CENA LIR 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA O R R T ♦ KMETIJSTVO i Leto xi št. 245 V AN O IV I SUEZ-TRST PETEK, 8. FEBRUARJA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ^ . Ysak Tržačan, ki količkaj miga, je te dl Oti' prejel ali pa še bo vzorec za pri 3$ Javo duhodokov v ietu 1956. že samo aO razkrivanje kart je seveda za vsako Up Kar neprijetna zadeva, toliko bolj, ka , " at ga opravljamo v zavesti, da mu bo ;gl: s‘edilo obdavčenje. Delo je samo n.i Uf seoi precej zamotano, a poleg tega se va vsakdo zaveda, da bi se kakršna koli n®rodnost utegnila maščevati nad moš J0! zato je prišlo v navado, da davč- zavezanci poverijo izpolnitev vzor- raznim izvedencem ali strokovnim 0rgan;zacijam, ki se na to razumejo, ^ajni finančni minister Vanoni ima n obnovo italijanskega gospodarstva a ^ Prav gotovo velike zasluge, zato je Pravzaprav škoda, da bo njegovo ime . tSia*° bogve koliko let povezano s ta-: , 0 nepopularno formalnostjo, kakor je a** sakoletna prijava dohodkov; sicer so a: ^ sprožili pameten predlog, naj bi za-le °stovaia prijava dohodkov vsako dru-leto. S tem bi država prihranila avčnim zavezancem in davčnim ura-°th ogromnega dela, a poleg tega b: ® sestavljale! njenih proračunov iah-0 osionili na bolj stalne davčne po , avke. Za zdaj ta predlog verjetno še ’ r.6 k° prodrl, ker hoče državna blagaj ,a od svojih državljanov čedalje več bi denarja. Toda dobri finančniki * se morali zavedati, da so tudi sko-‘e'n a ni davčne blagajne postavljene ne ^"Stranljive meje, ki jih je začrtal raz °J narodnega gospodarstva. Pretirano “davčenje Pomeni začetek gospodar- . tsga nazadovanja, ker ubija v držav Janih voljo do dela in rizika . ■**' . Položaj na Tržaškem pa je sploh iz-—' |eJtlen. Najbolj poklicani predstavniki “aškega gospodarskega življenja, ka-,0r Zbornica za trgovino, industrijo in !ttt,etijstvo in razna gospodarska zdru-[ *jet»Ja ter politični činitelji, ki pridejo 0 izraza v občinskem svetu, opozarjajo vlado na posiedice tržaške gospo-I arske krize. Stečaji industrijskih in ■ .r*0vlnskih podjetij so na dnevnem re u. mestna zastavljalnica ima posla ve'j » h °r kdai poptej, draginja narašča, ' ..^Poselnost je na najvišji ravni v Ita-^ 'Ji. Tržačani se izseljujejo. s izvzamemo Aleksandrijo in Pori a*d ni sueška kriza nobenega sredo-*er.iskega pristanišča tako hudo priza ,e‘a kakor prav Trst. Kakor se je tran ^ini promet čez Trst pričel naglo raz-^Jati, ko je bil odprt Sueški prekop, *ako je prekinitev plovbe skozenj, pri-ladela prav tržaško pristanišče; saj J s(a se tržaška trgovina in tržaško po = ^mstvo vprav specializirala na zveze z “Užnjim In Srednjim vzhodom. Sueška kriza je zlasti prizadela trgo-3 yino z lesom, ki je razvita med Trstom 111 Levantom, Vzhodno Afriko in Fer ^Jskhn zalivom. Ne samo, da je bl! Pfevoz lesa skozi Sueški prekop one , Jhogočen, temveč so bile tudi zvišane Pmvoznine proti Levaiitu ter tako ubi-3 a konkurenčna moč tržaških lesnih tr Sovcev pred drugimi, zlasti romunski-Kateri resen tržaški lesni trgovec danes tvegal prevoz lesa okoli Juž-Afrike z ogromnimi stroški, ki so z ajirni povezani? In vendar predstavlja ""I rgovina z lesom za Trst enega izmed Najbolj pomembnih gospodarskih sek-1 torjev. , Kadar bodo na davčnem uradu od-merjali davek, naj upoštevajo tudi no . val splošne draginje, ki ga je upra-y«*no ali neupravičeno sprožila sueška ; I iz'> in ki sa ne bo prav gotovo po ‘®8el niti, ko bodo zopet zaplule ladje skozi prekop. Cene so šle navzgor tud > yaradi močnega zvišanja mestnih tro ■, sarin. j , položaj našega kmetijstva že tako opozarjamo oblasti skoraj v vsaki tevilki našega lista; nič boljše seveda nl obrtniku, čigar delo je tesno pove Sano z ostalimi gospodarskimi panoga-hU. Skratka, davkarje bi samo radi opo I ^rili, naj ne iščejo dohodkov tam, kjer lih ni! i Zvišanje avstrijskih " železniških tarif j Tržaške gospodarske kroge je vzne->d jOirila vest, da je Avstrija povišala že-osniške tarife za 20%. To seveda u tegne še bolj ovirati tranzitni promet v smeri Trsta, češkoslovaški tranzit >d Cez Avstrijo v Trst ne bo tako močno ; Prizadet, ker se razvija na podlagi di-fektne tarife in je Avstrija pristala na 'f,5% popusta v okviru omenjene ta . n®; razen prevoza lesa, ki so mu av-\ \ sWjske železnice dovolile le 7,5% po-Pusta^ bodo popusta 12,5% deležne sko-raj vse vrste blaga. Za nekatere manj ijažne vrste, kakor odpadke krompirja, [ 4n co itd- Je Avstrija dovolila popust j 7° grošov od stota. Dokončna tarifa bo . JJnelana na novem sestanku v Pragi, ovišanje avstrijskih tarif ne bo zade-0 tako močno madžarskega tranzita