Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 116 » Maribor, tetrtek, dne 10, oktobra 1940 » Leto XV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Vetrnjaki in vetrnjaštvo Preko danih razmer ne more iti nobeno politično gibanje. In lahko rečemo, da je imelo malokatero socialistično gibanje na svetu toliko težav, kakor ravno v Sloveniji, v-- >■« V času ko je takorekoč vse norelo, je tudi socialistično gibanje čutilo splošno histerijo izdelovanja vseh mogočih Programov in idealov, pri čemer je pa vsakdo trdil, da je treba njegov program brezpogojno izvesti — kajti da je njegov program absolutno izvedljiv, je bilo samo po sebi razumljivo. Kdor je v to dvomil, je bil reakcionar ali idi-jot. Na koncu se je izkazalo pri tedanjih in vseh drugih kasnejših številnih B irma laki* o zasfl« ves sve Nove japonske zahteve v Indokini I Japonci se trudijo, da bi blokirali Ki- Kitajsko na enak način, kot s Francozi ] skem. tajsko od vseh strani. Z zasedbo vse ali Angleži, bi si s tem lahko pokvarili darno s kitajske obale se jim je posrečilo preprečiti direkten uvoz orožja za vojsko maršala Čankajška. Ko so sedaj zasedli meje Indokine v sporazumu s francosko vlado v Vichyju, so odrezali kitajsko armado od dobav, ki so šle dolgo časa po tej poti v Čun-king. Istočasno so se Japonci 'pogajali z Anglijo zaradi zaprtja dovoza preko po- krivih prerokih, da so na vse prej mi- ] krajine Birme, ki meji na jugozapadni slili. kakor na program. Kar so bili ve-rižniki v gospodarstvu, to so bili lici-tatorji in špekulanti v politiki. Poleg teh smo se pa 'srečavali z ljudmi ,ki nimajo nobenega rešpekta pred zgodovino, ker je ne poznajo, in ki torej morejo imeti še manj pojma o ideji in gibanju, kakor je socializem. Kolikor bolj so nevedni, toliko bolj učene se delajo, kolikor manj so porabni, toliko več se razumejo na organizacijo.1 Po svojem značaju pa imajo v živalskem svetu najboljše sorodstvo v kukavicah, ki dajo svoje mladiče drugod valiti. Koliko pametnega so nam že taki ljudje nasvetovali, koliko dobrega so storili! Kod povsod bi že moralo tavati naše gibanje, če fci \poslušali njihovo modrost! Vse bi že bili, tudi Vidmarjevi bojevniki, Hrsovci in Jugorasovci, samo socialisti ne. Kakor so najprej goreli za najhujše »nacionalno jedinstvo«, so z istim resnim obrazom drugi dan iznašli »samoopredelenje do odceplenja«, od neizprosnega in nepomirljivega »razrednega boja« so zahtevali čez noč prehod v brezrazredno politiko; iz poveličevanja absolutne internacionale so naenkrat zatrobentali: ne internacionala, temveč »Slovenec sem!«; niso se še dobro naučili te pesmi, pa so zabo-bnali: kaj Slovenci, hej Slovani! Komaj so se dobro zaleteli v tekmo s slovanstvom, je bilo že dano strogo povelje: slovanstvo pod klop, živijo demokracija! Nismo se še utegnili načuditi novim demokratom, ki so hoteli biti demokrati čez vse in nad vse, so nam že oznanili: proč z demokracijo, to grdo po-tvaro angleških lordov, proč z demokracijo, ki je sploh ni, živijo On, skrivnostni, vsemogočni On! Kaj gibanje, kaj dneva trud, čemu prosveta in organizacija, čemu vse skupaj, ko vse odreši On! In zgodilo se je že, da ti je trdil tak vetrnjak, da med On in On ni razlike razen v imenu. Pa nikar ne mislite, da se prt »Njem« ta pesem neha, ne, ta burka je brez konca. Vsega tega ni tragično (preveč resno) jemati. Vetrnjakov nikoli ni manjkalo in jih ne bo zlepa zmanjkalo. Na to mi nimamo vpliva. Vsak sodrug nam bo pa menda prav dal, da naše gibanje ne sledi vetrnjakom in vetrnjaštvu. Če bi bili zunanji pogoji ugodnejši, bi naše gibanje brez dvoma marsikdaj lažje razčitilo ozračje, V osmrajenem zraku so pa razni kužni bacili mnogo bolj u-činkoviti; povsod prodro in povzročajo huda vnetja. Pa brez tega ni niti človeškega niti ljudvskega življenja. Tudi neumnost' ni brez koristi. Niti posameznik niti celota ne more zoreti ob samih naukih, treba je prakse, praksa pa ni drugega kakor cela vrsta storjenih napak, neumnosti in izkušenj. To je treba vedeti in lahko bomo z veseljem delali za napredek našega socialističnega gibanja. Japonska se je izjavila scli-siamsko vlado, ki zahteva ozemlje od francoske Indokine. Zedinjene države pa so ustavile dobave Siamu. Angleški veleposlanik v Washing-je izjavil japonski zunanji minister Ma- tonu je sporočil, da ne bo odšel na po- vse izglede tudi za najmanjši uspeh. Vsaka država, ki podpira Čankajška, je sovražnica Japonske del Kitajske. Anglija je to obljubila za dobo treh mesecev, toda pod čisto drugačnimi okoliščinami, kot pa jih je u-stvarila Japonska pod vlado princa Ko-noja, zlasti s tem, da je sklenila vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo. Kako važna pa je za Japonce pot za dobavo orožja skozi Birmo, se vidi iz govorov japonskih ministrov in pisanja japonskega časopisja. List »Hoči« piše, da bi otvoritev poti za prevoz orožja maršalu Čankajšku skozi Birmo pomenila, da bi se ves svet zapletel v vojno. Zakaj Japonci ne zahtevajo tudi od SSSR, da zapre svoje meje na severo-zaipadu Kitajske in preneha pošiljati orožje Čankajšeku, se lahko različno tolmači. Najbrž pa bi Japonci hoteli to doseči s pogajanji za sklenitev nenapadalnega pakta. — Ako bi sedaj začeli viprašanje pošiljanja orožja iz SSSR na cuoka, dne 6. oktobra. Kako bo Japonska vlada spravila v sklad to izjavo s svojimi stremljenji 'po sklenitvi nenapadalne pogodbe s SSSR, ki kakor znano vrši velike dobave voja'škega mate-rijala Čankajšku, je uganka, čije razrešitev bo pokazala skora bodočnost. Kajti na Daljnjem vzhodu zore odločitve, morda hitreje, kot pa so zorele pred izbruhom vojne v Evropi. Anglija odpre pot preko Birme * Angleška vlada je obvestila japonsko vlado, da bo dne 17. oktobra odprla pet preko Binne na KUajsko. Japonska vlada ne bo odgovorila Angliji na njeno odpoved sporazuma o Birmi, ampak bo takoj izdala primerne ukrepe. Razvoj krize Japonci so zasedli otok Liukung pri Honkongu, ki ga ima Anglija za 10 let v najemu od Kitajske. Anglija je odgovorila z zapiranjem japonskih državljanov v ti dr.javi Honkong na ročanje v London, ker pričakuje angleška vlada resno krizo zaradi Birme in je treba, da angleški poslanik ostane v