Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. 1 Jjl Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t i Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino m reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Po shodu zaupnikov. — Naša kultura in naša politika. — Politične vesti. — Iz slovenskih dežel. — Kranjsko.: Razno. Podlistek: Begunci. fo shodu zaupnih«. Narodnonapredna stranka na Kranjskem je imela 2. t. m. shod zaupnikov. Z nekako bojaznijo, pa tudi z veselim upanjem smo pričakovali ta shod, kajti toliko se je že pisalo, da je stranka v razsulu, da nima življenske moči itd., čemur so se strankini pristaši sicer pomilovalno posmehljali, a vendar lahko take govorice vzbude pri marsikaterem omahljivem dvom in nezaupnost. Shod nas je povsem zadovoljil; vsakdo je z nekakim veselim občutkom zapuščal zborovanje, kajti glede posvetovanja samega kakor tudi glede oseb, to so bile izvoljene v izvrševalni odbor, je zavladala po shodu pri vseh vdeležencih ena misel: nekaj mladega, vse upe vzbujajočega je prišlo v stranko. Nekatere vtise pa moramo zabeležiti. Predvsem sta dva govornika, ki sta govo-vorila o zboljšanju organizacije, zadela pravo struno in vsakdo jima je v dnu duše pritrjeval. Bila sta to notar Pegan iz Idrije in dr. Švigelj. Oba sta govorila o potrebi ustanavljanj a političnih društev in o podrobnem delu v strankini organizaciji. To sta točki, ki sta bili tudi dozdaj v programu stranke, a se jih je jako malo vpoštevalo. V našem listu smo že lansko leto pisali par člankov o tem in je zlasti v letošnji prvi številki jako dobro obrazložen pomen podrobnega strankarskega dela. Teh točk programa se bo morala stranka z vso silo oprijeti in ju negovati v demokratičnem zrni slu. Le na demokratični podlagi, ko si bomo kot udje ene rodbine, to je stranke, vsi enaki, vsi prijatelji in sorodniki, bo stranka kot taka vspevala in si pridobivala zvestih in delavnih somišljenikov. Pri tej priliki obljubljamo, da bo naš list v kratkem zopet začel priobčevati članke o organizatoričnem delu v ■stranki. Drugo je ustanovitev političnih društev, vsaj v vsakem sodnem okraju. Nebroj somišljenikov narodnonapredne stranke živi po deželi, ki pa politično ne pridejo veliko v poštev, ker nimajo nobenega stika med seboj. Le v združenju in v medsebojnem izpoznavanju bodo postali pravi člani, delujoči za stranko. Naloga političnih društev bo, da združijo raztresene ude v celoto, potem Se bo tudi lahko videlo, v katerem okraju se bo lahko z vspehom postavilo protikandidate v državni ali deželni zbor. Zadnji čas je, da se naprednjaki po deželi malo bolj pobrigajo za strankino organizacijo. Po večini se povsod zanašajo na vodstvo in zahtevajo najrazličnejše stvari. Ako pa hoče vodstvo prirediti kak shod, se ti naprednjaki niti dovolj ljudi ne upajo skupaj spraviti. Program je torej tukaj in program je tudi dober. Zdaj pride pa glavna težkoča: kje so delavci? Pri napredni stranki še ni vseh somišljenikov prešinil oni duh, da mora vsak posameznik delati v prid stranke. Večina misli, da je že stranko rešil, ako gre o priliki volitev volit. Da bi pa z osebno agitacijo posegel v volilni boj, mu je že preveč in bodisi da je še tako neodvisen, se noče iz neke prirojene komoditete, pri kateri pa igra ošabnost veliko ulogo, eksponirati. Zunaj na deželi se somišljeniki ne smejo preveč ozirati na centralo, ampak sami delati na organizacijo. V vodstvu samem mora pa biti nastavljena oseba, ki bo vse niti imela v rokah in ji bo mogoče po vseh krajih vzbujevati in dati krajevnim organizacijam pra-vec za vspešni razvoj. Ta tajnik mora biti boljša uglednejša oseba, a tudi dobro plačana, kar se je na shodu posebej povdarjalo. Za vspešni razvoj stranke je tudi to veliko vredno, da je stranka zdaj v opoziciji in da se bo njenim pristašem od gospodujoče stranke povsod metalo polena pod noge. Kdor je še zdaj vnet pristaš, bo tudi ostal, in sicer iz prepričanja. To je pa veliko vredno, kajti lepa vrsta takih pristašev obeta najboljše in nikomur se ne bo moglo očitati, da dela iz koristolovstva za stranko, ampak iz osebnega prepričanja. Kakor že-povedano je napravilo dober vtis, da so se vzele mlajše moči v izvrševalni odbor in sicer osebe, od katerih ni samo pričakovati, da bodo dajale dobre nasvete, ampak da bodo res aktivno izvršujoči člani. Dober vtis je dalje tudi napravila izjava, da napredna stranka ni bila v ničemer zvezana s klerikalno, ampak da so bili v gotovih slučajih obvezni osebni dogovori med voditelji obeh strank. Napredna stranka odslej ne bo iskala nikakih kompromisov, kajti prebritke izkušnje zadnjih dni, ko se klerikalni stranki lahko očita narodno izdajstvo in grda politika napram vladnemu sistemu na Kranjskem, so še tistim odprle oči, ki so hoteli popolno spravo. Ne, oseben boj, ki smo ga mi vselej odločno obsojali, se ne bo tiral, toda ravnanje klerikalne stranke se mora ostrejše kritizirati nego se je doslej zgodilo in tudi v deželnem zboru bodo naši poslanci morali odločnejše nastopati in ne vedno prav dati klerikalni stranki, ki je le to sklenila, kar je bilo v njeno strankarsko korist, ne ozirajoč se na vse sloje kranjskega prebivalstva. „Prižgi leščerbo!“ ji je velel Brinšek, ko je zapazil, da je prišla iz kamrice, a Marjanico so zapustile skoro vse moči in opotekaje je stopila v izbo po luč. Zelo dolgo je trajalo, predno jo je prižgala, ker roke so se ji tresle, kot da je mrzlična. „Sedaj pa pojdi spat!" ji je zapovedal Brinšek in odnesel luč v vežo, kjer je Marja-nica zagledala ob svitu leščerbe bledo lice Matjaža. Bil je zvezan na rokah in nogah in biriči, ki so ga nesli, so si brisali pot raz čelo in mrmrali nejasne besede. Marjanici je ob pogledu na njega zastala vsa kri in brez moči se je naslonila ob zid. Janez pa je stal na drugem koncu in upiral pogled v tla, kot da si ne upa pogledati nobenemu v obraz. „Nesite ga v klet in zaprite z zapahom," je dejal Brinšek. A takrat se mu je vrgla Marij anica okoli vratu in zaplakala . . . „Oče, oče! Pustite ga, kaj vam je storil!