v • i smeri Trsta, ker se ta razvija v glav-; ®eni po jugoslovanskih železnicah. Več škodo pa utegne povzročiti povišale avstrijskih tarif nemškemu tranzi-tu čez Trst, ki se je v zadnjem letu Pfecej razvil. Med Avstrijo in Italijo je bil 22. ok-< °bra 1955 sklenjen sporazum, po ka terejp naj bi posebna italijansko-av-strijska tehnična komisija proučila po za pospešitev avstrijskega tranzi-; ,a čez Trst. Italijanska vlada je zdaj Utienovala svoje predstavnike v to ko fisijo. V tržaških gospodarskih krogih , Prevladuje vtis, da se vsa zadeva pre-dolgo vleče. iiriške pelrolejske družbe bi lahlro bile plemenitejše" Vlada ne bo izvajala nanje nikakršnega pritiska - Manj petroleja v februarju Pomanjkanje petroleja v Zahodni Evropi bo trajalo še nekaj mesecev. Zahodnoevropske države pritiskajo na Ameriko, da bi poslala čim več petroleja iln bi tako njihovo industrijo in prc(met rešila pred nievamiiimi kornh-plikacijami. Ameriški petrolejski politiki zlasti pozorno sledijo na Angleškem fin v Eranciji, kjer je pomanjkanje petroleja še tako veliko, da so ostale v veljavi dosedanje omejitve. Bistveno je vprašanje gledišča pridobitnikov miineralnega olja v državi Texas, kjer so v rezervi bogata vrelci, ki se le delno izkoriščajo. Te petrolejske družbe se kljub raznim prošnjam iz Zahodne Evrope niso o d'oči,le za' povečanje proizvodnje v takšni meri, kakor bi to želela Evropa,. Njihove uprave vztrajajo pri gledišču, da bi povečanje proizvodnje ne bilo gospodarsko utemeljeno, ker se bo po obnovi plovbe skozi Sueški prekop povpraševanje po ameriškem petroleju zmanjšailo, z druge strani pa ni na razpolago dovolj petrolejskih ladij, da bi mogle pravočasno prepeljati ameriški petrolej v Zahodno Evropo. Poleg tega trdijo, da niso petrolejski vrelci v Texasu dovolj povezani s pristanišči po naftovodih. Značilno je. da je sam načelnik oddelka za petrolej in plin v ameriškem notranjem minirtrslvu Hugh A. Ste-wart na tiskovni konferenci dejal, da bi gledišče petrolejskih drušb v Texa-su moralo biti nekoliko bolj plemenito. Dodal pa je takoj, da ameriška osrednja vlada ne bo izvajala nikakšnega pritiska na te družbe; sicer bi po ameri&ki ustavi bilo to težko, ker je prsd osrednjo vlado v podobnih zadevah pristojna vlada države Texas. Mr. Stewart je izjavil, da bi zvezna ameriška vlada lahko posegla v zadevo samo v primeru izredne nujnosti. Dejal je tuidi, da ameriška vlada ne mere dati na razpolago državnih rezerv petroleja za izvoz; te morajo ostati! nedotaknjene za primer, da bi v sami Ameriki nastalo pomanjkanje petroleja zaradi prevelikega izvoza. Mr. Stewart je podal zanimiv pregled današnjega petrolejskega položaja na Zahodu glede ra ameriške izjemne dobave petroleja evropskim zahodnim državam. Izrazil je upanje, da se bodo hude petrolejske težave, na Zahodu končale v začetku aprila. Evropa potrebuje zlasti surovo minerale olje in težko tekoče gorivo, na pa toliko drugih petrolejskih proizvo- dov, kakor n. pr. Disslovega olja m bencina. Ker se petrolejske družbe v Texasu nočejo odločiti za večjo proizvodnjo, je bila izražena želja naj bi' ameriške rafinerije predelovale manj mineralnega olja, da bi ga ostalo več za izvoz. Zahodne evropske države bi potrer kovale zdaj nadaljnjih 250.000 sodov (1 sod 147 litrov) dnevno. V tednu od 17. do 23. januarja je odhajalo dnevno iz Zaliva Združenih držav v Zah. Evropo 513.000 sodov miineralnega olja, to je 238.000 več kakor teden poprej. Od 1. novembra so prepeljali iz Zaliva v Evropo 36,993.000 stotov, in sicer 19,798.000 surovega olja in 17,195.000 petrolejskih proizvodov. V tednu od 17. do 23. januarja je odplulo iz Zaliva v Zah. Evropo 37 petrolejskih ladij. V prihodnjih tednih se bodo ameriške dobave zmanjšale itn ne bodo prekosile 13.000 stotov dnevno V Zalivu je namreč na razpolago čedalje manj petroleja, saj so se v zadnjem tednu zaloge zmanjšale za 3 milijone sodov. Mr. Stewart je tudi omenil, da so pošiljke petroleja s Srednjega vzhoda okoli Južne Afrike v Evropo dosegle nepričakovano raven, ker so petrolejske ladje pripeljale več petroleja, kakor so prvotno predvidevali. SVET BO POTREBOVAL ČEDALJE VEČ PETROLEJA Podpredsednik ameriške družbe Te-xas Oil Company je izjavil, da bo svetovna potrošnja petroleja v prihodnjih petih letih zahtevala po 21 milijonov sodov (1 sod drži 147 litrov) na dan, to je okoli 3 milijone ton; okoli polo vico tega odpade na Združene ameriške države. Da bi se dosegla ta raven proizvodnje, bi bilo treba vložiti najmanj 60 milijard dolarjev kapitala. Pred petimi leti so se države (razen Sovjetske zveze in Kitajske) zadovoljevale z 