Ameriki. Japonski veleposlanik v Washing-tonu je odšel na uradni dopust. Pred odhodom je imel dveurni razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Cordell Hullom, ki mu je obrazložil zrelišče Zedinjenih držav na dogodke na Daljnjem vzhodu. V Washingtonu so odredili, da morajo ameriški državljani iz Japonske in vseh pokrajin, ki jih imajo zasedene Japonci. Japonci v Indokini zahtevajo še več Tass poroča dne 9. oktobra: Japonci so stavili francoski vladi nove zahteve. Predvsem hočejo za se pokrajino Ton-king. Nadalje mora francoska vlada u-goditi zahtevam Siama, glede odstopa nekih pokrajin. V Indokini se mora sestaviti vlada, ki bo prijazna Japoncem. V Indokini je sedaj 30.000 Ijaponskih vojakov, ki so zasedli tudi mesto Hanoi. Neprestani letalski napadi Uspešni nemški napadi na London in ostala mesta (DNB). Dne 7. oktobra zjutraj so pričela napadati nemška letala London in dosegla velike uspehe. Zadete so bile z bombami železniške naprave zapadno od loka Temze in ladjedelnice dveh angleških družb. V južni Angliji pa so letala metala bombe na tovarne orožja in vojaške zgradbe. Napadi letal so se nadaljevali tudi ponoči na 8. oktober. Bombe so padale na London, potem pa tudi na Manchester, Liverpool in Edin-burgh. Računa se, da se je teh napadov na Anglijo udeležilo okrog 450 nemških letal. V Berlinu opozarjajo na pomen hudih napadov na Anglijo v poslednjih dneh. Sila nemškega napada se je sedaj še povečala. Posledica napadov je, da je v Londonu promet deloma ustavljen in da se prebivalstvo izseljuje. De* lavci se z dela ne morejo več vračati domov, to slabi družinsko življenje in pa odpornost ljudi. Napade Nemcev na London potiju-jejo tudi angleška poročila, ki podrobno navajajo, kod vse so bombe zEcIcle. Razen trgovskih zgradb v središču mesta, so bile pogodene tudi tovarne v predmestjih. Neka bomba je pogodila poln avtobus potnikov, ki so bili vsi mrtvi. Štiri ure trajajoči napad angleških letal na Berlin Po par dnevnem odmoru zaradi slabega vremena, je angleško letalstvo dne 7. oktobra pričelo z napadi na pristanišča, ki bi lahko služila kot izhodišča za nemški vdor v Anglijo. Ta pristanišča se vrste ob nizozemski obali [ pa vse do Lorienta v južni Franciji, v Biskajskem zalivu. Zlasti je bil osredotočen napad na ladje in čolne v Le Havru. Ponoči na 8. oktober so angleška letala napadla Berlin. Napad je trajal nad 4 ure in so letala vrgla nad 100 težkih bomb. Po poročilih opazovalcev so bile zadete tri elektrarne, tovorni kolodvor v Tempelhofu in razne industrijske zgradbe. — Nadalje so angleška letala ponoči metala bombe na tovarne Fok-kerjevih letal v Amsterdamu, na ladjedelnice v Wilhelmshalnu, na celo vrsto železniških križišč in na več letališč v Nemčiji in na Nizozemskem. Izgube angleške mornarice V času od 23. do 30. septembra je bilo potopljenih 15 angleških in zavezniških ladij s skupno 72.337 tonami. Samo nemška vojska lahko lam« za romunske meje Romunijo, je tako zaostril odnošaje med Anglijo in Romunijo, da je treba računati s prelomom. V tem slučaju bi an- (Vngleži Prihod nemške vojske v Romunijo so omenjale ameriške poročevalske družbe že pred par tedni. Tedaj je romunska vlada to zanikala in trdila, da se gleški poslanik in z njim vsi nahajajo v Romuniji samo SS oddelki, zapustili Romunijo, ki skrbe za prevoz Nemcev iz Besa- Vprašanje je, kaj bi sledilo nadalje, rabije. ^ Angleži bombardirajo francoska prista- Dne 6. t. m. pa so poročevalci ame- ni§ča, kjer so se usidrali Nemci, mogo-riških listov ponovno javili prihod zelo če (ja v tem slučaju pričeli močnih oddelkov nemške motorizirane vojske v Romunijo in sicer v Bukarešto in v ozemlje petrolejskih vrelcev. Tudi te vesti je romunska vlada sprva zanikala. Sedaj pa so jih potrdili vBerli-nu, kjer pravijo, da je Nemčija prevzela jamstvo za meje Romunije in da prihod nemških čet pomenja samo izpolnitev pogodbe. Nemčija je s pomočjo Slovaške, Madžarske in Bolgarije, ki so trdno naslonjene na Nemčijo in Italijo, dobila prevladujoč vpliv tudi v Romuniji, na gospodarskem in vojaškem področju in je Romunija tudi izstopila iz Balkanskega sporazuma. Prelom med Anglijo In Romunllo? Aretacije angleških državljanov v Romuniji, ki jih romunska vlada dolži po.skusa sabo^že na področju oetrolej-skih vrelcev in prihod nemških čet v Angleži z letalskimi napadi na romunsko petrolejsko področje, To je sicer zaenkrat nemogoče drugače, kot preko Nemčije. Takih letal še ni v Evropi. Toda iz Zedinjenih držav javljajo, da so tamkaj že izdelali letalo, ki bo letelo iz Los Angelesa v Evropo in nazaj, brez pristanka ter bo imelo s seboj 50 ton (5 vagonov bencina). Kratko in malo rečeno, tudi na Balkanu postaja vroče. Kako prijemajo ministre v Angliji? Znani angleški piateli H. G. Wells je nedavno tega napisal v neki reviji, da je prepričan o končni zmagi Anglije, da pa bi bila zmaga čitnprej mogoča, ije potrebno, da zgine iz vlade zunanji minister Halifax, rimski romar, ki ima vse najgrše lastnosti, katerih sc Angleži iboje. Čez Jadransko morje so nameravali napa ti Angleži Nemčijo, piše, »Volkisctier Reobachter* toda to morje je trdno v italijanskih rokah, zaklutučuic list. Ugibanja o SSSR Kaj bo storila Moskva? Mnogo se govori o tem, da hočejo Nemčija, Italija in Japonska končno vedeti pri čem da so, kar se tiče SSSR. Japonska ponuja SSSR nenapadalni pakt, potem ko ga je SSSR skoro 20 let pcnujala Japonski, ki ga pa ni hotela skleniti. Ako bi SSSR v tem trenutku pristal na 'sklenitev nenapadalnega pakta z Japonsko, bi s tem pomagal Japonski, ki bi si zagotovila gospodstvo nad Kitajsko in njenimi obalami, pišejo švicarski listi, dočim bi SSSR ostal kot izhod na Tihi ocean še vedno samo Vladivostok, pristanišče, ki pozimi zamrzne. SSSR se tudi spominja, da imajo Japonci gotove težnje po ozemlju SSSR. — Znano je, da so Japonci v času revolucije v carski Rusiji vdrli v Sibirijo in imeli dolgo časa velike predele te dežele zasedene. Ako bi SSSR sprejel načelo, da se svet razdeli v interesna področja, potem bi značilo to odpoved ciljem tretje internacionale. Kajti razdelitev sveta v interesne sfere bi pomenila obenem priznanje novega gospodarskega sistema fašističnih držav, ki pa se ne more vzporediti s komunističnim gospodarskim sistemom, kakršen je vpeljan dandanes v SSSR. Kako misli glede teh vprašanj Japonska, je pa povedal njen ministrski pred- sednik knez Konoje, ki je dne 3. oktobra govoril io trozvezi in rekel glede odnošajev s SSSR, da upa, da bodo spori med obema državama čim bolj omiljeni, čeprav je treba dodati, da s podpisom trozvezne pogodbe načela pakta proti komintemi niso prenehala veljati.