Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 13.

“ E S L O V E JV IA LIBRE

99

BUENOS AIRES.
27 MARCA (MARŽO) 1958

Pismo iz Italije

Evropa in vrhovna konferenca

Rim, 14. marca.

Trenutni politični položaj Italije ozna¬
čuje predvolina aktivnost. Volitve v po¬
slansko zbornico se predvidevajo h kon¬
cu maja. Ni pa še odločeno, ali bodo isto¬
časno tudi volitve v senat, je pa zelo
verjetno. Za italijansko politično živ¬
ljenje sta značilni dve veliki politični
stranki: vladna Krščanska demokraci¬
ja ter Komunistična stranka, ki je vsa
povojna leta njen stalni zaveznik Socia¬
listična stranka Petra Nennija. Komu¬
nistična stranka ni stranka ustavne o-
pozicije, četudi se dela kakor bi bila,
marveč je povsem Moskvi usužnjena
stranka. Izmed manjših strank imajo
svoje jasno določene kadre Socialno de¬
mokratska, Liberalna ter Republikan¬
ska stranka, vse tri do lanskega leta
skupno s Krščansko demokracijo stran¬
ke vladnega demokratskega centra; da¬
lje dve Monarhistični stranki in Social¬
no gibanje z neofašističnimi tendencami.

Predvidevaje trdo volilno borbo. Res
da je komunizem izgubil gotov del svo¬
jih sil, celo vse na sindikalnem polju
ter v gibanju intelektualcev. Vendar si
nihče ne sme delati kakih iluzij, da ko¬
munistične nevarnosti ni več. Italijan¬
ska komunistična stranka ima močno o-
poro in pomoč v moskovskem bloku.
Ob koncu januarja se je vršil v Floren¬
ci sestanek Združenja Italija — ZSSR,
ki se je izkazalo kot obnovitev sovjet¬
ske propagande med italijanskimi inte¬
lektualci. Tudi med delavstvom se je
razvnela do skrajnosti propaganda, ki
izkorišča sovjetski “sputnik” ter ves
propagandni instrumentarij, katerega
je vrgla Moskva v vrste komunističnih
borcev. Tako predvidevajo ob volitvah
le neznatno zmanjšanje komunističnih
glasov, na drugi strani pa afirmacijo
Krščanske demokracije, ki pa mora ved¬
no računati na koalicijo z ostalimi
strankami demokratskega centra.

Daši je Rim središče svetovnega ka-
tolicanstva in je katoliška vera “vera
Italije”, vendar tudi v tej deželi ne
manjka motenj v odnosih med držav¬
nimi organi in cerkveno oblastjo. V zad¬
njem času je v svetu zelo odjeknila jav¬
na obsodba civilnega zakona, ki jo je
bil izrekel mons. Fiardelli, škof v Pra-
to (blizu Florence). Prišlo je do prav¬
de, v kateri je bil škof obsojen, češ da
je obrekoval civilna poročenca. V časo¬
pisju se je vnela huda polemika, ki pa
ni imela nikakih težkih političnih po¬
sledic. Vse se končava bolj v pravnih
disertacijah na akademski ravni. Ni¬
ti Sveta Stolica, niti vlada nimata vo¬
lje, da bi izzvali spor. Nasprotno: na
svetni strani se povdarja, da se je v
pravdi jasno pokazala neodvisnost itali¬
janskega sodstva, kar ugaja krščansko
demokratskemu režimu, da lažje od¬
klanja očitek “klerikalizma” in “usuž-
njenje Vatikanu”. — Primer škofa Fior-
de’lija ni osamljen. Kardinal Ottaviani
je izrazil v tisku Katoliške akcije miš¬
ljenje, ki je naperjeno, četudi samo in¬
direktno, zoper neko izjavo člana itali¬
janske vlade, ministra Del Bo ja, ki se
je njegovo zadržanje do Rusije kardi¬
nalu zdelo preveč popustljivo.

V mednarodni politiki je Italija zve¬
sta atlantski liniji. Povdarja pa ob raz¬
nih prilikah, da so njeni življenjski in-
terresi v Sredozemlju. Zato kaže resno
zaskrbjenost zaradi položaja na Sred¬
njem vzhodu, kjer bi rada prevzela vlo¬
go pomirjevalca. Mnogo se govori in pi¬
še o nameravanem obisku Nasserjevem
v Rimu, a obisk še ni gotov.

Na gospodarskem polju se vlada zelo
trudi, da bi ohranila ravnovesje v držav¬
nem gospodarstvu, s pridržkom, da o-
stane denarstvo stabilno. Vladni napo¬
ri imajo dozdaj uspeh. Z zadoščenjem
zasledujejo gospodarsko obnovo v juž¬
ni Italiji. Brezposelnost se lahno zmanj¬
šuje.

Nasplošno se mora reči, da Krščan¬
ska demokracija kljub temu, da se je
znatno iztrošila — kar je za stranko, ki
je že od konca vojne na vladi, povsem
razumljivo —- drži še trdno svojo poli¬
tično pozicijo, zvesta programu in de¬
mokratskim metodam. Seveda ne manj¬
ka osamljenih primerov demoralizacije,
protekcionizma itd., pri čemer pa kri¬
tika opozicije močno pretirava. Jedro
je ostalo zdravo. — Italija uživa ame-

Evropska javnost je večinoma za skli¬
canje vrhovne konference in misli, da
bi bilo bolje sklicati kakršno koli vrhov¬
no konferenco, tudi če končno propade,
kakor pa, da bi še naprej naraščala na¬
petost med Vzhodom in Zapadom.

Boji pa se evropska javnost posledic,
ki bi izšle iz propadle vrhovne konfe¬
rence in se zaveda naporov zapadnih ve¬
lesil, zlasti USA, za zagotovitev uspe¬
ha takega posveta. Evropsko javno
mnenje se strinja z zahtevo zapadnih ve¬
lesil, da je treba vrhovno konferenco te¬
meljito pripraviti.

Takšno je mnenje večine evropskega
prebivalstva, medtem ko se javno mne¬
nje v USA v zadnjih tednih vedno bolj
nagiba proti sklicanju vrhovne konfe¬
rence,

V Angliji je javno mnenje večinoma
za vrhovno konferenco z ZSSR. Toda,
kakor glavni politični stranki, tako je
tudi britansko javno mnenje razdelje¬
no v dve skupini, ena skupina se zavze¬
ma za vrhovno konferenco za vsako ce¬
no. Ta skupina je manjšinska. Druga
skupina se strinja s konservativno vla¬
do, da bi hitro sklicanje vrhovne konfe¬
rence, ki bi propadla, prineslo več škode
kakor koristi. Med tema skupinama je
tretja skupina, ki je še vedno nastala
v kritičnih zadevah v Angliji. Ta sred¬
nja skupina je mnenja, da si mora Za-
pad zagotoviti gotove vrste uspeh na
vrhovni konferenci, misli pa, da USA
postavlja preveč ovir za konferenco.
Mnogi Angleži menijo, da tudi če z vr¬
hovno konferenco ne bi nič dosegli, bi
Zapad dokazal vsemu svetu vsaj to, da
so bila vsa Bulganinova pisma zapad-
nim predsednikom gola propaganda in
nič drugega. Nasprotno pa more na¬
sprotovanje vrhovni konferenci, ki ga je
čutiti v zapadnih prestolnicah, zlasti v
USA, slabo vplivati na azijske in afri¬
ške države.

V Nemčiji povprečen človek zaupa
ameriški politiki do vrhovne konferen¬
ce. Pripadniki socialdemokratov se si¬
cer bolj navdušujejo za vrhovno kon¬
ferenco kakor Adenauerjevi krščanski
demokrati. Toda niti v obeh strankah
niti med prebivalstvom ni čutiti želje
po vrhovni konferenci za vsako ceno.
Med zahodnimi Nemci vlada vsesplošno
nezaupanje do sovjetov, tako da z vese¬
ljem pozdravljajo ameriško previdnost
do sklicanja vrhovne konference. Social¬
demokrati menijo, da bi mogli v razgo¬
vorih s sovjeti pospešiti združitev obeh
Nemčij, če bi se Adenauerjeva vlada od¬
povedala politiki vojaške moči v odno¬
sih med Vzhodom in Zahodom.

Verjetno ena tretjina Italijanov me¬
ni, da ZSSR iskreno hoče vrhovno kon¬
ferenco, da bi “velesile osvobodile svet
strahu pred atomsko vojno”. To so Ita¬
lijani, ki na volitvah glasujejo za komu¬
niste ali socialiste. Čavna propaganda
teh strank je trditev, da je Italija sla¬
boten člen v atlantski zvezi, ki ji go¬
spodujejo Amerikanci, kateri so jo na¬
menili za eno glavnih bojišč v bodoči
tretji svetovni vojni, kakor so to stori¬
li z njo med drugo svetovno vojno. To¬
da večina italijanskega prebivalstva je
izgubila sled v korespondenci med Mo¬
skvo in zapadnimi velesilami. Povpre¬
čen Italijan modruje takole: “Govori¬
li so o vrhovni konferenci že tako dol¬
go, da se ji ne morejo več izogniti. Za¬
to naj jo imajo in počakajmo, kaj bo iz
nje prišlo”.

Tako pariški kakor marsejski Fran¬
coz je prepričan, da bo do vrhovne
konference prišlo, ker da podzavestno
čuti, da se bo v slučaju, če do kakršne¬

ga koli sporazuma med Vzhodom in
Zapadom ne pride, oboroževalna tekma
pospešila do take višine, da bo katastro¬
fa nad Evropo neizbežna. Istočasno so
Francozi zaskrbljeni, kaj bo iz konfe¬
rence prišlo, toda še bolj jih skrbi, kaj
bo, če konference sploh ne bo.

Na Norveškem je ameriško stališče
do vrhovne konference postalo izraz
tamkajšnjega javnega mnenja. Norve¬
žani so prepričani, da je trdno stališče
do gotovih problemov vedno porok pozi¬
tivne konference. Zlasti Norvežani odo¬
bravajo ameriški napor, da se konfe¬
renca ne bi spremenila v propagandni
material za Moskvo.

Razen nekaterih ostrih člankov proti

Dullesu, češ da je nediplomatski v svo¬
jih nastopih napram sovjetom, evropsko
časopisje na splošno odobrava ameri¬
ško politiko napram ZSSR. Istočasno
je časopisje že zabeležilo spremembo
v ameriški politični taktiki.

Ameriško javno mnenje pa se nagi¬
ba k trditvi, da vrhovna konferenca ne
bo mogla zmanjšati svetovne napetosti.
Ameriški tisk meni, da je Moskva razpo¬
šiljala svoja pisma za vrhovno konfe¬
renco Eisenhowerju in Macmillanu sa¬
mo zato, da bi propagandno vplivala na
države, ki se še niso opredelile. V USA
je vsem postalo jasno, da take konferen¬
ce ne bi bilo, če bi Dullesu prepustili od¬
ločati o tem, ali naj bi jo sklicali ali ne.
In ameriško javno mnenje bi ga v taki
odločitvi podprlo.

Oborožitev Zahodne Nemčije
z atomskim orožjem

V Bonnu je v parlamentu Adenauer¬
jeva vlada napovedala debato o proble¬
mu atomske oborožitve Zahodne Nem¬
čije. Za debato je vladalo velikansko za-
imanje, tako v Nemčiji sami, kakor y
inozemstvu. Razpravo je začel Adenauer,
ki je objavil, da bo Zahodna Nemčija
dopustila zgraditev raketnih oporišč na
svojem ozemlju in se oborožila z atom¬
skim orožjem, če bo NATO smatral,
da je to potrebno za obrambo zapadne
civilizacije pred komunizmom.