11 milijoni sodov na dan, od tega 2/3 v ZDA; po letu 1952 je potrošnja petroleja v Ameriki narastla za 5%, v evropskih državah pa za 12%. POVEČANA SVETOVNA PROIZVODNJA PETROLEJA Svetovna prodavodnja petroleja v letu 1956 je dosegla 835 milijonov ton ter je bila za 8 1/2% večja kakor prejšnje leto. V Venecueli in Kanadi je bila proizvodnja rekordna; v Kanadi je narastla kar za 30,8%, tako je Kanada zavzela sedmo mesto med proizvajalci petroleja (razen Vzhodne Evrope in Kitajske). Združene ameriške države so priMObile 40% vse svetovne proizvodnje, to je 352 milijona ton. Ameriška proizvodnja je narastla za 5%. čeprav je bila vožnja skozi Sueški prekop prekinjena ter so bili naftovodi poškodovani, je proizvodnja na Srednjem vzhodu bolla še vedno za 5,7% večja kakor 1. 1955. Dosegla je 170 milijonov ton ter je bila 5-krat večja kakor 1. 1956, Ko bi ne bilo Sueške krize, bi se bila dvignila na 190 milijonov ton. Kriza na Bližnjem vzhodu je vzpodbudila prodzodnjo v Venecueli, ki je dosegla 129 milijonov ton in je bila za 14% višja kakor leta 1955. Trst in rimska pogajanja V zvezi z velikimi naročili jugoslovanskih ladjedelnic pri tovarni ladijskih strojev pri Sv. Andreju (GRDA) — gre za naročila ladijskih strojev — izražajo v Trstu upanje, da bi se za takšno sodelovanje z jugoslovanskimi ladjedelnicami našla širša podlaga pri sedanjih italijansko-jugoslovanskih po gajanjih v Rimu. Kakor smo že več krat poročali, se v Rimu pogajajo za sklenitev novega sporazuma o Italijan skih dobavah industrijske opreme Ju goslaviji. CRDA že sodelujejo s tovarno FIAT v Turinu, ki izdeluje ladijske motorje na naftni pogon in ki je Jugosla viji dobavila že mnogo takšnih motorjev. Glede poteka pogajanj v Rimu je znano, da so Jugoslovani pripravljeni sprejeti za osnovo kreditnih dobav ita lijanski zakon št. 955, ki urejuje itali janski izvoz na kredit. Prejšnji sporazum je predvideval dobave v vrednosti 60 milijonov dolarjev, in sicer naj bi italijanski kredit predstavljal 45 milijonov dolarjev, 15 milijonov dolarjev pa jugoslovanske terjatve od Italije na račun vojne odškodnine. Jugoslovani bi radi zdaj prosto razpolagali s 15 mi lijoni dolarjev ter jih ne bi radi vključili v sporazum, ki se pripravlja. Posredovalec med Američani in Arabci Ibn Saud, kralj Saudske Arabije, je med svojim obiskom v Združenih ameriških državah, izjavil svojo pripravljenost, da bi posredoval med Ameriko in Egiptom, oziroma arabskimi državami, da bi prišlo do zbliža-nja. Poročajo, da se Ibn Saud namerava na povratku iz Združenih ameriških držav ustaviti v Kairu, kjer naj bi se sestal s polkovnikom Naserjem ter s predstavniki Sirije in Jordanije. On naj bi utrl pot tudi tako imenovani Eisenhovverjevi doktrini med arabskimi narodi. V primeru nevarnosti bi po tej doktrini Amerika imela pravico posredovati na Srednjem vzhodu tudi z orožjem, torej ne samo z gospo darsko pomočjo. Zdi se, da se je Ibn Saud zadovoljil s pojasnili glede Eissnhowerjeve doktrine, ki so mu jih dali v VVashing-tonu. Reka odvzema Trstu tranzitni promet Najnovejši podatki o razvoju tranzitnega prometa čez Reko v preteklem letu kažejo, da postaja to pristanišče eno najnevarnejših tekmecev tržaške luke. O razvoju Hamburga, ki spada prav tako med stare tržaške tekmece, smo poročali v zadnji številki. Celoten pomorski promet je v reški luki lansko leto znašal 3,800.000 ton. Tako se reški promet približuje tržaškemu, ki je znašal v lanskem letu nekaj nad 4 milijone ton. Na žito in premog odpade 1,5 milijona ton tovora. Brez prometa z nafto in petrolejskimi proizvodi je promet v pristanišču dosegel 2,936.000 ton. Vidi se torej, da je tudi promet z naftnimi proizvodi dokaj živahen. Da postaja Reka vedno hujši tekmec tržaškemu prometu, nam kažejo zlasti podatki o razvoju tranzita. Tranzitni promet čez Reko je napredoval v lanskem letu za 170.000 ton v primeri z fKtTAJC.V^COvZ^U.A-iu. KiTAJSKA-Ž Gulf Oil Corp. se je umaknila iz Italije V italijanskih gospodarskih pa tudi političnih krogih je zbudil veliko pozornost sklep velike ameriške petrolejske družbe »Gulf Oil Corporation«, da ne bo nadaljevala petrolejskega raziskovanja po Italiji, ki ga je zdaj vršila pod imenom »Gulf Italia«. še ko je bil novi zakon o pridobivanju petroleja v Italiji pred parlamentom, je družba Gulf dala razumeti, da se bo morala umakniti iz Italije, ako bo zakonski osnutek sprejet, ker ji po novem za konu ni zagotovljen zadosten delež na dobičku pri pridobivanju petroleja. A meriška družba je navedla, da zahteva Italija previsoko odškodnino za iz koriščanje petrolejskih vrelcev. Ker je ta odškodnina višja