Št. 79.
V Gorici, v soboto dne 3. oktobra  1903.
Tečaj XXXIII.
Izhaja trikrat na teden v Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lj-danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane s aredniSkhni izrednimi prilogami er a .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-emamrt ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto       ......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta ....-•-•   8 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.;          .      ..,-. »*„„,
Od 23. julija 1902. do 'preklica, izhaja  ob  sredaff""" jO sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulio Str. 11 v Gorici v c Goriški Tiskarni» A. GabiSček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila erei dopoilane naročnina »e ne oziramo.
Oelaal I« po»t«iile» se raCunijo po, petit-vjsiaji.. če tiskano 1-krat 8 kr.,2-krat 7 kr., 3-kiat 6 ki. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo Črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. -~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-ornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek.!«    Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. ^o 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St, 11.
Naročnino In oglase je plača« loco Gorica. Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le iipraviiiStvn.
»PRIMOREC«'
izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Sooa» in «Primoreo» ae prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi <u Jollorsitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tohakarni Lavrenčič na trgu della Caserms.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavfcič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ruski car na avstrijskih tleh.
Pred kratkim smo imeli na Dunaju angleškega kralja, vladarja ogromnega ozemlja, katerega obisk pa ni bil kakega izrednega pomena; ktilminacija njegovega bivanja na Dunaju je bila igra v »Joekev-klubu«. Za njim je prišel mogočni nemški cesar, ki je šel najpoproj na Ogrsko pogledat, kakor da bi hotel vedeti, kako bi se podalo tam vladati njegovemu sinu Eitlu, ki se uči marljivo ogrski jezik in ogrsko državno | pravo. Obisk nemškega cesarja jo bil velepomemben. Iz Nemčije hodijo tako radi gledat v Avstrijo, koda j da bo zrela za nemško žrelo! V sredo pa je j stopil na avstrijska tla prvak-vladar v Evropi, prišel jo v našo državo veliki car velike Rusije. Ni pa prišel igrat, ni prišel »na oglede«, ampak prišel je kot resen vladar k svojemu sosedu, rečeno je na lov, v resnici pa v velevažnih vprašanjih, ki se tičejo prav Živo Avstrije in njo bodočnosti. In ta bodočnost zadeva pač v prvi vrsti n a s Slovane, saj Avstrija je vendar pretežno slovanska država. Ne pomaga nič vse nemško in ogrsko zakrivanje resnice, Slovani smo tu, v velikanski večini smo, in Avstro-Ogr« ske brez nas — ni. Res, da smo teptani in suvani v znamenju kon-stitueije, v znamenju jednakopravnosti, res da nas prodajajo izdajskim Nemcem, nenasitnim Ogrom ter da nas žrtvujejo celo peščici nehvaležnih Lahov, vse to je res, res je pa tudi, da mi to Čutimo, in res je tudi, da vsa ta grda igra z avstrijskimi Slovani se bo še britko maščevala prav nad Avstro-Ogr-sko. Vse se maščuje na svetu, tudi to se bo.
Slovani smo miroljubni ljudje. Mi no iščemo prepirov in vojska, mi iščemo in i r, mir hočemo imeti med narodi, mir na zemlji. Svobodno naj se razvijajo ljudstva, vsakemu naj se pomaga, nikoga naj se ne tlači! Mir hočemo imeti.
Slovanska duša je govorila iz ust prvega sina Slovanstva, velikega ruskega carja, ko je zaklical vesoljnemu svetu: Mir! Nova zvezda je zablestola na svetovnem obzorju in ljudstva so obstala za hip ter se pretresla ob tem mogočnem zvoku. Šla so potem sicer svoja pota daljo, ali spremlja jih beseda velikega Slovana in nikdar več jih ne zapusti.
Dobivajo so elementi, ki se zgražajo nad Rusijo, ki govoričijo o barbarstvu, ako le čujejo ime Rus. To delajo, ker nočejo poznati velike Rusije z njenimi posebnimi razmerami, in pa ker jim je prešlo v kri in meso, da se morajo z a 1 e t a v a t i v vse, kar je slovansko. Očitajo Rusiji barbarstvo, dočim je znano, da Rusija vsestransko neizmerno napreduje ter so modernizujo, in dočim jo tudi znano, da v tej srednji in zapadni Evropi cvete tako bujno daleč naokrog »moderno barbarstvo«! — Imajo jo pa tudi za velik - strah! V Avstriji n, pr. v političnem življenju nisi varen, da te ne postavijo pod policijsko nadzorstvo, ako se čutiš p r a v o g a Slovana ter ako nisi Rusije najmanj desetkrat preklel, po naših šolah se ogibajo ruske zgodovino, po poštah vohunijo za nedolžnimi pošiljatvami iz Rusijo, nemška javnost pa se trudi na vso moč obdržati na površju  najslabše mnenje o Rusiji.
Nemška avstrijska vlada je storila v takem pogledu že nešteto nezmiseluih korakov, namesto da bi se bila naravno, ker Avstrija sestoji po veČini iz Slovanov, že zdavnaj naslonila na veliko Rusijo, od katero edino ima pričakovati pomoč in zašlombo. Nemčija ne pod ti nikdar Avstriji ni-k a k o pomoč i, še manj šibka Italija, pograbili pa bi obe radi Še kaj, -- o tem govori jasno zgodovina, kakor tudi pravi glasno zgodovina, da nesebično in velikodušno jo postopala doslej z Avstrijo le Rusija. Da  ni bilo njene pomoči,  ko je
vrgla ob tla ošabne naše sovrage, kje bi bila že Avstrija?
In sedaj so nastopili zopet kritični časi. Avstrija je razcepljena in razjedona, na Balkanu pa jo Čaka tako važna naloga. Ta naloga bi bila jako lahka, ako bi bila vladala v Avstriji pamet ter bi bila delala s Slovani tako, kakor pritiče konstitucijonelni državi. Ker pa tega ni, ker Avstro-Ogrska sili na dan le z nemško in ogrsko barvo, je prišla do tega, da dandanašnji ni bolj obsovražene države v Evropi" nego je Avstro-Ogrska, zlasti pa na Balkanu. Naravna posledica. In kdor si ne zna vravnati doma svojih razmer, tisti naj bo poklican drugam vrojevat drugo ? ! Kaj Še ! — In tako se utegne pripetiti, da se okoristijo drugi s položajem na Balkanu, dasi prav naša država Živo potrebuje trgovskih zvez z Balkanom in čoz Balkan. Nemčija si zna preko nas v tem pogledu vstvarjati pozicije za svojo trgovino, mala Italija so skuša okoristiti po tej strani, Avstro-Ogrska pa v tem oziru dola malo aH nič — 116, ker ima doma preveč pošlo vs 1 e d tistega prav pristno a v-atrijskega načela: Divide et impera!
Rusija ponuja bratsko roko Av-stro-Ogrski ter hoče solidarno ž njo postopati v omenjenem perečem vprašanju. Kdo drugi bi tako postopal? Nemčija v j e d n a k e m položaju gotovo ne! Prava prijateljica Avstrije je le — Rusija! To je že pokazala, to kaže zopet sedaj. Ali zato nima Avstrija nujnišega posla od tega, da m uči in zatira večino svojega prebivalstva, po katerem se pretaka slovanska kri, ista kri, ki teče po žilah tudi Rušo m-Slovanom!...
Veliki ruski car biva na avstrijskih, na naših tleh. Umevno, da so Slovani veseli njegovega prihoda, umevno, da zaupno gledajo v njegovo lepo obličje, na katerega resnih potezah se
zrcali odsev plemenite, slovanske duSe, one duše, ki je zaklicala svetu veliko besedo o miru, katerega prav v naši državi tako nujno potrebujemo, umevno, da pričakujemo z napetostjo vsako besedo iz njegovih ust, saj govori ta njih edini pravi prijatelj Avstrije, prijatelj nas vseh, umevno končno, da smatramo Slovani dnove njegovega biva-naja na naših tleh za velike praznične dnove. In ti dnovi so za Avstrijo tudi velepomembni, v izvestnih pogledih naravnost odločilni.
Ne v Berolin, ampak v Pe-t rog rad, mora biti deviza avstrijske vlade, ne zatirati Slovane, ampak dati jim, kar jim gre.,. potem nastopijo novi časi, in Avstriji bo lahko korakati naprej ob strani mogočne Rusije. Ako pa ostanejo gospodje pri starem, potem pa so si sami skopali jamo. Avstrijski S1 o v a ni g 1 e d a m o m i r n o v bodočnost. Bodočnost je slovanska.,,
Onega pa, ki prihaja k nam v znamenju miru in prijateljstva, pozdravljamo z najlepšimi besedami, s celim srcem, in ko odhaja, se radujemo na njegovem spominu. Ave! ,
Sokolska ideja, sokolski cilj.
Na zborovanju ljubljanskega »Sokol*" povodom 40-letnice je spregovoril dr. Murnik jako lepo o sokolski ideji, sokolskem cilju. Eto iz njegovega govora to-le: .Danes, bratje Sokoli, ko preteka 40. leto ljubljanskemu .Sokolu*, na ta pomembni praznik, dvignimo slovenski Sokoli svoj pogled od težavne poti sokolske in ga z napeto pozornostjo uprimo v daljavo, da nam vsem postane jasno viden naš 'cilj, jasno viden tudi tistim, ki so doslej morda majaje z glavami hodili z nami našo sokolsko pot. Razpršimo še zadnje dvome o nje pravosti, zagotovimo se, da je cilj, ki za njim teži dandanes ljubljanski .Sokol" in ž njim vse aktivno slovensko sokolstvo, res edini mogoči sokolski cilj! —
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Diums.
(Dalje.)
V  tem hipu se začuje s stopnic silen hrup, vrata se glasno odpro, in nesrečni trgovec prihiti v sobo, v kateri se je vršilo posvetovanje.
»Ah, gospodje,« zakliče, »rešite me, za Boga, rešite me! Doli so štirje možje, ki so prišli, da me zapro; rešite me, rešite me!«
Porthos in Aramis vstaneta.