Adenauerjeva objava je izzvala burno
odobravanje med krščansko-demokrat-
skimi zastopniki v parlamentu, med so¬
cialdemokratsko opozicijo pa ostre pro¬
teste. Za Adenauerjem je govoril tudi
obrambni minister Strauss, ki je vpra¬
šal poslance: “Ali ni čudno, da opozi¬
cija doma in kjer koli, smatra atomsko
orožje v rokah demokratskih sil za ne¬
varno, medtem ko naj bi bilo v sovjet¬

skih brez nevarnosti?” Debata se je
nadaljevala tako daleč, da so nekateri
opozicionalni poslanci začeli trditi, da
Adenauerjevi krščansko-demokratski po¬
slanci” izgubljajo zaupanje v Boga in
zaupanjo samo atomski bombe. Ade¬
nauerju so tudi očitali, da svojo politi¬
ko vodi v senci atomske borbe. Debata
je končno prikipela do take razburljive
višene, da jo je vlada prekinila. Nada¬
ljevale jo je v torek, ko je parlament
odobril Adenauerjevo zun. politiko.

V Vzhodni Nemčiji pa se je z ozirom
na debato v Bonnu oglasil komunistični
predsednik Grotewohl, ki je zagrozil, da
bodo komunisti podvzeli potrebne ukre¬
pe proti atomski oborožitvi Zahodne
Nemčije. Ti ukrepi po besedah Grote-
wohla ne bodo samo protesti. Opazoval¬
ci menijo, da bo komunistična Vzhodna
Nemčija morda pozvala Moskvo, da jo
oboroži z atomskim orožjem.

RINDIERONSE HOMENAJES AL
GENERAL LONARDI

El sabado pasado al cumplirse el se-
gundo aniversario de la nuerte del te-
niente general Eduardo Lonardi el ejer-
cito argentino rindio homenaje a su
memoria en ceremonias que se realiza-
ron en esta Capital, en la ciudad de
Cordoba y en distintas unidades milita-
res del pais.

El en panteon donde se guardan los
restos del jefe revolucionario, en el ce-
menterio de la Chacarita, se efectud
a las 11 el acto central al que concu-
rieron autoridades de las fuerzas ar-
madas.

El general Toranzo Montero en nom-
bre del ejercito pronucio una alocucion
commemorativa, en que destaco las vir-
tudes del jefe revolucionario. Se canto
despues el Himno nacional y los gene-
rales Ossorio Arana, Comini i Toranzo
Montera colocaron flores en el panteon.

A la mišma hora la familia del tenien-
te general Lonardi hizo oficiar una mi-
sa en la Capilla del Carmen al termi-
no de la cual se režo un responso por el
descanso eterno de su alma.

Brezposelnost v svetu

riško podporo in so se merodajni ame¬
riški opazovalci, ekonomisti in indu-
strijci ob raznih prilikah izražali z ve¬
likim zadoščenjem o valorizaciji podpo¬
re z italijanske strani, za kar gre hva¬
la talentu tehnikov in industrijskih or¬
ganizatorjev ter marljivosti italijan¬
skih delavcev. — Italija tudi znatno pri¬
speva k evropskim organizmom, gospo¬
darsko k Skupnosti premoga in jekla,
politično k Zapadnoevropski Uniji, ki je
v začetku marca imela v Rimu svoj se¬
stanek. A.P,

* * *

Pismo je bilo napisano nekaj dni pred
razpustom it. parlamenta in senata. —
Op. ur.

Brezposelnost v USA, ki je po voj¬
ni dosegla zadnje tedne rekordno šte¬
vilo nad 5 milijonov ljudi, v večji ali
manjši meri vpliva na gospodarski raz¬
voj v drugih državah svobodnega sve¬
ta. Kljub bojazni gospodarskih strokov¬
njakov pa doslej ni sprožila verižne
reakcije^ zunaj ameriških meja.

Posamezne države, ki spadajo v do¬
larsko ali funtovsko področje, so se mno¬
go bolje zadržale kakor, je bilo pričako¬
vati. V mnogih državah, kakor so n. pr.
Anglija, Kanada, Indija, Nemčija in
Nizozemska, je brezposelnost narasla.
Toda razen v Kanadi, ki vedno močno
čuti gospodarsko valovanje v USA,
brezposelnost v drugih omenjenih dr¬
žavah ni glavni gospodarski problem.
Sezonsko zaposlitveno valovanje in drugi
činitelji, kakor so n. pr. povodnji ali
suše, kar se je zgodilo na Cejlonu in v
Avstraliji — so po svoje vplivali na pro¬
blem brezposelnosti.

V USA so gospodarski strokovnjaki
mnenja, da bo število brezposelnih do
konca meseca marca padlo vsaj za pol
milijona in bo s tem nakazan začetek
konca krize. Eisenhower napoveduje, da
bo po mesecu marcu število razpolož¬
ljivih zaposlitev naras’o ter je vlada
zato zaenkrat odpovedala znižanje dav¬
kov še za en mesec, prav tako tudi ni
objavila velikih državnih in občinskih
javnih del, s katerimi bi zaposlili brez¬
poselne. številke, ki jih bo o brezposel¬
nih prinesel marec, težko pričakujejo.
Zmanjšanje prodaje je povečalo brezpo¬
selnost ter se vlada trudi, da bi vzpo¬
stavila ravnovesje med ponudbo in na¬
kupom ter zaupanje, da bo kriza pre¬
koračila vrhunec v bližnjih tednih.

V Kanadi je brezposelnih ok. 600.000
ljudi, rekordno število, od 1. 1930. Meni¬
jo pa, da je Kanada prekoračila vrhu¬
nec krize. Opazovalci menijo, da je ka¬
nadske krize kriva ameriška kriza, ker
je Kanada gospodarsko tesno poveza¬
na z USA. Konservativna vlada je iz¬
dala 300 milijonov dolarjev za zidanje
stanovanjskih hiš, znižala bančne obre¬
sti in pospešila sedanji program javnih
del. Kljub brezposelnosti je kupna moč
prebivalstva še vedno visoka.

V Avstraliji je brezposelnost v zad¬
njem mesecu padla za 4736 na ok.
70.000. Ameriška kriza na avstralsko
nima vpliva.

Zaradi velikih ovir za uvoz, ki jih je
vlada v Novi Zelandiji postavila vsemu

tujemu blagu, gospodarska kriza v dru¬
gih državah ne more mnogo vplivati na
novozelandsko gospodarstvo. V februar¬
ju t. 1. je samo 124 Novozelandcev dobi¬
valo brezposelno podporo, medtem ko je
bilo nad 3000 službenih mest na razpo¬
lago.

V Indiji je po državnih statistikah le¬
tos brezposelnih nad en milijon Indij¬
cev, 300.000 več, kakor lansko leto ob
istem času, toda resnično število ne¬
zaposlenih presega 10 milijonov. Indija
je tudi v težkem položaju zaradi po¬
manjkanja tuje valute, kljub precej¬
šnji pomoči, ki jo dobiva od zunaj.

(Nadaljevanje na 2. strani)

POČASTITEV SPOMINA
GENERALA LONARDIJA

V soboto sta minili dve leti od smrti
generala Edvarda Lonardija. Argentin¬
ska vojska je počastila njegov spomin
s slavnostmi, ki so bile v Buenos Aire¬
su, v Cordobi in v raznih vojaških eno¬
tah po državi.

Glavna slavnost je bila ob enajstih do¬
poldne pred panteonom na pokopališču
Chacarita v Buenos Airesu. Navzoče so
bile odlične vojaške osebnosti ter oddel¬
ki vojske, mornarice in letalstva z god¬
bo in zastavo.

V imenu vojske je imel spominski go¬
vor general Toranzo Montero. V njem
je poveličeval vrline pok. generala Lo¬
nardija, šefa osvobodilne revolucije, kot
človeka in vojaka. Vojaška godba je za¬
tem zaigrala Narodno himno, generali
Ossorio Arana, Comini in Toranzo Mon¬
tera so pa na grobnico, v kateri poči¬
vajo posmrtni ostanki generala Lonardi¬
ja položili vence.

V cerkvi Karmelske Matere božje v
Buenos Airesu je pa bila maša za po¬
koj duše pok. predsednika republike.
Duhovščina je zatem izmolila tudi molit¬
ve Reši me. Tudi tu so bile navzoče od¬
lične civilne, vojaške in politične oseb¬
nosti. Navzoča je bila tudi hčerka no¬
voizvoljenega predsednika Helena Fron-
dizi, dr. Frondizija je pa zastopal nje¬
gov osebni tajnik Edvard Gonzalez.

IZ TEDNA V TEDEN

Predstavniki Francije, Zahodne Nem¬
čije, Italije in držav Beneluksa so se v
Strasburgu zbrali na začetnem parla¬
mentarnem zasedanju evropske skup¬
nosti. Z aklamacijo so izvolili za pred¬
sednika, evropskega parlamenta biv
francoskega predsednika in ustanovite¬
lja evropske skupnosti za premog in
jeklo dr. Roberta Schumanna. V evrop¬
skem parlamentu imajo sedaj Franci¬
ja, Zah. Nemčija in Italija po 26 pred¬
stavnikov svojih nacionalnih parlamen¬
tov, Belgija in Holandija po 14, Luk¬
semburg pa 6. V načrtu je, da bodo v
bodoče evropski parlament, ki naj bi vo¬
dil trgovinsko in gospodarsko politiko
evropskih držav, članic evropske skup¬
nosti, ki šteje 160 milijonov ljudi, voli¬
li na splošnih mednarodnih volitvah.

Italijanski komunisti in Nennijevi
socialisti so začeli ostro napadati kr¬
ščanske demokrate zaradi razpusta se¬
nata. Ni jim prav, da morajo že sedaj
na volitve, ker imajo, zlasti komunisti,
hude razprtije v stranki. Kakih 50 biv.
poslancev se namreč upira vodstvu
stranke, ker je proti tako tesni naslo¬
nitvi italijanskih komunistov na sov¬
jetsko kom. stranko. Zato vodstvo stran¬
ke teh upornih poslancev ne mara več
kandidirati. Pri volitvah dne 25. maja
bodo v Italiji volili 596 poslancev in
246 senatorjev.

V Sovjetski zvezi so imeli “volitve”
133 milijonov volilcev je glasovalo za
komunistično stranko, ki je bila seveda
edina stranka pri volitvah. Moskovska
radijska postaja je volilne rezultate po¬
veličevala z zatrjevanjem, da predstav¬

ljajo “popolno in nesporno zmago ko¬
munistične stranke”.

Čikaški nadškof kardinal Samuel
Stritch je imenovan za proprefekta Kon¬
gregacije de Propaganda Fide v Vatika¬
nu. Po 18 letih vodstva čikaške nad¬
škofije bo nastopil službeno mesto v
Vatikanu dne 15. aprila.

Švica ima že 110 let staro ustavo.
Zato v tej državi kljub vsej demokra¬
ciji, ki je značilna za to republiko,
ženske še niso imele volilne pravice.
Sedaj bodo v tem pogledu ustavo spre¬
menili.

Severnoameriški podpredsednik Ri¬
hard Nixon, ki bo na majskih slavnostih
v Buenos Airesu zastopal predsednika
Eisenhovverja, bo poleg Argentine obi¬
skal še naslednje južnoameriške države:
Uruguay, Venezuela, Kolumbija, Peru,
Ecuador, Bolivija in Paraguay.

Indonezijski uporniki so za svoje na¬
pade proti vladi zvestim četam začeli
uporabljati tudi letala. Z njimi so bom¬
bardirali letno rezidenco Soekarnove
Vlade, mesto Bandung.

V Angliji znova govore o možnosti,
da bo zunanji minister Selwyn Lloyd
odstopil. Za njegovega naslednika ome¬
njajo sedanjega notranjega ministra
Riharda Buttlerja ali pa obrambnega
ministra Duncana Sandys-a.