kakor v drugih dr žavah, v katerih družba izkorišča pe trolejske vrelce, bi tudi te države uteg nile zahtevati prav tako visoko odškodnino. Vse svoje pravice in instalacije je Gulf Italia prepustila velikemu italijanskemu koncernu Montecatini. Ta je tako postal tudi lastnik družbe Pe-trosud, ki jo je ustanovila Gulf. Pe trosud, vrta in išče petrolej v Abrucih, vendar njena vrtanja doslej niso bila uspešna. Gulf Oil Corporation je največja petrolejska tuja družba, ki je iskala petrolej po Italiji. Predstavnik ameriške družbe je izjavil, da novi petrolejski zakon v Italiji dokazuje, da italijanska vlada ne želi sodelovati z zasebno industrijo in ameriškim kapitalom. O sklepu ameriške družbe, da se u-makne iz Italije, je poročal tudi ameriški tisk kakor, n. pr. »Newsweek«. Med italijanskimi listi so korak ameriške družbe obžalovali zagovorniki sodelovanja s tujim kapitalom, zlasti ameriškim, kakor n. pr. rimski gospodarski list »II Globo« ali liberalni tednik »II Borghese«. Tudi drugi listi izražajo bojazen, da bi ameriški družbi utegnile slediti tudi druge finančne skupine. Najnovejši napori italijanske vlade, da bi privabila čimveč tujega kapitala, med njimi tudi posebne zakonske olajšave, niso rodili zaželenega uspeha. »II Globo« gre tako daleč v svojih izvajanjih glede sklepa orne njene ameriške družbe, da ne izklju čuje možnosti, da bi se komaj izglasovani petrolejski zakon popravil, samo da bi omogočil nadaljnje sodelovanje družbe Gulf Oil Corporation. Kitajska ljudska in gospod, poplava Po vsem svetu vzbuja izredno pozornost predsednik kitajska vlade Čuenlaj s svojimi potova nji po tujini. Po svojem potova nju po Evropi (v Moskvo, Varšavo in Budimpešto) se je zopet podal v južnoazijske dežele, kjer se je v zadnjem času ustavil tu di na Cejlonu. Cejlonsko vlado je skušal pridobiti za Kitajsko in jo čimbolj odtujiti Angliji. Na teh svojih potovanjih po Južni Aziji se Čuenlaj ne naslanja samo na množice kitajskega prebivalstva v domovini, ki se že približuje ogromnemu številu 600 milijonov, temveč tudi na Kitajce, ki žive izven domovine po vseh južnoazijskih državah, tako v Burmi (2,76 milijona Kitajcev), v Tajlandiji (3 milijone), v Vietnamu in Kambodži (1,3 mil.), na Filipinih (300.000), na Britanskem Severnem Borneu (225.000) in Indoneziji 2 milijona). Prodiranje Kitajcev in kitajskega vpliva v južnoazijske in vzhodnoaz j ske države zanima zunanji svet tudi z gospodarskega vidika. Kitajski proizvodi vseh vrst se v zadnjem času pojavljajo že po vseh mestih Tajlandije in Indonezije. Kitajci izvažajo n. pr. ko lesa, tkanine, milo, zobne paste in pivo. S tem ne izpodrivajo toliko zahodnih izvoznikov, kolikor Japonce. Japonska bi namreč silno rada ohranila ta trg, < IIJ 0 [g kaže pa, da se čedalje teže brani prej kitajsko konkurenco. Zaradi nizkih proizvodnih stroškov so cene kitajskih proizvodov celo nižje kakor cene japonskih. Kitajska izvozna podjetja lahko pri svojem delu računajo na simpatije kitajskega prebivalstva po vseh vzhodnoazijskih in južnoazijskih državah. Prodiranje kitajskega gospodarskega vpliva v Južno Azijo vznemirja tudi Američane. * V Francija prednjači glede varstva izumov Pariz, 20. nov. 1956 Organizacija tržišča in njegovega mehanizma, v katero sodijo bolj ali manj druge kategorije industrijske lastnine, že davno ni več prepuščena stihizi »svo hodne konkurence« tudi v tistih državah ne, ki jo najbolj razglašajo. Zato je prav zanimivo, da je prišlo do prvih organizacijskih oblik v Franciji davno prej, preden je država posegla v njegovo organizacijo. Tako je bila v Franciji že leta 1872 (!) ustanovljena posebna »Unione des fabricants« za varstvo pravic industrijske lastnine svojih članov. Ta unija je dobila poseben značaj »splošne koristnosti« (utilite publique) in šteje danes nad 1200 članov, toda svojo delavnost je omejila na varstvo blagovnih znamk in na borbo proti nelojalni konkurenci v korist svojih članov (podobno organizacijo imajo Nemci v svojem »Markenverbandu«). Uni ja ima poleg specializiranih pravnikov, ki varujejo pravice njenih članov pred francoskimi in tujimi sodišči, tudi posebno organizirano službo, v kateri vodijo evidenco nad vsemi francoskimi veljavnimi( in tudi zapadlimi) blagovnimi znamkami in nad vsemi mednarodno (v Bernu) registriranimi znamkami. Kdor hoče torej uvesti določeno blagovno znamko, se obrne na unijo in prejme v kratkem odgovor, ali je enaka ali podobna znamka v Franciji ali internacionalno v veljavi ali ne. Če podobnost obstoji, si prizadeti prihrani stroške registracije in riziko procesa ter znamko opusti. Koristi take organizacije