvi polovici. Jesen je torej prišla z vsemi svojimi značilnostmi, predvsem z dežjem, ki je v teh dneh povzročil prve zaplete, a tudi temperatura je občutno padla, da lahko že izvlečemo iz predalov in omar nekoliko toplejšo o-bleko. Ta bo letos prav prišla, ko nam energetsko varčevanje že napoveduje nižjo temperaturo v stanovanjih in točni rok kdaj bomo lahko prižgali ogrevanje po stanovanjih. (voc) Zakonski osnutek proti spolnemu nasilju RIM — Članice Gibanja za osvoboditev ženske — MLD — so včeraj na tiskovni konferenci predstavile zakonski os""‘ek proti spolnemu nasilju, 7 a-terega bo kmalu stekla tipanja za zbiranje 50 tisoč podpisov, ki so potrebni, da se lahko predloži parlamentu. Z zakonskim osnutkom žensko gibanje zahteva, da se 'ol-no nasilje postavi v kate ijo zločinov proti fizični osebi (kot npr. umor, napad) in ne v kategorijo zločinov proti javni morali, kot je sedaj v veljavi. Nadalje zahteva, da se organizacije ženskega gibanja lahko predstavijo kot civilna stranka v procesih zaradi spolnega nasilja in da ti procesi potekajo javno in po hitrem postopku. Po novem zakonu naj bi javno tožilstvo u-vedlo sodni postopek, ne da bi bila potrebna prijava prizadete stranke, kajti veliko spolnih zločinov ostane nekaznovanih zaradi ustrahovanja in bojazni ženske. Pomemben je tudi člen, ki predvideva, da je kaznivo dejanje tudi nasilje, ki ga u-trpi zakonec, saj je mnogo poročenih žen izjavilo, da so se morale podvreči spolnemu nasilju‘svojega moža. V tiskovni konferenci so pobudnice osnutka, ki so ga podprle tudi Zveza žensk Italije in skoraj vse ženske in feministične organizacije, poudarile, da je do te zamisli prišlo, ker je nujno, da se ženske srečujejo, in debatirajo o nasilju, ki je ena izmed najbolj tragičnih plati njihovega vsakdanjega življenja in da skupaj zberejo moč. ki je potrebna, da se spremeni tista miselnost, ki je napad na svobodo ženske in torej na demokratični ustroj družbe. Tajnik sindikalne organizacije UIL Ruggero Ravenna je v zvezi z zakonskim predlogom izjavil, da se bo njegova organizacija trudila, da bi na vseh ravneh in delovnih mestih razvila debato in soočenje v boju za samoodločanje in subjektivnost, ki ga ženske vodijo. ROTTERDAM - Sodišče v Rotterdamu je včeraj za »nedoločen čas* odložilo sodno obravnavo proti vojnemu zločincu Pieteru Nico-laasu Mentenu zaradi «možganskega propadanja* obtoženca. Menten, ki ima 80 let in pod palcem več stotin milijonov, saj je zbiralec umetnin, je obtožen sodelovanja pri vojnih zločinih, ki so jih nacisti zagrešili nad skupino 30 poljskih Židov v kraju Podhoroce, ki danes pripada Sovjetski zvezi. Menten je bil obsojen leta 1977 na 15 let zapora, vendar je bila razsodba nato razveljavljena. Kot rečeno so sodniki, po tridesetih letih, spet uvedli proces, ki pa se ie zaradi premočnega poapnenja žil obtoženca kmalu končal. končno porušili marsikatero zgradbo, ki jo je zadnji potres le načrt Pri tem je treba dodati, da je U®' brijo pred letom dni prizadel mar>7 ši potres, hiše pa niso v celoti s*' nirali zaradi pomanjkanja denarja-kar pojasnjuje sedanje razdejanj Po prvih ocenah pristojnih tehmc' nih uradov je sedanji potres v Uj?' briji povzročil za 150 milijard l**" škojie, kar ni mnogo, a je vse#1 preveč za revno Umbrijo. V teh UT nutkih je treba čimprej zagotovi potreben denar in smotrno nač^T vanje, da se prične obnova, saj staja resna nevarnost, da se do kr*' ja izseli prebivalstvo iz teh rev**" območij. V prvi vrsti morajo P“ skrbeti za udobnejša in varnej** bivališča, zagotoviti nadaljevani poljedelske in živinorejske dejavn • sti, saj bi bilo nedopustno, da j* vso živino poklali zaradi pomanjk* n.ia hlevov in krmil. Prebivalsrt I je treba vrniti zaupanje v državo ^ mu omogočiti, da ostane na sV<8 zemlji, (voc) V TURINU Pogreb ubitega načelnika oddelka tovarne Fiat TURIN — V piemontskem glavn*£ mestu je bil včeraj pogreb inžen* ja Carla Chigliena, načelnika ” črtovalnega oddelka Fiatovega *v ^ mobilskega sektorja, ki je v . padel pod streli teroristične skUP, ne »Prima linea*. Pogrebne sve^, nosti se je udeležilo več tisoč 1 rinčanov, ki so tako še enkrat Ejj trdili zvestobo idealom svobode demokracije in poudarili, da rižem in nasilje ne bosta nikoli T gala. Vlado sta na jiogrebu *ay pala ministrski predsednik Coss>^_ ter ministra Bisaglia in Scotti, Ej, leg mnogih krajevnih in dežrt'L oblasti pa so bili prisotni tudi niki enotne sindikalne zveze L*1*1^, Carniti in Benvenuto. Žalno u1^, je daroval torinski nadškof kar ^ nal Balestrero, pogreba pa se udeležila tudi sindikalna predst* ništva vseh torinskih tovarn.