V Severni Ameriki so ob atlantski
obali dva dni v prejšnjem tednu divjali
siloviti snežni viharji ter neurja. Veli¬
ko mest je bilo brez elektrike ter je bil
zato ohromljen ves promet. Velike mot¬
nje so nastale tudi glede preskrbe prebi¬
valstva z živili. V prizadetih krajih je
bilo proglašeno izjemno stanje.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 27. HI. 1958

Zberimo zgodovinsko
gradivo o Vetrinjski
tragediji

Znani angleški pisatelj in časnikar
hoče napisati v angleščini knjigo o vra¬
čanju protikomunističnih borcev, ki so
se ob koncu druge svetove vojne v Ev¬
ropi zatekli pod zaščito zapadnih zavez¬
nikov, pa jim ti niso dali zatočišča, am¬
pak so jih ali s silo ali s prevaro vrni¬
li komunističnim vladam, ki so bile ma¬
lo pred tem z ognjem in mečem vsilje¬
ne njihovim rojstnim krajem in domo¬
vinam.

Vemo, da so komunisti vrnjene mno¬
žice pobili.

Večji del knjige bo posvečen sloven¬
skim protikomunističnim borcem in nji¬
hovi in naši Vetrinjski tragediji.

Pisec je o vsebini, političnem ozadju
in pomenu dogodka za Slovence podrob¬
no informiran, poučen, čuti z nami in
hoče, da bi ugotovil, objavil resnico in
dal Slovencem zadoščenje za po nedolž¬
nem prelito kri in krivična očitanja.

Ker vem kako živo smo vsi protiko¬
munistični Slovenci zainteresirani, da
bi bila Vetrinjska tragedija javljena
svetu v kakem večjem jeziku in osvet¬
ljena v luči resnice, sem gospodu piscu
že kar vnaprej obljubil in zagotovil, da
bodo Slovenci v begunstvu z veseljem
pomagali zbirati gradivo, da bodo daja¬
li podatke in prispovali kolikor bodo
mogli, da bi bil prikaz res popolen in
točen.

Po več kot desetih letih bo že treba
res delati, da bi zbrali vse podatke, vse
dokumente in popisali vse okolncsti, ki
sestavljajo celoto tega strašnega dogod¬
ka. Mnogo se je raztreslo in marsikaj
porazgubilo. Vendar nič ne dvomim, da
moremo še vedno s primerno pridnostjo
in skrbnostjo zbrati vse bistvene kosce
v sestav, ki bo dajal popolno in zaneslji¬
vo pravilno sliko.

Vse Slovence in vse druge ljudi, ki
o Vetrinjski tragediji kaj vedo, lepo,
nujno prosim:

1. Da pošljejo na naslov Društva Slo¬
vencev, Ramon Palcon 4158, Buenos Ai¬
res, Argentina, vse kar morejo dobiti o
Vetrinjski tragediji. Organizacije, ki bo¬
do zbirale gradivo, bodo poslale vse lah¬
ko neposredno piscu. Naslov bom po¬
slal te dni.

2. Pred vsem so potrebni konkretni
podatki in dokumenti o sami izročitvi.
Dalje konkretni podatki in dokumenti o
usmrtitvah, ki so sledile izročitvi.

3. Potrebni so pa tudi podatki in do¬
kumenti o razvoju dogodkov med dru¬
go svetovno vojno v Sloveniji od začetka
leta 1941 do odhoda okupatorjev in na¬
stopa komunistov v letu 1945. Potrebno
je vse, kar mora osvetliti ozadje, poja¬
sniti zadržanje demokratičnih Slovencev
med vojno, komunistično revolucijo v
Sloveniji, vzroke nastanka domobrancev,
slovenske narodne vojske in drugih, na
vojaški način organiziranih moči, ki so
imele namen braniti življenja in imetje
in so se razvile v protikomunistično
vojsko.

4. Bistveno važno je poslati takoj ime¬
na, naslove in morda tudi izjave tistih,
ki so Vetrinjsko tragedijo preživeli, da-
si so bili med vrnjenimi, sedaj pa žive
v svobodnem svetu. Tuti izjave takih,
ki so doživeli kak del dogodkov v zvezi
z Vetrinjsko tragedijo.

5. Važni so podatki o oblasteh in lju¬
deh, ki so Vetrinjske dogodke povzroči¬
li, o njih odločali in kasneje odločali o
množičnih morijah vojakov in civilistov,
ki so bili vrnjeni.

BREZPOSELNOST V SVETU

(Nadaljevanje s 1. strani)

Gospodarski strokovnjaki Zahodne
Nemčije dolžijo ameriško krizo za vzrok
padanja izvoza in Nemčije, zlasti jekla.
Toda splošen gospodarski polažaj ni
prizadet. Koncem februarja je bilo v
Nemčiji 1.325.000 brezposelnih, t. j.

213.000 več kakor lansko leto ob istem
času. Polovica brezposelnih so zidarski
delavci, ki jim vreme onemogoča delo.

Zaradi vedno večje produkcije indu¬
strije in obrti se v Franciji ameriška
kriza ne pozna. Ker je Francija v zad¬
njem času dobila tudi velika zunanja
posojila in ker so cene na mednarod¬
nem trgu marsikateremu produktu pad¬
le, je bila Francija zaenkrat obvarova¬
na pred krizo. V januarju t. 1. je bilo v
Franciji samo 87.272 brezposelnih, t.j.

10.000 manj kakor lansko leto v istem
času.

V Avstriji je padec cen na svetovnem
trgu narahlo prizadel industrijo, ki iz¬
deluje iste produkte. Brezposelnost je
v februarju narasla na 213.000.

V Italiji se industrijski razvoj, ki je
naraščal več kot pet odstotno letno,
kakor so gospodarski strokovnjaki pred-

Za enakopravnost slovenščine

Z ozirom na nestrpno gonjo italijan¬
skih strank, organizacij in društev pro¬
ti pravici slovenske manjšine na Trža¬
škem, da uporablja svoj materin jezik
v državnih, pokrajinskih, občinskih in
drugih javnih uradih ter na sodiščih,
sta glavna odbora Slovenske demo¬
kratske zveze in Slovenske katoliške
skupnosti v Trstu sprejela resolucijo, s
katero:

1. Ugotavljata, da je bil pod Avstri¬
jo slovenski jezik v Trstu enakopraven
z italijanskim jezikom, in siver v smi¬
slu čl. 19 državnega osnovnega zako¬
na z dne 21. decembra 1867 št. 142. Slo¬
venski jezik je bil pod Avstrijo v vseh
tržaških državnih uradih in sodnijah tu¬
di dejansko rabljen in priznan;

2. Ugotavljata, da je Italija, ko je
novembra 1918 prišla na Primorsko in
v Trst, slovesno obljubila, da bo spo¬
štovala vse jezikovne in narodnostne-
pravice slovenske in hrvatske narod¬
nostne manjšine teh krajev. Prvi itali¬
janski guverner Julijske krajine, gene¬
ral Peti ti di Roreto, je v imenu Ita¬
lije Slovencem in Hrvatom izrecno pri¬
znal in potrdil njihove jezikovne in na¬
rodnostne pravice z odlokom od 6. mar¬
ca 1919 št. 01774, ki je bil objavljen v
tedanjem uradnem listu “Osservatore
Triestino”.

3. Ugotavljata, da je šele fašižem, ko
je oktobra 1922 prišel na oblast, odpra¬
vil slovenski jezik iz uradov in sodnij
ter da je nato šele fašistični kraljev¬
ski zakonski dekret od 15. oktobra 1925
št. 1796 pod kaznijo prepovedal rabo
slovenskega in hrvatskega jezika na so¬
diščih;

4. Obžalujeta, da se med velikim de¬
mokratičnim italijanskim narodom še
sredi 20. stoletja in v dobi, ko je Itali¬
ja važen član in pobudnik Evropske
skupnosti, najdejo stranke, društva in
ljudje, ki odrekajo slovenski manjšini
pravico do uporabe materinega jezika v
uradih in na sodiških, čeprav je ta pra¬
vica nesporen odraz in posledica jam¬
stva za obstoj narodnostnih manjšin,
ki ga vsebuje čl. 6 ustave italijanske re¬
publike, in dopolnjuje londonski spora¬
zum;

5. Odklanjata pretvezo za ta nedemo¬
kratični boj proti slovenski narodnost¬
ni manjšini na Tržaškem, češ da je ita-
lijanstvo Trsta v nevarnosti. Če ni slo¬
venska narodnostna manjšina ogrožala
italijanstva Trsta pod Avstrijo, ko je
živela v isti državni skupnosti s svo¬
jim matičnim zaledjem, a je italijan-
stvo Trsta kljub temu asimiliralo na
deset in desettisoče slovenskih družin,

kako naj bi skromna slovenska narod¬
nostna manjšina, reducirana kot je, o-
grožala to italijanstvo danes, ko je Trst
sestavni del Italije?!

6. Apelirata na vse državne osrednje
in lokalne oblasti, da napravijo konec

tej demokratskega italijanskega naro¬
da nevredni in narodnostno mržnjo
podžigajoči gonji proti pravici avtohto¬
ne slovenske narodnostne manjšine na
Tržaškem, da uporablja svoj jezik pred
javnimi oblastmi in sodišči, ter da ure¬
sničijo določbe glede narodnostnih in je¬
zikovnih pravic Slovencev.

Da bi nas poznali

Kolikokrat se je že mnogim Sloven¬
cem v Argentini primerilo, da so se za¬
pletli v pogovor z domačini o sloven¬
skem narodu: kdo smo, od kje smo, kaj
pomenimo — in da ne bi pri tem nale¬
teli na popolno nepoznanje našega na¬
roda. Zamenjujejo in mešajo nas s Po¬
ljaki, Slovaki, Čehi, Madžari, Avstrijci,
Rusi, — prav vsi evropski narodi in
narodiči so jim bolj znani kot naš slo¬
venski narod.

Zakaj je ravno naš narod tako malo
poznan v svetu? Res je, da smo maj¬
hen narod, ki nima vojaške osvojevalne
zgodovine kot drugi večji narodi, ki se
gospodarsko ne more primerjati z
drugimi, ki z denarno silo dejansko svet
obvladajo, in ki se tudi na mnogih dru¬
gih poljih ne more kosati z ostalimi
številnejšimi in močnejšimi narodi.

In vendar se ravno ta naš mali slo¬
venski narod odlikuje v tolikih dobrih
potezah, da mu prav gotovo, če upošte¬
vamo njegovo majhno število, gre mesto
med prvimi. Slovenska delavnost, pošte¬
nost, prosveta, kultura, socialni razvoj
in politična zrelost so na tako visoki
stopnji, da se malo kateri narodi lahko
z njo primerjajo.

Nepismenih ni bilo v Sloveniji, naše
šolstvo je odlično organizirano od mre¬
že ljudskih šol pa do univerze, ljudska
prosveta s knjižnicami, pevskimi zbori,
igralskimi odri in športom je zajela
tudi najoddaljenejše gorske vasice.

Gospodarsko življenje so krepile pro¬
stovoljno ustanovljene zadruge in za¬
sebne industrije, kar pa je bilo podržav¬
ljenega je lahko služilo za vzor dobre
uprave drugim veliko močnejšim drža¬
vam.

Stalna opera in drama, filharmonični
koncerti, upodabljajoča umetnost, šte¬
vilo izdanih jen ji g, in veliko število
dnevnikov, tednikov in mesečnikov bi
lahko delali č^st mnogo večjim naro¬
dom-

Socialna zakonodaja je bila za takrat¬
ne čase izredno napredna in delavske
organizacije bi po svojem ustroju in de¬
lovanju lahko služile za zgled mnogim
današnjim.

Malokateri narod je tako prežet z de¬
mokratično miselnostjo kot naš, malo¬
kateri je tako visoko cenil svobodo kot
naš, in malokateri je tako kmalu politič¬
no dozorel kot naš. Krščanska demokra¬
cija, ki jo veliki in močni narodi šele
danes upoštevajo in uveljavljajo, je pri
nas tradicija stara več kot petdeset lat.