“ Janeza je to tako presunilo, da je zbežal iz veže vun v noč in tudi beriči so ostali mirni. „Marjanica," je zavzdihnil Matjaž, ko jo je zagledal — „ako me kaj ljubiš, ne oklepaj se Brinšeka 1“ Nato je obrnil obraz v steno, da ne vidi mučnega prizora. Begunci. Povest izza francoske vojske. Spisal Jos. Premk. (Konec.) In tisti večer je odšla Maijanica v svojo kamrico prej kakor navadno. Toda legla ni. Naslonila se je na okence in zrla vun v tisoč-zvezdno noč, ki je tako sanjavo ležala nad tiho vasjo. In Marjanici se je zahotelo, da bi šla tja nekam daleč daleč, kjer kloni nebo na zemljo, tja, kjer bi bila rešena vseh nadlog in bi mogla živeti srečno in zadovoljno življenje . . . Še nikdar ni čutila, da tako globoko ljubi Matjaža, kakor nocoj, ko bi bila najraje zbežala pred beriči in mu povedala, naj beži, da ga zasledujejo, da ga je izdal Janez — njega in vse njegove tovariše. Kar same so ji tekle solze iz oči, kar sami so se ji izvijali vzdihi iz drhtečih prsi in ni se mogla premagati, da bi ne zaplakala glasno... Vrgla se je na posteljo oblečena in zarila obraz v zglavje, da bi se ne čulo vun njeno tarnanje in jokanje. Pred seboj je videla vse lepe dneve, ko sta se tako brez vseh skrbi pogovarjala z Matjažem in delala načrte za lepo bodočnost, a sedaj se je razpršilo vse in ostali so ji le grenki spomini.. . Bog ve, ali bo še kedaj prišel tako pod okno, ali bo še kdaj sedel ob nedeljah po maši na tisti tnali pred domačimi durmi in ji mahal s klobukom in mežikal s tistimi lepimi, velikimi očmi, ki jih je Marjanina bolj ljubila kakor vse na svetu. Morda nikdar več. — Gotovo ga bodo vjeli in potem bo moral med vojake in gotovo tudi v vojno, kjer ga zadene krogla in bo moral umreti daleč od doma, daleč od nje. Da bi bila ob njegovi strani vsaj ob zadnjem trenotku, da bi mu obrisala vročo kri na temnem bojišču in mu zatisnila oči, tiste lepe, velike oči za vedno... „Gori se vidiva, Matjaži" bi mu pošepetala in lažje bi umrl, ko bi bila poleg njega; a tako bo sam in s solzami v očeh bo morda pomislil zadnjič na njo — na tisti kresni večer na Krušni gori. — „Oh, kako kruti so ljudje!" je zavzdihnila Marjanica in se prevrgla na postelji. — — — Moralo je biti že precej kasno, ko je prebudil Marijanico, ki je komaj zatisnila soizpolne oči, ropot v veži. Hitro je planila raz postelje in odprla vrata v vežo, a tam je videla le nejasne postave in čula pri vratih nerazločno go-drnanje, a natanko ni mogla videti ničesar, ker v veži je bilo temno, a vendar jo je takoj obdala težka slutnja, da se je morda res zgodilo, česar se je tako bala. Vobče smo torej veseli novega prerojenja napredne stranke in naš list jo bo v vsem dobrem pbdpiral, toda slabo tudi grajal. Naj se torej pričenja za stranko novo in boljše leto kakor doslej in mi bomo njeni zvesti pristaši in zagovorniki. Naj le vedno visoko dviga svobodno in napredno misell Jlaša kultura in naša politika. Dar Slovenske Matice je letos nenavadno velik in lep. Res, za 4 K si ne moremo želeti nič boljšega. Matica kaže mnogo sile in volje in edino, kar jo v njenem razvoju še ovira, je njeno gmotno stanje. Ne moremo dovolj zopet in zopet izražati svoje želje, naj bi Matica našla mnogo Knezov in Krezov, mnogo mecenov in podpornikov. Danes, ko toliko denarja zakopavamo v svoj narodni in politični boj, ko naša šolska obrambna in narodna društva zahtevajo vedno novih svot, skoro popolnoma pozabljamo na ta svoj res kulturni zavod. Gotovo je, da je predvsem treba braniti narodno mejo, da je treba požrtvovalno dvigati prosveto na naši periferiji, ne smemo pa pozabiti, da bo stala meja trdno, kadar bo silna notranja kultura, ki bo dvigala splošni napredek in ugled naroda. Slovenska kultura, mislim našo vedo in umetnost, bo oni svetli steber, ki bo svetil do zadnjih kotov naše narodne meje in v njegovi luči se bo dvigal narod na mejah k narodni samozavesti in ta samozavest je velika sila, ki je ne premaga nobena kričeča tuja samohvala. Zavednosti je treba dati tudi vsebino, kajti le taka je silna in plodovita. Ni dovolj, da rečem: Slovenec sem, več je, če morem reči: sem sin kulturnega naroda, del celote, ki dela in napreduje in ve, kaj hoče. To vse pa je odvisno od silne notranje kulture. In tu je takorekoč nam Matica vse. Nje naloga je velika in težka in ni dvoma, da bi vse izvršila, ko bi imela sredstev. In to je nekaj, kar moramo premagati. Matico je treba podpreti z gmotnimi in moralnimi silami ter ji omogočiti, da izvrši svoje veliko delo. Tako je bilo zelo umestno, da se nahaja med letošnjimi Matičnimi knjigami tudi mala knjižica, ki pa po svoji vrednosti ne zaostaja za debelimi knjigami, in pove nam skoro vse, kar moramo vedeti. Za enkrat naj bi bil nam to katekizem, ki ga je treba znati na pamet. Je to spis marljivega Matičnega predsednika profesorja dr. Ilešiča.*) Ni mogla nobena knjiga priti bolj v čas, kajti nikdar nismo tako pozabili skrbeti za svojo kulturo, kakor v tem resnem času in pristavimo naj, da smo ob istem času uganjali največ politike. In to je bilo takoj *) Dr. Fr. Ilešič: Kultura in politika. Izdali „Matica Hrvatska" in „Matica Slovenska." Zagreb 1908. „Dekle, kaj ti je?" je začel nekoliko mirneje Brinšek, ker menda se je zasmilila celo njegovemu kamenitemu srcu. „Ti ne veš in ne razumeš, kaj je postava in Matjaž jo je kršil in zato se mora pokoriti s silo. Pojdi spat!" „Samo ne denite ga v klet," je prosila jecljaje — „tam je vse vlažno in mrzlo, bodite dobri oče!" „Denimo ga v veliko izbo, kjer bomo spali mi; zvezan nam ne bo ušel," je nasvetoval eden izmed beričev in Marjanica ga je pogledala hvaležno, kot da ji je storil kako velikansko dobroto. „Naj bol" je privolil Brinšek, potem pa se je ozrl na Matjaža in mu zažugal — „ampak vreden nisi!" Nato so ga odnesli v veliko izbo in Marjanica je odšla v kamrico in se je z ušesom naslonila na špranjo pri vratih. Ko je čez malo časa potihnilo vse in se je čulo iz izbe, kjer sta spala Brinšek in žena, zateglo hropenje in smrčanje, je Marjanica zopet odprla vrata in se splazila oprezno, brez vsakega šuma do vrat, kjer so spali beriči in je ležal zvezan Matjaž. Vedela je, da se vrata ne zapahnejo in morejo biti torej zaprte le s kljuko, zato je počasi odprla in prav tako počasi tudi za seboj zaprla. Ko je bila v izbi, si je globoko oddahnila, a skoro si ni upala naprej, ker bila je tema ko v rogu. Bala se je, da ob kaj za- slabo znamenje za našo politiko, ako moramo priznati, da je poleg nje trpela narodna kultura, znamenje, da smo imeli — in imamo jo še — nekulturno politiko. e Ozrimo se in poglejmo: v ospredju imamo danes takozvano gospodarsko politiko, boj na gospodarskem polju, poleg nje imamo socijalno politiko, boj socijalnih vrst. Dočim je druga nekako samo sebi namen, se kaže prva tuintam kot sredstvo za narodno osamosvojenje, toda na drugi strani je to n. pr. pri klerikalcih — le novo podjarmljenje ljudstva pod klerikalno silo. Poleg tega imamo politiko strank in — kar je v tako malem narodu samoposebi umevno — politiko oseb. Seveda hoče vsaka teh politik biti narodna, slovenska i. t. d. Politike je torej več, ko dovolj. In kaj je s kulturo? Poglejmo v programe strank in bomo povsod našli tudi besedo kulturo, ljudsko