« S tem v zvezi se podčrtava tudi izjava ruskega maršala Timošenka, o katerem se trdi, da ni prijatelj Nemčije, in ki je te dni dejal, da je SSSR ostal spričo modre politike Stalina izven vojne, mora pa biti pripravljen, ako bi kakšne provokacije od zunaj ogrozile njegove meje. Glede zadržanja SSSR so vzbudili pozornost napadi moskovskega radia na Španijo, in to baš v teh dneh, ko se je Suner mudil v Berlinu in Rimu. Nadalje se omenja ostra zavrnitev vesti o nekih razgovorih med Stalinom in nemškim poslanikom von Schullenburgom v Moskvi, kakor tudi preklic članka v »Iz-vestiih«, v katerem je bilo rečeno, da se SSSR ne zanima za Balkan, ki da spada v interesno področje Nemčije in Italije. ^ Omenja se tudi izjava mosK.ov.ske vlade, da hoče soodločati v vpraširju plovbe po D.savi glede česar se je že vršila neki konferenca pod vodstv.mi Nc.ntije. tod-* brez udeležbe SSSR. D&fn& Ut Sf/ciu O potrebi protijudovskega zakona piše beograjsko »Vreme«, »-j, Tt V. fr. «. I j a i Ta list pravi, da je v Vojvodini vse v židovskih rokah, vsa žitna trgovina, vsi mlini, vsa mesna industrija, banke in tvornica čokolade, tvomice testenin in sladkorja, špirita in kvasa in trgovina na debelo. — Ker bodo sedaj Židje iz industrije in veletrgovine z živili izginili, upamo, da se teh podjetij ne bodo polastili kakšni drugi ljudje z enakimi lastnostmi, kakor jih »Vreme« očita Židom. To se bo takoj videlo pri cenah živeža, ki bi sedaj morale takoj navzdol. Sicer pa naj »Vreme« pojasni svojim čitateljem tudi to, zakaj bo morala vlada uveljaviti uredbo o prisilnem odkupu pšenice in kdo so tisti veleposestniki v Vojvodini, ki so glavni pridelovalci pšenice, pa jo kljub svoji rasni čistosti nočejo prodajati? Ako tega ne ve, maj povpraša stotisoč voj Churchill o bombardiranju Londona In ostalih vatnih volnlh vprašanjih Dne 8. oktobra je govoril ministrski predsednik Churchill v parlamentu. Rekel je, da pošiljajo Nemci v boj povprečno po 400 bombnikov dnevno. To število predstavlja nekakšen jmaksi-mum. Po nemških poročilih je bilo vrženih od začetka vojne in doslej nad Anglijo 22.000 ton bomb, na London v enem samem dnevu 251 ton. Te tone so ubile na tisti dan 180 oseb, t. j. za vsako osebo je bilo treba poldrugo tono bomb. V svetovni vojni se je računalo 10 oseb na vsako tono razstreliv. Pričakovali smo, da bo vsak dan ubitih po 3.000 oseb in 12.000 ranjenih. Od začetka vojne in do 3. oktobra pa je bilo ubitih 8.500 ljudi in 23.000 ranjenih. Nemška letala bi potrebovala 10 let, da razrušijo London, ako bi nadaljevala z rušenjem kot sedaj. Angleški bombniki so zaenkrat številčno še slabši kot nemški. Ni misliti na kakšen zimski premor. Vojna se bo nadaljevala. Nevarnost vpada je nezmanjšana. Nemci imajo toliko čolnov, da bi mogli v eni sami noči prepeljati na Angleško po~i milijona mož. Anglija pa ima poleg redne vojske 1,7 milijona mož garde. O ponesrečeni akciji pred Dakarjem v Afriki je rekel Churchill, da se je de Gaulle izkazal. Akcija bi bila uspela, ako bi ne bilo prispelo pred Dakar bro-dovje 3 francoskih križark in 3 rušil- cev. Boji pred Dakarjem so bili hudi. Dve francoski podmornici sta bili potopljeni, 2 rušilca zažgana, ena križarka poškodovana in ponovno tudi oklop-nica »Richelieu«. Na angleški strani sta bili poškodovani ena oklopnica in ena velika križarka. Poškodbe niso lahke, toda ladji sta sposobni za boj. Pakt trozveze je po mnenju Churchilla tako neugoden za Japonsko, da bi se bilo čuditi, ako nima kakšnih tajnih določb. Pogodba je naperjena predvsem proti Zedinjenim državam, v drugi vrsti pa proti SSSR. S Španijo želi Anglija gojiti dobre odnošaje in ji pomagati. Kar zahtevamo od nje je, da ne dovoli prevoza materi-jala sovražniku. Boli za Afriko Predvsem na morju in v zraku. Stefani poroča, da je bila potopljena neka 1.800 tonska italijanska ladja ob obali Libije, neka italijanska podmornica pa je potopila neko oboroženo angleško izvidniško ladjo. Spopad v Keniji z angleško vojsko je bil uspešen za Italijane, ki so pognali Angleže v beg. Na Rdečem morju so italijanska letala napadla angleške trgovske ladje, na kopnem v Sudanu pa neko radijsko po- vodinskih poljedelskih delavcev, ki mu bodo 1 povedali, kje 'bi bilo treba zastaviti železno metlo. Nasveti. »Hrvatski dnevnik« je nejevoljen zaradi pisave angleškega Hista »Balkan He-rald«, ki izhaja v Beogradui Pravi, da se kar ne more prilagoditi novim razmeram in našim odnošajem do Berlina in Rima. Zlasti mu očita ponatis govora, ki ga je imel pravoslavni vladika Nikolaj Velimirovič pred 24. leti v Londonu. Ta vladika pa tudi sedaj govori, kar ne bi smela, zlasti ne na račun Hrvatov, ker je 'Hrvatom mesto v tej državni skupnosti, samt> tedaj, ako so enakopravni, Zaključuje pa list svoja razmotrivanja tako le: »To nas še bolj potrjafje v našem prepričanju, da ibi duhovniki, višji in nižji, storili najbolje, ako bi se zanimali samo za tolmačenje verskih naukov, brigo za politična vprašanja pa naj bi prepustili drugim.« . , Cene padajo... Tako vsaj ugotavlja »JuL goslovanski Lloyd«, ki pravi, da je cena koruzi padla od din 450,— na din 320,— za 100 kg, umetno sušena pa se nudi celo že po din 260.—. (Lani je bila po din 180.—). Cena svinjam je padla za din 1.— pri kg (pri nas pa so se cene svinjskemu mesu in masti prav sedaj dvignile). Fižol je popustil od din 600.— na din 420.