Komunistični nevarnosti se je naš
narod s silo duha in orožja uprl že ta¬
krat, ko je večina današnjih branilcev
civilizacije pred komunizmom še z njim
paktirala in sodelovala. Zvest navodi¬
lom svojih cerkvenih in političnih vo¬
diteljev je naš narod zavrgel komuni¬
stični “raj in svobodo’', sprejel brezup¬
no borbo, zmagal — pa bil nato sra¬
motno izdan od onih, ki je v njih videl
svoje zaveznike in prijatelje.

Lepota slovenske zemlje, od visokih
planin, preko goric in ravnin, potočkov,
rek, jezer in morja, gozdov, polj in trat
— koroška jezera, štajerske gorice, go¬
renjske planine, prekmurske ravni, do¬
lenjski hribčki, notranjski gozdovi,
kraške podzemske lepote, sončna Gorica
in prelepa tržaška obala, — kje na sve¬
tu je toliko lepot nakopičenih na tako
majhnem prostoru?

Zakaj je torej Slovenija tako malo
poznana? —- Deloma je tudi naša kriv¬
da. Ne moremo pričakovati, da se bodo
tujci začeli učiti slovenščine, da bodo
lahko v našem jeziku spoznavali našo
zgodovino in naše razmere. Mi sami jim
moramo omogočiti, da bodo v svojem
jeziku lahko č tali o nas, ker le na tak
način bomo lahko počasi seznanili tu¬
ji svet z nami in našimi stvarmi.

Društvo Slovencev je zato sklenilo, da
ob svoji desetletnici izda knjigo v špan¬
skem jeziku o Slovencih. Pri sestavi in
urejanju knjige sodelujejo naši najbolj¬
ši strokovnjaki. Knjiga bo delno za¬
mašila veliko vrzel v špansko govore¬
čem svetu in bo pripomogla k boljšemu
poznanju nas in naših problemov. Ta¬
ko bo Društvo Slovencev, kot naša re¬
prezentančna organizacija v Argentini,
primerno in koristno proslavilo deset¬
letnico svojega delovanja.

Ing. Albin Mozetič
predsednik Društva Slovencev

KOROŠKA

NASTOP SLOVENCEV PRI OBČINSKIH VOLITVAH

6. Prosim, zberimo in pošljimo tudi
vse, kar je bilo že objavljeno o Vetrij-
ski tragediji v našem a'i drugih jezikih
po svetu, z našega ali komunističnega
stališča gledano, naj bo to zgodovin¬
sko gradivo ali politični komentarji ali
literarno-umetnostna uporaba tragedije.
Urednike in pisce, ki so mi znani, bom
osebno naprosil, citate iz tujih knjig,
izrezke iz tujih časopisov ali prepise,
ali izpise ali fotokopije pa lepo prosim,
da bi prispeval vsak, ki zanje ve. Če
tega ne more, prosim vsaj za podatke,
kje dobiti članek ali citat, ki pri-de v
poštev.

Vnaprej Bog povrni vsem, ki bodo
mogli kaj prispevati.

Cleveland 15. marca 1958.

Dr. Mihla Krek

vide’i za naslednjih deset let, ni usta¬
vil. Ameriška kriza ni imela vpliva na
Italijo, ker je brezposelnost v zadnjih
tednih padla od 2 milijona na 1.800.000.

Po dolgih letih gospodarskega napred¬
ka in pomanjkanja delavstva, je v Ho¬
landiji danes nad 120.000 brezposelnih.
Večino tvorijo pribežniki iz Indonezije.

Japonska,, močno odvisna od gospo¬
darskih valovanj v USA, je zadržala go¬
spodarski razvoj s tem, da je zmanjšala
uvoz in uvedla strogo denarno politiko.
Brezposelnost je v februarju narasla za
100.000 na 530.000.

Zaradi nedavnih poplav na Cejlonu je
bilo v načetku letošnjega leta na tem
otoku 110.000 brezposelnih.

V Angliji je brezposelnost narasla v
februarju na 424.500 ljudi, za 35.000 več
kakor je bila v januarju. Gospodarski
strokovnjaki menijo, da ameriška kriza
ne more resno vplivati na britansko, če¬
prav bodo nekatere industrije prizade¬
te. Izvoz je ravno v februarju dosegel
nov rekord, prav tako transakcije zla¬
ta in dolarjev. Prenosljivi funt, ki je
glavna tržna valuta na svetu, je dose¬
gel v zadnjih tednih svojo najvišjo me¬
njalno vrednost napram dolarju.

Na Koroškem so imeli 2. marca občin¬
ske volitve. Udeležili so se jih Sloven¬
ci. Nastopali so krajevnim razmeram
primerno. V občinah Bela, Bekštajn,
Bistrica nad Pliberkom, Bistrica v Ro¬
žu, Blato, Loga ves, Dobrla ves, Gali¬
cija, Globasnica, Hodiše, Kctmara ves,
Libuče, Medborovnica, Pliberk, Radiše,
Sele, Sloveniji Pajberk, Straja ves,
Suha, Svetna ves, škoeijan, Škofiče,
šmarjete v Rožu, št. Jakob v Rožu in
Žitara ves: so šli na volitve s samostoj¬
no slovensko listo. V nekaterih občinah
so se pa priključili vladnima stranka¬
ma, t. j. ali ljudski stranki ali pa socia¬
listom.

Pri volitvah so Slovenci dcsegli zado¬
voljive rezultate. To potrjuje v članku o
presoji občinskih volitev tudi celovški
“Naš tednik”, ko med drugim ugotav¬
lja:

“Če trezno pregledamo položaj, tedaj
smemo z vso resnostjo ugotoviti, da smo
se Slovenci dobro držali, ponekod smo
napredovali pod enim ali drugim ime¬
nom, ponekod smo tudi par glasov zgu¬
bili po krajevni zaslugi ali po krajevni
krivdi. Pač pa ne smemo prezreti enega
dejstva: kdor je oddal glas slovenski li¬
sti, je dokazal, da se ne ustraši te ali
druge grožnje. Po pregledu izvoljenih
kandidatov smemo Slovenci z izidom
volitev biti povsem zadovoljni. Imamo
lepo število svojih mandaterjev, pa tu¬
di na večih listah ene in tudi druge,
vladne stranke so naši ugledni mežje”.

“Slovenski občiuski odborniki mora¬
jo postati sedaj tudi osnova nove slo¬
venske politične aktivnosti”.

“Nedeljske številke povedo v svojem bi¬
stvu, da je ostalo jedro slovenske narod¬
ne družine neokrnjeno. Slejkoprej zaved¬
ni del naroda zastopa v okroglo 30 obči¬
nah našega ozemlja pod tem ali dragim
imenom slovenske politične skupine, o-
kroglo 70 občinskih odbornikov bo ime¬
lo pri svojem soodločevanju v občinski
upravi pred očmi tudi slovenske ku’tur-
ne interese in bo skrbelo za gospodar¬

sko In socialno dobrobit našega človeka.
Ti krajevni mandatarji pa morajo po¬
stati tudi osnova nove naše polittične ak¬
tivnosti in razgibanosti, ki jo nujno in
brezpogojnne narekuje naš narodno¬
politični položaj. In ker smo bili za¬
radi naše narodnosti — sicer po krivici
— tudi gospodarsko zapostavljeni, je tu¬
di naš gospodarski napredek, naša ena¬
kopravnost na tem področju odvisna od
naše sposobnosti, da si v strnjeni po¬
vezanosti te pravice priborimo. Le pred
našim številom in pred našo trdno vo¬
ljo bodo imeli spoštovanje”.

V JUGOSLAVIJI SO SE ZNOVA
ŠILI VOLITVE

V nedeljo so doma zopet vprizorili vo¬
lilno komedijo. Komunistična partija od¬
nosno Socialistična zveza delovnega
ljudstva je izbrala 307 sebi poslušnih
mož ter jih postavila za poslanske kan¬
didate za zvezno skupščino. 301 kandi¬
dat ni imel proti sebi nobenega proti¬
kandidata — komunista seveda. Razen
poslancev za zvezni parlament so isto¬
časno “volili” tudi 810 poslancev za po¬
samezne republiške skupščine. Tudi za
te parlamente v ogromni večini kandi¬
dat je niso imeli protikandidatov.

Za volitve ni bilo prav nobenega za¬
nimanja. Za nadalnji notranji razvoj
volitve ne bodo imele prav nobenega
pomena, ker bo ostalo vse pri starem.
Se pravi: Komunistična diktatura bo
svojo “socialistično demokracijo” zga¬
njala naprej.

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

Listina o Vetrinjski tragediji, popis
vračanja, zapisnik rešenega in pričeva¬
nja iz jam pobeglih so pretresljivi do¬
kumenti o grozodejstvih komunistov
nad lastnimi brati. Noben domobranec
ne bi smel biti brez knjige msgr. Škerb-
ca Krivda rdeče fronte. Dobite jo v Duš-
nopastirski pisarni.

ARGENTINA

Po zadnjih splošnih volitvah je argen¬
tinski narodni kongres sestavljen tako-
le: Senat šteje 42 članov. Vsi pripajo dr.
FVondizijevim intransigentnim radika¬
lom. Po dva senatorja, ki bosta zastopa¬
la provinci La Pampa in Misiones, bodo
še izvolili potem, ko bosta omenjeni
provinci imeli svoji novi ustavi. Poslan¬
ska zbornica šteje 187 poslancev. Od te¬
ga števila jih pripada 133 instransigent-
nim radikalom, 52 poslancev imajo ljud¬
ski radikali, dva pa liberalna stranka
iz province Corrientes, vse ostale ar¬
gentinske politične stranke v parlamen¬
tu nimajo zastopnikov. Senat in poslan¬
ska zbornica se bosta sestala 31. mar¬
ca zaradi verifikacije mandatov, za¬
prisege poslancev in senatorjev ter izvo¬
litve predsedništva v obeh zbornicah.

Zunanje ministrstvo je objavilo spo¬
red slavnosti, ki bodo ob nastopu nove¬
ga argentinskega predsednika dr. Fron-
dizija. Slavnosti se bodo začele 28. apri¬
la. Tega dne bo sed. predsednik gen.
Aramburu sprejel zastopnike posamez¬
nih držav, ki bodo prišli na slavnosti v
Buenos Aires. Dne 29. aprila opoldne bo
vojaška prireditev na Trgu San Mar¬
tin. Tu bo govoril gen. Aramburu kot
vrhovni poveljnik argentinskih oborože¬
nih sil, zvečer tega dne bo v gledališču
Colon slavnostna predstava. 30. aprila
je prost dan. 1. maja bosta novi pred¬
sednik in podpredsednik prisegla v na¬
rodnem kongresu ob 10. uri dop. Dr.
Frondizi bo zatem prebral poslanico na¬
hodu, prevzem oblasti bo dve uri pozne¬
je v presedniški palači. Tu bodo nove¬
mu predsedniku izrazili čestitke pred¬
stavniki oboroženih sil, visoke držav¬
ne in cerkvene osebnosti ter inozemski
predstavniki, takoj nato bo na Majskem
trgu mimohod vojske pred novim pred¬
sednikom. Dne 2. maja bo novi predsed¬
nik dr. Aramburu priredil v čast ino¬
zemskim delegacijam slavnostno kosilo
v prostorih letne rezidence v Olivosu.

Notranji minister dr. Carlos Alcona-
da Aramburu ter minister za vzgojo in
pravosodje Acdeel Emesto Salas sta
podala ostavko na svoje položaja. Ne
strinjata se z izjavo, ki jo je podal mi¬
nister za industrijo in trgovino dr. Ju-
lio Cesar Cueto Rua o petrolejskem
vprašanju ter o možnosti sodelovanja
inozemskega kapitala v argentinski pe¬
trolejski industriji. Trgovinski minister
je na izjavo notranjega in vzgojnega
ministra, da njegovo stališče v petrolej¬
skem vprašanju predstavlja samo nje¬
govo osebno mnenje, dejal, da je svojo
izjavo podal v sporazumu s predsedni¬
kom vlade in člani vojaškega vladnega
odbora. Po tej izjavi trgovinskega mi¬
nistra sta notranji minister ter vzgoj¬
ni minister, ki oba pripadata ljudski
radikalni stranki, odstopila. Gen.| Aram¬
buru je imenoval za zastopnika notr.
min ministra za komunikacije dr. Ca-
brala, za zastopnika min. za vzgojo in
pravosodje pa min. za kmetijstvo in
živinorejo dr. Alberta Mercierja.