prosveto itd. In v koliko se ta kulturni program izvršuje? Poglejmo! Narodno napredna stranka je v svojem prvem začetku gotovo vršila veliko kulturno delo posebno na Štajerskem in je pozneje na Kranjskem pokazala mnogo resne volje po mestih. To kulturno delo je takrat obstajalo v narodnem pro-bujanju, bilo je nekako romantično in je imelo v sebi več veselih momentov. Toda, časi so postali resnejši. Probujena zavednost je zahtevala vsebine: knjig, knjižnic, kulture. Stranka je res tuintam izdala poleg časopisa kako knjigo, počasi je prestalo tudi to — narodno navdušenje po mestih je minilo, postalo je tuintam nepotrebno, inteligenca se je polenila, prav ob času, ko je imela začeti delati zunaj mesta med ljudstvom. Prebudila se je v tem zmislu šele sedaj, ko je bilo že prepozno. Med tem pa so že klerikalci čakali ugodnega trenutka in so padli na ljudstvo. Klerikalna politika še ni bila nikdar kulturna in nikdar ne bo. Kultura stremi za osvo-bojenjem in osamosvojenjem narodov in ljudstva ter človeštva sploh, tega pa klerikalizem ne pozna. On je sam sebi namen in dela vse zase. Kakor po svojem cilju klerikalna politika ni kulturna, tako ni niti po svojih sredstvih, ki so jezuitska in jim namen posvečuje. Zato je klerikalna politika bila nekulturna in je proti-kulturna. Naši klerikalci imajo svoj kulturen program: goje vedo in umetnost, seveda v kolikor jim oboje služi, proste vede in umetnosti ne priznavajo, oboje mora imeti klerikalno tendenco. Izdajajo knjige, beletrističen časopis in edino večjo slovensko filozofsko revijo. Leonova družba je izdala par lepih knjig, in sploh priznati se mora — ne štedijo. Imajo v svojih vrstah lepo število učenjakov, ker podpirajo ljudi, ki stopijo v njih službo. V tem zmislu vidimo pri njih mnogo dela in — oni že vedo, zakaj. Timeo Danaos et dona ferentes. Kakor biiščeče dene ali prevrne in napravi ropot, ki bi zbudil še Brinška in tako je tipala počasi naprej, dokler se ni dotaknila nekoga, ki se je v hipu predramil in jo zgrabil s tako silo, da je skoro zaječala. Videč, da se ji je vsa nakana ponesrečila, se je prestrašila, da prvi hip niti ni mogla spregovoriti. „Pustite me, jaz sem," je zavzdihnila naposled, nakar jo je berič res izpustil, a takoj napravil luč. Se nekako zaspane so bile njegove oči, a vendar jo je gledal jezno in srdito, da se Marjanica ni upala ničesar izpregovoriti. Ko pa je zagledala na tleh Matjaža, še vedno tako zvezanega, ki je vpiral vanjo tako hvaležno svoje oči je dobila pogum in sklenila je pred beričem roki kakor k molitvi. „Pustite me nekoliko pri njem!" je poprosila — „samo da nekoliko govorim z njim in takoj bom odšla!" Med tem so se prebudili že tudi drugi trije biriči in so začudeno gledali, kaj se godi. „Kaj pa hoče?" je poprašal eden. „I no, dovolimo ji, da se malo z njim pogovori," je dejal tisti, katerega je Marjanica tako lepo prosila in ji očividno ni mogel odreči te male prošnje. „Pa luč ugasni, da bomo lahko spali," je dejal eden — „pa ti pazi, da se ti ne izmuza, ker si dovolil, mene nič ne briga!" pa je to klerikalno delo zgoraj in kakor silno po svoji organizaciji in podprto po bogatih denarjih, tako uničujoče je njih delo v narodu. Njih hujskarska politika, fanatizem, zaslepljevanje ljudstva z „Domoljubi" in „Bogoljubi", njih počenjanje po občinah in cerkvah je dokaz, kam vodi klerikalna kultura. En sam Domoljub je demoraliziral naš narod tako, da ga sto dobrih časopisov ne bo spravilo na pošteno pot in bomo čutili posledice tega še celo generacijo. Njih ljudske predstave, lurške pastarice itd. itd. vse to je vzelo ljudstvu zmisel za vsako višjo umetnost. Od klerikalcev torej ni pričakovati kulture, naj je njih učenost še tako velika, njih tisk razširjen in njih žepi še tako polni. Nasprotno: moramo se bati njih vede, njih prosvetnega dela in njihovega časopisja. 'Tretja stranka, ki je posegla posebno v naše nižje sloje, je soc. demokracija. Ona se je dobro zavedala, da brez temeljitega prosvetnega dela ne bo imela uspehov, da je socijalni napredek vedno posledica kulturnega napredka. Priznati moramo, da je v tem mnogo storila in da je s svojimi brošurami in časopisjem prinesla mnogo zmisla za demokratizacijo kulture. Vsporedno z njo hoče delovati v istem zmislu narodni socijalizem, ki se je začel šele v zadnji dobi pojavljati. (Konec prih.) Politične nesti. 1 Slovenci in jezikovni zakon. Z jezikovnim zakonom, ki ga je vlada predložila državnemu zboru, niso zadovoljni ne Cehi, ne Nemci. Nemci še vedno sanjajo o državnem jeziku, ki bi imel veljati nemški jezik, toda na Češkem so naleteli na žilave Cehe, ki si ne dajo kar tako kratiti svojih pravic. Neki nemški poslanec je tudi že izjavil, da je jezikovni zakon za češke Nemce sprejemljiv, povzročil bi pa vihar odpora, ako bi se uvedel tudi za Slezijo in za alpske dežele. Kaj vidimo v tem? Da daje jezikovni zakon precej pravic tudi Slovanom in bi Slovenci ne imeli ničesar proti temu, ako se uvede tudi v slovenskih deželah. Češki narod se zaveda svoje moči, zato pa ni zadovoljen z drobtinicami, on hoče vse, kar mu gre. Za nas, ubogo slovensko paro, ti časi še davno ne bodo prišli, vendar pa naši poslanci, ki tvorijo večino v slovanskem središču, lahko in po vsej pravici zahtevajo, da mora vlada rešiti narodnostno vprašanje za vso državo! Od te zahteve ne smejo odnehati, kajti prilika je tako ugodna, da se morda, ako se sprejme jezikovni zakon samo za Češko, dolgo vrsto let ne bo ponovila. Ven torej z jezikovnim zakonom za južnoavstrijske dežele ! Državni zbor. Seja dne 3. t. m., ko je vlada predložila jezikovni zakon, je bila tako „Razvežite mi roke!" je poprosil Matjaž s hripavim glasom, a berič je odkimal, primaknil klop za vrata in upihnil luč. Marjanica je pokleknila poleg njega in-ga pogladila po znojnem čelu, a govoriti ni mogla. „Prav, da si prišla," je dejal šepetajo Matjaž in pustil svojo glavo v njenih rokah. „Tako se bom lažje ločil od tukaj, ko vem, da si mi ti ostala dobra. Glej, a baš najina ljubezen je kriva, da me vidiš nocoj zvezanega kakor ubijalca in roparja, ker da se nisem napotil tu doli v vas, bi me ne bili dobili kakor niso drugih. O, dobro sem vedel, da nas bo Janez izdal, a vendar sem upal, da srečno pridem pod tvoje okence, a božja roka je hotela drugače. Drugi so odšli že dopoludne dalje v gore med pastirje in vsenaokrog, da jih bo težko zaslediti, a jaz sem hotel še nocoj govoriti s teboj in srečali smo se z beriči. Ali nič zato, Marjanica! Vedno se mi je zdelo, da se midva nikdar ne združiva, da je nekaj med nama, kar naju loči od skupnega življenja in tako je prišlo. Bog ve, koliko let bom