—. Toda kdo nam jamči, da se ne bodo cene tem živilom ponovno dvignile? Nemci ne zahtevajo, da jim moramo dobaviti 10.000 vagonov pšenice, ampak bodo zadovoljni s koruzo, ako jim fo pošljemo v zameno za pšenico. stajo in oddelke angleške vojske. Reuter poroča, da so angleške vojne ladje pred kratkim potopile dve italijanski podmornici po več urnem zasledovanju in metanju globinskih bomb. Skupno je doslej bilo potopljenih 22 italijanskih podmornic. Angleži pričakujejo italijanske napade v Egiptu. Njihovi vojaški strokovnjaki pravijo, da se dobro zavedajo, da imajo pred seboj maršala Grazianija, ki je izredno sposoben vojskovodja za vojno v kolonijah in je več kot gotovo, da se ne bo spuščal v nobene avanture, ali pa da bi začenjal z ofenzivo zaradi političnega prestiža, ako bi to zahtevali od njega politiki. Olje iz soje bo drago. Prizad je povišal odkupno ceno za sojo od din 240 na din 330. 30.000 vagonov drv ra:ijo v Zagrebu za zimo, 13.000 jih pa sedaj imajo. Agencija Avala ne bo plačevala družbenega davka, ako njen dobiček ne bo znaten, je odločil finančni minister. Sodniki so zborovali v Ljubljani in so med drugim sklenili, da se apelira na vlado, naj sklene sodniški zakon, ki je bil že tolikokrat napovedan, in ki bi moral biti že zdavnaj u-veljavljen, ker je po ustavi nastopila doba stalnosti sodnikov, t. j., da se brez lastne prošnje ne smejo prestavljati, razen ako napredujejo. Združenje rezervnih častnikov v Beogradu je dobilo komisarja v osebi sodnika kasacije Milivoja Puriča, ki je obenem vitez Kardjord-ieve zvezde. Dosedanja uprava združenja je ibila od oblasti odstavljena . V Carigradu se vrše balkanske igre, športne prireditve, ki se jih vsako leto udeležujejo športniki iz balkanskih držav. Bolgarija je na teh prireditvah vedno manjkala, letos se ji je priključila Romunija in tekmujejo samo Turki, Grki in Jugoslovani. Tako se tudi v športu odraža edinstvo balkanskih narodov. Na balkanske igre je odšla delegacija športnikov iz Jugoslavije, čaje sestava je povzročila spor med športnimi ustanovami v Beogradu in Zagrebu. Ta spor je bil tako oster, da so hr-vatske športne instance sklenile bojkotirati balkanske igre. To pa se je zdelo preneumno nekaterim hrvatskim športnikom in s,o kar na svoio roko odšli z reprezentanco Jugoslavije v Carigrad. V odločilnih trenutkih zmaga po na-vadi vendarle zdrav razum. Kot v Airiki. V vasi Baljce pri Livnem v Bosni so bratje Jarčeviči napadli svojega soseda Lazarja Cevapa in ga pretepli, nato pa ži-. veča vrgli na ogenj, ki so ga zanetili na ognjišču. Nesrečni kmet se je zaman poskužal rešiti. Bratje Jarčeviči so ga tiščali v plamene, dokler ni umrl grozne smrti, Sodišče je enega izmed 'bratov oprostilo, ostala dva pa obsodilo vsakega na 18 let ječe. — V Afriki peko in jedo ljudi iz verskih motivov, ker u-pajo,^ da bodo vrline pečenega človeka prešle ha tiste, ki^ ga pojedo, pri nas pa so taka zverstva mogoča iz sovraštva. Med tem ko pri nas cena sladkorju raste, je na svetovnem trgu sladkor poceni kot še nikoli. Kilogram sladkorja je stal lani ob tem času 0.10 centov, sedaj mu je cena za 100 kg 75 centov (1 cent je 55 par) ali din 41.25. Srečni Amerikanci in drugi! Tri visoke šole je zgubila Romunija obenem z odstopljenimi ozemlji Rusiji in Madžarski in sicer visoke šole v Črnovicah, Kišinjevu in v Klužu. 58 javnih kubini ie bilo po izjavi angleškega ministra za ljudsko prehrano doslej ustanovljenih v Londonu. V teh kuhinjah1 ibodo prehranjevali Prebivalce, katerim so 'bili domovi zaradi nemških bombnih napadov uničeni. Otvoriti nameravajo še okoli 200 nadaljnjih kuhinj v te svrhe. ZviSanfe draginjsklh doklad rudarjem v Meilcl S 1. oktobrom t. 1. so se na podlagi indeksa zvišale draginjske doklade za 200 točk in dobijo delavci v I. skupini din 18.—, 11. skupini din 24.— in v III. skupini din 32.—; delavke v I. skupini din 8.80, v II. skupini din 12.80 in v III. skupini din 17.60; vajenci in ženske pod 18. leti din 5.60. Kdaj: se bo ustavil val draginje, se še ne ve, ker se je začelo pri malih, dočim bi se bilo moralo začeti s protidraginjsko akcijo pri velikih. BRESKOV CVEl Starokitajska dramska pesnitev neznanega avtorja iz XIII. stoletja. Prevedla: Fran Žižek in Ivan Potrč. Pesmi: Alojz Gradnik in Tone Maček. Osebe: Li-Jen-ši, mandarin. Li-ju-jing (Breskotv cvet), njegova hči. Cang-žui-čing, potujoči študent. Prednica budističnega samostana1. LjiHen-ming, bogat trgovec. Sluga, ki igra tudi nočnega čuvaja, mandarino-vega spremljevalca itd. Služabnica, igra tudi budistično nuno itd. Dogaja se daleč od glavnega mesta Pekinga. I. prizor. Mandarin: Imenujem se Li-jen-ši. Sem mandarin. Žena mi je umrla na porodu pred 18. leti. Zapustila mi je dete, hčerko, ki se imenuje Breskov cvet. Moje sive lase in brado ni pobelil sneg starosti. Uradne skrbi so mi pddVojile težo let. Nenasiten je namreč našega cesarja glad po oblasti in spet je vojno napovedal narodu sosednjemu. K meni pa je prišel ta ukaz, da moram zbrati četo z, mesta in iti ž njo' v boj. Tul čakam, kakor vidite, na samostansko prednido... Prednica: Imenujem se Lju. Prednica sem samostanskih sester, ki domujejo v »Domu večne čistosti«. Li-jen-ši, mandarin tega mesta me kli- če. Ali, saj je že tu! Klical si me visoki mandarin. Mandarin: Častita prednica!. Težka skrb me tlači. Kot ste že morda čuli, me je naš vladar, pre-vzvišeni vladar nebes, počastil in povabil na domobrambno voijno. Zbral sem že mladeniče, da pojdem z njimi do glavnega taborišča. Pot bo dolga in težavna, a meni manjka celih 10 srebrnikov zanjo. Prosim Vas častita prednica, svetujte mi glede teh srebrnikov. Prednica: Veseli me, da Vam lahko svetujem, Li-jen-ši. Lju-jen-ming, bogat trgovec tam za vogalom bi Vam jih lahko posodil. Samo' trenotek prosim počakajte! Pogovorila se bom z njim in Vas o vsem obvestila. 2. p r i z o r. Zbor revežev: Tamkaj v dvorih pozlačenih, mečejo meso v pomije ... Bogataš: Na kupe imam zlata in v koižuh sem zavit, gre trgovina mi in zdaj počivam sit... Zbor revežev: Zunaj pa po blatnih cestah ljudstvo po odpadkih rije. (Odide) Bogataš: Ah Vi ste to, častita prednica, draga prijateljica! Kaj bo dobrega? Vaš obisk me je neizmerno počastil. Prednica: Zaslužek imam za Vas, dragi prijatelj. Bogataš: Zaslužek? litn, zaslužek! Velik zaslužek? Prednica: Poslušajte, dragi Lju-jen-ming. Mandarin Li-jen-ši mora s četcl na .pot do> glavnega stanu. Zato potrebuje denarja. 