»Samo trenotek,« zakliče d'Artagnan in jima da znamenje, naj pol potegnjene meče vtakneta zopet v nožnico, »samo trenotek, tu ne gre za pogum, anipak za prekanjenost!«
*Toda,* zakliče Porthos, »vsekakor ne pripustimo...«
»Pustita d'Artagnana, naj dela po svoji volji,« pravi Athos: še enkrat ponavljam, da je on najbolj zvita glava med nami vsemi, in jaz za svojo osebo izjavljam, da ga hočem slušati. Stori, kar hočeš, d'Artagnan.«
V   tem hipu se med vrati predsobe prikažejo štirje gardisti in ko opazijo mušketirje z meči ob bokih, obstanejo in ne stopijo naprej.
»Vstopite, gospodje,, vstopite,« zakliče d'Artagnan; »tu ste pri meni, in mi vsi smo zvesti sluge kralja in gospoda kardinala.<
»Torej nas vi, gospodje, ne bodete ovirali pri iz-j vrševanju povelj, katera smo dobili?« vpraša oni, kij je bil navidezno načelnik čete.
»Nasprotno, gospodje, in če bi bilo treba, vam bomo tudi pomagali.«
»Ali kaj blebeče ta človek?« zamrmra Porthos.
»Ti si tepec,« pravi Athos, »molči!«
»Ali vi ste mi obljubili...« reče čisto tiho ubogi trgovec.
»Rešiti vas moremo samo na ta način, da sami ostanemo prosti,« odvrne d'Artagnan hitro in tiho, »in Če bi pokazali, da vas hočemo braniti, bi nas zaprli z vami vred.«
»Vendar se mi zdi...«
»Pridite, gospodje, pridite,« pravi d' Artagnan glasno; »jaz nimam nikakega vzroka, da bi gospoda branil. Danes sem ga videl prvo pot, in še to pri priliki, ko je prišel tirjat najemnino, kar vam more povedati sam. Ali ni tako, gospod Bonacieux? Odgovorite!«
»To je gola resnica,« vsklikne trgovec, »toda gospod vam ni povedal...«
»Držite jezik o meni, o mojih prijateljih in zlasti o kraljici, ali pa pogubite ves svet, ne da bi rešili samega sebe. — Pojdite, gospodje, odpeljite tega človeka !«
In d' Artagnan porine trgovca vsega omamljenega gardistom v roke ter mu pravi:
»Vi ste potepuh, moj ljubi; sramujte se, da pridete tirjat denar od mene, od mušketirja! V ječo z vami! Se enkrat vam pravim, gospodje, odpeljite ga
in imejte ga pod ključem, kakor dolgo mogoče, to mi da čas, da plačam.«
Gardisti se prično zahvaljevati in odvedo svoj plen.
V hipu, ko se obrnejo, potolče d'Artagnan njiho-hovemu načelniku na ramo, nalije dva kozarca dobrega burgundca, katerega je dobil vsled radodarnosti gospoda Bonacieuxa, in reče:
»Pijva, jaz na vaše in vi na moje zdravje!«
»To mi bode v veliko čast,« pravi načelnik, »in s hvaležnostjo sprejemam ponudbo.«
»Torej na vaše zdravje, gospod... kako se imenujete?«
»Boisrenard.«
»Gospod Boisrenard!«
»Na vaše, moj plemič: kako se imenujete vi, če smem vprašati?«
»D'Artagnan.«
»Na vaše, gospod!«
»In pred vsem,« vklikne d'Artagnan navidezno oduševljen, »na zdravje kralja in kardinala!«
Načelnik gardistov bi bil morda dvomil o odkritosrčnosti d'Artagnanovih besed, če bi bilo vino slabo; toda vino je bilo izvrstno, zato je bil prepričan.«
»Toda kakšno vražjo zlobnost si napravil?« pravi Porthos, ko odide načelnik za svojimi tovariši, ter Štirje prijatelji ostanejo sami. »Fej! štirje mušketirji pripuste,' da iz njihove srede odvedo v ječo nesrečnika, ki kliče na pomoč! Plemič pije s sodnijskim slugo!«
»Porthos,« pravi Aramis, »Athos ti je že povedal, da si tepec, in jaz se pridružujem njegovemu mnenju.
Saj hočemo torej, kaj moramo hoteti, ako naj ima naše Sokolstvo življensko upravičenost, če naj ne bo naSe sokolovanje igračkanje, Ce naj ne vozimo svojega sokol-skega čolniča brez cilja in namena v samo zabavo sebi in tistim, ki bi ob bregu nedelavni gledali nas nedelavne.
Do dna duSe sem prepričan, da mota in more biti naš ci^j edino le tisti, kakor si ga je postavilo češko Sokolstvo!
Ta cilj je označil ustanovitelj in organizator češkega sokolrtva tako-le:
.Prva in sploSha naša naloga je, da smo pred dragimi poklicani, obvarovati narod svoj pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopusti, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in sveži moči, pri tisti zdravosti telesni, duševni in nravni, ki ne dovoljuje, da bi se pokazala kakšna izprida."
Kaj hoče reči s tem Tyrš?
Kfen, eden najboljših komentatorjev Tvrševih,razlaga to tako-le: Gitf češkega sokolstva je, dati in obvarovati naroda najpopolnejšo moč, ki nepremagljivo in trajno s svojo dovršeno mogočnostjo zagotavlja življenje naroda v neskončni svežosti, moči in neminljivi navdušenosti. Ce pa je to njega cilj, mora pa biti njegova naloga širjenje in dusezanje najpopolnejših lastnosti, zmožnosti in moči telesnih, duševnih in nravnih. To se doseže z razumno vzgojo.
1. telesno, tja do dosege onega telesnega zuravja, moči in sveže krepkosti ter raične krasote, ki jo opazimo na antičnih telesih;
i, s harmonično telesno in duševno vzgojo, temelječo na težnji, doseči absolutno prostost in samostojnost telesno in duševno, ki ji je podlaga prosveta, napredek in .lastna sodba" vsakega posameznika;
3, s harmonično telesno, nravno in du-ževno vzgojo, vedeno po težnji v dosego absolutne samozadostljivosti vsakega posameznika v vsakem oziru, telesnem, duševnem in nravnem, ki temelji na popolni enakosti, bratski ljubezni in človečnosti, odkritosti in vseh lastnostih, ki jih obsega pojem .čisti značaj".
Taka je torej češka sokolska ideja, tak je češki sokolski cilj. Ravno taka pa mora biti tudi slovenska sokolska ideja, ravno tak mora biti tudi slovenski sokolski cilj! Visok cilj je to in morda se bo komo zdel previsok za nas slovenske Sokole, vajene nižjemu poletu, morda bi bil kdo mnenja, naj bi se naše sokolstvo zadovoljilo s ponižnejšim, nižjim, bližjim, dosegljivejšim ciljem, .primernim našim razmeram!* Napačno bi bilo tako mnenje. Še z veliko večjo silo, kakor Cehi, moramo težiti Slovenci za tem ciljem. Naše razmere so tako majhne, da se moramo še veliko bolj napeti, kakor pa Cehi, da se ohranimo, kaj še povspnemo! Kakor mornarji smo na širnem morju, ki jim je ob silnem viharju z vztrajnim delom ob napetju vseh moči doseči daljno suho zemljo ali pa se potopiti. Da, tako se more reči: Ali nap-
nemo Slovenci vse svoje moči, da vsakega posameznika udovršimo do skrajne meje, ki je pri njem mogoča in tako ves narod udovršimo do skrajne mere, ki je je zmožen, ali pa se utopimo v valovih, utonemo med dragimi narodi I Tretje stvari ni, srednje poti ni, cilja, ki bi ležal v sredi kje, ni! Imejmo, vzemimo ta visoki cilj, ali pa nimamo nobenega cilja!
Tu se ne da mešetariti! Ali vzemimo sokolsko idejo, popolno in čisto, kakor je vznikla v genijaluih glavah ustanoviteljev slovenskega sokolstva, aH pa ne imenujmo to, za kar bi se sicer ogrevali, sokolsko idejo. Sokolska ideja se ne da prilagoditi razmeram. Ne da se jim prikrojiti, ne da se jim prisposobiti, ker je sama ideja pre-roembe, preustrojit ve razmer v boljše, v najboljše! Motil bi se, kdor bi menil, da je sokolska ideja primerna češkim, ne nemara splošno narodnim, ampak celo samo sokolskim razmeram. Pogleda naj v češke sokolske liste in bral bo, kako silno in trudapolno delo imajo na Češkem zastopniki sokolske ideje, češki sokolski delavci, da spremene maso češkega sokolstva v smislu sokolske ideje.
Cilj sokolski je tako visok, je tako daleč, da bi se z isto upravičenostjo, kakor nam, moglo očitati tudi češkim Sokolom, da so utopisti, da zasledujejo cilj, ki ga ni moči doseči. No, ne bojim se, da bi kdo to očital treznim severnim našim bratom, zdi se mi pa, da bi slovenski Sokoli imeli malo poguma, če bi reklj, da ta cilj ni za nas, če bi dejali, da se upamo preveč. Bojazljivci pa nismo mi slovenski Sokoli! Ljubljanski Sokol, ki je šel neustrašeno vsem naprej, ko je šlo za to, da se ohrani slovenskemu narodu slovensko ime, pojde pogumno naprej tudi sedaj, ko gre za to, da se Slovencem pridobi in ohrani življenje, polno vrednosti in časti, ko gre za to, da si Slovenec pridobi in ohrani polno pravico, ponosno se udariti na prsi in zaklicali: Slovenec sem in kdo je več?I*
Domače h razne novice.
Cesarjev god. — Jutri 4. t. m. bo cesarjev god, ki se bo slavil sirom avstro-J ogrske države na običajen način. V Gorici bo jutri slovesna maša v Stolni cerkvi, drevi pa bo menda svirala vojaška godba po mestu.
ftg. naročnikom. — Preteklo je tretje četrtletje, in z današnjo številko smo nastopili že zadnje četrtlete tek. leta. Na to opozarjamo vse one, ki nam še kaj dolžujejo, ter jih prosimo, da storijo v kratkem času svojo dolžnost. Kakor že večkrat povdarjano, so le točno plačajoči  naročniki naša opora E
Premeščanja in imenovanja v sodni stroki. — Više deželno sodišče v Trstu je premestilo: kancelista Antona Maksimilijana Renčela iz Gradišča v Trst, Ivana Tausdni-a iz Sežane v Gradiško in Arturja Cotarja iz
Podgrada v Sežano; imenovalo pa je kan-celijskega azistenta Rudolfa Buttignonija za Lošinj in Angela Martelanca za Podgrad.