so ogromne in nesporne. Končno pa unija (po posebni družbi) prijavlja blagovne znamke v korist svojih članov, pa tudi zunanjih klientov ter v tem pogiedu dopolnjuje funkcijo patentnega odvetnika. V pogledu varovanja vzorcev in modelov, še posebej v zvezi z uporabno (aplikativno) umetnostjo obstoji v Parizu posebna »Societe de la propriete artistique des dessines et modeles«. V tej zvezi pa je vredno omeniti, da je Francija prva na svetu uvedla s posebnim zakonom ostro sankcionirano varstvo svojih modnih kreacij, in sicer lo čeno od varstva vzorcev in modelov. Razlog? Zato ker je modni model, poseben modni vzorec ne samo enkraten, torej tak, ki se industrijsko ne posnema (kar je pogoj pri industrijskih vzorcih in modelih), temveč tudi zato, ker gre za sezonske stvaritve, katerih »modna« vrednost traja komaj nekaj mesecev in bi registracija vzorca ali modela ne imela pomena. Francoska sodišča so izredno ostra v izrekanju kazni. Nedavno je bil neki »modni tat« obsojen na denarno kazen 5 milijonov frankov in na visoko odškodnino. Omenjena Union des fabricants je zabeležila lep uspeh v Belgiji s podobno obsodbo, čeprav Belgija nima posebne zakonodaje. (Sodba je bila izrečena po načelih o pobijanju nelojalne konkurence). Izredno pozornost je Francija posvetila varstvu označbe porekla svojih vin in likerjev ter na tem področju dosegla nesporno prvo mesto na svetu tako v svoji zakonodaji kot v ustrezni organizaciji tega varstva. Začetek tc zakonodaje sega v leto 1905, ko je bil izdan poseben zakon proti zlorabam, po katerem se kaznuje vsakdo, kdor prevari svojega sopogodbenika (torej tudi vsakega potrošnika) v pogledu kakovosti pa tudi porekla blaga. Leta 1935 pa je bil ustanovljen poseben »Institut National des Appellations d’Origine des Vins et Eaux-de-Vin« (kratko: INAO); njegova naloga je, da ob naslonitvi na upravne in davčne organe določi pogoje, ob katerih sme določeno vino ali liker (konjak) nositi označbo kraja svojega porekla s pristavkom »appellation controlee.« INAO je dosegel velikanske uspehe: s strogim postopkom (določitev lege vinograda, sestava zemlje, predpisane trte, načina kletarjenja) učinkovito je u spel, da je dandanes potrošnik v Franciji in v svetu popolnoma gotov, da je določeno vino, ki ga zahteva, zares iz krpja ali področja, katerega ime nosi, kar je imelo za posledico močan porast izvoza francoskih vin in »spiritnoz«. INAO je tudi upravičen nastopiti pred francoskimi sodišči proti vsem kršiteljem in v svojem imenu zahtevati odškodnino, prav tako pa legitimirano nastopa v obrambo francoskih označb v drugih državah. Po vsem tem torej ni čudno, da je Francija tista, ki se v vseh ustreznih mednarodnih forumih najbolj bori za mednarodno ureditev varstva označbe porekla na splošno, ne samo v pogledu vin. Saj je značilno, da je bil zakon iz leta 1905 nedavno razširjen tudi na varstvo označbe raznih francoskih sirov. Pri obravnavi položaja in funkcije INAO smo se približali splošnemu problemu varstva kakovosti blaga ne glede na njegovega proizvajalca, katerega blago varuje na splošno tvrdka, še bolj pa registrirana blagovna znamka. Varstvo kakovosti blaga pa je v bistvu varstvo potrošnika in ne več proizvajalca ali trgovca. V tem pogledu je treba tudi v Franciji ugotoviti organizacijo, ki varstvo kakovosti naslanja na industrijsko standardizacijo (norme). To je Francosko združenje za normalizacijo (Association Frangaise de la Normalisation — AF NOR), ki je izšlo iz posebne pobude, dobilo pa v teku časa obširna pooblastila od države, med njimi tudi pravico do podeljevanja posebne »kakovostne znamke« za izdelke, ki ustrezajo normam, ki jih predpiše AFNOR. V zadnjem času je prišlo tudi do ustanovitve zasebne organizacije »Oualite France«, ki ima podobne naloge. Ta slika mreže vseh organizmov v Franciji, ki se ukvarjajo s posameznimi gospodarskimi vprašanji na področju industrijske lastnine, seveda ni popolna, vendar pa skuša dati vpogled v problematiko in označiti pomen, ki ga ima v modernem gospodarstvu industrijska lastnina. S. P. letom 1955 in dosegel 806.000 ton. V roškem tranzitu zavzema prvo mesto Češkoslovaška s 350.000 tonami. Češkoslovaški promet čez Trst se je v lanskem letu sukal izpod ravni 5.000 ton mesečno (v septembru je znašal 3.630 ton, v oktobru 3.063 in v novembru 4.222, za december še ni podatkov; v letu 1955 je češkoslovaški tranzit čez Trst dosegel še 106.000 ton, medtem ko je pred drugo svetovno vojno, leta 1937, znašal 456.000 ton). Podatki o avstrijskem in madžarskem tranzitu čez Reko še niso bili objavljeni, pač pa je znano, da je poljski tranzit zelo