»Ko bi vol vedel kako \e močan!" (L a š k i p r e g o v o r.) V toliko smo bolii od vola. da slutimo moč v sebi ter da hrepenimo po oS^mosvojitvi. In k sreei iniaino tudi protektorske prijatel.ie. ki skrbe. da to našc hrepencnje ne ope-ša. ampak gre dalie po poti ki pelie v zavest. Kaiti slepec bi moral izpregledati- Do-kler smo inirno trpeli, da so nas upregali v iarem za dclo od katerega smo imeli le malo koristi. ie bilo vse prav dobro — kakor pa smo dvignili glave, zavedajoč se lastne moči in z želio postaviti to svoio mo>č v pravo i" 'Pošteno službo stanu, narodu in državi — lop je padl-o po nas! Še ni stalo črno -na belein. kai pravzaprav liočeitno, že ie velika ljuibezen do nas in našega stanu snela krirtko ter pokazala Hce. katerega karakterizaciio prepusščanio drugim. ki imaio večji besedni zaklaid za take prilike! Za enkrat smo kvarni disfacisti sa?no nekateri slabiči. iutri bomo vsi. če sc ne pobol.išaino! Pobol:'šali se pa bomo, ko bonio osamosvo.iitev zaineniali 7 duševnim kulukom; Ijubezen si bo spet nadela krirtko. ko se bo naša skuipna hrbtenica začela klanjati na desno in levo tolikokrat. kolikor ima naša domovina strank in strančic! Plačilo za to je spet nam določeno: izraziti bonio morali za vse to še hvaležnost! Ob izdaianiu naredib ki so bile nam iii šoli v prid ali pa tudi v kvar, bomo morali stati pasivno ob strani in čakati, da iih novi režim odpravi ter nadomesti z novimi. ki se zopet ne bodo mogle realizirati ker ie na vidiku nov režim. Naslan.iali sm-o se eni na Petra, drugi na Pavla. pa nas ene in drnge hfbet boli od naslonov. Doibri prijatelji so postavili na našo n.jivo vse polno strašil ki naj bi nam zameglila pogled v bodoonost! A mi pravimo: Če se ne bomo osainosvojili bodo strašila res ostala na naših niivah! Povemo vsem in brez krinkc; Nočeino ne mežiiariti ne hlapčevati! Nikomur! Za našo bodočnost in našo kožo gre in za bodočnost našega naroda, ki snio z njim zv^ezani kakor noben drug! In trdtio sc hočeino zvczati z narodoin. nad unietnimi prepadi ki iih mi nismo izkopali. hočemo sezidati inostove, da bo tudi narod stal za svojimi resničnimi pri.jatel.ii ko pride čas in potreba! Nočemo biti več papirnati pionir.ii kultnre ampak resnični iz krvi in nicsa! Nočemo biti več enota, ki sestavlja resolucije v zavesti. da nos zahtt1va. da io saini izlečimo. Tuiih obliže\- nc potrebu.iemo. ker nočemo ran inficirati! Ko bo naše telo zdravo, tedaj sedite sodniki na sodni stol iii sodite! Kdor pa stori to predčasno, bo le sebe razkrinkal Naše oči so postale bistre. .1. Rilbičič.