Ii Tomaja. — Dne 28. in 29. septembra se je vršila občinska volitev*v toraaj-skem županstvu; zmagala je na celi črti napredna strankavvseh treh razredih.
Žrtve ntllitariima. — Pišejo nam iz Kanala: V noči 29. septembra t. 1. je umrl v Gorenjivasi v 32. letu starosti Ivan Le-nardič, štacunar in krčmar, zapustivši mlado vdovo in par otročičev. Mož je bil pozvan na letošnje jesenske vaje, in je iste opravil pri 5. domobranskem pešpolku, goriški bataljon. Število njegove temeljne knjige je 1233. — Bolezen.:_ pregretje, jsolnčarica in iz iste nastala meningitis.
V Krstenici leži na smrt bolan Fran Medvešček. Tudi ta je bil istočasno s prvim na vajah pri 5. dom. pešpolku, goriški bataljon. Štev. njegove temeljne knjige je 1259. Težko, da jo odnese živ.
Andrej Presen iz Gorenjevasi je, vrnivši se z letošnjih vaj, tri tedne težko bolehal ter ležal. Močna narav mu je pomagala, da je okreval.
Ti slučaji so pri rokah. Lahko si mislimo, koliko enakih je še na okolu.
Pri domobranstvu zlasti se zahteva od vojnika, kar presega človeške moči. V tem treba, da poklicani faktorji nekaj ukrenejo, Mari naj vsako leto za časa velikih vojniških vaj na stotine ljudi prenaša nečloveško mučenje, mari naj vsako leto nekaj ljudi pogine, da se s tem drugi povspejo do boljšega kruha ?!
Lep6 bi bilo, da si pri 5. dom. pešpolku zapomnijo temeljne knjige št. 1233 in 1259. ter da ukrenejo potrebno v pomoč višje navedenima odnosno njih preživetim.
Naše poslance pa prosimo, naj nam preskrbe zagotovilo, da se nam bodo naši sinovi v bodoče vračali od vojaških vaj zdravi in vsaj živi. Prosimo, gospoda poslanci, da nam to gotovo preskrbite, ter hočemo sicer obračuniti z Vašo zaspanostjo in nebrižnostjo v tem obziru.
Milost, gosp. kneza in nadškofa pa prosimo, da do tedaj uvrsti med šibe božje tudi moderne vojniške vežbe. Heši nas ist h, o Gospod !
Vojnik izza boljših časov.
Iz Sokolskih krogov smo dobili o telovadbi Sokolov v nedeljo v Solkanu to-le izvestje: Točno ob 3 % uri popoldne je pričela javna telovadba, in sicer najprvc proste vaje, pri katerih je nastopilo 40 lelovadesv .Solkanskega Sokola- v sokolskih oblekah brez zurk. Pred vsem je treba omeniti, da prostih vaj niso izvajali samo mlajši Sokoli, ampak bilo je med njimi mnogo mož, 30—40 let starih, kar je vesel pojav v jugoslovanskemu Sokolstvu, kjer so do sedaj po večini nastopale izključno le mlajše moči. Vzlie temu, da so Sokoli v Solkanu z malimi izjemami obrtniki, mizarji -— vstrašili se  vendar niso
truda, ter redno zahajali k prostim vajam, vkljub vsakdanjemu 11 urnemu delu. Proste vaje, kojih je bilo 4, so se izvajale ob godbi jako povoljno za prvi nastop, gibi rok in nog, obrati, počepi in izpadi so se izvajali pravilno, ie pri prvi vaji (predkoračna stoja desnonož — predročiti s celim obratom v levo v čepenje — s priročenjem in spodnjim čelnim lokom predročiti) se je pogrešalo hipnega izvedenja, čemur je pa vzrok dejstvo, da ni bilo nikakih skušenj '„ob godbi, da bi še telovadci navadili na takt. Krasen je bil prizor, videti izvajati proste vaje tako lepo število Sokolov v rudečih srajcah, katerim je bilo brati navdušenje z obrazov, in od katerih upamo, da se bodo od sedaj še z večjim veseljem ppprijelite!oyadbe._
Za temi je nastopilo 15 telovadcev .Goriškega Sokola" v telovadskih oblekah z uzornimi prostimi vajami, katere so se izvajale pred 2 leti na vsesokolskem shodu v Pragi. Izvedba je bila precizna, le vršila se je v prepočasnem tempu. Želeti je le, da se pri prihodnjem nastopu udeleži več »Goriških Sokolov* prostih vaj, ker le s tem »o pridobi slovensko ljudstvo za Sokolstvo, ako se v masah nastopa. Na to se je vršila telovadba na orodju, pri katerem so nastopili telovadci obeh sok. društev, vsakih po 8 v vrati, in sicer na bradlji in drogu.
.Solkanski Sokol* na bradlji: 3 redne vaje in 1 skupina. Vezanje temeljnih vaj: sklopka, naramna stoja, potaka naprej in nazaj z vleknenim križem, kolebnt naupor, kolo zanožno, prednožno, odskoki: odbočka (rez obe lestvini in raznožka na koncu bradlje iz opore.
Na drogu: 4 redne vaje in 2 skupini. Vezanje temeljnih vaj: vzmik spred, zad, toč iz opore, toč v križu, jezdni naupor, sklopka iz vese in opore, prednos, razovka zadaj, odbočka. Naveden*? redne vaje izvajalo je vseh 8 telovadcev jed/ako,
.Goriški Sokol' na bradlji: 3 proste vaje in 1 skupina. Izvajal je vsak posamezen telovadec svojo prosto vajo, med katerimi je bilo videti razun nekaterih že pri .Solkanskem Sokolu* navedenih vaj Se ko-lebne in tezne stoje, stoje iz sklopke in na-upora, raznožke na koncu bradlje iz stoje.
Na drogu: 3 proste vaje in 1 skupina. Razun že nekaterih prej imenovanih izvajale so se še razne sklopke, kolebni naupor i, premiki, prevlake, veietoči naprej in nazaj, razovke in razni odskoki.
Vaje so bile lepo vezane, ter so se izvajale precizno. Svetovati bi bilo le, da nekateri telovadci opustijo take vaje pri javnih nastopih, kakor hoja po rokah po bradlji ter prosti toč v podkolenu, ker to ne spada k Sokolski telovadbi. Nekaterim gledalcem sicer ugaja tak način telovadbe (cirkus), aH to ni namen sokolskih javnih telovadb.
Javna telovadba je skončala zelo lepo, ter je občinstvo z zanimanjem sledilo izvajanjem posameznih vaj. Nadejamo se pa, da (Dalje v prilog!.)
D'Artagnan, ti si velik mož, in kadar bodeš na mestu gospoda de Treville. te poprosim za pokroviteljstvo, da mi preskrbiš kako opatijo.«
»Ne vem, kaj naj storim,« pravi Porthos; »vidva odobravata to, kar je pravkar storil d'Artagnan?«
»To bi pač menil,« pravi Athos; »ne samo, da to odobravam, ampak celo čestitam mu k temu.«
»In zdaj, gospodje,« pravi d'Artagnan, ne da bi poskusil, pojasniti Porthosu svoj čin, »vsi za jednega, in jeden za vse, to je naše geslo, ali ni res?«
»Toda,» reče Porthos.
»Dvigni roko in prkezi!« mu zakličeta Athos in Aramis oba naenkrat.
Vsled njunega vpliva dvigne Porthos,- dasi mrm-raje, roko, in vsi štirje prijatelji ponove jednoglasno geslo, katero jim je narekoval d'Artagnan:
»Vsi za jednega, in jeden za vse!«
»To je dobro; zdaj naj gre vsak na svoje stanovanje,« pravi d'Artagnan, kakor bi celo svoje življenje ne bil delal drugega nego zapovedoval, »in čuvajte se, kajti od toga hipa naprej živimo s kardinalom v boju.«
X.
Mišja past v sedemnajstem stoletju.
Mišja past ni iznajdba današnjih dnij; kakorhitro so družbe pri svojem nastanku iznašle policijo, je ta policija iznašla mišje pasti.
Ker naši čitatelji morda še ne poznajo rokovnjaških izrazov ulice de Jerusalem, in ker mi izza petnajstih let, katera so potekla med tem časom, rabimo pri tej priliki to besedo prvič, jim hočemo pojasniti, kaj je mišja past.
Če v kaki hiši, naj bode v katerikoli, zapro kako bitje, sumljivo katerekoli krivde, o tem molče; v prvo
sobo nastanijo kot zasedo četvorico ali petorico mož, I odpro vsakomur, ki potrka, vrata za njim zapro ter ga odpeljejo v zapor; na ta način dobijo tekom dveh j ali treh dnij v roke skoro vse hišne prijatelje.
In to je mišja past.
Iz sobe gospoda Bonacieuxa so torej napravili mišjo past, in kdorkoli je prišel, so ga ljudje gospoda kardinala vjeli in zaslišali. Ker je v prvo nadstropje, kjer je stanoval d'Artagnan, vodil po^ben vhod, so bili oni, ki so prihajali k njemu, seveda prosti vseh preiskav.
Razun tga so prihajali k njemu samo trije mušketirji ; ti so vsak za se pričeli iskati, a niso ničesar našli, ničesar odkrili. Athos je šel poizvedovat celo h gospodu de Treville, podjetje, ki je njegovega kapitana v očigled njegovi običajni molčečnosti silno presenetilo. Toda gospod de Treville ni vedel ničesar razun da je zadnjo pot, ko je videl kardinala, kralja in kraljico, kardinal kazal na obličju polno skrbij, da je bil kralj nemiren in da so rudeče oči kraljice kazale, da je cula ali jokala. Toda za to poslednjo se ni brigal mnogo, ker je kraljica izza svoje poroke mnogo cula in mnogo jokala.
Gospod de Treville je opomnil Athosa, naj ima v vseh slučajih pred očmi službo kralja in zlasti kraljice, ter  ga prosil, naj to naroči tudi svojim tova-
¦ Kar se tiče d'Artagnana, ni več zapustil svojega stanovanja. Svojo sobo je izpremenil v opazovališče. 'Skozi okno je videl one, ki so prihajali v jetništvo, ne da bi kaj slutili, in ker io na tleh odstranil deske ter ga je ločil samo tenki strop od spodnje sobe, v kateri so se vršila zaslišanja, je tako poslušal vse, kar se je godilo med preiskovalci in zatožonci.