napredoval in dosegel 110.000 ton. Računajo, da se bo poljski tranzit v letu 1957 še povečal; kaže namreč, da pojde več blaga iz juž nih krajev Poljske, ki je namenjeno na Bližnji vzhod, čez Reko. Sueška kriza, katere posledica je prekinitev plovbe skozi Sueški prekop, je verjetno v isti meri prizadela reško kakor tudi tržaško pristanišče. Saj se promet z deželami onstran Sueškega prekopa razvija približno v enakem razmerju z Reke kakor Trsta. Po mnenju reških izvedencev je pobrala sueška kriza Reki okoli 50.000 ton prometa. Glede bodočega razvoja prometa v re-škem pristanišču so Jugoslovani optimisti in računajo, da bo v letu 1957 napredoval za nadaljnjih 200.000 ton in tako dosegel okoli 4 milijone ton. Sami priznavajo, da ovira nadaljnji razvoj prometa čez reško pristanišče nezadostna tehnična oprema, zato pa teži pristaniška uprava za tem, da bi se pristanišče čimbolj mehaniziralo in povečalo. Zdi se, da bi bil promet čez Reko še večji, ko bi večkrat ne bilo nastopilo pomanjkanje vagonov na jugoslovanskih progah. Zato je bila v pra-račun jugoslavanskih železnic vključena znatna postavka za nabavo zadostnega števila vagonov in železniških strojev. Upor na Madžarskem je seveda škodoval obema lukama, Trstu pa tudi Reki. Izdelovanje zdravil se v Italiji ne da patentirati Italijansko ustavno sodišče je s svojo najnovejšo razsodbo dne 26. januarja rešilo napeto pravdo med švicarskimi tovarnami zdravil in nekaterimi i-talijanskimi tovarnarji, ki so po vojni prevzeli švicarske recepte in pričeli po njih izdelovati zdravila. Tudi nekateri ameriški tovarnarji so se večkrat pritožili, da italijanski tovarnarji posnemajo njihove recepte. Znano švicarsko podjetje Geigy je sprožilo več pravd proti italijanskim tovarnarjem in za to potrošilo okoli 17 milijonov lir. Zadeva je prišla tudi na diplomatsko področje. Ko je uprava švicarskih železnic sklenila z upravo italijanskih železnic pogodbo za podelitev posojila 200 milijonov švicarskih frankov, je postavila klavzulo, da bo podelitev posojila odvisna od ureditve spora med švicarskimi in italijanskimi tovarnarji zdravil. Švicarska diplomacija je šla za tem, da bi italijanska vlada čimprej predložila zakonski načrt, s katerim bi se vprašanje patentov na izdelovanje zdravil popolnoma jasno uredilo. Nov zakon pa ni bil izglasovan. Zato je bilo ustavnemu sodišču postavljeno vprašanje, ali se izdelovanje ždravil v Italiji na podlagi dosedanjih zakonov (z dne 30. oktobra 1859 in 29. junija 1939) lahko zavaruje. Ustavno sodišče je s svojo razsodbo z dne 26. januarja usvojilo gledišče italijanskih tovarnarjev, češ da se na podlagi dosedanje italijanske zakonodaje ne da patentirati in zavarovati izdelovanje zdravil v Italiji. Švicarski in ameriški tovarnarji se čutijo prizadeti in z njimi tudi izumitelji. Ob tej priložnosti ugotavljajo nemški tovarnarji, da so bili oni bolj previdni in da niso zaprosili za patentiranje, ker bi sicer morali odkriti zadevne kemične postopke. RAZVOJ FARMACEVTSKE INDUSTRIJE V ITALIJI. Po lajavi dr. Zi-rillija je danes v Italiji 65% več farmacevtskih podjetij kot pred vojno. V ta podjetja je vloženih 100 milijard Er; fanmaceivtska iniduisitrija zaposluje 67.000 ljudi. UGODEN GOSPODARSKI RAZVOJ V ALŽIRU Kljub krvavim dogodkom, ki si v Al-žiru sledijo iz dneva v dan, je gospodarski razvoj v tej deželi razmeroma ugoden. Lanska letina je bila izredno ugodna. Pridelek žita je bil leta 1956 za 25% obilnejši kakor prejšnje leto, a vinski pridelek za 20%. Izvoz pomaranč in limon v Francijo je napredoval od 237.000 na 257.000 ton, izvoz koštrunov od 167.000 na 410.000. Zanimivo je, da naraščajo še vedno vloge pri alžirskih bankah. Septembra 1956, preden so se pojavili prvi upori, so vloge dosegle 120 milijard francoskih frankov, septembra 1955 135 milijard in septembra 1956 160 milijard francoskih frankov. V Maroku so vloge med tem časom padle, in sicer od junija 1955 do septembra 1956 za 33%, v Tuniziji pa od de cembra 1955 za 16%. Od oktobra 1955 do oktobra 1956 je poraba električne e nergije v Alžiru narastla od 72,9 na 82,7 milijona kWh. nn nase m senje Pojdimo za časom ! Prof. Carlo Schiffrer je znan po svojih razpravah o tržaškem vprašanju še iz časa, ko se je po drugi svetovni vojni na pariški konferenci bil hud boj za Trst. V svojem članku »Tržaška križan v. časopisu »Trlest en je navezal nekaj lastnih misli na opozorilo predsednika Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiza, da bi se utegnila uresničiti napoved tistih, ki (so! že v avstrijskih časih svarili, du bi po tržaškem pristanišču rastla trava, ako bi prišla v