moral služiti vojake, gotovo tako dolgo, da se postaram, ako me prej kje ne zadene krogla. In ti boš ostala tu Marjanica in me boš počasi pozabila —" „Ne, Matjaž, ne govori tako!" je zavzdihnila Marjanica. „No, ako me ne boš," je nadaljeval Matjaž, — -ti bom hvaležen še na stara leta, ako Priloga „Našemu Listu“ št. 6 z dne 6. februarja 1909. burna kakor že več let ne. Češki radikalci so tirali hrupno obstrukcijo z ragljami in trobentami. Predsednik dr. Weisskirchner je kršil poslovnik, ker je dal na glasovanje predlog poslanca Udržala, naj se pred razpravo o nujnih predlogih otvori debata o govoru ministrskega predsednika, s katerim je uvedel jezikovni zakon ter označil stališče vlade. Seja se ni mogla mirno vršiti, zato jo je predsednik^zaključil. Jezikovni zakon za Češko. Ta teden je predložil ministrski predsednik državnemu zboru jezikovni zakon za Češko, ki se je poprej že dobro pretresaval v ministrskem svetu in sta mu oba ministra rojaka dr. Začek in dr. Schrei-ner ugovarjala. Slovenci mu tudi ugovarjamo, ker gremo s stališča, da se mora jezikovno vprašanje urediti za celo Avstrijo. Načrt jezikovnega zakona je v splošnem naslednji. Jezikovni značaj kakega kraja se bo določil po okrajnosodnih okrajih in sicer naj bi bilo 139 čistočeških, 95 čistonemških in 5 dvojezičnih sodnih okrajev. Enojezična oblastva, bodisi češka ali nemška se redno poslužujejo svojega jezika. Drugojezične stranke smejo tudi dopisovati v svojem jeziku in se njih vloge tudi v istem jeziku rešujejo. Sploh velja načelo enakopravnosti, da ima vsaka stranka pravico zahtevati, da se v njenem jeziku obravnava in reši njena vloga. Razglasi so pisani v uradnem jeziku dotičnega sodnega okraja. Isto velja glede napisov in pečatov. Pri dvojezičnih oblastvih se zopet varuje enakopravnost vseh strank, pri strankah različnih jezikov se obravnava in protokolira v obeh deželnih jezikih. Uradni razglasi, napisi in pečati so dvojezični. Glede notranjega uradnega jezika velja načelo, da se enojezični uradi poslužujejo svojega jezika, dvojezični pa tistega, ki so ga v posameznih slučajih rabili v zunanjem uradovanju. Z občinami se dopisuje v njih jeziku. Z oblastvi zunaj češke se korespondira nemški. Glede jezikovne usposobljenosti se zahteva tako kakor pri uradovanju. V enojezičnih okrajih zadostuje znanje dotičnega jezika. Nova je ustanovitev okrožnih vlad in sicer 20 enojezičnih čeških, 6 enojezičnih nemških in 4 dvojezične. Praga je izločena iz teh vladnih okrožij. S tem smo prinesli samo obris novega jezikovnega zakona, ki bi bil za nas Slovence neprecenljivega pomena zlasti v izvenkranjskih sodnih okrajih. Zato pa zahtevamo iste ugodnosti, ki jih imajo Nemci in Čehi na češkem, tudi zase. Pravica naj bo za vse enaka. „Veleizdaja11 v Zagrebu. Glavna razprava v „veleizdajalskem" procesu bo v Zagrebu koncem februarja t. 1. Aneksija Bosne. Zahteve Srbije in Črne gore. črnogrski poslanik v Carigradu Gregovič je izjavil, da zahtevata Srbija in črna gora, da se povrnem. Ampak radi tega ne toguj, Mar-janical Glej, jaz ne bom nikdar tvoj, to vidim danes, ali ako si mi ljubila, ne jemlji Janeza, prosim tel Obljubi mi to, Marjanina!11 „Prisegam ti, Matjaž!" je tiho odgovorila Marjanina in poiskala med vrvmi Matjaževo roko. „Hvala ti, Marjanina! Zapomni si, kaj si mi obljubila! Ne poslušaj Brinška, on ti hoče samo zlo! Sedaj pa pojdi, Marjanina, da se morda ne prebudi Brinšek in zopet boš imela težke dneve. Hvala ti za vse, Marjanina, in ne pozabi me, ker zelo te ljubim !u Marjanina je že vstala, potem pa se je sklonila še enkrat in prvič se je zgodilo, da so se našle njune ustnice v dolgem poljubu. Drugo jutro so ga odpeljali. Marjanina je stala na vratih in si s predpasnikom brisala oči in takrat je videla cela vas, kako mu je zamahnila z roko v slovo, med tem ko je bil njen obraz ves solznorosen. VI. Za Marjanico so prišli žalostni dnevi. Brinšek videč, da so se mu skoro gotovo njegove nakane z Janezom izjalovile, je postopal z njo z vso surovostjo in nasilnostjo in ni ga bilo dneva, ko bi se ne čulo iz županove hiše kričanje in jok. Janez je prihajal iz Zadola od tistega večera, ko so ujeli po njegovem izdajstvu Ma- se jima da kos ozemlja, ki bo segalo do Jadranskega morja. Za Bosno in Hercegovino zahtevata popolno avtonomijo, čeprav pod habsburško suvereniteta. Ako se Srbiji in Črni gori ne izpolnita ti zahtevi, se bosta borili do zadnjega moža. Črna gora lahko sama postavi na bojišče 40.000 mož. Proti tej armadi potrebuje Avstro-Ogrska 250.000 mož, od katerih najmanj 50.000 ne bo videlo več svoje domovine. Če bi Avstrija zmagala, bi bila to le Pirova zmaga, kajti srbski narod lahko v vojni premaga, ukrotila ga pa ne bo nikdar. Bolgarija in Turčija. Na drugem mestu poročamo, da je ruska vlada stavila Turčiji gotove predloge glede sporazumljenja z Bolgarsko. Te predloge je naznanila tudi velesilam, od katerih sta pa Avstro-Ogrska in Nemčija predlog odklonili. Avstrija se menda boji, da bi se Bolgarska, ki je bila doslej pod avstrijskim vplivom, podredila vodstvu Rusije. Med Bolgarijo in Turčijo posreduje zdaj ruska vlada, ki se mnogo trudi, da bi ne prišlo do vojne. Zato je tudi upati, da se bolgarsko-turške diference poravnajo mirnim potom. Pisalo se je, da ponuja Bolgarska 100 milijonov odškodnine turški vladi in da zdaj vse svetuje Turčiji, da sprejme to ponudbo. Turčija je v jako slabem finaneijelnem položaju, da še svojih uradnikov ne more plačati. Tajni policisti so se že uprli. Rusi in Poljaki. V odnošajih med Rusi in Poljaki se na Ruskem pripravlja zgodovinsko važen preobrat, s katerim se bo ublažil spor med Rusi in Poljaki. Po želji carja Nikolaja bo ministrski predsednik Stoljpin predložil dumi zakonski načrt o samoupravi Poljske, ki dobi po njem svoj deželni zbor. Volilno pravico bo imel vsak državljan, ki plačuje direktni državni davek. Jz slovenskih dežel. Pogubna gospodarska politika ob meji. Naš list je prvi opozoril na počenjanje klerikalcev glede gospodarske politike in preganjanja slovenskih obrtnikov. Mlada, res mlada „Straža" uganja naprej to politiko, vendar tako, da se danes prav strastno zažene v trgovce in obrtnike, jutri pa omili svojo pisavo in ublažuje vtisk prejšnje številke. Vedeli smo naprej, kaj bo. Zavedni slovenski trgovci in obrtniki bodo „Straži" in klerikalcem hrbet obrnili, mlačneži se bodo pa poskrili in se bodo le takrat Slovence kazali, kadar bo to v njih korist. Povemo „Straži", da s tako politiko ne bo nič koristila svoji stranki, lahko pa veliko škodovala slovenski stvari! tjaža, le zelo redko; še parkrat je poskusil svojo srečo pri Marjanici, a ta mu