Vprašanja, s katerimi se je običajno začola zelo natančna preiskava vjete osebe, so bila skoro vedno sledeča:
»Ali vam je dala gospa Bonacieux kako stvar za svojega moža aH kako drugo osebo?«
»Ali vam je dal gospod Bonacieux kako stvar za svojo Ženo ali kako drugo osebo?«
»Ali vam je ta ali oni povedal kaj jasnega in določnega ?«
»Če bi kaj vedeli, bi ne izpraševali na ta način,« je rekel d'Artagnan sam pri sebi. »Toda kaj bi radi vedeli? Če je vojvoda Buckingham v Parizu in ali je imel ali namerava še imeti s kraljico kak sestanek.«
D'Artagnan je vstrajal pri tej misli, ki je bila po vsem, kar je slišal, najbrže tudi prava.
Med tem pa je mišja past delovala neprestano, in tako tudi d*Artagnanova pazljivost.
Drugi večer potem, ko so zaprli ubogega Bona-cieuxa, ko se je Athos ravno poslovil od d^Artagnana, da bi šel h gospodu de Tršvilie — ura je ravnokar odbila devet, in Planchet je hotel pričeti s postiljanjem postelje — naenkrat potrka nekdo na hišna vrata; ta se takoj odpro in zopet zapro: vnovič se je vjel nekdo v past.
D'Artagnan pohiti na mesto, kjer je odstranil deske, leže na tla in posluša.
Kmalu se začne krik, nato ihtenje, katero so poskušali zadušiti. O izpraševanju ni bilo govora.
»Vraga,« pravi d* Artagnan pri sebi, »zdi se mi, da je to ženska. Preiskujejo jo, ona se brani, — oni vporabljajo silo — o pomilovanja vredni ljudje!«
In kljub svoji modrosti se je moral d'Artagnan premagovati, da se ni pomešal v dogodek, ki se je vršil pod njim.
Priloga „Soee" it, 79. i Uro 3. oktobra 1903.
boste obe Sokolski društvi 9e nadalje pridno gojili telovadbo, da nas drugo leto zopet presenetita s kakšnim tako lepim nastopom.
Ob tej priliki omenjamo Se, da sta došli na veselico dve brzojavki:
Ljubljana: Pri štiridesetletnem slav-lju zbrani Sokoli Vam želijo mnogo vspeha danes in v bodoče. Na zdar!
Ljubljanski Sokol.
Spije t: Vrlemu Sdkolli kptid»emuv™                                                      i
čana 29. aprila; 30. aprila je izdala sodnija odlok na pavšalno ponudbo s 25 % poviškom; 1. maja je bil zaslišan predsednik Bajt, ki je pogumno izjavil, da bi nikdo ne ponudil za vso zalogo niti 44.000 K, a 2. maja je bila Centrifuga že izključna lastnica za 55.000 K. — Vprašam: Ali ni šlo to kakor po električni žici? Niti stanovalci v justični palači bi ne mogli izvedeti tako »naglo o tej
napredku: Vi vat, crescat, floreat.
Bergant, Vuga. Idrijski ,Sokol* pa je pisal tako-le: Bratski »Sokol* v Solkanu.
Zahvaljuje se bratski za Vaše^enjenoJ vabilo, naznanjamo, da se nam ni možno vdeležiti Vašega prvega nastopa v javnosti* ker se naš .Sokol* vdeleži slavnosti v Ljubljani po deputaciji. Želimo pa Vam, dragi bratje, najlepši vspeh Vaše veselice. Želimo iskreno, da bi mlado bratsko društvo, vspod-bujen® po lepem vspebu prvega svojega nastopa, razvilo največjo delavnost v razširjenje in vtrjenje sbkolske misli v Ijulstvu sloveti' skem, da bi bratje goriški Slovenci, prepojeni s sokolskim duhom, stali junaški in krepki na braniku lepe slovenske domovine.
V teh željah kličemo Vam prisrčni bratski „na zdar!"
Za odbor: Jan.Gruden,Novak.
,KroJ»Sks zadruga1. — Se marsikaj imam povedati, toda v »Soči* smo s prostorom vedno v stiski; zato dodam še nekaj roislij in odgovorov v manjših odstavkih na tem mestu.
h dosedanjih mojih člankov je jasno, da je bila K. z« zares aktivna, pa da jo je vkljub temu potegnila Centrifuga v svojo bisago. Vso absurdnost tega dejstva sem dokazal s številkami, vzetimi iz priobčenih računov.
Z ozirom na prvi članek v »Soči* 15. julija sem bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom kot priča. Izjavil sem, da je bila ,K. z.* aktivna, kar dokazujejo poznejši članki v »Soči*. Ker pa je bila zadruga aktivna, ni nikakega razloga m kazensko pregajanje članov načelstva, zato v tem pogledu ni daljših posledic.
Toda vkljub tej aktivnosti je tK. z.* izginila. Vse njeno blago je že od 2. maja last Centrifuge za samih 55.000 K, a zdaj »ziožnje ona vse dolžnike. — Centrifuga j« naredila zadrugi ogromno troškov ter popolnoma uničila zadrugo kot tako, kajti ves kredit je proč.
Kaj bi bil vspeh tožbe za 42.000 K v mesecu januvarju, so dobro čutili upniki, ki so že imeli spisan predlog na... kazensko po stopanje. Da nismo slučajno prišli na sled tej tožbi, bi se bito tudi zgodilo, da bi upniki prihruli s kazensko ovadbo. Centrifuga bi bila vse blago zarubila in potegnila nase še predno bi upniki izvedeli, kaj se godi čez njihove glave. — V tem me potrjuje postopanje koncem aprila. Zadnje dni aprila je bila izvršena sodna cenitev, ki je bila dokon-
vršeno, sta imela lista še pogum reči, da bi bili lahko tudi drugi ponudili tistih 25% ali še kaj več! Kdo je sploh kaj vedel o tej brzi manipulaciji ?! — Zsres, sodnija je bila v.tem slučaju jako nagla. Ta naglica pa je dokaz, da so klerikalci z lahkoto izvršili vs ak svoj namenrne^a so kaj izvadeli o ten^m-" teresovani ljudje.
Kdo pa je širil že v jeseni in meseca januvarja novice, da je v K. z. marsikaj gnilega, da je prišla v velikanske zagate, da je v zalogah vse polno blaga, ki je postalo sam ,pofel* (doslovno tako), da so načelniki v velikanskih skrbeh, kaj bo z zadrugo ? — Glejte, to so bili sami načelniki in nadzorniki. Kdo vraga je n. pr. klical predsednika in še jednega načelnika v moje stanovanje, kjer sta jamrala o obupnem položaju ter prosila mene in dr. Turno v sejo načelstva, da bi pomagala ?I Oba sta dobila od iiene in dr. Turne ta precizen odgovor: Sami ste zavozili, sami si pomagajte, a pred vsemi je poklicana Centrifuga, naj odpre novih kreditov,da sepoplaCajo zapadli računi. — Ako bi bila C. to storila, kar je poztisje itak morala, pa bi se bila zadruga lepo tiho in mirna rešila. Toda ne, C. je začela tožariti, rubiti, ceniti vse zaloge, naredila je ogromno troškov, uničila ves kredit in... odjemalce odgnala iz proda-jalnice, jedne s tožbami, druge s svojo nesrečno osebnostno polemiko, mene je dala izključiti itd., in facit je ta, da prodajalnica ne dela tako, kakor bi mogla in bi morala!
G. jo torej prevzela aktivno trgovino. To dokazujejo sami klerikalni računi. Ako bo v bodočnosti slabše,,., bo edino le njena krivda. To trdim in bom trdil. —Več pride.                                      A. G—k.
Deželna kmetijska Šola. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šolo v Gorici se začne početkom novembra meseca t. 1. nov dvoletni tečaj. Deželni odbor je dovolil za dvoletni tečaj 1903.-1905. 15 prostih mest za mladeniče, ki so doma iz Goriško-Gradiške. Prošnje za sprejem je doposlati vodstvu oddelk. dež. kmetijske šo!e do 15. oktobra t. I. Da se mladeniče sprejme v šolo, je treba dokazati: a) da so stariši aH varuh zadovoljni, da vstopi v šolo. Zato ima podpisati presilčevo prošnjo oče aH pa varuh; b) da je prosilec dovršil 16. leto, kar ima dokazati s krstnim listom. Le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima osebno predstaviti, prej nego prošnjo vloži za sprejem, sposobnega  spozna; c) da
je lepega nravnega vedenja, kar ima dokazati s spričevalom ondotnega županstva; d) da je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, kar ima dokazati z zadnjim šolskim spričevalom; e) da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela, kar ima dokazati z zdravniškim spričevalom; f) da je dovolj izobražen, kar ima dokazati s sprejemnim izpitom; g) prosilci za prosto mesto morajo dokazati z ubožnim-listom,- -da- so sinovi ubogih starišev. Prošnje morajo biti ko-lekovane s kolekom ene krone. Dijaki s prostim mestom dobivajo hrano in stanovanje brezplačno. Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, ti pa morajo priložiti prošnji, poleg od a do g navedenih dokazov, tudi izjavo starišev ali varuha, da" se obvežejo plačevati za učenca 20 K za hrano v predplačilih mesečnih okrokih. Tudi plačujoči učenci dobivajo stanovanje brezplačno. Vsi sprejeti učenci morajo bivati v zavodu, zato imajo prinesti s seboj; vsaj 2 para rjuh, 1 par prevlak za zglavje, dva para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 parov nogavic, 6 žepnih rut, 2 obri-salki, par boljših in par močnejih čevljev, jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko. Za snaženje perila mora vsaki sam skrbeti. Učenci (štipendijsti) s prostim mestom, kateri bi hoteli izstopiti iz iole brez tehtnega uzroka (t. j. ne radi bolezni, vojaščine ali družinskih razmer) pred končanim tečajem, morajo povrnili vse dotlej nastale stroške za hrano. Teoretičen pouk je vsaki dan od 8, do 12, ure predpoldne in poučuje se: Prvo leto : spisje, računstvo, geometrija in risanje, zemljepisje, fizika, kemija, živalstvo, rudnistvo, splošno kmetijstvo, čebcloreja in tviloreja. Drugo leto: spisje, računstvo, zemljemerstvo in risanje, posebna rastlinogoja, živinoreja, živinozdravstvo, kletarstvo, trtoreja, sadjereja, gozdarstvo in vrtnarstvo. Praktične vežbe so vsak dan popoldne,
Vodovod za Gorico. — Kakor dolga nit se vleče po laških listih vodovodno vprašanje. Dan na dan čitamo kaj novega, ostre polemike se bijejo, ah do v< - pa le šo ni prišlo in bržčas tudi s* nu pride. Tvrdka Kurz & Co. z Dunaja je, kakor znano, bila pripravljena poskrbeti vodo iz Mrzleka, ali kar nakrat, po prestanih hudih peresnih bojih, so opustili kolikor toliko Mrzlek, sedaj se pečajo s Hubljem pri Ajdovščini. Dr. Bramo je obelodanil t<» dni celo brošuro, v kateri dokazuje, da bi bila voda iz Mrzleka nezdrava. Sedaj gori vse za Hubelj. Občinski svetovalec dr. Pinavčig je dobil od magistrata nalog, potruditi se okoli industrijalcev, katerim služi Hubelj, da odstopijo del vode, zlasti pri vodstvu ajdovske predilnice, katero ni pri volji, da bi se Hubelj porabil za vodovod v Gorico. Te dni so iskali tudi nekaj tam okoli Vrtovina na Vipavskem, pa tudi neki studenec pri Kamnem v gorah jim je pri srcu.