Buenosaireško gledališče Colon, ki
spada v isto vrsto kot milanska Scala
in newyorška opera Metropolitan, bo
25. maja letos slavilo 50. letnico obsto¬
ja. Vodstvo gledališča pripravlja za to
obletnico vrsto proslav. Ena bo posve¬
čena nedavno umrlemu italijanskemu
tenoristu Benjaminu Gigliju, ki je prvič
pel v Colonu v operi Tosca 23.VI.1919.

Novoizvoljeni predsednik dr. Frondi¬
zi bo 14. aprila uradno obiskal Čile.

Vodstvo intransigentne radikalne
stranke bo po izvolitvi njenega pred¬
sednika dr. Frondizija za predsednika
republike prevzel poseben odbor, v ka¬
terem bodo predstavniki vseh 23 volil¬
nih okrajev v Argentini.

Skupina radikalov unionistov, ki pri¬
padajo ljudski radikalni stranki, je na
svojem sestanku v Buenos Airesu spre¬
jela resolucijo, v kateri se zavzema za
splošno amnestijo za vse politične in
gremialne prestopke. Amnestija se ne
sme nanašati samo na Perona. Nadalje
se zavzema za popolno sindikalno svo¬
bodo ter za proporcionalno zastopstvo
za manjšine. V resoluciji, ki jo bodo
piredložili v odobritev kbngresu ljud¬
ske radikalne stranke, tudi napovedu¬
jejo, da bodo proti sedanji večini intran-
sigentnih radikalov prešli takoj v ostro
opozicijo, če bi opazili, da bi se v njej
začele javljati kake totalitaristične ten¬
dence.

V Buenos Airesu je na stanovanju dr.
Cooka, peronističnega prvaka, pred dne¬
vi eksplodirala mečna bomba. Tri osebe,
ki so se ob času eksplozije nahajale v
stanovanju, v katerem so se stalno zbi¬
rali peronisti, so bile ranjene. Material¬
na škoda na poslopju je velika. Oblasti
so uvedle strogo preizkavo.

Buenos Aires, 27. HI. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

llmice i/z SCovenije^

Slovenski geografi so imeli III. kon- kulteto ljubljanske univerze. Poslopje bo

greš v Portorožu. Udeležilo se ga je 130
delegatov, med katerimi je bilo skoro
100 srednješolskih profesorjev za zem-
ljepisje. Na kongresu so preučevali vlo¬
go zemljepisja v krajevnem planiranju.
Tako je član Slov. akad. znanosti in u-
metnosti dr. Anton Melik imel referat
o “geografskih problemih Slovenskega
Primorja”, univ. prof. dr. Svetozar Ile¬
šič o problematiki beogradske rajoniza-
cije ob primeru Slovenije", docent dr.
Cene Malovrh pa o “gospodarsko-geo-
grafski rajonizaciji Jugoslavije”.

V Ljubljani so imeli razstavo nedoku¬
mentiranih fotografij iz komunistične
revolucije, kateri kom. pravijo “narod¬
noosvobodilni boj”. Odprl jo je ravna¬
telj muzeja “narodno osvobodilnih bo¬
jen” Milan Bevc. čudno, da še sedaj ni¬
so mogli ugotoviti kaj te slike predstav¬
ljajo Morda so pa slike komunističnih
požigor in zverstev, ki bi jih radi pripi¬
sali svojim nasprotnikom.

Na V. gostinsko-turističnem zboro-
rovanju, ki ga je pripravil republiški
odbor sindikalnih trgovskih, gostinskih
in turističnih podjetij Slovenije, so poro¬
čali, da sta imela lani gostinstvo in tu¬
rizem v Sloveniji 1 milijardo 700 mili¬
jonov din. dohodkov. Od tega zneska je
bilo 400.000 deviznih dinarjev.

Univerzitetni svet ljubljanske univer¬
ze je imel sejo, na kateri so izvolili za
predsednika sveta Franca Perovška,
ravnatelja ljubljanskega radia. Na se¬
ji so med drugim razpravljali tudi o
poročilu personalne komisije o ponovni
izvolitvi večjega števila dosednjih aka¬
demskih učiteljev. Poročilo v ljubljan¬
skih listih o tem zasedanju pravi, da so
člani sveta “osvojili mnenje, da je tre¬
ba pri proučitvi pogojev za ponovno iz¬
volitev upoštevati poleg znanstvenih,
strokovnih in pedagoških kvalifikacij
tudi m oralno politično fiziognomijo”.
Torej tudi pripadnost komunistični par¬
tiji. Tako komunisti na vladi, v opozi¬
ciji se pa kar penijo za svobodo uni¬
verz!

Za kanonika ljubljanskega stolnega
kapitlja je imenovan dr. Jakob Šolar, za
kanonika stolnega kapitlja lavantinske
škofije pa na mesto obolelega Msgra
Mihaela Umeka Franc Hrastelj, pred
vojno ravnatelj Cirilove tiskarne v Ma¬
riboru.

V ljubljanski bolnišnici je je umrl v
začetku novembra na posledicah deset¬
letnega trpljenja po komunističnih za¬
porih podpolkovnik Milko Vizjak.

V Aškerčevi ul. v Ljubljani gradijo
stavbo za filozofsko in naravoslovno fa-

Kadar nalagaš svoje prihranke, misli
predvsem, kdaj in kako jih boš dobil
"vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na
lasten preudarek! Vprašaj za nasvet
znanca ali prijatelja, ki je mogoče že
dvignil iz potrebe svojo naložbo pri
“PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬
čil, komu boš zaupal svoj denar.

PROMET SRL, capital m$n. 100.000,—,
(edina družabnika brata Krištof), 25 de
Mayo 533 - 3?, Buenos Aires, T. E.
31 - 6435.

imelo 4 nadstropja s teraso, na kateri
bo med drugim tudi meteorološka opa¬
zovalnica. V zgradbi bo poleg prosto¬
rov za večino inštitutov obeh fakultet
tudi več velikih predavalnic. Stavba je
dolga 100 m, široka pa nad 20 m. Po¬
vsem bo gotova leta 1960. Celotni stroš¬
ki zanjo z delno opremo so predvideni
na 528 milijonov dinarjev.

Slavist dr. Rajko Nachtigal, član Slov.
akademije znanosti in umetnosti in sve-
tovnoznani učenjak, je nedavno praz¬
noval 80. letnico rojstva. V počastitev
tega življenskega jubileja slovenskega
učenjaka je Slavistična revija, strokov¬
ni list za literarno zgodovino in jezik,
posvetila jubilantu obsežno številko,
v kateri so objavili svoje prispevke
razni domači in številni inozemski sla-
visti-učenjaki. Jubilantovo življensko
delo so opisali vseuč. prof. dr. Fr. Tom¬
šič in dr. Anton Slodnjak ter prof.
Franc Grafenauer.

“Razvoj slovenskih političnih strank
od 1918 do 1929 v stari Jugoslaviji” je
naslov razpravi, ki jo je objavil z Zgo¬
dovinskem časopisu, glasilu Zgodovin¬
skega društva za Slovenijo Metod Mi¬
kuž. Zbornik je za leto 1955, izšel je pa
šele sedaj.

Vseuč. profesor dr. Matija Slavič za¬
ključuje prevod celotnega sv. Pisma.
Izdala ga bo celjska Mohorjeva družba
v več snopičih.

Umrli so: V Ljubljani: liga Zorec,
uslužbenka Saturnusa, Andrej Štempi¬
har, delavec, Pavla Lenasi, roj. Sever,
Jernej Kurent, uslužbenec podjetja
Tekstil, Ana Osredkar, roj. Gorup,
otroška vrtnarica v p., Marija Vogrinec,
Pavel Kolenc, veterinar, Terezija Brcar,
roj. Culkar, Jernej Muhič, v. kontrolor
EČZ, Elizabeta Štefan, Ferdo Herzog,
podpolkovnik v p., Franc Potočnik, upo¬
kojenec, Franc Turšič, strojni ključav¬
ničar Tob. tovarne, Malči Hajnšek, roj-
Perenič, Krunija Popovič, žena kapeta¬
na, v p., Marija Zakonjšek, roj. Ziherl,
Marija Vrhovec, Marija Blumauer in Jo¬
žef Štolfa — Malalan v Sežani, Marija
Jerin v Domžalah, Dominik Kožuh, u-
pokojenec papirnice v Vevčah, Cirila
Šavs, roj. Volč na Jezerskem, Janez
Dovč, upok. Tobačne tovarne v Toma¬
čevem, Ivan Brecelj, kmet v Pcbrežju
pri Mariboru, Jože Žigon, upok. Tob, to¬
varne na Viču, Franc Ks. Ažman na
Javorniku, Lojzka Domicelj, roj. Dek¬
leva na Rakeku, Gizela Ušeničnik, u-
čiteljica v p. v Domžalah, Franc Pur,
uslužbenec železarne v Štorah, Alojzij
Kovačič-Gaj, mesarski mojster v Škofji
Loki, Anton Kržič, v. carinski inšpek¬
tor v p. na Komnu, Ana Kodre, roj.
Kortnik v Celju, Ivan Podboj, pos. v
Ribnici na Dol., Franc Strežek v Malem
vrhu, Ivan Kranjc, lesni manipulant v
Škofljici, Ana Avguštin v Radovljici,
Betka Adamič v Kamniku, Franc Ko¬
sec v Ločici pri Polzeli, Janez Pleško,
upok. na Viču, Karolina Vidmar, dija¬
kinja iz Plešivice, Jurij Verhovnik, v.
sodni oficial v Pobrežju pri Mariboru,
Jože Gale v Grosuplju.

SLOVENCI

BUENOS AIRES

Športni dnevi v okviru
Slovenskega dne

V ARGENTINI

potek igre nemogoče in je zelo ovira¬
lo igralce. Morda bodo Lanuščani s
vstrajnostjo uredili igrišče, saj bo to
predvsem njihovi mladini v korist.

V prvi tekmi je Naš dom nepričako¬
vano nudil velik odpor Mladinskemu
domu, ki ga kljub veliki nadmoči ni mo¬
gel premagati. Igra je končala 1:1
(0:1). Za Naš dom so igrali: Kosančič,
Modic, Jenko, Kovač, Intihar, Modic L.,
Bučar, Lipušček, Bras, Oblak, Bevčar;
za Mladinski Dom pa Zupanc, Avguštin,
Fajfar, Mehle, Gril, Fašner, Terčič, Pi-
ber R., Danko, Piber J., Draksler (Fili¬
pič). Po tej tekmi pa je SFZ Lanus pre¬
magal SFZ Moron s 5:0 (1:0). Za SFZ
Lanus so igrali Goljevšček, černak J.,
Urbanija, Mehle, Gerkman, Starič, Ber¬
čič, Gerkman J., Šmalc, Haler, Černak
L., za SFZ Moron pa Triler, Bajda,
Vodnik, Gril, Tomazin, Galjot, Prijatelj,
Tomazin II, Mežnar, Močnik.