10 srebrnikov mu manjka. Bogataš: Aaaa... 10 srebrnikov je je jeee, je grozovito mnogo denarja! Prednica: Zahtevajte dvojne obresti. Rad Vam jih bo plačal. Bogataš: Kakšen dom ima, kolikšno družino!? Prednica: Dom je osirotel, a gospodarica je v grobu že dokaj let. Samo hčerka Breskov 'cvet živi pri njem. Krasno dete, ni spolnilo niti osemnajstih let. Bogataš: Nimam denarja, a ker Vi, častita prednica, pravite krasno dete, hmm, naj bo. Seve, v trgo.-vini mora vladati predvsem red, kaj ne? Pogodbe morajo biti vse napisane. Tako! Napisal sem menico. Kje je, prosim, Vaš klijent? 3. p r i z o r. Prednica: Spoštovani mandarin! Težko je bilo pregovoriti prijatelja Lju-jen-minga. Izvolite z menoj ! Bogataš: Tu, vzvišeni gospod, menica. Samoformal-> no, radi reda v trgovini. Prečitajte si, prosim in podpišite! Mandarin: Podpis je tu, naštejte mi denar. Bogataš! Ho, ho, lepo po vrsti! Saj smem, častita prednica, prositi še za Vaš podpis. Prednica: Imejte ga, a zdaj naštejte srebrnike! Bogataš: Samo lepo po vrsti! Najprej eno, potlej drugo. Manjka še podpis dekleta. Mandarin: Ne pletite je v trgovino, Vi verižnik! Bogataš: Kakor Vam je volja! Vendar za ta moj poslednji denar naj pogodba v redu steče! Mandarin: Pa pokličite moje dete! Breskov cvet: Oče, klical si me! . (Dalje prihodnjič.) f*ašiU Ucaiev HRASTNIK Delavstvo v steklarni je zelo razburjeno izaradi ipostopanja ravnateljstva proti delavcu Grumaiui. Ravnateljstvo navaja svoje razloge, delavstvo pa je mnenja, da se gre za čisto druge zadeve. Delavstvo je v tem slučaju odločeno iti do skrajnoti, ako se Grumana ne bo namestilo nazaj na staro službeno mesto. Upamo, da bo ravnateljstvo uvidevno in ukrenilo, kot je treba, zaradi pravičnosti. KRANJ V nebo kričeča zgodba. »Slovenski Narod« z dne 5. t. m. piše »Izpod sita« o zgodbi, o kateri smatramo za potrebno, da seznanimo z njo še one naše bralce, katerim ljudska govorica še ni prišla na uho. O tej zgodbi piše dobesedno sledeče: »Gotovo drži, da nam težki časi,^ v katerih živimo, prinašajo marsikatero razočaranje, a nekaj je pri tem tudi dobrega. Ce ne drugega, vsaj razgaljajo ljudi in nam jih kažejo take kakršni so. Pričujoča zgodba Potrjuje ljudsko govorico o krvosesu in raz-krinkuje gloriolo nekega očeta. •— Vsak dan slišimo o znižanju in odbitkih pri mezdah, vsak dan se čuje o praznovanju, tudi ni redkost, da 'delodajalec odtrga uslužbencu nekaj dni zaslužka, ko je bil na orožnih vajah, a da bi šel trgovec z več hišami in tovarno in si prisvojil blago za eno obleko, ki je bila podarjena njegovemu uslužbencu, kaj takega gotovo niste slišali. A glej, mož se še ni povsem pokazal. V uslužbenčevi obleki si ut>a bogatin danes ®rav istemu uslužbencu zaračunati naramnice, ki so še včeraj stale 20 din, reci in piši 42 din.<^ laško Zakaj toliko nesreč v pivovarni? Dne 1. oktobra t. 1. sta bila v laški pivovarni pri odkopu terena za skladišče do prs zasuta z zemljo Qva delavca, da so jji morali 'takoj odpremiti v celjsko bolnišnico. Na enak način se je težko ponesrečil že pri prejšnjih odkopih delavec V. Nesreče pa se neiprestano ponavljajo tudi po oddelkili. Že pri montaži je en delavec podlegel poškodbam, drugega je zadušil ogljikov dvokis, ker ni predpisanih ogrevalnih pečic. Razen tega so se pri drugih delih dogajale nesreče. Na desetine jih poškodujeta nevarna stroja: polnilec in zapiralec steklenic. pred nekaj dnevi je v kotlarni razneslo neko cev, da je bil na mah ves prednji del strojnice zavit v saje, ki jih je silovit puh zanesel na desni breg Savinje in so padale celo na Pokopališče. Sreča, da ni eksplodiral kotel, sicer bi bile posledice strašne. V tovarni ne-'dostaja strokovnega nadzornega osebja. Brezposelnih vseh vrst je dovolj, ki bi radi pre-Vzgii delo. Prekomerna storitev je za delavstvo in ipodjetje nekoristna in nevarna. Dne 27. septembra t. 1. je imel šef-zdravnik OUZD v termi predavanje o prekomernem številu obolelih delavcev, o higijeni, zdravstvenih in varnostnih napravah v tovarnah in da je neka "tovarna v Laškem že 3 dni pred njegovim Predavanjem čistila oddelke, da pa bo vendarle našel nedostatke, če pride na inšpekcijo 'td. Kljub temu podjetja skoro nič ne ukrenejo. Tudi življenja delavcev so dragocena, ^ato je v interesu podjetij samih, da o tem izmišljajo. — Zavedni delavci. ČRNA PRI PREVALJAH Seja odbora »Vzajemnosti« bo v soboto, dne ‘2. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Obravnavali bo-načrt za jesensko prosvetno delo. Vsi in 1očno! STUDENCI PRI MARIBORU Avtomobila sta se zaletela drug v drugega. Minuli petek sta na križišču Radvanjske in Hrenove ulice trčila vojaški tovorni avto in osebni avto g. Legata. Voznikom se na srečo ■ni nič zgodilo, pač pa je vojaški avto močno Doškodovan. Zopet nov -dokaz, da naše ceste *a sedanji promet niso primerne. LJUBLJANA Mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov v Ljubljani uspešno zaključeno Kakor je bila javnost že informirana, so se čevljarski pomočniki v Ljubljani nahajali od četrtka 3. okt. v mezdnem gibanju. Solidarnost delavstva je bila s par izjemami skoraj 100-odstotna. Mezdno gibanje je 'trajalo 4 dni, ker je ogromna večina čevljarskih mojstrov, ki zaposlujejo delavstvo, s podpisi izjavila, da pristane, še na spornih 5 odst. poviška. Vsled takega položaja je potem tudi vodstvo zadruge čevljarskih mojstrov pristalo na povišek. S tem so se mezde čevljarskih pomočnikov v Ljubljani ponovno zvišale za 20 odst. tako, da znaša skupen povišek v tej draginji 35 odst. Res je, da je draginja porasla za mnogo več, Opozorilo upokojenikn železničarjem! Direkcija drž. železnic v Ljubljani obvešča vse upokojence, provizioniste, miloščinarje in rent-nike, da bo v .prihodnjih dneh razposlala nove prijave za prejemanje draginjskih doklad v svrho vpisa 'podatkov, kakor so označeni na tiskovini. Upokojenci, ki stanujejo v mestih Ljubljana, Maribor in Celje dobe te tiskovine vendar je vodstvo organizacije upoštevalo tudi težek socijalni položaj čevljarskega obrtnika in ni vztrajalo na višjih zahtevah. S 'tem je mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov končano. Na vse čevljarske pomočnike pa apeliramo, da se drže kompaktno svoje organizacije ter da budno pazijo, da se bodo poviški pravilno izplačevali in da se bo striktno