na vse njegovo dobrikanje in laskanje niti ni odgovarjala, ker pregloboko v srcu je nosila spomin na tisti žalostni večer, ko je ležal po Janezovi krivdi Matjaž zvezan in brez moči kot največji lopov. In dan za dnem je čutila globlje, da Matjaža ne bo mogla pozabiti, ker preveč je moral pretrpeti ravno radi tega, ker je hotel, da bi jo kdaj popeljal v svoje novo domovanje, a je to prekrižala zlobna Brinškova roka, katerega je srdila iz dna srca in mu zato tudi ob neki priliki, ko jo je nagovarjal za Janeza, izpovedala naravnost, da ji je mnogo dražji en sam spomin na Matjaža kot celo brezskrbno življenje ob strani Janeza. To je Brinšku zadostovalo in hotel jo je na drug način prisiliti k temu, ali ko je uvidel, da Marjanica prenese vse njegove psovke in nasilnosti z neko čudno potrpežljivostjo, se je hotel maščevati kakor le mogoče za vse izgubljene upe. Karkoli je napravila, mu ni bilo prav in mučil jo je od rane zore do črne noči, nad čemer so se začeli zgražati že drugi vaščani. In ni jih bilo malo, ki so svetovali Marjanici, naj zapusti Brinškovo hišo, ker ljubili so jo vsi, ker so znali, da morda ni v celi vasi tako pridnega in marljivega dekleta, da bi morala poleg vse svoje skrbnosti pretrpeti toliko hudega in težkega kakor ona. Marjanica je sicer te nasvete poslušala, a izvršiti se jih ni upala, ker bila je vseeno pre- Proti imenovanju deželnega šolskega nadzornika za spodnještajerske nemške šole je protestiral okrajni zastop v Gornjemgradu ter poslal naučnemu ministarstvu naslednjo brzojavko: Zastopniki okraja Gornjigrad najodločneje ugovarjajo nameravanemu izzivajočemu imenovanju šolskega nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Javni činitelji, zabranite narodnostne prepire, vsi Vi na branik za sveta načela mogočne Avstrije! Zahtevamo tudi povoljno takojšnjo rešitev slovenskega vseučilišča. Velenje v nevarnosti! „Siidmarka" hoče pokupiti za nemške naselnike več hiš v Velenju, da bi bilo posestno stanje tamošnjih Nemcev ugodnejše. Pred par dnevi je kupila neko hišo za 33.000 kron in se pogaja zaradi nakupa še dveh drugih hiš z lastniki. „Slovenci11 pridno posredujejo prodajo. Iz Velenja se tako malo sliši in mora res precej slabo stati za slovensko stvar. Domačini Slovenci bi se morali malo bolje pobrigati za svojo zemljo, da ne bodo Nemci mešetarili z njo. Nemci in hiše v Celju. Kakor hitro je v Celju kaka hiša naprodaj, se že Nemci boje, da bi je Slovenci ne kupili, zato pa naganjajo svoje denarne mogotce, da rešijo čast nemštva s tem, da kupijo hišo. Dotični prodajalec se pa navadno smeje v pest, ker se mu da toliko, kolikor zahteva. Seveda nimajo celjski Nemci dosti denarnih mož, menda sta Stiger in Rakusch še najbolj petična. Rakusch je zadnjič kupil eno hišo, zdaj pa Stiger Herzmannovo. Potrebujeta oba nobene hiše, toda prokletim Slovencem se ne sme pustiti, da bi pomnožili svojo posest. . Rudarstvo in Slovenci. S Štajerskega se nam piše: Poznam slovensko podjetje, katero je pričel mlad slovenski podjetnik, ki je tudi po sebi umevno potreboval kredita. Toda do danes je bil odklonjen pri vsakem slovenskem denarnem zavodu kljub temu, da se je hotel izkazati, da se podjetje dobro obrestuje in da ima več naročil kakor izdela blaga. Noben denarni zavod se niti prepričati ni hotel, kako se stvar rentira. Zato je pa lastnik primoran, da prepusti lepo podjetje tujcem. Slovenci kričimo : več podjetnosti, nalagajmo denar v narodna gospodarska podjetja, toda kadar je treba kako podjetje podpreti, kakor imam ravno v mislih, se pa nič ne stori. Da bi se vsaj prepričali, kako je s podjetjem, a niti do tega jih ni mogel pripraviti. Žalostno, če bo podjetje prišlo tujcu v roke! Enajsta javna ljudska knjižnica v Dravski dolini se je ustanovila v nedeljo v Rušah pri Mariboru. Dr. Pivko iz Maribora je predaval o pomenu ljudskih knjižnic. plaha, da bi kar tako zapustila Brinškovo hišo, v kateri je odrasla, in se preselila drugam. A ko je pričel nato delovati še Drmale, se je slednjič s to mislijo sprijaznila in povedala tudi Brinšku svoje namene. Brinšek je sicer rohnel in rjul na vse mogoče načine in zgodilo se je tudi, kar seveda ne prvič, da je padla njegova roka po njenem šibkem hrbtišču, kar pa je Marjanico tako užalilo, da je pohitela iz hiše in naravnost k Drmalcu. „Tu sem,11 je zajokala, ko je prihitela k Drmalcu in sedla na klop. „Sedaj bom ostala pri vas, — nazaj ne grem več!" „No, da, prav imaš!" je dejal Drmale in jo začel miriti. „Še ubil te bo, ako ostaneš pri njem!" In še tisti dan so stopili trije fantje, Matjaževi najboljši prijatelji z Drmalcem k Brinšku po njene stvari. „Kaj pa hočete 1“ je vpil Brinšek jeze bled. „Kaj je kaj prinesla k hiši, da ima kaj odnesti ? Naj le gre, vrag jo vzemi, jokal ne bom po njej!" In Marjanica je ostala pri Drmalcu, kjer se je počutila kakor v malih nebesih. Drmale jo je imel rad, ker rabil je itak nekoga doma, ko se je on ukvarjal po cele dneve na polju in Marjanica je bila za gospodinjstvo kakor rojena. Ves drugačen red je prišel z njo v njegovo hišo, ker prepustil ji je vse gospodarstvo Ptujski Sokol priredi v nedeljo 6. t. m. veselico v Narodnem domu. Ptujski Nemci so vsled tega silno razburjeni in „Marburger Zeitung" piše s strahom o tej prireditvi ter opozarja magistrat na pretečo nevarnost. Značaj „nemškega" Ptuja je zopet v nevarnosti! Koroški deželni zbor je razpuščen in so že razpisane nove volitve. Goriški deželni zbor bode kakor kažejo znamenja v najkrajšem času razpuščen. Politične oblasti že delajo priprave za nove volitve. Ker ni prišlo do stvarnega dela v zadnjem zasedanju, je gotovo najboljše, da se zbor razpusti, se bo vsaj pokazalo, kdo bo imel večino. Najbrž bo pa ostalo pri sedanjem razmerju in bo vlada morala na kak način posredovati. Občinske volitve v Trstu in okolici se bodo vršile meseca junija t. 1. Volilo se bo 80 članov, ki bodo obenem tudi deželni poslanci. Slovenci se bodo v okolici kakor tudi v mestu volitev udeležili. Socijalni demokratje imajo tudi veliko upanje do pridobitve par mandatov. Novi višjesodni predsednik v Trstu. Dvorni svetnik pri naj višjem sodnem in kasa-eijskem dvoru Avgust Jacopig je imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Trstu. Novi predsednik je v 61. letu, rojen v Gorici in je skoro ves čas služboval na Primorskem. Za predsednika deželnega sodišča v Trstu je imenovan višji deželnosodni svetnik Josip Milovčič. — Novi višji predsednik je v dobrem spominu in pravijo, da se je izbralo pravo osebo na prvo mesto pri primorski justici. Tudi prejšnja višje-sodna predsednika sta bila na svojem mestu, zato se je pa pri sodiščih v