Vse to stane lepe denarje. Te razne komisije, razpravljanje itd. požere velike svote,  ali ne pride se do nikakega vspeha.
Kaj so gospodje potratili časa in zapravili denarja le za Mrzlek, In sedaj prihaja kar nakrat goriški zdravnik, ki proglaša vodo iz Mrzleka za neporabno za goriški vodovod. Župan je obljubil letos pri svojem umeščenju, da bo vodovodno vprašanje gotovo rešeno do konca leta. Pa, kakor se vidi, bo težko kaj!
Vozni red na Vipavski železnici.—
S 1. oktobrom se je spremenil vozni red na Vipavski železnici v toliko, da odhaja z j u-tranji vlak iz Ajdovščine ob 6-10ter prihaja v Gorico ob 7'40. Popoludne odhaja iz Ajdovščine ob 4*40, kakor poprej. Odhod iz Gorice je tudi, kakor poprej, "dop. ob 9'10, zvečer ob 7*15. Vsaki ponedeljek in četrtek vozi še en vlak, kakor poprej, iz Ajdovščine ob 12., iz Gorice ob 210 pop.
Prehud korporal. — Korporal je pri vojakih visok gospod. Marsikedo med njimi se čuti tudi v svoji službi tako mogočnega, da po nepotrebi draži in zapira moštvo, V sredo zvečer so odhajali vojaki-tretjoletniki iz Gorice domov na Štajersko. Bilo jih je nad 300. Med njimi se je nahajal tudi nekdo, ki je bil korporal, strog, hud gospod korporal, na katerega je bila izrečena v vojašnici in v zaporih marsikatera trpka nemška kletev. Od-pustniki tega niso pozabili, marveč je vrela kri onim, kateri so trpeli radi njega, in na kolodvoru bi ga bili kmalu pretepli. Prišel je pa neki narednik, ki ga je vzel s seboj nazaj v vojašnico, od koder so ga izpustili šele drugi dan v jutro, da se je odpeljal sam domu,
Samomor. — V četrtek je skočil v Verso v Furlaniji 42-Ietni poročeni Pecorari Fr. iz St, Lovrenca. Vzrok samomoru je baje neozdravljiva bolezen na očeh. Truplo so potegnili iz vode v Kaprivi.
Bralno-pevsko druStvo t $t. Andražu priredi v nedeljo dne 4. oktobra veselico s petjem, godbo in igro v dvorani g. Petra Lutmans. Začetek točno ob 3'/» uri pop. Vspored: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Pozdrav, 3. Zitt: .Gozdna rožica", valjček, svira voj. godba. 4. E. Komel: ,Za Hrvate n&še brate«, možki zbor. 5. Pahor: »En otarček je živel*, svira voj. godbo. 6. Forstcr: .VenCek narodnih pesmij", mešan zbor. 7.Smetana: Sekstetiz opere ,Prodana nevesta*. 8. Ferjančič: ,Oj slovenska žemljica*, možki zbor. 9. Schramml: »Muzika-iična mavrica", svira voj. godba. 10. E. Komel : .Mojemu rodu*, možki zbor s spremljeva-njem orkestra. 11. Kubischta: .Venček slov. narodnih pesmi«, svira voj. godba. 12. Za-vrtanek: .Loterist«, igra v jednem dejanju, 13. Ples in prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri plesu svira vojaški orkester. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži 1—2 vrste 40 vin., od 4 vrste dalje 20 vin. Kdor ni dobil vabila, si isto lahko preskrbi na dan veselice pri vhodu. K obilni udeležbi uljudno vabi                                          odbor.
»Ali pravim vam, da sem hišna gospodinja, gospodje ; pravim vam, da sem gospa Bonacieux; pravim vam, da som kraljičina služabnica !c kliče nesrečna žena.
»Gospa Bonacieux!« zamvmra d' Artagnan; »aH naj bi bil jaz tako srečen, da bi našel to, kar išče ves svet?«
»Prav vi ste ona, katero pričakujemo,« odvrnejo preiskovalci/
Glas postaja slabejši in slabejši. Omizje zastoka vsled močnega pregiba. Žrtev se je branila, kolikor se le more braniti ženska Štirim možem.
»Oprostite, gospodje, opr...« zastoka glas, ki je mogel izgovarjati le še nevezane zloge.
»Usta ji maše, hočejo jo odvesti stran!« vsklikne d'Artagnan in skoči kvišku kakor puščica. »Moj meč; dobro, na moji strani je Planchet U
»Gospod ?«
»Pojdi hitro po Athosa, Porthosa in Aramisa. Jeden izmed njih bode gotovo doma; morebiti so se vrnili domov že vsi trije. Naj se oborožijo in pridejo hitro. Ah, spominjam se, Athos je pri gospodu de Treville.«
»Ali kam greste, gospod, kam greste ?c
»Jaz zlezem skozi okno, da pridem prej na mesto,« zakliče d'Artagnan. s Položi najprej deske na mesto in očisti tla, pojdi ven skozi glavna vrata in odhiti, kamor sem ti naročil.«
»Ah, gospod, gospod, vi greste v svojo smrt U vsklikne Planchet
»Molči, revče!« odvrne d'Artagnan. In nato se prime z roko za rob okna ter se spusti iz prvega nadstropja, ki k sreči ni bilo visoko, ne da bi si le oprašnil kožo.
Nato takoj potrka na vrata in zamrmra:
»Pustim se vjeti v past, v nesrečo mačkam, ki se drznejo, spoprijeti se s tako mišjo.«
Komaj zabobni kladivo pod roko mladega moža ter preneha hrup, se približajo koraki, vrata se odpro in d'Artagnan so z golim mečem vrže v sobo gospoda Bonacieuxa, katere vrata se zapro sama od sebe, naj-brže s pomočjo peresa.
Zdaj začujejo ostali prebivalci nesrečne Bona-oieuxove hiše in bližnji sosedje silno vpitje, razbijanje, rožljanje mečev in opetovano hrščanje lomečega se pohištva. Tenotek pozneje vidijo oni, katere je prignala radovednost, spoznati vzrok hrupa, k oknom, kako se odpro vrata ter prilete ven štirje črnoblečeni možje kakor prestrašeni gavrani, puščaje za seboj na tleh in na vratih perje iz svojih kril, to se pravi cunje svojih sukenj in kosce svojih plaŠČev.
D'Artagnan je zmagal brez velikega truda, kar moramo priznati, kajti samo jeden izmed biričev je bil oborožen in še ta se je branil samo zaradi lepšega. Ostali trije so pač poskušali, napasti mladega moža s stoli in opravo; toda dve ali tri praske, katere so dobili od d'Artagnanovega meča, so jih prestrašile. Deset minut je zadostovalo za njihov poraz, in d'Artagnan je ostal gospodar bojnega polja.
Sosedje, ki so odprli okna s hladnokrvnostjo, ki je bila v oni dobi večnih nemirov in pobojev lastna Parižanom, jih zopet zapro, ko vidijo odbežati štiri Črne može; njihov nagon jim jo povedal, da je za tre-notek vse končano.
Sicer pa je bilo že pozno, in okoli Luxembourga so tako kakor še danes zgodaj legali spat.
Ko ostane d'Artagnan z gospo Bonacieux sam, se obrtne k nji: uboga žena je omahnila na stol in na pol omedlela. D'Artagnan jo pregleda s površnim pogledom.
Bila je ljubka žena, stara pet do šestindvajset let, brinetka, modrih oči j, z nosom, lahko upognenim nazaj, z občudovanja vrednimi zobmi, mramornate kože, ki je bila kakor iz rože in opala. Toda tu je bilo konec znakov, po katerih bi bilo mogoče sklepati na odlično gospo. Roke so bile bele, toda brez nežnosti; noge niso značile ženske iz visokih krogov. K sreči d'Artagnan glede teh podrobnostij Še ni bil izkušen.
Dočim d'Artagnan opazuje gospo Bonacieux ter pride, kakor smo rekli, ravno do nog, zapazi aa tleh fin robec iz batista, katerega po svoji navadi pobere ter v njegovem oglu zagleda isti znak, ki ga je videl aa robcu, zaradi katerega bi si bila z Aramisom skoro porezala vratove.
Izza onega časa je bil d'Artagnan nasproti robcem z vezenimi grbi nezaupen; zato vtakne brez vsake besedice pobranega v žep gospe Bonacieux.
V tem hipu se gospa Bonacieux zopet zave. Ko odpre oči, se boječe ozre okoli sebe ter vidi, da je soba prazna in ona sama s svojim osvoboditeljem. Takoj mu smehljaje poda roke. Gospa Bonacieux je imela najvabljivejši smehljaj sveta.
»Ah, gospod,« pravi, »vi ste me torej rešili; »dovolite, da se vam zahvalim.«
»Gospa,« pravi d'Artagnan, »storil sem samo to, kar bi storil na mojem mestu vsak plemič, in dolžni mi niste nikake zahvale.«
»O pač, gospod, o pač, in upam, da vam morem dokazati, da niste storili usluge nehvaležnici. Toda kaj mi hočejo oni ljudje, katere sem imela v pričetku za tatove, in zakaj ni tukaj gospoda Bonacieuxa?«
(Dalje pride).