izvajala tarifa in kolektivna pogodba. Da bodo ostali tudi v bodoče dobri odnosi med čevljarskimi pomočniki in njihovimi delodajalci ter med pomočniško organizacijo in mojstrsko zadrugo, naj se delavci pri svojem delu potrudijo in izvrše v polni meri svojo dolžnost z vestnim in solidnim delom. na tamkajšnjih postajah. Vsi upokojenci, tudi tisti, ki prejmejo prijave v izpolnitev po pošti, naj jih predložijo najkasneje do 31. oktobra edinici, ki jih »vodi v evidenci in kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Službene edinice pa naj pošljejo izpolnjene prijave na »Obči oddelek — pokojninski odsek« ljubljanske direkcije. MARIBOR Izjava romunskega državnika komunski legionarji so pripravljeni boriti se do zadnjega moža . General Antonescu in voditelj »Ze-kzne garde«, Horia Sima, ista se te dni Posvetovala, nakar je Horia Sima izja-v. * časnikarjem, da se bo Romunija bo-. a proti sovražniku do zadnjega mo-da je milijon članov »Železne gar-fle<< (Pripravljenih Izmagati ali umreti, katerega sovražnika je imel Horia Si-v mislih ni povedal. SSSR, Madžar-. a in Bolgarija najbrž niso, ker jim Romunija odstopila ozemlje, ki so Ba želelei ne da bi bilo treba le enemu samemu legijonarju umreti. Kdo je torej sovražnik, ki je tako močen, da bi utegnilo biti potrebno žrtvovati cel mi-‘Mon gardistov? Prebivalstvo Romuniic se |je zmanjšalo z odkopom krajev Rusiji, Bolgariji in Madžarski za ■'54.000 prebivalcev. tako da je padlo od 20.045.000 na 13,291.000. VoUiika" ne doto/a m&cmU su6ue*tu{, vat* hh/iuU HoeouunA talcoi! Preveč inteligence! Že par let sem čitiino v dnevnem časopisju jadikovanje zaraii naraščanja števila inteligence. Kam z intelgenco, ki po dovršitvi srednjih šol prihaja na univerze in se potem peha za državnimi službami, ali pa se posveča poklicem, v katerih ni več nobenega izgleda za delo in zaslužek. Sedaj gradimo v Mariboru poslopje za drugo realno gimnazijo. To je v redu, ker se mladina ne more učiti v prenapolnjenih učilnicah. Toda ali ne bi bilo bolje misliti na to, kako bi se zgradili v našem mestu nižja in srednja obrtna šola, kn>r jo imajo v Ljubljani? Namah bi zajela mladino, ki sedaj drvi iz ljudskih šol na gimnazie. — Mladina bi se posvetila praktičnim pokl'.em obrti in industrije, kjer nam tako zelo ffurjka strokovnjakov in res kvalificiranih d3!a'rev. Mladi ljudje, ki bi zapuščali to šolo, bi ;meli mnogo izgledov na zaposlitev. Marsikatj-i deček bi se rad posvetil tehničnim vejim, pa starši niso v stanju, da ga pošljejo v Ljubljani Res je, da gimnazija manj stane. Treba je samo zgraditi poslopje in nastaviti projesorje, pa je mogoč pouk. Za strokovno obrtno šolo in srednjo tehnično šolo je treba že mn iti i več. Urediti se morajo delavnice, laboratoriji Vid. Toda ti izdatki bi/se v našem gosp->larjtvu bogato poplačali. Mogoče bi se dalo stvar t: bili vključeni novi Blenheim letalski aparati, ki so se izkazali pri bombardiranju v poslednjem času. V Afriki ni bojev, poročajo Angleži. Madžarski fašisti zahtevajo odstranitev Židov iz trgovine in industrije, iz uredništev in radia: Madžari in Romuni očjtajo drug drugim, da preganjajo manjšine. V Bukarešti pravijo, da je Romunijo zapustilo 5828 Madžarov, iz Madžarske pa je prisroelo 11.619 Romunov, ki pa so bili izgnani, dočim so Madžari iz Romunije odšli prostovoljno. Za 4 milijone levov ponarejenega denarja je našla policija »Železne garde« v stanovanju ge. Lupescu v Bukarešti. Novi turški poslanik je odpotoval v Moskvo. Pri odhodu je dejal, da namerava Turčija utrditi prijateljstvo z državami, ki še niso v vo^ni- Vojna škoda v Belgiji, Med vojno je bilo porušenih 1307 km železniških prog, uničenih 78.000 železniških pragov in 329 kolodvorov. Škodo cenijo na 220 milijonov frankov. Finski parlament je dne 8. oktobra sklenil odobriti pogodbo s SSSR o razorožitvi Aaland-skih otokov v Botniškem zalivu), na katerem vprašanju je zainteresirana tudi Švedska. Posvetovanja z vrhovnim poveljnikom ameriške mornarice je imel Roosevelt. Po konferenci je izjavil časnikarjem, da bo ameriška mornarica ostala vsa v Tihem oceanu, v Atlantski ocean ne morejo poslati zaenkrat nobenih ladij. Po volitvah predsednika v Zedinjenih državah bo dobila Anglija odobrene nove kredite za nabavo orožja. • Uredba o proizvodnji in potrošnji premoga bo uveljavljena prihodnji teden, kakor poroča Avala. Iz ČeSke Češko-nemške označbe »Prosvetnih odborov«, Protektor je odredil, da morajo imeti tudi iv naprej češki krajni in okrajni prosvetni odbori pri čeških občinah dvojni maziv v nemščini in češčini. Češki naziv ostane kakor doslej, nemški pa se glasi »Kulturausschus«. V glavnem mestu Pragi, kjer je 30 krajevnih prosvetnih odborov, ki so podrejeni .posebni centrali na praškem magistratu, morajo imeti tudi ti kraievni odbori dvojezični naslov, na primer »Kulturausschus der Stadt Prag, Ziweig-stelle Karolinenthal« (»Krajevni prosvetni odbor mesta Praige, podružnica Karlin«). Pečati praških prosvetnih odborov so že predelani po tem novem predpisu. Pri telefonu na>prej nemški in potem češki. Pod naslovom »Javljanje uradov pri telefoniranju«, prinašajo praški listi opozoritev, da so uradi pri telefonskem stiku dolžni javljati se po veljavnih predpisih najprej nemški in potem šele češki. Ta naredba velja tako za lokalni kakor za medkrajevni stik. Dvojezično se ie treba le tedaj javiti, če se že oni, ki kliče takoj javi, da je iz tega razvidno, v katerem jeziku želi govoriti. Enodnevni počitek v ostravskih gostilnah. Združenje gostilničarjev v Češkem mestu Moravski Ostravi se je dogovorilo s svojimi člani, da bodo uvedli v vseh gostinskih podjetjih Velike Ostrave enodnevni počitek v tednu. Na ta način bodo ostravske gostilne en dan v tednu zaprte in sicer vsak teden druge gostilne. Nemčija dobavlja maslo na Češko. Praški listi javljajo, da bodo sedaj dobivali prebivalci na Češkem spuščeno maslo, ki ga uvažajo iz Nemčije. Tudi domače kmetsko maslo je treba spustiti in sicer radi konserviranja in lažjega pošiljanja. Za to spuščeno maslo je določena najvišia prodajna cena za vso Češko in Moravo na 40 kron za kg, t. j. 60 din. Najvi^ja cena spuščenega masla je večja, kot za surovo maslo, toda treba je upoštevati, da ima spuščeno maslo 100 odst. maščobe, a surovo samo 80 odst. (ČTK.) Advokat obsojen radi draženja, V Pragi so obsodili odvetnika dr. Novaka na denarno globo 30.000 kron, v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora, ker ie neupravičeno zvišal najemnino za stanovanje. Radi istega prestopka sta bila še obsojena F. Farski, tajnik društva »Zaščita« na 20.000 kron in V, Elijas na 5000 kron. Kaznovanje radi čebule in šolerskih plaščev. Tvrdka »Agrasol« v Pragi je bila kaznovana zaradi draženja čebule na 50.000 kron, Antonin Pytlik v Brnu pa zaradi draženja plaščev za avtomobiliste na 20.000 kron. Neka Landova, odgovorna zastopnica tvrdke Veit v Pragi |e bila kaznovana zaradi draženja cevi na 15,000 kron in J. Oškera, vrtnar v Zlinu zaradi draženja zelenjave na -5000 kron. Ali res še nimate nove srečke državne razredne loterije? Dne 11. oktobra t. 1. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom katerega bo zopet izžrebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev 65,000.000'- Največji dobitek znaša dinarjev 3,200.000— Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče Bančne poslovalnice BEZJAK-Maribor, Gosposka 25 kjer je na razpolago veliko število novih srečk. Telefon 20-97 Bezjakove srečke so zadele v zadnjih letih med drugimi sledeče dobitke oziroma premije: din Z,008.000' din 1,002.080'- sretKa štev. 68.326 srečka štev. 59.911 dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev 301.000-- 301.000-200.000' 100.000-100.000-100.000' 100.000' 100.000--100.000' srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka srečka številka številka številka številka številka številka številka številka številka 56.910 83.526 34.210 86-831 86.834 7.336 77.664 77.696 4.638 in mnogo dobi 50.000, 40.000, 35 tkov po 80.000, 60.000 .000, 30.000 dinarjev itd’ lest let po mnrselsReni atentatu L“f Dne 9. oktobra je minulo šest let,! Nemčija v Skandinaviji svojo nadoblast odkar je padel zadet od strelov atenta-'jn skuša zavirati Rusiji pot do atlant-torja kralj-zedinitelj Aleksander I. Nje-j ske obale, gova pot v Francijo je bila velikega političnega pomena. Tisti, ki so imeli interes na tem, da prekrižajo načrte te .politike, so tudi najeli morilca in plačali njegove pomagače. O temi atentatu se je mnogo pisato. Na vsak način je bil ta atentat uvod v novo evropsko vojno, kar bo pokazala zgodovina, ko bo mogoče marsejsko tragedijo osvetliti nepristransko in z vseh strani. Poznavalci razmer trdijo, da je pokojni kralj nameraval po vrnitvi iz Francije 'obnoviti ustavno življenje v Jugoslaviji na resnično demokratični podlagi, kakor je bil obljubil, ko je dne 6. januarja 1929 ukinil ustavo. Tragična smrt kralja-zedinitelja bo ostala zabeležena kot zelo usodno poglavje v zgodovini naše države. NorveSka — protektorat NemšIJe Berlinski dopisnik dnevnika »Tribune de Geneve« poroča svojemu listu iz Berlina o najnovejšem odloku nemškega komisarja za Norveško, Terbovena, ki ga smatrajo v Nemčiji za prvi znak nemške aneksije. Predpisi se lahko primerjajo z onimi, ki so bili izdani za Češko in Moravsko. Terboven ne omenja z nobeno besedo, da bi bil njegov dekret veljaven le, dokler traja vojna. — Dopis iz Franciie Pošljite mi »Delavsko Politiko«! Iz Franciie prihaja pošta boli poredko. Naši slovenski sodrugi. ki jih je tamkaj precej, so razkropljeni na vse vetrove in se šele počasi zbirajo. Vojna jih ie pregnala zlasti iz severne Francije, kjer so Ibili letos v maju zelo hudi boji. Te dni nam je pošta dostavda pismo našega s. izseljenca L. Z., ki nam piše; »Prosim vas, pošljite mi »Delavsko Politiko«. Sem velik prijatelj vašega lista in sem ga nad eno leto čital skupaj z V. P., ki ga ie imel naročenega. Kakor vam je znano, smo morali bežati iz krajev, kjer smo bili do začetka vojne. Vsak ie bežal kamor ie znal in vedel. In od tistega časa naprej ne dobivam več »Delavske Politike«, po kateri mi je pa zelo dolg čas. Zato vas prosim, da mi redno pošiljate vaš list, četudi vam takoj ne bom mogel poslati naročnine zaradi velike zmešnjave in drugih nevšečnosti, ki vladajo tukaj. Poslal bom vam pa naročnino takoj, čim se razmere vsaj nekoliko ustalijo. Pozdravljam vas in vse či-tatelje, vaš naročnik Lojze Zadnik. i » I Tako znajo ceniti naši izseljenci-sodruigi »Delavsko Politiko« v daljni tujini. Tam jim je »Delavtska Bolitikla« glasnik iz domačega kraja, ki jim govori v socialističnem dtihu o prilikah pri nas doma in v svetu, kot govori delavec delavcu. Prijatelja ceniš takrat, kadar ga potrebuješ, in »Delavska Politika« je tvoj prijatelj. Zato tisti, ki se ne zavedate svojih dolžnosti do svojega glasila, razmišljajte o pismu našega francoskega sodruga, da ne boste tudi vi nekoč morali šele iskati svojega Prijatelja. ako bi ga sedaj po nepotrebnem zgubili. Iz SlovaSke Židi in tudi nežidi. Bratislavska policija ie aretirala večje število oseb, ki so se pečale s potvarjanjem potnih listov. Člani te družbe so ste. Na neobičajno posrečni način so na potnib listih izmenjavali slike in imena in celo potvorjene vizume. Odjemalci potvorjenih potnih listov so bili baje v prvi vrsti Židi, poročajo bratislavski listi, iz česar sledi, da so bili taki navezovali znanja z dekleti, od katerih so pod | potni listi dobrodošli tudi drugim reflektantofflr raznimi pretvezami izvabljali njihove potne H-! ki niso bili Židi. Delavski pravni svetovalec KULTURNI PREGLED Koncert »Trboveljskega slavčka" v Mariboru je privabil toliko pesmiželjnih, da je bila velika »Sokolska dvorana« nabito polna. Ta nastop je bil zamišljen kot proslava 10 letnice obstoja tega največjega in najvrednejšega predstavnika in pobornika sodobne mladinske pesmi. Zbor šteje blizu 100 mladih »slavčkov« in razpolaga z najboljšimi, nežnimi, prekaljenimi glasovi. Petje je ubrano, glasovi izenačeni, zbor je odlično discipliniran in rutiniran ter obvlada najtežje sklaube z občudovanja vredno lahkoto. Spored je obsegal povečini sodobne skladbe, ki stavijo na mlade pevce in pevke največje zahteve. Takoj v začetku je zbor zajel poslušalce z dvema duhovnima pesmima skladatelja Ivana Orbca, ki sta zapustili globok dojein. Sledila je Adamičeva »Pesem heračev«, pravi glasbeni odraz današrjjih težkih časov. 