jezikovnem oziru Slovencem vedno pravično godilo in lahko rečemo, da ima slovenski jezik na Primorskem več pravice, nego v popolnoma slovenski deželi — Kranjski. Največ je torej odvisno od višjih oblasti, če hočejo pravično postopati v jezikovnem oziru, naj si bodo potem še take odredbe glede „Amtssprache11! Narodna delavska organizacija v Gorici je imela v nedeljo javen shod, na katerega so prišli tudi socijalni demokratje, ki so z raznimi medklici hoteli preprečiti, da bi se ne govorilo o potrebi ustanovitve N. D. O. Predno se skliče ustanovni občni zbor, se bo vršilo še par shodov v Gorici in okolici. Lega nazionale v Trstu. Podružnica tega društva v Trstu je imela v nedeljo občni zbor. Društvo šteje 8800 članov in je imelo v pretečenem letu 100.000 K dohodkov. Za eno podružnico je to jako veliko, zlasti če pomislimo, da Trst ni izključno italijansko mesto. Ki*atijsk©. Shod zaupnikov nar. napredne stranke. V uvodnem članku priobčujemo mnenje o tem shodu, ki smo ga z veseljem zapustili. Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti obširnejšega poročila. Povdarjamo pa še enkrat, da so nas poročila zadovoljila in da tudi sklepe podpišemo. Strinjamo se predvsem v tem, da se mora v e r a v politiki popolnoma pustiti na miru, ker nima s stranko kot tako nič opraviti! Najprej zastopati narodno in potem napredno stališče v pravem demokratskem zmislu, to naj bo vodilo bodoče politike narodnonapredne stranke. Vero bodo že klerikalci zlorabljali in to bo tudi vzrok, da se bodo oči odprle inteligentnejšim njenim pristašem, od katerih je marsikdo le radi svoje religijoznosti, — katero mora vsak spoštovati, ako je odkritosrčna, — njen zagovornik. Spoštujmo v vsakem človeku njegovo prepričanje, bodisi versko ali politično, potem bode narodnona-predna stranka prava liberalna stranka v pravem pomenu te besede. Stališče stranke je zdaj tako ugodno kakor še nikoli ni bilo. Že precej časa je, odkar se je otresla tistih nepotrebnih dogovorov z Nemci, ki so jo marsika-terikrat spravili v neprijeten položaj. Zdaj je opozicijonalna stranka v deželi in je tako vsaka korupcija izključena. Zdaj se stranki lahko pridružijo vsi tisti nezadovoljneži, ki so vsled včasih res graje vrednih sklepov in korakov vodstva narodnonapredne stranke obrnili le-tej hrbet. Za pošteno in pravično postopanje stranke je porok sedanji izvrševalni odbor in možje v njem, ki ne bodo nikdar pripustili kake korupcije. Vsak napreden Slovenec se zdaj lahko pridruži tej stranki, kajti vse njeno delovanje bo podvrženo ostri javni kritiki, katero bomo mi prav radi izvrševali, če bo treba. Politika klerikalne stranke je v zadnjem času naravnost neslovenska, ker jemlje v zaščito vladni sistem, ki je kranjskim Slovencem zadal v zadnjem času toliko bridkih udarcev kakor že več let ne. Torej je rodoljubna dolžnost pravega Slovenca, da stopi na stran tiste stranke, ki si je napisala na prapor nesebično ro-doljubje, radikalnonarodno postopanje proti vsem krivicam, ki se gode slovenskemu narodu in ki ne bo mešetarila s koncesijami kakor dela klerikalna stranka. Dobro, naj se jo še bolj pritiska ob zid bodisi od vlade, bodisi od klerikalcev, kajti čimbolj bo pritiskana, tembolj se bo očistila in imela v svojih vrstah nesebične borilce. Pristaš kake stranke, ki vse lahko doseže, je lahko biti, pristaš opozicijske stranke je pa za marsikoga še nevarno. Torej se mora iti na tisto stran, ki odkrito in pošteno nastopa brez hinavščine in brez koncesij. Hinavski politiki ne bo vhoda v stranko, zato se pa napredni Slovenci vsi združimo tam, kjer bo sicer preganjanje in boj, toda odkrita in poštena politika. Mlado, čilo, napredno in demokratsko stranko hočemo imeti! Narodno izdajstvo se lahko imenuje postopanje klerikalcev pri volitvi v trgovsko in obrtniško zbornico glede kandidata v velikem obrtu. Napredni in nemški kandidat sta imela enako število glasov, zaupnik klerikalne stranke je imel pa še pet glasovnic, katere bi lahko oddal za naprednega slovenskega kandidata, zlasti ko se mu je zagotovilo, da se prihodnjič voli v tej kategoriji klerikalec. Toda ne, klerikalci so rajše videli, da je zmagal zagrizen Nemec Pammer kakor Slovenec Kotnik. S tem so torej indirektno pomagali Nemcu do izvolitve in je to ravnanje z narodnega stališča ostro obsojati. Vedno in vedno gredo naši klerikalci s stališča strankarske koristi in tega stališča ne bodo opustili, tudi ko bi se še več Slovencev po krivdi narodnih n a s protnik o v p o stre 1 i 1 o po ulicah! Hi klerikalec, potem šele Slovenec! Volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. Kakor smo domnevali, so prodrli klerikalci v maloobrtni kategoriji s štirimi kandidati. V vseh trgovskih kategorijah in v srednjem obrtu so zmagali napredni kan-didatje, v montanistični kategoriji in v vele-obrtu pa nemški. Za klerikalce so se po deželi pehali vsi župniki, kaplani in mežnarji in so, še predno so došle glasovnice, pridušali obrtnike in trgovce, da ja gotovo prineso glasovnico v farovž. Facit teh volitev je, da so klerikalci prvič ohranili svojo posest v malem obrtu le z neznatno večino, drugič da so propadli v mali trgovini, katero so poprej imeli in tretjič da bi napredna stranka skoro prodrla v veliki industriji, ko bi žreb odločil za njenega kandidata, kajti ta je dobil enako število glasov kakor nemški in je le žreb odločil za poslednjega. Razmerje v trgovski zbornici je zdaj: IB naprednjakov, 7 klerikalcev in 4 Nemci. Union. Naš list je vedno zastopal stališče, da se morajo slovenska podjetja bodisi liberalna ali klerikalna podpirati in smo tudi glede hotela Union bili tega mnenja, ker je to podjetje za Ljubljano jako potrebno. To podjetje bi pa moralo biti bolj nevtralno kakor je in tudi bolj narodno, če bi upravni svetniki Uniona glasovali za slovenskega kandidata pri volitvi v trgovsko zbornico, bi ne prišel Nemec Pammer noter. Drugič pa podjetje tudi po 20. septembru ni izpremenilo svojih dobaviteljev. Mineralne doma in Marjanica je bila zadovoljna kakor še nikdar nikoli. Samo včasih na večer, ko je sedela pred hišo, se ji je stožilo in spomnila se je, kako je upala nekdaj, da bo gospodovala v tej hiši kakor srečna žena, a tako je on Bog ve kje, med tem ko se je ona resnično preselila na njegov dom. In od Matjaža ni bilo nikakega glasu. Nekateri so že trdili, da je gotovo padel na kakem bojišču, ker vsaki dan se je govorilo o novih bitkah, dokler se ni razneslo tudi v zakotno Podbrdo, da je sedaj na Kranjskem gospodar Napoleon. Minevali so tedni in meseci in Marjanica se je slednjič udala v edino tolažbo, da se res morda vidita samo še tam gori. Tudi