*sled klerikalne nagajivo«« nap** j ŠSen obftnsM nastop. — Namestnistvo v Trstu sporazumno z deželnim odborom je razpustilo občinski zastop v Fluraičelu v Fur-laniji ter je imenovalo upraviteljem občine | namestitvenega koncipista Ern. grof. Dan-dinija v Gradišču. Vzrok temu je, ker se ni moglo priti do izvolitve župana in podžupanov, ker klerikalna manjšina ni hotela priti k sejam, sklicanim v tako svrho.
Izkaz posredovalnega slovenskega trgovskega društva »Merkur" v IJub-ltanl. — Prosta mesta: 2 pomočnika roa-nufakiume stroke, 2 pomoč, špee. stroke, i pomoC. galant. stroke, 4 pomoC. mešane stroke, 1 pomoC. Speč. i. želez, stroke, 1 potnik, 1 blagajničarka, 1 prodajalka, 1 učenec.
Službe i&čejo: 7 kontoristov, 1 pošlo- | vodja, 7 pomočnikov raanufakturne stroke, 4 pomoč speč. stroke, 3 pomoč, želez, stroke, i pomoč, Spec. i galant. stroke, 11 pomoč, mešane stroke, l prodajalka, 1 blagajničarka, 1 učenec.
Oznanilo o. kr. finančnega ravnateljstva, — V smislu § 200. zakona od 25. oktobra 1896., drž. zak. dolžni so posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga doioCi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujocih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodalce, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov. Podnaje-modalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V smislu omenjene zakonske določbe in člena 39 izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona razglašenega v državnem zakoniku Štev. 108 iz leta 1898., se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1904., posestniki hiS ali njih namestniki, da oddajo omenjene izkaze in sicer v neposredr.je državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji GoriSko-GradiSčanski pa in v mejni grofiji Istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1903. Do ravno istega roka morajo podnajemodafci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. .Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1903. Uzorci za izkaze lastnic ov, hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemodalcev in gospodarskih glavarjev dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje, (tedaj v Trstu z okoličanskimi občinami pri c. k*, davčni administraciji; na Goriškem - Gradi-Sčanskem in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). V smislu člena 30 omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah danih v najem, izkaze, ki jim
Zamorska veselica.
Par dnij po svojem prihodu v New-Gorice sem bral uvodni članek, tiskan z belimi črkami na črnem papirju. Vsebina tega temeljito preštudiranega članka je bila približno sledeča: »Po celi naSi deželi prirejajo beli kulturonosci naSemu črnemu ljudstvu veselice in zabave v to svrho, da bi se jih oklenile naSe mase in s tem izgubile svojo črno barvo. Toda mi pravimo : zamorca pe-rete zaman, ker črnilo našega uredništva je stokrat boljše od Leonhardiskega ali pa Ant-hracen-skega črnila, kajti z našim črnilom ne nafarbamo samo trupel svojih čitateljev, ampak tudi duSe, politiko i. t. d. Da se nam pa vendar ne izgubi kaka cvčica, priredimo v kratkem pravo ljudsko veselico. Igrali pa ne bodemo igre: Deseti brat, ker ta brat nima ničesar opraviti s kakim preč. g. bratom frančiškanom ali kapucinom. Da se vrede vse stvari glede prihodnje veselice, da se sestavi lep program, bode imel v petek ob 5*/4 zjutraj veselicni odsek svojo sejo, v kar mu kličemo: obilo vspebal*
Pri tej seji sem moral biti zraven, naj stane, kar hoče. Malo čudno so me sicer gledali zamorci, ker sem bil edini belokožec med njimi, toda ko sem jim pojasnil svoje stališče kot vesten potopisec in še vestnejsi opazovalec amerikanskih razmer, ki se hoče
je napravit? (stenovalske izkaze), oddat* hišnim j i posestnikom, kateri potem sestavijo  na njih | podlagi   svoje izkaze  (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni  davčni  oblasti. Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski   glavarji' (stanovalski izkazi) in koje je priložiti  uzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz),  primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. Do- I I ločbo kazni zaradi odrečenih ali vede"  na-| pačno danih podatkov glede hišnih  stanovnikov obsega §  247. zakona od dne  25. [ oktobra 1896. drž. zak.   štev. 220. Isti  se i glasi: »Kedor odreka po smislu § 200. tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je da vedoma  napak, se kaznuje z globo do 400 kron."
Nogo si Je zlomil neki 77 letni starček I iz Branice, ko je peljal domov iz vinograda grozdje v posodah na vozu. Ker se je voz tresel, je držal za posode, da se ne bi prevrnile, ali to se je vendar zgodilo, pri čemur je padel tudi starec ter si zlomil nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer . toži v enomer za grozdjem, ki se je razsulo in pokazilo. .Kaj noga, ta se zazdravi, ali grozdje, grozdje I....
Podaljšanje poslovne dobe poletnega postnega In brzojavnega urada .Morsko kapallšče Sesljan". — Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada .Morsko kopališče Sesljan" se je do 31. oktobra t. 1. podaljšala.
Fotograf Ant. Jerkič iz Gorice obide prihodnji teden v slučaju lepega vremena Tolmin, Grahovo, Podmelec in Podbrdo ter ostane v vsakem kraju samo en dan.
Sprejemal bo naročila na vsa v fotografsko stroko' spadajoča dela.                        ¦
Dr. Rudolf Thoma, doktor vsega zdravilstva, si dovoljuje naznanjati, da or Ji-dnje od 1. oktobra dalje v ulici Josipa Verdija St. 30 od 10-11. dopoludne in od 3—4. pop.
Napačno prenavljanje je vzrok mnogih bolezni. —- Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Msfsi*   k°l posledico prehlada   se  odpravi Hala!    z redno vporabo
rogaške kisle vode.
Razgled po svetu.
Baski car je prišel v sredo dop. na Dunaj ter bil slovesno sprejet. Izredno velika množica je pozdravljala carja in cesarja, množica, kakoršne ni videl nemški cesar. Pri slavnostnem obedu je napil naš cesar ruskemu carju v francoskem jeziku tako-le: .Posebno prijetno mi je, izreči Vašemu Veličanstvu svoje veselje, ki ga občutim danes, ko Vam izrečem »dobro došli*. Ker se je Vaše Veličanstvo odzvalo mojemu vabilu na lov na Štajersko, dali ste mi nov dokaz Vašega prijateljstva, ki ga visoko cenim, in ki
seznaniti s kulturnim nazadkom kat. zamorcev, odkazali so mi častno mesto med poslušalci.
Predsednik je otvoril sejo, pozdravil navzoče, omenil velikansko važnost »ljudskih veselic" in povedal med drugim: »Naš program mora biti krasen! To vleče! Mi moramo izbobnati (pri tej besedici se je stresel zamorski dušni pastir, kateremu je šlo pred petimi meseci konsumno društvo na »boben") v svet, da priredimo elegantno veselico. Na programu morajo biti torej najlepše točko z orkestrom !•
»Saj je to orkester!" se je oglasil neveden zamorec, podpredsednik veseličnega odseka.
»Orkester je to, česar nismo še poznali pred tolikimi in tolikimi leti, in kar ni ne tnežaar, ne močerad, ne vijolica, ne kreda 1" mu je razjasnil predsednik in nadaljeval: »Kot prvo toCko predlagam Lisztovo rapsodijo, katero proizvaja orkester."
»Kje pa dobime tisto, Cesar nismo še poznali pred tolikimi in tolikimi leti?" je vprašal zopet oni črni nevednež.
»Orkestra sploh ne rabimo. Jaz si namreč mislim stvar tako-le. Mi napišemo na program: Lisztova rapsodija H. in v začetku veselice povemo preč. in slavnemu občinstvu, da je zbolel tarabour, kateri ima pri tej točki s sinkopami največ dela. Ce pa tam-bour zboli, ne moremo proizvajati te točke in mesto te se naučimo že prej:  »Objokani
nahaja v meni ravno tako živahen kot od- j kritosrčen odmev. Prisrčnost, ki izvira iz tega | za nase  razmerje, je  vplivala že opetovano dobrotvorno na politične razmere naših držav, j in laska mi upanje, da bo popolno soglasje v nazorih in prevdarkih, ki obstoji med nama glede obžalovanja vrednih dogodkov na balkanskem polotoku, znova prispevalo k uspehom akcije, ki jo izvajamo sporazumno tam doli   v  interesu  evropskega  miru.   S temi čustvi prešinjen, pijem na  zdravje svojega ljubega prijatelja Nj. Veličanstva carja Nikolaja*.
Car Nikolaj je odgovoril: »Besede, s katerimi me je Vaše Veličanstvo sprejelo, me živahno dirnejo in zahvaljujem se iz celega srca. S posebnim veseljem sem sprejel prijazno povabilo Vašega Veličanstva in srečen sem, da Vam morem osebno ponoviti izraz čutil, ki me prestajajo. Naše srčno spora-zumljenje in popolna harmonija, ki izvira iz tega za akcija naših vlad, je, kakor je reklo Vaše Veličanstvo, dragocen pogoj za uspeh velikega pomirjevalnega dela, ki smo se ga lotili v skupnem soglasju. Humanitarni namen, ki ga zasledujemo, izključuje vsako strankarstvo in se mora doseči s trdnimi in vztrajnimi sredstvi, ki so sposobna za resnični in trajni mir. NaSa prizadevanja bodo j prispevala, tako upam, k utrditvi splošnega miru. Pijem na zdravje svojega ljubega in j spoštovanega prijatelja, Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa".
Khnen-Hedervarv Je padel.  — De-misijo Khuenovo smo že naznanili. Padel je, | ker se je postavil na stališče Korberjevo, češ, I da dunajska vlada glede na vprašanje o armadi noče nič drugega nego zavarovati si po zakonu jej  pripadajoči   vpliv   na   armado. Madjari pa  ne priznavajo  pravice kroni, da | po  svoji  volji  brez  volje parlamenta ureja I vojaške zadeve. Nastopil je proti njemu zlasti grof Apponvi,  in  konec je bil tu, ko je bil sprejet KoSutov predlog, naj se otvori debata o Khuenovi izjavi. Ogri pa Kh jenu tudi sploh niso zaupali, marveč  so  se ga nekako bali prav radi njegove krutosti v Hrvatski, da bi je ne zaCel izvajati tudi v Ogerski. Cesar Se ni sprejel demUije,  ker je še car v Avstriji in je jutri  cesarjev  god. Drugi   teden Cujemo odločbo o tej stvari..