O tekmah ni dosti poročati. Gledalci,
ki jih je bilo zelo malo, se niso mogli
ogreti. V prvi tekmi se je Naš dom u-
spešno branil ves čas, le sem pa tja so
ušli na nasprotno stran in ob taki prili¬
ki so tudi dali gol; vratar Kosančič je
dobro reševal, med drugim je ubranil
enajstmetrovko. Kljub neprilikam tere¬
na, ki je vse enako oviral, je bilo vide¬
ti da manjka Mladinskemu domu sred¬
njega krilca Fašnerja, in strelca Štaj-
doherja. še bolj medla je bila druga
telma. SFZ Lanus kljub visoki zmagi
ni prepričal. Vsekakor pa bo borba za
prvo mesto med Lanusom in Mladinskim

Prejšnjo soboto se se nadaljevali
športni dnevi. To pot so se pomerili v
šahu v prostorih Našega doma v San
Justu. Zaključili bodo ta četveroboj pri¬
hodnjo soboto, prav tako v Našem do¬
mu, s preostalimi igrami. Vsekakor bo
borba za prvo mesto med Mladinskim do¬
mom 'in Našim domom, čeprav ima po
desedanjih rezultatih Mladinski dom
večjo možnost, a presenečenja so vedno
možna, saj so jih ti športni dnevi polni.

Odigrali so prejšnjo soboto naslednje
igre:

Mladinski Dom : SFZ Lanus 4:0 —

Marolt : černak 1:0, Šinkovec: Burja
1:0, Volovšek : Draksler 1:0, Filipič :

Berčič 1:0. Naš dom : SFZ Moron 2:1
in 1 prekinjena partija — Poštajner :

Debevec (prek.), Krištof : Rode 1:0,

Golmajer : Štancar 1:0, Kos : Vodnik
0:1. Mladinski dom : SFZ Moron 3 V 2  :

Vi,  — Marolt : Debevec % : !4, Šinko¬
vec : Rode 1:0, Volovšek: Štancar 1:0,

Filipič : Vodnik 1:0. Naš dom : SFZ
Lanus 2Vi:\Vi  — Poštajnar : Černak
0:1, Krištof : Burja 1:0, Golmajer :

Draksler 1:0, Bujas Berčič %:%.

Naslednjega dne dopoldne pa so se
športniki zbrali v Slovenski vasi v La-
nusu. Na tamošnjem velikem, a neure-
jemem igrišču so odigrali — z že obi¬
čajno zamudo — dve nogometni tekmi.

Igrišče je v sedanjem stanju za reden domom prihodnjo nedeljo dopoldne na

K NEDELJSKEMU KONCERTU
"GALLUSA"

Uprave štirih slovenskih domov v
Buenos Airesu in okolici so zadnje ted¬
ne s svojimi oglasi v časopisju vabi¬
le na koncert, ki ga bo v nedeljo 30.
t. m. priredil zbor “Gal’us” in ga “kot
prvo javno prireditev v proslavo svoje¬
ga, desetletnega obstoja poklanja vsej
slovenski skupnosti v tej deželi v zahva¬
lo za naklonjenost, s katero so rojaki
vsa ta leta zbor spremljali pri njegovih
prizadevanjih”. Predlog za tak koncert
je rezultat ankete, ki so jo med seboj
izvedli člani zbora in odbor je amatrai
za svojo častno dolžnost, da ga osvoji.

Program, ki ga je zbor pripravil, ob¬
sega v pretežni meri stvari, ki so bile
pripravljene za zborovska tekmovanja,
ki so bila v novembru preteklega leta
pod okriljem “Collegium musicum”.
“Gallus” je, kot znano, takrat v tekmo¬
vanju z nad 30 tukajšnjimi zbori prišel
v vrsto sedmih finalistov. — Del teh
skladb je zbor naštudiral popolnoma na
novo, del jih je prevzel iz programov
prejšnjih let. Kot slovenski zbor je v
okviru razpisanih pogojev “Gallus” stre¬
mel pri tekmovanju za tem, da izvaja
čimveč slovenske avtorje. V kolikor so
na programu dela tujih avtorjev, so ta
oz. njih avtorji bili za tekmovanje iz¬
recno predpisani.

Tujih avtorjev je pet; njih skladbe
bo zbor (poleg dveh delov iz Pettelin-
Gallusove maše) izvajal v prvem delu
svojega programa. Predvsem so tu trije

igrišču v Don Bosco napeta. Kajti
Mladinski dom mora zmagati, če hoče
osvojiti pokal, dočim SFZ Lanusu zado¬
šča neodločen izid. B.

OSEBNE NOVICE

Novi Slovenci. Dne 18. marca t. 1. je
prispel z ladjo Salta v Buenos Aires 14
letni Tonček Hočevar iz Most pri Ljub¬
ljani, sin Ivana Hočevarja iz San Mar¬
tina. V Argentini mu želimo veliko sre¬
če in osebnega zadovoljstva.

Družinska sreča. V družini g. Blaža
Razingerja in njegove žene ge Minke,
roj. Krajnik v Bariločah se je 1. marca
t. 1. rodila hčerka, ki je pri krstu dobi¬
la ime Milena Katarina. G. Milanu God¬
cu in njegovi ženi ge Mariji prav tako
v Bariločah, pa se je rodil sinček Ed-
gard. Srečnima družinama naše čestitke.

SAN MARTIN

Sestanek Slovencev, ki spadajo v žup¬
nijo San Martin in ki jim je pri srcu
zgraditev lastnega društvenega doma v
San Martinu, bo v nedeljo, 30. marca
dopoldne po slovenski maši v farni dvo¬
rani* poleg župne cerkve. Na dnevnem
redu je razgovor o nakupu parcele, do¬
ločitev oblike društva in višine deleža.
Prosimo vse rojake, zlasti mladino, da
se sestanka gotovo udeleže.

Karol Škulj, župnik,
predsednik pripravjalnega odbora

Vsak teden ena

MEN' SE DEKLE SMIL'

Men' se dekle smil',
ki je moja b'la,
pa jo drugi fantje
zaničujejo.

Kaj pa to velja,

če me dekle rado ima.

Men' se dekle smil',
ki je moja b'la,
pa jo drug' falot j e
zapeljujejo,

zapeljujejo, zapeljujejo,
ledik stan zapravljajo.

klasiki, Gallusovi sodobniki: Palestrina
s svojim motetom O vos omnes (izved¬
bo na koncertu posveča zbor spominu
pok. člana J. Musarja), De Victoria z
motetom Vere languores in Vecchi z ma¬
drigalom Margarita dai corai. Če sta
prvi dve mojstrovini religioznoresnega
značaja, pisani za petje v Velikem ted¬
nu, ki ga prav sedaj začenjamo, je
tretja vesela šaljivka v starem severno¬
italijanskem narečju, ki poje o brez¬
skrbnem življenju moža in žene. — Ga¬
llusova maša za mešani zbor “Un gay-
berger” je zbor izvajal prvič pred šti¬
rimi leti na koncertu Direkcije za kul¬
turo v Teatro Cervantes. Iz te maše sta
na programu Kyrie in Sanctus. — Kan-
tor Tomaževe šole v Leipzigu, J. S.
Bach je zastopan s svojo harmonizacijo
cerkvene pesmi Wie sehon leuchtet der
Morgenstern, melodija J. Criiger (1640),
besedilo J. Hermann (1585-1647). —
Zaključi prvi del programa delo argen¬
tinskega avtorja Filiberta Clavel del ai-
re v tipično portenjskem tango-ritmu.

V drugem delu so zastopani slovenski
skladatelji. Z izjemo Foersterjeve Naše
gore, Dolinarjevega Venčka slovenskih
narodnih in Adamičeve Kresovale tri
devojke, ki se jih naša publika gotovo
še spominja z zadnjega koncerta (15.
septembra 1957), so tudi skladbe druge¬
ga dela bile pripravljene za že omenje¬
no zborovsko tekmovanje.

Ravnikova Ženjica in Vrabčev Veter
sta — poleg Palestrinovega O vos om¬
nes — “Gallusa” uvrstili med finaliste.
— Tomca predstavljata Narodni motiv
in že znani Vlahi. — Uspavanka za me¬
šani zbor prikazuje Adamiča kot stro¬
kovnjaka tudi v slikanju nežnega raz¬
položenja, kot nasprotje tej pa bo izva¬
jana šegava, kratka, a krepka Lajovče¬
va Napitnica. — Za zaključek pa vzpod¬
budna, za nas vedno lepa in pomembna
Flajšmanova: Triglav.

To je v kratkih obrisih program ne¬
deljskega koncerta. Za vsakogar bo ne¬
kaj. Naj zborova dobra volja najde lep
odziv in “podpre plemenita prizadeva¬
nja za ureditev slovenskih domov, kjer
se zbiramo, da v materinem jeziku in
ob slovenski pesmi vztrajamo v sloven¬
stvu in ohranjamo svoja narodna izro¬
čila.” Dr. Julij Savelli.

SLOVENSKI DAN

Ciudadelskt oder pričel sezono

Preteklo nedeljo je bila prva predsta¬
va Ciudadelskega odra v tej sezoni. V
režiji g. Špeha je bila uprizorjena dra¬
ma Stanka Kocipra Šentjurjevski provi-
zor in sicer v cerkveni dvorani v Ciu-
dadeli.

To je drama iz Šentjurjevske fare v
Slovenskih goricah, ki prikazuje dušev¬
ne profile nekaterih faranov (Korenjak,
Kocen, kot zastopnika mogočnih), na
drugi strani pa ponižno in dobrotno du¬
šo provizorja Antona Trpina, ki vse od¬
pušča in križe ter trpljenje vdano na
svoja ramena vzame ter sodbo in obsod¬
bo Bogu prepušča. Ob straneh teh glav¬
nih spoznamo širše okolje: vin čarski
svet, ki je tako značilen za vinorodne
štajerske kraje, in njegovo revščino.

V to pade jedro drame: sumničenja
in obrekovanja bolnega provizorja, da
je imel razmerje z Majdo, ki je prišla
pod njegovo streho zaradi osiromašenja
očetovega doma in jo ta sprejme v del¬
no povrnitev dobrote, ki jo je njen oče
njemu storil za časa študija. Celo de¬
tomora ga sumijo, ponižnega provizor¬
ja, a tik preden ga vržejo za rešetke
zaporov, se izkaže, da je bilo vse le
naščuvano zaradi neuslišane ljubezni
Kocena, ki jo je ta gojil do Magde.
Šele tedaj farani spoznajo, da Bog vča¬
sih dopusti velike preizkušnje, da pa

resnica končno vendarle zasveti z yso
močjo...

Drama je preprosto grajena in razum¬
ljivo pisana, ustrezajoč zahtevam teo¬
retične dramske zgradbe s svojo zasno¬
vo, razvojem, viškem, padcem in konč¬
nim očiščevalnim momentom. Kociper jo
je napisal v svojih dvajsetih letih in je
bila na tem, da pride v Narodno gleda¬
lišče v Ljubljani, ko bi se “sapice” tam
ne bi e menjavale. Tako pa je šla po
prosvetnih odrih in zdaj menda prvič
v zamejstvu pred nami.

Tokrat so se igralci lepo pripravili:
tudi besedilo je še teklo gladko. Poleg
starih dobrih odrskih znancev smo to¬
krat mogli občudovati nekaj novih mo¬
či v večjih vlogah: Ferona, Anico No¬
vak, ki je postavila zanesljiv in preprič¬
ljiv lik slepe matere, polne ljubezni do
sina in dogorevajoče v molitvi; Orša,
Viki Štefančič, ki ji take vrste kar pri-
stojajo; Videk, Rudi Ribnikar, ki smo
ga menda gledali prvikrat, je b : l origi¬
nalen tip bedastega pastirja, dober gla¬
sovno in prepričljiv v igri; žandar, An¬
ton Pavlič, prava predstava zvestega
“moža postave”; viničar Tjaš Krampač,
France Miklavc, z dobro voljo in spret¬
nostjo igran, vlogi primerno pa ne naj¬
boljše izbran zapit, sestradan vini¬
čar!). Poleg teh pa stari preizkušeni

igralci: Jože Urh je igral premišljeno
in dograjeno svojega provizorja Anto¬
na Trpina; Požganovega Franca Stanko
Novak in Nežo, postrežnico, Ema Blejec,
oba z njima lastno rutino, kakor smo
je že vajeni; Magdo Fanika Grumova,
kar je bilo v dosedanjem njenem igra¬
nju čisto nekaj novega, resnejšega, tež¬
jega, pa je Fanika dobro uspela; Janez
Perharič je predstavljal župana Kore¬
njaka, mogočnega in nepopustljivega
in lonarja Kocena Janes Špeh, ki se je
zlasti v prvem dejanju odlikoval z moč¬
no, toda ves čas naravno igro.

