->•    41    ^
Ptički pozimi
S sneženih gor meniščka                  Gostim se rad na podi,
v doline lakot spravi,                      boje se me i črvi,
sestradanega liščka                          iako da sem pri škodi
na jablani pozdravi.                         in pri koristi prvi.
Menišček:                                         Sinica:
O, zime, ostre, divje!                       Največ, kar nas je ptičev,
Po gorah piska, mede.                    jaz zležem drobna, mala.
Kaj bi zobala? Ivjer                       Deset, dvanajst mladičev
Hu, trda nanta prede.                      vzrediti — to ni šala.
Lišček:                                           Pinož:
Ljudje so nehvaležni,                       Aha! Že nese deček
ne pomnijo pomladi,                        prosa nam polen lonec
ko pesemce smo nežni                      in jedrc za nameček.
popevali jim radi.                            Zdaj lakote bo konec.
Končali srno mrčesa                                     Deček:
ogro?nno jim stevilo,                         Ti sitni požeruščki!
da sadja so drevesa                         Jo grlce, nikdar sito!
prinesla jim obilo.                            y naperjenem košuščki
L¦, t .                                 beralijo za iito.
Preljubi, mili deček,                         Najkuji so vrabiči!
kaj truda bi te stalo,                       Sinice in pinože
če zapustiš zapeČek                          odrivajo pri piči,
in nas se spomniš malo.                  da najedo se lože.
Roditelje poprosi,                             Zelenkastega dleska
da žitnico odprd ti,                          edinega boje se;
nekoliko natrosi                               on kljun odpre, zatleska,
nam živeža po poti!                        namah se jih otrese.
Konopljenec:                            Pohlevna misli zeba,
Ko pride vigred jasna,                    ko gleda rdzpor kudi:
in solnce stieg razgrebe,                   kadar bo čas in treba,
hvalila pesem glasna                       dobom že nekaj tudi.
bo Stvarmka in tebe.                        Q   vsi> 0> vsi dobo$te
Vrabec:                                  Zobljite! Bog vas sprimi!
Očita vran zavhten                         Imam vas rad za Zoste
ubogemu mi ptitu,                           Polett m P°"mu
da tat sem brezkoristen.                                                Anton Mei/ved. A ni res — griču, griču!