»r. Koerber v Trstu. — Dne 21. okt. spuste v morju novi parnik avstrijskega Llovtia, ki bo nosil ime sedanjega minister-skega predsednika. Na to slavnost so povabili tudi velmožnega našega »premierja*, ki je tudi obljubil, da se potrudi v Trst, Dan 21. oktobra bo torej tisti dan nenadejane sreče, ko bomo mogli videti oko njega, ki nas Slovence Primorja tako — ljubi 1
Velika tatvina t PoreStt. - V Po-reču so neznani tatovi udrli vrata tamošnje agencije parobrodne družbe Istria-Trieste in odnesli iz neke miznice 2700 kron v bankovcih in zlatem denarju. T&lovi se morali biti najbrž trije in so morali dobro poznati prostore v agenciji in vedeti tudi, da je bilo ravno tisto noc v agenciji precej denarja.
Desetletnica »Slovenskega planinskega društva' t Ljubljani se bo prazno-
oirociEve, v dolini solz zdibujemo!" Za drugo točko naprosimo izbornega skladatelja maš, Hallerja, naj nam komponira: »Gospod, usmili se nas!", kajti znano Vam mora biti (in to ostane med nami), da mi res potrebujemo Gospodovega usmiljenega srca. Tretjo točko proizvajata evropejska virtuoza na gla-sovir, Emil Sauer in Caderewsky: »Šusterši-čevo simfonijo pri obstrukciji v kranjskem deželnem zboru", toda brez tintnikov, ravnil in drugih takih instrumentov. Ta točka ostane seveda kakor prva le na programu. Tudi pri tej se izgovorimo, da je virtuozoma grozno žal, da se nista moglo odzvati našemu povabilu radi nepričakovanih ovir, in mesto te točke zapoje slavček našega pevovodje, katerega napitamo prej z glistami in drugimi žuželkami, kakor n. pr. z mravljinčjimi jajčki, tisto krasno, melodijozno pesen: »Cuk se je oženil, hopsasa*. Zdaj pridemo še k igri »Sv. Neža". Naročili smo že operno pevko z Dunaja, ki bode pred3t vljala glavno osebo, mesto spremljajočih jo angeljekov fungiral bode Kubelik, slavno znani virtuoz na gosli. Ker pa že pozitivno vem, da ne pride ne pevka, ne virtuoz na na«o veselico, izgovorimo se tudi pri tej točki med veselico na odra, da je »sv. Neža" že kdaj umrla, da torej ne moremo prirediti te igre. Na programu ostane vsejedno: »Sv. Neža", v resnici pa, deloma da zamašimo čas, deloma v zabavo občinstva se bode igralo na odru:
vala dne 10. in 11. oktobra t. I. po sledečem vsporedu: V soboto 10. oktobra »planinska veselica* v Sokolovi dvorani (godba, petje, predavanje in Šaljivi prizor). V nedeljo 12. oktobra ob 9. uri zjutraj seja osrednjega in podružničnih odborov; ob 11. uri slavnostni občni zbor; ob 1. uri popoludneobed.
V  Češkem dež. zborn so stavili Nemci nujno zahtevo, da se jim ustanovi lastna norišnica na severnem Češkem. Nemci hočejo, da so njihovi norci strogo ločeni od češke narodnosti 1
V    Štajerskem  deželnem  zborn  je
predlagal slov. poslanec Robič premembo deželnega reda in dež, volilnega reda.
Tirolski deželni zbor. — Nemci in Lahi so se sporazumeli glede delovanja dež. zbora tako, da bo mogel isti mirno rešiti predlogo glede učiteljskih plač.
V   kranjskem dež. zbora je predložil včeraj dr. Susteršič dolgo vrpto nujnih predlogov razne vsebine v svrho obstrukcije. Jako dolg je bil razgovor o tem, ali naj se zbornica peča najprvo z nujnimi predlogi ali naj se pobavi z mnogimi peticijami, da se jih izroči odsekom. Prihodnja seja v torek.
Vojna ladlja »Nadvojvoda Karel". — Jutri zjutraj ob 8. uri spustijo v Trstu v morje ladjo .Nadvojvoda Karol", ki je dolga 118.55 m in 21.72 m široka; drži 10.600 tonelat. Ta ladija bo največja med vsemi naše vojne mornarice. SpuSčenju bo prisostvoval nadvojvoda Rainer.
Visoka Izobraženost Fincev je dokazana najbolje s tem, da ima malo mestece Tavasteljus, ki Šteje le 6000 prebivalcev, 258 knjižnic. Sedem teh knjižnic je last mesta, 151 raznih društev, ostale knjižnice so last zasebnikov, a so odprte v sploSno porabo.
Budolf Falb, svetovnoznani vremenski prerok, je umrl v torek v Berolinu. Falb je bil rojen 1. 1838. v Obdachu na Gor. Štajerskem ter je služil nekaj časa v domovini za kaplana. Pozneje je postal protestant. Spisal je mnogo znanstvenih knjig o zvezdo-slovju in vremenstvu.
Štrajk. — V rudniku v Trbovljah Strajka 2086 delavcev, Mir se ne kali.
Izključen radt brezverotva. — Iz Pulja poročajo, da je te dni izstopil neki 20-letni dijak tamošnjega nemškega gimnazija iz rimsko-katoliške cerkve in se priznal brez koncesije. Ravnateljstvo gimnazija ga je vsled tega izključilo iz vseh srednjih šol v monarhiji. Po zakonu je dovcljeno voliti si prosto vero po 14. izpoln. letu. Čudno, da bi bilo to povod izključen ju. Na goriškem gin.naziju se nahaja že nekaj let dijak, ki je brez konfesije, kar je tudi zaznamovano v izveatjih, pa ga radi tega nihče ne preganja.
Prebivalstvo na Ogerskem se manjša. V minolem polulelju t. 1. je bilo porodov za 37.600 manj kakor lani v isti dobi, umrlo pa jih je 4800 več nego lani v istem času.
ZastrnpIJenje v nbožnl hiši. —-Včeraj teden je zbolelo v Elizabetni ubožni hiši v Budimpešti 135 žensk na simptomih za-strupljenja. V tej ubožni hiši je 900 oseb. 135 ženskam so dali omenjen* dan, ker so bolehne, telečje meso namesto govejega. Vsi, ki 30 pokusili to meso, tudi jedna nuna in podzdravnik, so zboleli še tisti veCer na krču v želodcu. Neka starka je drugi dan vsled tega umrla, dve sta se težko bolni. Kako je prišlo do zastrupljanja, se še ne ve natanko. Sodi se, da bi bila zastrupljena voda, v kateri se je kuhalo meso, ali pa vsted ci nas tih posod, ki se rabijo pri kuhi.
»Pande: t" in »žgurlo", te krasni igri, ki razsvetljujeta um vsakega otroka, in pri kateri se človek ne more pohujSati. Naše slavno pevsko društvo pod vodstvom pevovodje si je reser-viralo svojo točko, ker pa nima pevsko društvo pevcev, porečemo, da bodo slišali petje samo oni, ki so še nedolžni, in uverjen sem, da bodo hoteli vsi slišati to nepeto pesen, kajti gorje onemu, ki ni nedolžen. Da pridem k zadnji točki, moram omeniti, da napravimo mesto običajnega plesa nedolžno tombolo s sledečimi dobitki, za ambo: škapulir, za temo: sveča, za kvaterno: dva sianikn za kvaterni post, za činkvino: knjiga .Devištvo v sedmi izdaji" in za tombolo: letnik »Zamorskega lista"  proti  plačilu 3 K.
Mi moramo torej razločevati med elegantnim, javnim programom in med navadnim, ki se bode v resnici proizvajal, in za kojega izve občinstvo šele pri veselici raz oder. Ali ni to imenitna ideja? Sedaj pa prosim navzočega poročevalca tukajšnih listov za pomoč in agitacijo potom časopisov. Čisti dobiček je namenjen spomeniku kameleonskega politika kranjskega, ki se je tako hitro izpreSukljetil iz liberalca v klerikalca."
»Sprejeto! Sprejeto I"
Ni mi treba, gospod urednik, Se posebej omenjati da se nisem udeležil veselice, kajti take amerikanske veselice ne prijsjo evropejskemu želodcu.
Do vidova!
Poslano. *)
Na izjavo v ,Soči* in »Primorcu- javim samo toliko, da povsod, kjer potujem, se predstavljam vedno s svojim imenom, bodisi ustmeno ali pismeno, kar pričajo tudi lepaki z mojo firmo, katerih v vsakem kraju dam razobesiti v mnogem številu.
Moje cenj. naročnike pa, kateri Se niso dobili fotografij, prosim, naj Imajo4 še malo potrpljenja, ker radi preobilega dela nisem mogel v obljubljenem Času slik poslati; v kratkem Času pa dobijo vsi.
Fran We!s, fotograf, Gorica, Via Tre Re š4*-16
•) Za vsebino pod lena naslovom je odgovorno urprlniStvok toltiuv-kolikor J»bte** tiskovni *akon
Zahvala.
Vsem častitim prijateljem in znancem, ki so povodom dolge in težke bolezni našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata
Rado Valenčič-a
sočutjem in tolažbo olajševali bridko b6I in trpljenje ter so nam bili o njegovi prerani smrti z izrazi sočutja na veliko uteho, izrekamo našo prisrčno in najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prav prisrčno za darovane vence nt za spremstvo pokojnega k zadnjemu počitku ter za vsako nam izkazano naklonjenost. V G«riei, dae 1, oktobra l«oa. Žalujoča obitclj Valenčič,
Učenca
sprejme
trgovina z železjem
Konjedic & Zajec v Gorici.
Zahteva ce 2—3 srednji soli.