Režiral je Janez Špeh: škoda da ni
strnil bolj drugega dejanja in dal tako
igri hitrejši tempo in večjo učinkovitost
prizorov. Razdelba prostora primerna,
scenerija delu skladna, (F. Vresnik) re¬
žija dobra, lučni efekti dobri.

Bila je skrbno pripravljena predstava
in občinstvo jo je z zadovoljstvom spre¬
jelo. Dvorana je bila do kraja zasedena.
Predstave se je udeležil tudi avtor dra¬
me, g. dr. Stanko Kociper z gospo: tik
pred začetkom ju je v imenu odra, ob¬
činstva in predvsem Štajercev prisrčno
pozdravil g. dr. J. Krivec, Majdiča špe-
hova pa mu je izročila šopek nagljev.
Na koncu so avtorja pripeljali na oder,
odkoder se je zahvalil za lepo predstavo,
ki “ga je v spominih pripeljala spet
nazaj v daljne čase in kraje...”

—jkc

SLOVENCI

KANADA

Razmišljanja in pojasnila o
“Slovenski državi”

V Torontu izdajajo člani Slovenske
narodne zveze, t. j. bivši stražarji, svoj
list “Slovenska država”, ki propagira
gibanje za ustanovitev slovenske drža¬
ve. Ta list širijo po Kanadi in Severni
Ameriki, pošiljajo ga pa v nekaj izvo¬
dih tudi med slovenske izseljence v dru¬
ge države.

List “Slovenska država” ima vseka¬
kor lep naslov. Tudi cilj — slovenska
država je nad vse vzvišen. Način borbe,
ki se ga člani Slovenske narodne zveze
in s pomočjo lista poslužujejo, pa odbi¬
ja. Samo nekaj dejstev, kako list zasle¬
duje svoj cilj — samostojno slovensko
državo:

1. V Torontu deluje in to uspešno ter
v zastopnosti župljanov slovenska žup¬
nija in njene ustanove verskega, kultur,
nega in gospodarskega značaja. Ni re¬
čeno, da pri tem delovanju ni ljudi raz¬
ličnih mnenj, ali, da je vse narejeno naj¬
boljše. Vendar se vse delo opravlja v
eni težnji: z delom za dobro stvar po¬
bijati zlo. O vsem tem delu je imel nad
vse pohvalno besedo v Vatikanu toront¬
ski pomožni škof ekscelenca Marrocco.
O vsem tem delu imajo lepo priznanje
svetovno razgledani slov. predstavniki.

PO SVETU

Le List “Slovenska država” o vsem tem
delu in žrtvah nima nikdar dobre bese¬
de. Kadar kaj zapiše, so to pikre bese¬
de in osebni napadi. Tako ljudje, ki ni¬
so ali ne morejo biti člani slov. župnije
(iz Chicage n. pr.!) potom lista infor¬
mirajo Slovence po svetu o “nezdravih
razmerah”, ki da vladajo v Torontu.
“Nezdrave” pa so te razmere zato, ker
(Nadaljevanje na 4. strani)

ZAGARANTIRAJTE Sl
SVOJO DENARNO NALOŽBO

• NAJVIŠJE OBRESTI

• TRDNO GARANCIJO

® TAKOJŠNJO VRNITEV
VAM NUDI

DAYDAM

VIAMONTE 448 - 6°. piso

Naložba na visoke obresti
je stvar zaupanja.
Pozanimajte se o našem
poslovanju pri tistih, ki z
nami že sodelujejo.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 27. IH. 1958 - No. 13

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikom, borcev. Leto IX, štev. 3.
Vsebina: Ljubezen do svobode; Na raz¬
potju (France Balantič); Branilcem Be¬
le cerkve (Fr. Gr.); Kurat dr. Peter
Križaj (D.N.); Edvard Kardelj, mini-
ster-morilec); Kako se je začelo domo¬
branstvo na Gorenjskem (N.N.); Spo¬
mini (V. Dolenc); Naš dan v Buenos
Airesu; Iz zveznih odborov. Matica
mrtvih.

(Nadaljevanje s 3. strani)

se nekaj poedincev noče ali ne more
harmonično vključiti v to župnijsko ob¬
čestvo. (Tko nekako je to početje ime¬
noval torontski nadpastir.)

Zelo je dvomljivo, da bi bili s takim
poročanjem podani kakršni-koli izgledi
da bi postal list “Slovenska država” vo¬
dilni slov. časopis v Ameriki”. Tudi je
težko verjeti v iskrenost borbe za slov.
državo, kajti razdvajanje med sorojaki
je slaba vzgoja k državljanski zavesti.

2. V oktobrski št. “Slovenske države”
je g. M. Geratič v svojem članku pri¬
števal med “pozabljivce” in med “ljudi
kratke” pameti prevzvišenega škofa dr.
Gregorija Rožmana in mu dajal pose¬
ben teološki pouk o božji volji. Ta na¬
pad je vzbudil med Slovenci po svetu ne¬
malo zgražanja in protestov. Tudi v To¬
rontu so se pojavile zahteve, naj se kaj
ukrene proti blatenju našega duhovnega
voditelja. Decembrska št. “Slovenske
države” je sicer prinesla izvlečke iz pis¬
ma, ki ga ji je poslal prevzvišeni, ni pa
Geratičevega pisanja niti obsodila, ni¬
ti obžalovala, hitela je le zatrjevati, da
za podpisane članke odgovarjajo pisci

sami. Da bi porazen vtis tega napada
— porazen za Slovensko narodno zvezo
in “Slovensko državo” — vsaj malo po¬
pravili, je slovensko gledališče v To¬
rontu 15. dec. lanskega leta ponovilo
igro “Marijino Oznanenje’ v proslavo
škofovega zlatomašništva.

3. Kot rečeno, “Slovenska država” ni
obsodila in ne obžalovala nespodobnega
Geratičevega pisanja. Pač pa je, kot v
njegovo podkrepitev “prišlo” iz Ljublja¬
ne pismo, ki ga je “Slovenska država”
objavila v januarski številki s pripom¬
bo naj bralci upoštevajo, “da je bila v
decembrski številki pojasnjena zadeva
izjave prevzvišenega škofa dr. Gregori¬
ja Rožmana v Parizu. Pismo bi bilo
prav lahko pisano tudi v glavnem sta¬
nu Slovenske narodne zveze ali v kaki
tržaški podružnici.

4. Nekateri ob pisanju “Slovenske
države” zmotno mislijo, da je danes
vprašanje ali Slovenska ljudska stran¬
ka ali Slovenska narodna zveza (SNZ).
Pa je vendar SLS stara politična stran¬
ka, SNZ v Kanadi pa je samo kos gi¬
banja, ki noče veljati za politično stran¬
ko, kakor hitijo zatrjevati vodniki tega
gibanja. Tudi so glavni poborniki SNZ
izšli iz vrst SLS in so nekateri bili še
celo funkcionarji “proslule” JRZ. Sum-
nje vzbuja pisanje kot: “Domovina je
zabrisala usodno razliko med liberalci in
klerikalci” ... Ostale pa so razlike med
katoličani in komunisti in ostale bodo
idejne razlike, dokler bo krščanski kon¬
cept življenja v nevarnosti.

5. Tudi je težko misliti — kar se da
razbrati iz pisanja “Slovenske države”,
da bi bili za slov. državo samo tisti, ki
berejo istoimenski list in se strinjajo z
njegovim pisanjem. Težko bi bilo najti

poštenega Slovenca v svetu ali doma,
ki mu ne bi bil ideal čim več slovenske
svobode in samostojnosti. Ta ideal ima
brez dvoma veliko pristašev, prav go¬
tovo mnogo več kot jih imajo vodniki
t. zv. slov. državnega gibanja. Težko
si je namreč danes razlagati to zagna¬
nost za samostojno slov. državo pri lju¬
deh, ki so izšli ali še pripadajo klubu
“Straža”. Njeno glasilo je bilo svoj čas
“Stražu v viharju”. In ta list je v svo¬
jem 6. letniku v 4. številki objavil “Slo¬
vesno izjavo slovenske dijaške mladine,
sprejete na Slomškovem grobu”, ki se
glasi: “Jugoslavija naša narodna drža¬
va! Ona je naš varen zemeljski dom, ki
ga bomo v sožitju i  brati... nenehoma
lepšali in dopolnjevali in ga kot prav¬
no politični pogoj in poroštvo našega
skupnega narodnega obstanka pro¬
ti vsakomur branili... Sinovstvo
Cerkvi, vdanost kralju, zvestoba narod¬
nemu voditelju, so tri neposredne ve¬
zi...  ” Ta izjava in današnje pisanje
“Slovenske države” sta začetek in ko¬
nec velikega skoka, skoka, ki ne more
vzbujati zaupanja v tistega, ki ga je
naredil. V-R.

Kot prvo javno prireditev v proslavo svojega desetletnega obstoja

prireja

Slovenski pevski zbor "OaliBs”

v nedeljo 30. t. m. ob 17. uri v dvorani kolegija El Salvador

(Callao 540)

KONCERT

katerega čisti dobiček naj podpre plemenita prizadevanja za
ureditev slovenskih domov, kjer se zbiramo, da v materinem jeziku
in ob slovenski pesmi vztrajamo v svojem slovenstvu in ohranja¬
mo slovenska narodna izročila.

Vstopnice po $ 20, 15, 10 in 5 (preplačila se hvaležno sprejemajo)
so na razpolago v predprodaji do nedelje zjutraj, nato pa eno uro
pred koncertom ob vhodu v koncertno dvorano.

Vse rojake vabijo k udeležbi:

Slovenski pevski zbor "Gallus"

Slovenska hiša Ramon Falcon 4158, Buenos Aires

Slovenski klub (Pristava), Moron

"Slovenska vas", Lanus

"Naš dom". San Justo.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (78)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Pakete za Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pak

Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

DRUŠTVENI OGLASNIK

Društvo Slovencev je sedaj razposla¬
lo pisma tistim svojim članom, ki so na
dolgu s članarino in posmrtnino. V pre¬
teklih letih se je zgodilo v treh ali šti¬
rih primerih, da so bili člani zaradi teh
pisem užaljeni, češ: “Saj sami vemo, ko¬
liko smo dolžni, zato je opominjanje ne¬
potrebno.” Takim, ki tako mislijo, vljud¬
no sporočamo, da so bila pisma razpo¬
slana z najboljšim namenom in v pre¬
pričanju, da mnogi člani ne vedo, koli¬
ko dolgujejo. Zlasti pa želimo člane ob¬
varovati škode, da bi jim ne bila izpla¬
čana posmrtnina zaradi neplačila čla¬
narine in posmrtninskega prispevka. Na
drugi strani pa je Društvo Slovencev
prav sedaj v veliki potrebi. Potrebna so
mu znatna sredstva za izvrševanje nje¬
govih nalog zlasti na šolskem in dobro¬
delnem področju.

OBVESTILA

2. poletna prireditev SKA bo družabni
sestanek ob izidu 25. publikacije in vsto¬
pu v 5. leto delovanja v soboto 29. t. m.
ob osmih zvečer v Iliriji, Alvarado 350,
Ramos. Mejia, združen z razstavo slik
Ivana Bukovca (bariloški motivi) in
Metke Žirovnik (motivi iz Mar del Pla¬
ta) ter doslej izišlih publikacij SKA.
Vabljeni člani in prijatelji.