Drmale je bil prepričan, da ne bo več videl svojega sina in tako z njim vsi vaščani. S časom se je počasi pozabilo na vse viharne dneve, ki so šli čez vasico Podbrdo in miroljubno se je zopet pričelo živeti, samo Drmale ni zapustil svoje jeze do Brinška in Marjanica ne svojih spominov na Matjaža. Z vsako pomladjo so vzcveteli bolj in vse ji je bilo še tako živo pred očmi, kot da se je dogodilo včeraj. Njej ni zacelil čas te boli in dasi so skoro vaščani že pozabili nanj, je živel v njenih spominih živo kakor nekdaj . . . Preteklo je dolgih osem let. Marjanica je bila še vedno cvetoča in lepa, dasi nekoliko bolj razvita, ko so izvedeli vaščani, da je naša vojska zapodila Francoze nazaj. Lep dan je bil, ves preprežen z zlatimi solnčnimi trakovi in vaščani so se pogovarjali o tej novici ravno pred Brtoncelnovo krčmo, ko je stopil izza vogala tujec, v katerem so vsi takoj spoznali — Drmalčevega Matjaža. Kakor blisk se je razneslo po vasi o njegovem prihodu in ko sta izvedela to radostno novico Drmale in Marjanica, skoro nista mogla verjeti, dokler se nista prepričala na lastne oči. Tako veselega snidenja še ni videla vasica Podbrdo in toliko solz veselja še ni v Podbrdu potočila nobena deklica kakor tisti dan Marjanica, ki se je zaklenila v izbo in molila v zahvalo za uslišane molitve pred božjo Porodnico. Vsi so se zbrali v krčmi pri Brtoncelnu, samo Brinška ni bilo in ga tudi ni bilo videti celi dan. „Pripoveduj no, kaj se je godilo s teboj!“ so silili vanj fantje, a Matjaž je veselja tudi komaj govoril. Parkrat je poprašal po Marja-nici, a. ko so mu povedali, da je doma in se bo od radosti kar izjokala, se je nasmehnil, kakor se je nasmihal vedno, kadar je izprego-voril njeno ime. Očetu se kar ni mogel dovolj zahvaliti, da jo je vzel od Brinška, a oče pa je bil tudi zelo redkobeseden in je samo zado-I voljno opazoval zagorelo lice svojega sina. In še drugi dan je drlo vse v Drmalčevo hišo, ki je bila prvič v svojem obstanku premajhna, da bi mogla sprejeti vseh vaščanov, ki so prihajali — željni, da jim pove Matjaž o svojih vojaških doživljajih med Francozi. In Matjaž je pripovedoval, kako je v Nemčiji, v mrzli Rusiji, dokler se ni naveličal, ker vaščanom ni bilo nikdar dovolj, tudi ako bi govoril cel dan. Samo Marjanica je izvedela vse še prvi večer, kako se mu je godilo od tiste noči, ko je ležal v Brinškovi hiši med beriči, do tega dne, ko je po osmih letih zopet zdrav zagledal svojo rodno vasico. „S plahim korakom sem stopal tam čez polje,“ je končal in ji zrl v oči, ki se niso niti za hip odmaknile od njega. „Vse mi je bilo tako živo v spominu in mehko mi je bilo pri srcu, da bi najraje zajokal. A vendar me je nekaj težilo, nekaj kakor strah, da te morda več ne najdem, a ostala si mi zvesta in hvala ti, Marjanica. Kolikokrat sem mislil nate tam v daljni tujini in sedaj te gledam zopet pred seboj — tako kot si bila nekdaj!“ In čez dva meseca je bilo v vasi vse živo. Trakovi so plapolali na vratih in venci in fantje so pokali iz topičev, ker so izgubili iz svoje srede Matjaža, ki je stopal z Marjanico pred oltar. Še stari Jerneje je prišel s svojo leseno nogo in tistikrat si je namočil grlo kakor še nikdar nikoli. vode jemlje še vedno pri Nemcu, čeprav imamo strogo narodnega založnika Šarabona. Isto je z bencinom. To je malo več nego če narodna dama kupi klobuček pri Nemcu. Kolega „Slovenec" naj tukaj malo pograbi vodstvo hotela! Klerikalno časopisje. Res je, en sam „Domoljub", ki je med kmeti razširjen v tisočih in tisočih izvodih, je več pomagal klerikalni stranki do tolikega vpliva na kmete, kakor sto politikov in diplomatov ter vsa duhovščina. Res je tudi, da ta časopis ljudstvo korumpira, da vidi le z očmi tega časopisa in da mu je ta poneumnjevalec evangelij. A stvar ima tudi svojo dobro stran. Naš krnet se je naučil čitati politične časopise in ker ni zabit, bo hotel vedno več čitati in bo čital tudi napredno časopisje. Primerjal bo gotove dogodke v eni in drugi luči in bistra slovenska glava bo kmalu ločila, kaj je prav in kaj ni prav. Začelo se mu bo svitati in klerikalna neomejena komanda ga bo začela žuliti, da se je bo sčasoma otresel. Ta čas ne bi bil več daleč, ko bi bilo na deželi kaj več naprednih delavcev in količkaj organizacije. Narodnonapredni stranki bo treba le izvesti okrajno organizacijo in izdajati kot protiutež „Domoljubu" podoben ljudski list in v par letih se bi konstelacija tako preobrnila, da bodo naši klerikalci debelo gledali. Pravo prosvetno delo zanesti na deželo, to bodi naloga napredne stranke. Klerikalci so že tla pripravili s tem, da so naučili naše kmete čitati politične časopise. Kakor jim zdaj to neizmerno koristi, tako lahko se tudi vsa stvar preobrne v njih škodo. Dr. Krek in poselski red. Dr. Krek je na — za klerikalce memento mori — stanovsko-kmečkem shodu izrekel nasvet, da se mora poselski red izpremeniti tako, da odpoved ne bo onemogočena na tako kratek čas, kakor zdaj, ampak na bolj dolgo dobo in sicer na eno leto ali pol leta in da bi moral biti določen čas, kdaj se sme odpovedati. Veliki socijalist in socijolog je v tem s svojim naziranjem, če je res tak socijalist, v nasprotju, ker hoče naravnost utesniti svobodno prehajanje posameznikov. Gospod doktor, ali bi ne bilo to nekako moderno suženjstvo!? V vreči se je začelo gibati. Naši ljubi klerikalci so že mislili, da imajo vse kranjske kmete lepo zbasane v vrečo, zgoraj dobro zavezano, in da bodo dr. Šušteršič, dr. Krek et cons. to vrečo kar po svoji volji postavljali s kota v kot, kakor jim bo ravno prav prišlo. No, ta vreča je res dolgo igrala nemo vlogo, kakor bi bil sam krompir in repa v nji, zadnjo nedeljo seje pa začelo v nji gibati in gomazeti tako nevarno, da je kljub stiskanju in božanju na eni strani kmečki čevelj ven pogledal. Nežne roke klerikalnih veljakov so sicer z velikim trudom potisnile čevelj nazaj, toda opraskale so se precej občutno in ta praska bo tudi, ako se zaceli, pustila vedno viden znak — resen opomin, da se z vrečo ne bo več smelo tako ravnati! Splošno slovensko žensko društvo je imelo pretečeno nedeljo občni zbor. Med najvažnejšimi prireditvami tega društva omenjamo razstavo „Otrok," ki je vsestransko dosegla lep vspeh. Razstava je imela 3792 K 99 v dohodkov in 1780 K 12 v stroškov, torej prebitka 2012 K 87 v; obiskovalcev je bilo brez šolskih učencev 4500. Na zborovanju se je povdarjal gospodarski boj, da se mora slovensko ženstvo otresti tiste opičje ljubezni do vsega, kar je tujega, češ da je bolje. Slovenska žena naj podpira domačega trgovca in obrtnika in naj se ne diči s tujim blagom. Društvena knjižnica šteje 2483 