ZA BOLJŠI JEZIK
Andrej Paulin, prof. dr. dipl. inž., FNT - VTOZD Montanistika
O izrazih s področja preiskave (kovinskih) materialov
Pred nedavnim sta preko Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije prišla v slovenski prevod dva standarda s področja preiskave materialov. Ob tej priliki seje pokazalo, da niso v celoti usklajeni izrazi, ki jih na tem področju uporabljajo različne tehnične stroke. Ker preiskave kovinskih meterialov spadajo v metalurgijo, je bila tehniška sekcija terminološke komisije pri ZRS SA-ZU mnenja, da so v tem primeru metalurgi najbolj poklicani, da dajo predloge za sporne ali neusklajene izraze.
V čem je stvar? Najbolj nedorečeni so nekateri izrazi povezani s pojavoma lezenje in tečenje. Po številnih pogovorih s strokovnjaki, ki se s preiskavo materialov ukvarjajo, so se izoblikovali naslednji predlogi izrazov in njihovih definicij:
Tečenje: definicija: plastična deformacija kovin pri obremenjevanju z utrjevanjem ali brez njega.
Napetost tečenja: definicija : napetost, pri kateri se začne kovina merljivo plastično deformirati. D o -datna pojasnila: prej smo za ta pojem uporabljali izraz meja plastičnosti. Ločimo zgornjo in spodnjo napetost tečenja ter izrazito in dogovorno napetost tečenja.
Zgornja napetost tečenja: definicija: napetostni prag, pri katerem se sproži tečenje.
Spodnja napetost tečenja: definicija: napetost, pri kateri poteka deformacija brez utrjevanja. Dodatna pojasnila: Kadar se pojavljata zgornja in spodnja napetost tečenja, govorimo o izraziti napetosti tečenja, pojavlja pa se samo pri materialih, kjer nastopa pojav tečenja.
Dogovorna napetost tečenja: definicija: napetost, pri kateri nastopi dogovorjeni trajni raztezek. Dodatna pojasnila: uporabljamo jo pri materialih, kjer ne nastopa pojav tečenja.
Lezenje: definicija : počasna, časovno odvisna zvezna deformacija materiala pri dolgotrajni obremenitvi.
Pri nateznem preizkusu dobimo v diagramu nape-tost-raztezek karakteristično krivuljo materiala, ki jo slovensko lepo imenujemo napetostno-deformacijska značilnica.
Nadaljnje nejasnosti se včasih pojavljajo v zvezi z izrazi raztezek, razteg, skrček, itn. Zato v naslednji tabeli dajem primerjavo med tremi vrstami pojavov, ki nastopajo pri preiskavi materialov, ter definicije pojmov, ki so posledica teh pojavov:
Dejanje	V merskih	V odstotkih Največji	
	enotah	izražen	dosegljiv učinek
	izrazen	učinek2	kot lastnost
	učinek1		materiala3
raztezanje	razteg	raztezek	razteznost4
krčenje	skrček	skrčitev	—
zozevanje	zožek	zožitev	zoženost5
1	razteg in skrček izražamo v mm, zožek v mm2
2	brezdimenzijsko razmerno število, izraženo v odstotkih. Izraz raztezek v odstotkih je nepotreben.
3	nastopa pri pretrgu in je izražena v odstotkih.
4	včasih smo jo imenovali raztezek pri pre-trgu.
5	sinonim pri preizkavi materiala je kontrakcija.
Večkrat srečamo izraza imenski in nazivni kot slovenska za tujko nominalen. V čem je med njima razlika? Razlike ni, le da seje izraz naziven v preteklosti uveljavil v elektrotehniki, izraz imenski pa v strojništvu in ker včasih ni bilo usklajanja med strokami, sta se oba izraza v svojih okoljih tako udomačila, da bi bilo nesmiselno enega od njih preganjati ali na silo doseči poenotenje. Tako elektrotehniki govore o nazivni napetosti (izraženi v voltih), strojniki pa o imenski napetosti (izraženi v N/m2 ali Pa). Zato bomo tudi pri preiskavi materialov uporabljali izraz imenska napetost (najpogosteje v N/mm2).
Se tri pojme bi rad pojasnil, ki pa niso tako ozko povezani z nateznim preizkusom, čeprav spadajo v področje preiskave materialov.
Lom: definicija: učinek lomljenja. Dodatna pojasnila: večkrat se ta izraz uporablja tudi za videz prelomne ploskve. Vendar bi bilo bolje prelomno ploskev (ter tudi njen videz) imenovati prelomnina (po analogiji z ravnina), npr. školjkasta prelomnina, ipd.
Zlom: definicija: učinek zlomitve. Dodatna pojasnila: pri zlomu je poudarek na enkratnem dovršenem dejanju.
Prelom: definicija: porušitev pri upogibu.
Na koncu želim poudariti, da so predlagani izrazi in definicije pojmov sicer že plod določenega usklajevanja, vendar jih s takšno objavo dajem kot predlog v razpravo strokovni javnosti ter bodo vse konstruktivne pripombe in dopolnila ali mnenja nadvse dobrodošla.