Proslava desetletnice organizacije
Družabna pravda in redni občni zbor
D. P. bosta dne 1. maja dopoldne na Ra¬
mon Falconu. Spored: Ob 9. uri maša,
nato proslava v dvorani. Takoj po pro-

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracičn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

slavi bo redni občni zbor. že danes va¬
bimo vse člane in prijatelje Družabne
pravde ter zastopnike vseh slov. orga¬
nizacij v Vel. Buenos Airesu.

Družabna pravda

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

Pod ugodnimi pogoji naprodaj do¬
bro uvedena trgovina z mešanim
blagom in despacho de bebidas.

Informacije pri g. Janezu Krišto¬
fu, 25 de Mayo 533/III. of. 4, Telef.
31-6435.

E O J Z E N O  V A K

izključno zastopstvo

B U M A R, S. R. L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

"EUROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljajte na:

EUROPAK  — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

Službo dobe

Slovenska strojna delavnica in livarna sprejme: Tovarniške delavce
za strojno stroko za delo na strojih in v livarni s prakso ali brez nje. Prav
tako vajence za isti obrat. Javiti se v novih tovarniških prostorih v ul.
Remedios de Escalada 135 (biv. ul. San Martin) v Saenz Pena (Villa
Raffo), tri kvadre od postaje, ter 2 kvadri od ul. Lope de Vega.

B. Seljak

¥

Prijateljem in znancem sporočamo, da je 8. marca v 76 letu starosti
zapustila solzno dolino in odšla k Bogu po plačilo naša predobra mama,
stara mama

gospa Frančiška Ogrin , roj. Birtie

Umrla je previdena in lepo pripravljena na smrt.

Pokopali so jo 10. marca 1958 na Stari Vrhniki.
Priporočamo jo v molitev.

Žalujoči

Sin Janez, hči Frančiška z možem Matevžem Ogrinom
ter vnukinje Marta, Elizabeta, Stanislava v imenu vseh
domačih ter vseh sorodnikov v domovini in tujini.
Buenos Aires - Stara Vrhnika, 19. marca 1958.

Zdravilnost izvirka še ni nikakšen od¬
ločilni dokaz. Pozneje bi znala znanost
priti na naravne možnosti in pokazala
na neznano snov v vodi. Celo nerazum¬
ljiva splošna zdravilna sila milostnega
studenca, ki daje moč brez izjeme vsa¬
kemu bolnemu organu, škofu še ne za¬
došča. Tudi za voljo tega bi znala bo¬
dočnost odkriti kakšen eminenten vzrok.
Le naglica je po mnenju Monseigneura
način, ki bo za vse čase ostala nepo¬
jasnjena. če slepo oko v trenutku spre¬
gleda, če odmrt živec v trenutku napne
astrofično mišico, potem človeški dvom
v resnici pride do zadnje meje in se
mora ukloniti.

Kar je škof komaj mogel verjeti, to
se je zgodilo. Naletel je na nekaj takih
neovrgljivih s’učajev, ki so spadali v
tretji razred. Končno se je nabralo pet¬
najst bliskovitih ozdravljenj, ki bi pre¬
nesla še tako ostro kritiko. Dvoje teh
ozdravljenj je še iz prejšnjega časa,

Tu je Marija, najstarejša hčerka dru¬
žine Moreau iz Tartasa. šestnajstletni-
ca, ki je obiskovala šolo v Bordeauxu,
je nenadoma zapadla strašni očesni bo¬
lezni. Doktor Bermond, slavni oftalmo¬
log univerze v Bordeauxu, je ugotovil:
umiranje mrežnice na obeh očeh, neod-
vrnljiva slepota.

—Le prehitro se je diagnoza ure¬
sničila. Že po nekaj tednih je krvavi za¬
stor popolnoma zastri jasne oči ljubke
deklice in po vsakem prebujenju je bil
eastor za senco temnejši. In kar se ▼ o-
fcnpnih slučajih vedno znova ponavlja,

družina se je borila in borila in se ni
hotela vdati strašni usodi. Oslepelo so
mučili na sto zdravilnih načinov! Ker
vse ni nič pomagalo, so se odloč:li, da
gredo z njo v Pariz in se posvetujejo
s tamkajšnjimi zdravniškimi veličinami.
Zadnja skušnjava. Na dan pred odho¬
dom je prišel očetu Moreau v roke ča¬
sopis, ki je sporočal o nenavadnem o-
zdravljenju neke gospe Rižot, ki je upo¬
rabljala lurško vodo. Tedaj se je spomnil
Moreau na rojstno uro uboge hčerke. Bi¬
lo je strašno. Zdravnik in babica sta že
obupala nad otrokom. V tej težki uri se
je Moreau zaobljubil, da bo otroka, če
bo deklica, krstil za Marijo, čeprav se
Marija Moreau ne sliši lepo in moti bla¬
gozvočnost. Takoj je spremenil cilj po¬
tovanja in šel v Lurd. Votlina je bila
ravno dobro spet odprta. Slepi Mariji
Moreau so za nekaj minut položili na
oči ruto, namočeno v vodo. Ko so ji ru¬
to sneli, je deklica kriknila, da bo vsem,
ki so jo slišali, ostal njen krik v ved-
nem spominu. Purpurno rdeča tančida
pred očmi je raztrgana. Marija vidi.
Pred oči ji držijo potiskan list papirja.
Marija bere. Delegacija škofijske komi¬
sije odide v Bordeaux k doktorju Ber-
mondu. Prosili so ga, da bi mogli po¬
gledati v zapiske, ki jih je napravil o
obupnem stanju pacientke pri zadnji
preiskavi. Cela zadeva je tako vplivala
na profesorja, da se je dolgo časa bra¬
nil, pokazati dnevnik.

Drugo ozdravljenje ni bilo nič manj
bliskovito, šlo je za mladega človeka

tudi iz Bordeauxa. Ime mu je bilo Jules.
Dvanajstletni sin carinskega uradnika
Roger-ja Lacasasgne. Gospod Lacas-
sagne je velikan in v primeri z gospo¬
dom Moreauem niti najmanj pobožen.
Jules je postal žrtev zelo redke in čud¬
ne bolezni, ki je pri ljudstvu dobila ime
vidov ples. Pri tej strašni bolezni ni šlo
toliko za strašne udne krče, ki so mučili
pacienta, temveč bolj za otekline v grlu,
ki so nazadnje onemogočile uživanje tr¬
de hrane. Hišni zdravnik Nogues in
konciliarni profesor Roquer sta posku¬
sila z vsemi notranjimi in zunanjimi
zdravili, s takimi, ki so zapisana v knji¬
gah in s takimi, ki niso. Kazala sta po¬
znano polypragmacijo vseh zdravnikov,
ki nočejo sami priznati svoje nemoči,
Dečkov požiralnik se je do kraja stisnil.
Nazadnje je ostal odprt samo kanal, ši¬
rok kakor pletilna igla, toliko, da je
otrok s težavo izpil nekaj kapljic mleka
ali juhe. Jules Lacassagne je bil samo
še senca, ki je brez rešitve čakal na
smrt zavoljo lakote. Mati je poskusila
z morsko kopeljo. Mogoče, da mu
Ocean pomaga do moči. Nič ni poma¬
galo. Na obrežju, kamor so ga vsak dan
nosili, je našel Jules rumeno kepo ča¬
sopisnega papirja. Z bledimi rokami je
segel po njem in bral poročilo o ozdra¬
vljenju mlade Marije Moreau. časo¬
pisno kepo je ubogi otrok spravil, ni pa
si upal v začetku svoje želje povedati
na glas. Dobro je poznal značaj in mi¬
šljenje svojega očeta, in bal se je, da
bi se mu smejal, šele precej dni pozne¬
je, ko so vse kandidate smrti, za kate¬
re ni bilo več upanja, poslali nazaj v
Bordeaux, je s težavo povedal materi o
Lurdu in Mariji Moreau. Gospa Lacas¬
sagne je rotila moža, naj še isti dan od¬

potujejo. Mož je bil voljan, brez odpo¬
ra, kajti pred smrtjo stoji nevera na
šibkejših nogah kakor vera. Na rokah
je nesel Roger Lacassagne sina k votli¬
ni. Kot nekdanji oficir ni ljubil one¬
gavljenja, Če je čudež, tako je menil,
mora nastopiti eksaktno. Zavoljo tega
je prinesel s seboj polno škatlo'mehkih
piškotov. Ko je Jules z največjo težavo
požiral prvi kozarec vode, mu je oče po¬
nudil piškot in strogo ukazal: “Tako, in
zdaj jej!” In zdaj se je zgodilo nekaj
nezaslišanega: Jules je. Ugrizne, žveči
in brez težav požre kot vsak drug člo¬
vek. Dolgi Lacassagne z dolgimi krta-
častimi lasmi se obme, omahuje kot sla-
boumnež, se s pestjo udari na prsi in
zastoka: “Jules je...  Jules je...”

Ljudje pred votlino so pričeli jokati. Ju¬
les pa nemo je naprej in mnogim se zdi,
da mu je prva jutranja rdečica zdravja
nadahnila lica.

Marija Moreau in Jules Lacassagne
sta bila le dva izmed petnajstih čude¬
žev, ki jih škof Laurence ni mogel spo¬
znati za naravno ozdravljenje in so za-
izpolnili vse pogoje.

In vedno znova je merodajno pri o-
zdravljenju zadnje pričevanje zdravni¬
kov pred ozdravljenjem. Najbolj dragi
so Monseigneuru tisti zdravniki, ki so
drugoverci ali veri sovražni.

Petnajst ljudi je bilo v tem prvem
času ozdravljenih v trenutku. Na sto¬
tine jih je ozdravelo na čudovit, toda po¬
časnejši način. Tisoči in desettisoči pri¬
hajajo v Lurd, da spet najdejo zdravje
in življenje. Samovoljno kot Gospa, ki
med dnevi prikazovanja ni storila niče¬
sar, kar so ljudje pričakovali, tako se

je obnašal tudi studenec. Njegova mi¬
lostna izbira se ne da dojeti.

Med rekami ljudi in dogodkov živi
Bernardka, kakor da je vse prav nič ne
briga. In res je ne. Studenec ni njeno
delo. To je Gospejina stvar. Da jo ho¬
čejo ljudje slaviti zavoljo milostnega in
čudodelnega izvirka, tega prav tako ne
ume. Resničnost Gospe je zanjo s ča
som vedno močnejša. Bernardka ne lju¬
bi nobene zamenjave, če se zahvaljujejo
ujej, se ji zdi prav tako smešno, kakor
qe bi se hotel kdo za denar, ki ga do¬
bi po pošti, zahvaliti pismonoši, name¬
sto odpošiljatelju. Zavoljo časti, hvale
in slave se je počutila zelo nesrečno.
Ljudje se mečejo pred njo na pot, po-
klekujejo ,se dotikajo njene obleke, po¬
sebno ob dneh, ko se zgode velika ču¬
dežna ozdravljenja. Če jo mučijo na tak
način, tedaj v njej vzkipi jeza. Ena iz¬
med mnogih žena ji je po ulicah vedno
za petami in neprenehoma kriči: “O ti
blagoslovljena, o odlikovanka, o ti svet¬
nica!” Deklica se z jeznimi očmi obrne
in sikne:

“Moj Bog, kako ste vendar neumni!”

Bernardka živi, kakor da je čas po¬
leg nje. Ali boljše rečeno: Živi v svo¬
jem času. In ta čas je monotono ča¬
kanje, čeprav ne pozna dogovora med
dekanom in škofom. Podobno je pro¬
vizorični zavesti, zmešani iz odtujenosti
in studa, ki je nastopila po vsaki posa¬
mični ekstazi. Sedaj je to stanje traj¬
no. Bernardka namreč s popolno goto¬
vostjo ve, da Gospe na zemlji ne bo več
videla, čas teče počasi, a gre hitro mimo.
Vse v njem se giblje, le Bernardka ima
občutek, da gre čas mimo nje in da sa¬
ma stoji. Stara se in vendar tega ne čuti.

(Nadaljevanje v prihodnji štev.)