'Nato so zapeli prisrčno lepo Mirkovo »Jutranji zvon«, in ob koncu prvega dela sporeda prešerno, razigrano l^ajevčevo Vesele Kolednike«, - v drugem delu sporeda nam je nudil svojevrsten užitek nastop llubke /mlade koloraturne solistke Rezike Ko-ritnikove, bivše članice trboveljskih slavčkov, sedaj gojenke mojstra Deteta. Mlada pevka ima vse predpogoje, da postane naša najboljša solistka. Odpela je Ipavčevo »Božji volek«, (lildin spev iz »Rigoletta«, Olvmpijin sipev iz Hoffmannovih pripovedk in dodala Flajšmauo-vega »Metuljčka«. S svojim blagodonečim, liričnim glasom in svojini priprostim nastopom je užgala tako, da ni bilo kraja pohvale in priznanja. — V tretjem delu sporeda je zbor odpel dve značilni bolgarski od Hristova »Goro zelena« in »Ukolebavka«, tri vesele češke plese od Sinova in kot zaključek Tomčevo »Kolo«. Ob koncu so slavčki zapeli svojo himno »Mi smo pa od tam doma«. S tem jubilejnim nastopom je zbor trboveljskih slavčkov ponovno utrdil svoj zasluženi sloves. Ta izredni uspeh je sad vztrajnega in neumornega zborovega dirigenta Avgusta Š.u-ligoja, ki zasluži največje priznanje za svoje kulturno delo, ki pomeni za Trbovlje — tudi važno socialno in vzgojno delo. Pri klavirju je prvo zborovo točko in solistko dovršeno spremljal skladatelj g. dr. Danilo Švara. —c. Letni popust pri nakupovanju. (Rajhenbiog). Vprašanje: Bil sem član Konzumnega dršt-va. ki ie dajalo ob letu 3 odstotno povračilo od nakupljenega blaga. Ko ob letu tega povračila ni hotelo dati. sem v: ustrezno' svoto kupil življenjskih potrebščm. Nato nisem več nakupoval in sem ludi izstopil iz članstva. Društvo me ie že parkrat opomnilo na plačilo tako nakupljenega blaga, sedaj pa je po svojem pravnem zastopniku zahtevalo, da plačam ta dolg v 15 dneh ogibom tožbe. Ali sme? Odgovor: Ako se je Konzumno društvo obvezalo. da bo ob letu vrnilo 3 odstotke vplačanega, potem je bilo društvo dolžno, da to v resnici tudi plača in šte imeli pravico, da pobotate to terjatev z novim nakupom, Ako je torej v pravilih določba, da društvo povra-čuje 3 odstotke odnosno, ako je to sklenjeno ali odobreno po občnem zboru, se boste v e-ventuelni tožbi lahko uspešno branili. Razdrtje vajeniškega razmerja. (Zabukovca.) Vprašanje: Moi brat se je učil obrti že 2 in pol leta, toda njegov mojster je z njim ravnal grdo. ga pretepal in klofutal ter ga ni redno pošiljal v obrtno šolo, radi česar je bil brat prisiljen razdreti vajeniško razmerje. Zaposlo- učne dobe primerno nagrado. Če brat te Pr'" merne nagrade ni dobil, jo lahko zahteva. Prenizko zavarovanje kamnoseka (Mežica) Vprašanje: Sem zaposlen v kamnolomu, ki je last nekoga kmeta. Na OUZD je javil nižjo plačo, kot pa jo v resnici .prejemanj. Sedaj je moral precej plačati, ker je OUZD to ugotovil. Te zneske pa je prevalil na mene in mi na ta račun od zadnjega zaslužka odtegnil din 100. J udi mi ni nič plačal za čas, ko sem bil na orožnih vajah in v času, ko sem bil bolan. Alj za njega ne velja obrtni zakon, ker je kmet? Odgovor: Vsak lastnik kamnoloma, katerega trajno ali vsaj dalje časa izkorišča, je obrtnik ipo obrtnem zakonu, v kolikor gramoz prodaja. Očividno Vaš delodajalec ne uporablja gramoza le za sebe, ker bi Vas sicer "e zaposleval že več mesecev ter imel poleg ^aS še druge v službi. Ker velja tudi za niesa obrtni zakon, Vam mora plačati za bolovanie največ teden dni plačo v isti višini, kot če bi delali, ne glede na to, ali ste dobili od OUZD tudi hranarino. Tudi za čas orožnih vaj mora plačati in sicer največ za 1 teden, ako še niste bili do dne odhoda na orožne vaje vsaj I leto pri njemu, sicer pa do 4 tednov. — De- val ga je tudi po 12 ter celo po 16 ur dnevno, lodajalec Vam seveda ne bi smel odtegniti od Brat bi sedaj rad nadaljeval učno dobo, toda prejšnji mojster mu noče izročiti učne pogodbe in izstaviti potrdila o dosedanji učni dobi. Ali je bil brat upravičen razdreti vajeniško pogodbo? .Kakšne zahtevke ima proti prejšnjemu mojstru? Odgovor: Ker je mojster brata pretepal, ga zlostavljal in ga ni redno pošiljal v šolo, je bil brat upravičen vajenško razmerje takoj razdreti. Prejšnji mojster mora bratu takoj izročiti učno pogodbo kakor tudi potrdilo, odnosno spričevalo o dosedanjem njegovem u-čeniu. Učno dobo lahko nadaljuje pri drugem mojstru. Izročitev učne pogodbe kakor tudi izstavitev potrdila ali izpričevala lahko brat iztoži pred rednim sodiščem. Prejšnji mojster mora bratu plačati delo, ki ga ie zn čas učenja opravljal preko zakonitega delovnika. Vajenec namreč pod 16. leti ne sme biti dnevno zaposlen preko 8 ur, kasneje pa ne preko 10 ur. Za vse to prekočasno delo lahko zahteva brat od mojstra plačilo. Obrtni zakon tudi določa, da je treba dajati vajencem po enem letu ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze. Jopice, sviterje. žetuperje (lastni izdelki). Volna, pre)a za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Ohlekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo /a ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, KoroSka cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). zaslužka na račun tega, kar je moral plačati vsled prepizkega zavarovanja. Po zakonu o zavarovanju delavcev namreč delodajalec lahko odtegne polovico zavarovalnih prispevkov le največ za 1 mesec nazaj: po preteku 1 meseca nima več pravice odtegniti. Ako Vam odbitka ne bo hotel na Vašo zahtevo vrniti, ga lahko uspešno tožite. Spor z Wlndrschgratzoni (Konjice) V tej zadevi ste dobili že osebno praviti poduk od našega pravnega svetovalca in tor« nima pomena, da Vam tukaj še enkrat od«0' varjamo. Držite se prejetih nasvetov. MALI OGLASI ERANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu zn .izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se Špecerijska trgovina Delavski dom (. 11 1 Maribor. Frankopanova ulica 1. _ Ljudska ti6karna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 IzvrSnjc vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. ZuModte Rim ln prnsod krah in peekro Iz nelovske pekome o Marfbom. Za konzorcij izdaja ln urejuje Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.