knjig. V odbor so bile izvoljene po večini prejšnje odbornice, za predsednico g. Franja dr. Tavčarjeva. Društvo „Pravnik." Iz poročila na občnem zboru posnemamo, da je imelo 175 članov, 1 častnega člana in 173 naročnikov lista. Društveni list „Slovenski Pravnik* bo koncem leta obhajal 25letnico svojega izhajanja. V preteklem letu je izdalo društvo V. zvezek zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku in sicer zakone o javnih knjigah, katerega je založil in uredil dr. E. V o 1 č i č. Odbor se je bavil tudi s priredbo trgovinskega zakona, ki morebiti izide že v tekočem letu. Morda izide tudi prepotrebni občni državljanski zakonik v novi slovenski izdaji. Odbor je tudi zastopan po svojih odposlancih v odboru za slovensko vseučilišče. Društvo je imelo 7688 K 86 v dohodkov in 4992 K 32 v izdatkov, torej prebitka 2696 K 54 v. Muzejsko društvo za Kranjsko je izdajalo dvoje časopisov: „Izvestja* v slovenskem in „Carniola* v nemškem jeziku, katera sta urejevala gg. Koblar in dr. Šmid. članov je bilo 3 častni in 199 rednih. Društvo je zamenjavalo svoje publikacije s 100 drugimi društvi. Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani priredi za notranjske obrtnike javen shod v Postojini v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri popoldne. Govorilo se bo o potrebi stanovske organizacije, zadružne organizacije in o politični situaciji za obrtnika. Tudi starostno zavarovanje, v katero so mali obrtniki pritegnjeni, bo prišlo na razpravo. Notranjski obrtniki, vdeležite se polnoštevilno tega shoda! -j- Vsenčiliščni profesor Jul. Vargha. V Gradcu je umrl vseučiliščni profesor državnega in kazenskega prava dr. Vargha. Juristom, ki so v Gradcu študirali, je pokojni radi Ijubeznji-vega značaja v jako dobrem spominu. Bil je blagohotno naklonjen dijakom vseh narodnosti Izdelovatelj O. 5eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 in ni bil tak šovinist, kakor so po večini graški profesorji. Postojina — mesto. Občinski odbor v Postojni je sklenil na cesarja vložiti prošnjo, da povzdigne trg v mesto. To utemeljuje s tem, da je Postojina važno trgovsko in obrtno središče na Notranjskem in vsled svoje svetovno-znane jame velikega pomena z ozirom na tujski promet. Mlekarska šola na Vrhniki. Deželni odbor priredi na Vrhniki tečaj za mlekarje, ki bo trajal pet mesecev in se pričel 15. aprila t. 1. Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno, kdor vporablja Fockovo (iz Kranja), ali Gabrščekovo (iz Gorice) milo. S tema tvornicama je sklenila družba zvezo, ki je slovenstvu toliko v korist, kolikor cenimo vrednost, da ohranimo črez 50 slovenskih otrok našemu narodu v tistih pokrajinah, kjer bi izgubili mladino, ako bi jo ne branila naša družba. Torej, gospodinje, pozor! Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za rabljene poštne znamke 80 K. Vrednost nekaterih znamk bi bila prav znatna, ako bi ne bili nabiralci odstrigli zobčastih robov. Iz Radovljice je prejela družba večje število znamk, v posameznih ovitkih lepo sortiranih in ohranjenih. S takimi znamkami se družbi resnično gmotno koristi: Na delo prosimo! Zadnji številki je priložilo uprav-ništvo nakaznice in prosimo, naj cenj. naročniki ne odlašajo vposlati naročnin©! % ____________________________ Hill iller, iolržec. tok (IVV.'Lll) Sito) Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah {/l---------------------------------------- posojilnica o Radovljici Rezerv, zaklada iznaša: registrovana zadruga z omejenim poroštvom v i c. Denarni promet v letu 1907: ir sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje » 2°lo po 4' brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5'///o ir 81 cl a)i z io/0 amortizacijo, na menice pa po 6%. Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne. Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Trgovina s špece- |ggggg::>:g»:>ž| Trgovina z moko ir rij s ki m blagom — —— — « rio^air.;^; m-i^eiu; M A A r A. Šarabon, Ljubljana deželnimi pridelki priporoča svojo novourejeno glavno zalogo rudninske Vode. w Velika pražarna za kaVo, mlin za dišave z električnim obratom. Točna in solidna postrežba! )ta drobno in debelo! A A A A A Zaloga brinja in sliv za žganjekuho K********************************** i FR. SEVCIK puškar e UjuMjam, Židovske ulice št. 7. Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. L Popravila se točno izvršujejo. Cenik na zahteVo zastonj. £ Zvezdno! Ustanovljena leta 1882 registroArana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Podrejena skontraciji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani Ustanovljena leta 1882 na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic oTorestuje li ivin i 1 n c- vlog^e po Poštno-hranilu, urada |/ © / štev. 828.406. # /2 /O ™ brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Stanje hranilnih vlog K 12,434-933-24 -----------------a- Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1907 K 82,838.795-43 4 > Denarni promet & 59,197.248-20 /----------------/ Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po 51/4% z l1/.,0^ na amortizacijo ali pa po S1/,0/« brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. v r Ljubljana, Prešemve ulita lajveija Meta izgetniljene eblaka za gospoje, dama in olroke. Veroni }\enda JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna zaloga Slatnarjev ih zvezkov ■ • • \AV;4 ..i I © Anton Turk © knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti © priporoča: -------- Ravnokar na novo izšli knjigi: Parižki zlatar. Povest iz dobe kralja Ljudvika XIV. 92 strani. Zbarvano podobo. Cena 60 v. Po pošti 70 vin. Dobiva se tudi v vseh slovenskih knjigarnah. Iz dobe punta in bojev. Dogodki izza okupacije Herceg-Bosne. Cena 60 vinarjev. Julija Štor <9l v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice - Največja zaloga maši, žeastih in otročjih čevljev iz najboljših to varen, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje is Zmerne cene. Solidna postrežba. 'C—-------------------------3 e Delniška glavnica: 2,000.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka PotiriiiiimEeioo ■ v Ljubljani —------- obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga p® 4rio Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav^ po K 500 —, 1.000 —, 5.000 — in 10.000 —. Res. fond: 200.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Ustanovljena U854 Telefon štev, 210 Prva domača slovenska pivovarna G. AUEFT* dedičev, Ljubljana I*STS priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno pivo v sodih in steklenicah. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.