Anton Pečenko
Vrtna ut.i-a 8 - GORICA       Via fiiardfub S priponka
pristna bala In&rnavl*« tz vipavskih, farl Makih,
I>osUvya o* dom in razpolttjja po železnici na »a« kraj« avstro - ogenke monarhije t sodih od 5« litrov naprej. Na zahtevo polilja tadi utorea,
C*a* MaaraMi. P«a4r«ih» p*§t»u,
privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Ooriei
na Travniku it. 6. t
-Se dobivajo vsakovrstna moderna gukna kara-garn, piqnet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po cepi, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od   5 do   d let K   5 40   in više
.    9   .   15  ,   ,    «50      . - .     ¦   .       ,       ,   »5 didje  .  . , 15—      ,
vrhne suknje vsake mode...... 24.,-~       ,
,         ,    za častilo duhovSCino    , 28- —      , hlače..............,5—      ,
Haveioke  in sobne plašče  15  K nrprei. Za dame ia gospice:
Haveioke...............25 K
Sako m pelegrine............U ,
V slučaju da se kaj  ue dobi v zalogi po zahtevi, «.» itvrsi loino po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Nagrobne spomenike in križe
priporoča o priliki  praznikov   Vseh  Svetin
Fran Podberšlč
avtorlzovan kamnoseški mojster v Gsrici, Trttlka ulica it. 11
izdelki «o vsi iz kratkega kamna najbolje vrste. Cona nagrobnim spomenikom je od 15 kron više. Vzalogiimakamnite plolce, umivalnike za kuhinje itd,
Naznanilo.     j Meblirana soba
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu in svojim cenj. naročnikom, da
otvori s 15. oktobrom
brivsko podružnico
na Stolnam trgu štev. 2,~ ~
kjer bode mogel postreči  posebno  naročnikom spodnjega dela- mesta  ter  onim z dežele, bolje nego je to storU doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da je vsakdo točno postrežen.
V zalogi so vedno v veliki izberi vse potrebščine brivske stroke, kakor fina in navadna mila, razne parfutnerije za dame in gospode, vse po zmernih cenah.
Rojakom z mesta in z dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
brivec.
se odd& v najem. s hrano ali brez. Naslov pove upravniitvo.
požar!
Zahtevajte
moj ittwtrovani cenik t vsi Jctkar 500 jMfebMii od «r, riattti, are enih Ia »«rikaWam prttaetav, kat^r^a |>f)^a zutmj in paitalat prttte
Hanns Konrad,
Uorniea   ur   in   eksportna   hiia ¦•«4 M. »4». — (ČeSko).          i
z a more ne lahko in naglo pogasiti samo s
= lirizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I ! 129 odlikovanj i i
Važno za gg. trgovce z jestvinami In cenj. gospodinje.
Podpisani uljudno naznanjam, da mi je poverila z dnem 1.1, m. tvrdka :
Žnideršič & Valenčič
prva kranjska tovarna tastanln ™
zastopstvo in zalogo svojih slovečih in priznanih izdelkov.
Zaloga bode preskrbljena zadostno z vedno svežimi »Ilirskimi testeninami" vseh vrst ter so bode iste oddajalo v originalnih zabojih po dosedanjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam slavno občnstvo tudi na zalogo izborne moke iz
valjčnega mlina
W. Jochmana iz Ajdovščine. ,
Prevzel sem tudi zastopstvo za prodajo „kavlnl.i surogatov". „f»nrn juooftlovansk« tovarna" iz Ljubljane in zastopstvo za prodajo ,,Clrll Metodovih" družbenih vžigalic.
Proseč naklonjenosti za to moje novo podjetje, se v svrho cenj. naročil na gori navedene domače izdelke rojakom iz mesta in z dežele toplo priporočam in beležim
z odločnim spoštovanjem
- Jos. Rovan
''"                 Gorica, ulica Rabatta gt. 20 in 22.
Trgovski učenec
z dobrimi  spričevali  se sprejme  takoj.  —
Ponudbe sprejema Hcdžet&Koritnik,
trgovina z manufakturnim  blagom,  Gorica,
na voglu starega tribunala.
Gorica -#*s-   Gorica Klimatično zdravišče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta, — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Elek* trični avtomobil-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi, —. Velik park pretežno z eksotiskim rastlinstvom. - Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. - V hotelu je obsežna knjižnica.
Zahvala,
Vsem onim, kateri so nam izkazali svoje sožalje k smrti našega nepoz&bljivega
Franca viteza Malnič-a
in posebno onim, kateri so se vdeležili pogreba, izrekamo tem potoni našo najsronejo zahvalo.
Kanal, 28. septembra 1903.
Žalujoča rodbina.
Naznanilo in priporočilo!
V trgovini pri Ljubljančanih.
Ravnokar doslo, najnovejše, najlep5e in najmodernejše zimsko volneno, sukneno in bombažasto blago za možke in ženske obleke kakor tudi zimske odeje, vsakovrstno perilo srajce, maje itd. v veliki izberi se prodaja i po najnižji ceni pri  =========
Hedžet & Koritnik-u
Gorica, na voglu starega tribunala.
Postrežba totiisa — poštena.
I Haznanilo preselitve,  j
Med. univ. dr. B. Piki zobozdravnik
v Gorici
naznanja, da je preselil svoj zobo-zdravniški atelje* s t. oktobrom 1903. v Corso €rinseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) ifosproti ljudskemu vrtu in ordinuje od 9-12 dopold. in od 2—5 popol.
¦rianin, uwt~ ¦Mlinskih in l«l«r»kili vln»|rcdow.
Ita nn tf>Ittcnini na
* Kapljice sv. Marka
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabjjajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pn boleznih v želodcu, ublažajejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-Ijanje. čistijo kri in Creva. Odvajajo velike in mil* gliste m vse bo ezni provzročene od glist Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko* in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni i/virajrče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti tmternict inmadronu. Te kapljice ne. smeio manjkati v nobeni mestni in kmeCki hiši. ""•ej Dobiva se samo v mestni lekarni Y Zagrebu. Naročila naj se nastavlja«.
Mesu letan, Zagret, Marto? trs M 39
v bližini cerkve sv. Marica. Den?r naj se pošilja napre?r dragače se pošlje po povzetju. Jlanje kot jeden ducat (12 steklenieic) se ne pošilja.
Cena je sledeča franko na vsako pošto: 1 ducat (12 stek.) 4 K; 2 ducat (24 stekl,) 8 K; 3 ducat (36steklen.) 11 K; 4 ducata (48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5 ducatov (60 steklen.) 17 K. Na razpolago je tisoče in liso''© priznalnih pispm, ki se ne morej> vsa priobčili, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so ss posebnim wpehom aporabljah kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barclinclt. ačiteh"; Janko Kišur, kr. nsulgozlar; Štefan UarčiC, župnik ; llqa Mami*, opankar; Zotija Vukelic, šivilja; Josip Seljanovif, kmet; itd.
Mestna lekarna, Zagreb,                   .
>              Markov trgr, Štev. 89 v bllžlnt cerkve sv. Marka.              t
Največje naj &ta reje parebrodno
društvo   ~ na
svetu.
Njega
parobrodje
obsega
L80
velikanskih parni kov.
(Cv)^\meriko a^Bi^.6iidh
S>—r^djrekfna,najhitrej5a prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hambui^a^NoviYOTk^n_pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade pofrjeni za5fopnik: Hamburg-Amerika Linie
Fr. SeunicjvLjubljcini
L     Dunajska-cesteštv.ai poleg-velike mifnice ališranae. j
Christofle & C.
c. in kr. dvorni založniki
0Mra*                                                                                                                                                                           lunmt
Heinriehhof Dunaj I. Opera Ringr 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vsah vrst ?               (žliee, vilice, noži itd.)                 /(
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnostu
Največja izfaera najlepših modelov.
fjer» Ilustrovan cenik na zahtevanje. -mt§ Vsi Cbristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko  in ime Christofle.
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Za dame:                                          Za gospoda:
Krasne okraske za obleke,                         Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadaje novosti                      perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                       za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                 zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnCnike, bluze, Čevlje,                 ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:               rokavic, hlačnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                  čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
m o dere e v vsake cene.
—Za birmanca
in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo.
Za slavnosti
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Ceno braz vsake konkurenca.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, ,,. Borovima, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, grugalntke, naslonjače Itd. Itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imilirano.
Nalvedja izbira stolov, naslonjačev In
gugalntkov iz trstov I ne.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalccm na debelo se dovoli znaten popust.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanjam svojim cenjenim odjeraeleem iz mesta in z dežele, da sem preložil svojo krojaško delavnico, zalogo sukna in gotovih oblek iz dosedanjih prostorov v ulici Josipa Verdija št. 26. v ravno isto ulico in sicer nasproti stavbišču »Trgovskega Doma« v hišo št. 33.
Anton Krušič,
krojaški mojster v Gorici
ulica Josipa Verdija štev. 33.
Samo za 60 kr. #   #   #   # #   #   # '|. kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubljeno gotovo za porabo, */, kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi ki-logr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. J. Krasa, trgovina z posteljnim perjem, Smichov pri Pragi (8t0). Zamena dovoljena.
V^arol prašek
pekovski mojster in   sladčicar v Oorlel na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, j ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
».sšiiiHjir
vzajemne zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fondi: 75,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapitallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovAnsko-narodno upravo.
Vik pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, Segar pisarne so ? lastosj banfinej hiši
Gospodskih ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj« kulantneje. tJiiva najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne)
podpore v narodne in občnokoristne!
namene.
Naznanilo.
Naznanja se, da se vsled podražanja prevozniue poviša cena jelovim drvani v zalogi podpisanega oskrbništva c. kr. gozdnih uradov s 1. oktobrom 1903. od 5 K 60 vin. na 6 K.
C. kr. »skrbništvo gozdnih uradov
v Gorici, 25. septembra 1903.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnieo jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi Raznovrstne pijače, n, pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   merriih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemeulSkl ulici St. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
¦p                                                                                                                            ^
•   •   Ohranitev zdravega želodca   •   •
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju m uravnavi prenavljanja in odstranjenju nadležne taprtosti. Skuieno, iz najbojjiih in uspešnih zdravilnih zelišč skrbno pripray*jeno, tek vzbuja-joCe, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče d maCe sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernostl, pogrebov rtieti, prehlajenja in naille*no zaprtost, kakor zgago, napenjanje, preobilno kislino in lajša krmite bolezni je zdravnika Rosa balzam za žalodae iz lekarne B. Fiagner v Pragi.
S VSI FilO I   Vs' ^el*OTOota »mig® postavno deponirano varstveno znamko.     / Glavna zaloga: lekarna   B.   FragilBr,   e. kr. dvorni  založnik         L
,Pri črnem orln", Praga  Mah strana na voglu Spotnerove ulice fc. 203.
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 25f> se poš^e velika stcUeniea in za K 1'50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerskc monarhijo. Zalo?« v vseli lekarnah Avstro-Ogerske.
T Gorici t lekarnah: Ctlstofolettl, OHublcli, Pontonl in Oironcolf.                          1