Trst Italija. Profesor Luzzatto Fegiz je rimskim državnikom, ki odlašajo z reševanjem. tržaških gospodarskih predlogov, že razgrnil podobo gospodarske propasti Trsta, v katerega se naseljujejo balkanski pastirji. Prof. Schiffrer meni, da te nevarnosti! za Trst ni, ker fe vmes politična meja, res pa je, da je izseljevanje iz Trsta italijanstvu nevarno. Nič ,ni v zadnjih dveh stoletjih, nadaljuje prof. Schiffrer, toliko pripomoglo k obogatitvi italijanskega narodnega premoženja — to je k pomnožitvi italijanskega prebivalstva, širjenju italijanskega jezika in kulture — na vzhodni jadragiski obali, kakor razvoj tržaškega mesta na ravni- sodobnega gospodarskega središča. Zato bi v bodoče ne bilo nič bolj pogubnega kakor gospodarska smrt ali životarjenje Trsta ob stalnih umetnih podporah. Pisec (prof. Schiffrer) sam pravi, da hoče s to ugotovitvijo »zazvoniti alarm rimskim državnikom«, če prav razumemo, bi se ta naloga Trsta, namreč naloga pomnoževanja italijanskega narodnega premoženja na vzhodni jadranski obali, na katero opozarja Rim, krila s tisto, katero je včasih označil »u Piccolov. prav bobneče, ko je Trst primerjal velikemu kotlu, ki prekuhava Slovence in Hrvate v stoodstotne Italijane. Z dajanjem Trstu takšne vloge nas prof. Schiffrer spravlja v zadrego. Ne vemo namreč, ali vidi v tem kotlu res bistveno nalogo Trsta, ali pa kaže nanj predvsem zato, da bi laže omehčal domoljubna srca rimskih ministrov, ki bi tako pestala bolj dostopna za druge predloge manj politične narave. Vsekakor je tudii! druga naloga, ki jo odmerja g. Schiffrer Trstu politična. Pisec prihaja namreč do zaključka, da bi Rim moral nekaj storiti in pokazati vsaj dobro voljo, da bi v obupana tržaška srca vlil nekaj poguma. Tižačani so v zadnjem času toliko zagrenjeni, ker so ugotovili, da v Rimu skoraj nimajo nikaJcšmih načrtov in zamisli glede Trsta. Po profesorjevem mnenju bi bilo treba za Trst pripraviti poseben zakon, ki bi omogočil izvajanje določene gospodarske politike, ki bi deloma lahko bila »zunanja gospodarska politika«. Zalcaj zunanja gospodarska politika? Trst stoji na pragu sveta, ki se nenehoma preobraža; zato Ibi Trst lahko postal oporišče za italijansko miroljubno m posredovalno politiko v tej smeri (zaledja). Osrednje oblasti v Rimu, bi lahko — po pretehtanju činiteljev mednarodne politike in mednarodnega gospodarstva — dodelile Trstu določeno vlogo v okviru italijanske gospodarske politike. Pisec ni glede te posebne vloge, ki naj bi jo Rim dodelil Trstu, dovolj jasen. Govori sicer o »miroljubni politiki« in »posredovanju«, toda bojimo se, da bodo msedje v tržaškem zaledju za tem predlogom videli poskus, da se iz Trsta ustvari oporišče ali od-skočn:)ca za politično in gospodarsko ekspanzijo Italije pod kakršno koli pretvezo, ki bi seveda morala biti prikrojena danemu mednarodnemu položaju in zavita v primemo geslo. Saj sam pisec odkrito pravi, da M mesto lahko postalo »pretveza« in »oporišče za italijansko politiko miru m posredovanja«. Ne verjamemo, da bi zaledje hotelo gospodarsko podpreti Trst s takšnimi političnimi nalogami. Zato ostanimo rajši pri gospodarstvu! BISTVO AMERIKANSTVA »MacMillan (novi predsednik angleške vlade) je dejansko napol Američan in nekatere njegove lastnosti — njegova spretnost v pripovedovanju in njegove napadalne manire, na primer — ustvarjajo okoli njega videz popolnega Američana.« (»Newsweek«). OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE M/UMZM mr.ESKFM BLAGA TRST ULICA SAAI MCOLf) 22 TELEFON 31138 - TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS ŠE DANES! Nevarno žarišče v Južnem Tirolu V času, ko sta se Anglija in Fran-cijia izčrpavali v Egiptu, Alžim, na Ci-(prui din Srednjem vzhodu je| Italija srečno stala v zatišju. Njena moč je rasla vzporedno s slabljenjem otmef njenih sil; v aunanji politiki je varno stopala po stopinjah Združenih ameriških držav. Zdaj si zahodni publicisti 'postavljajo vprašanje, ali bo italijanska politika uspela, da čimprej pogasi žerjavico na Južnem Tirolskem, ki bi se sicer utegnila razplamteti. Italijanski komentatorji pravijo, da je Italija močna in da je temu primerno njena politika ubrala ustrezno pot. Vsekakor je rimska diplomacija že od lanskega oktobra odlašala z odgovorom na avstrijsko protestno noto ter je tudi po najnovejši ostri izjavi avstrijskega državnega podtajnika Gschnitzerja v Innsbrucku sporočila av£jtrijisk'c.lill!ll"!llll!llll"l"ll KOVANCI PO 20 LIR KONEC MARCA. Konec prihodnjega meseca bodo v Italiji dali v obtok 20-lirske kovance, ki bodo podobni po svoji zlatorumeni barvi zlatim napoleonom. Narejeni so iz nove zlitine »bronzital«, ki vsebuje precej bakra. Teh kovancev bo v prometu za 5 milijard lir. Izbruh sueške krize je s svojimi hudimi posledicami za svetovni promet in za gospodarstvo sploh opozoril svetovno javnost na pomen plovbe po sve>-tovnih morjih in s tem tudi na vlogo trgovinske mornarice, potniške in pre vozne. Zaton velike italijanske ladje »Andrea Doria« je pokazal, da je plovba po morju še vedno združena z ve likimi nevarnostmi. Pravdo med prizadetima družbama je spremljala v A-meriki polemika, v kateri so mnogi izražali svoje pomisleke glede graditve tako velikih ladij. Ne gre toliko za vprašanje varnosti potnikov, kolikor za ogromno gospodarsko škodo, ki jo prizadene izguba tako velike ladje. Sueška kriza je sprožila vprašanje, ali ne bi kazalo graditi velikih in hitrih petrolejskih ladij, ki bi lahko brez posebnih novih stroškov prevažale petrolej s Srednjega vzhoda v zahodni svet. V resnici se je med brodarji in ladjedelnicami vnela tekma, kdo bo zgradil čim večje petrolejske ladje. Podobne tekme niso nič novega v zgodovini. Pred 50 leti so angleške in nemške ladjedelnice tekmovale, katera bo zgradila večjo in nevarnejšo vojno ladjo. Angleži so voj. ladjam, katerih tonaža je prešla 18.000 hrt, vzdeli ime »Dreadnaught«. V Nemčiji so zgradili celo vrsto takih ladij, ki so jim pozneje sledile velike in hitre križarke. Po prvi svetovni vojni se je vnela tekma za graditev čim večjih potniških ladij. Tonaža posameznih ladij v zadnjih 50 letih je stalno naraščala. To se jasno vidi že iz statističnih podatkov o številu ladij in svetovni tonaži. število ladij se je prav malo povečalo, medtem ko je svetovna tonaža silno narastla: leto ladij mil. brt 1955 29.759 35.998 1952 32.916 64.641 1935 30.979 46.886 1955 35.000 100.000 Medtem ko je povprečna tonaža posamezne ladje leta 1905 znašala 1210 brt, se je 20 let kasneje povzpela že na 1965 brt, a 30 let pozneje na 2860 brt. V naslednjih 10 letih se je ta razvoj še pospešil. To velja zlasti za novo povojno mornarico. Današnja nemška mornarica obsega 3,5 milijona brt; polovica nemških ladij ima tonažo, ki se suka med 10.000 in 15.000 brt. ognile Sueškemu prekopu brez posebne izgube na času. Sicer skušajo pridobiti na času tudi z gradnjo naftovodov iz sredozemskih pristanišč v notranjost Evrope. Tudi naraščajoče pomanjkanje premoga in rud govori za to, da bi se gradile večje in hitrejše ladje. Ta zadeva pa ni tako preprosta. Treba bo povečati naprave v ladjedelnicah, pa tudi pristanišča se bodo morala prilagoditi novim zahtevam. Hkrati se komplicira tudi vprašanje zavarovanja tako velikih ladij. Zavarovalnice samo ene države ne bodo kos tako velikemu riziku in se bodo morale nasloniti na zavarovalnice drugih držav; to se sicer dogaja, danes s pozavarovanjem. 10-LETNICA JUGOSLOVANSKEGA POMORSTVA TEKMA ZA GRADITEV NAJVEČJE PETROLEJSKE LADJE Prekinitev plovbe skozi Sueški prekop je še vzpodbudila tekmo med brodarji za graditev čim večje petrolejske ladje. Svetovna tonaža je leta 1955 obsegala 3500 petrolejskih ladij s skupno tonažo 26 milijonov brt; posamezna petrolejska ladja je imela povprečno 7.000 brt. Znani grški brodar Onassis je prvi dal zgraditi tanker s 40.000 brt; prav tako velike petrolejske ladje gradi plovna družba »Waried«, ki pripada skupini Standard Oil. Američani so na Japonskem naročili petrolejsko ladjo, ki bo imela 100.000 brt. Tako velike petrolejske ladje ne bodo mogle pinti po Sueškem prekopu. Pot okoli Južne Afrike pa je približno 8.000 km daljša; za to potrebuje povprečna ladja 34 tedne. Posledica tega bo ,da bodo brodarji gradili hitrejše petrolejske ladje, ki se bodo lahko iz- Na Reki so nedavno odprli razstavo »Deset let pomorskega gospodarstva Jugoslavije«. Razstava prikazuje razvoj jugoslovanskega pomorstva v zadnjliih 10 letih, in sicer razvoj mornarice, pristanišč in ladjedelnic (v »Gospodarstvu« z dne 30. XI. 1956 najdeš članek o razvoju Splošne plovbe, v novoletna številu pa članek o »Ju-golinijl«; ostale najvažnejša plovna podjetja so: Jadranska slobodna plo-vidtoa — Split, Atlantska pdovidba — DubrovnliJk, Jadranska liniska plovid-ba ■— Reka in Jugoslovanska tankerska plovidba Zadar). Na reki izhaja revija »Pomorstvo«, v kateri je bil odmerjen večji prostor tudi »Klubu pomorščakov LR Slovenije«. Revija ima v Ljubljani slovensko uredništvo. Piranska pomorska šola praznuje letos 10-latnico svojega obstanka. »Gospodarstvo« bo temu dogodku posvetilo posebno poročilo. Manj kmetijskih pridelkov v Italiji tu 1955, je vendar presegel pridelek iz leta 1954. Precejšnje znižanje pridelka kažejo žita; pridelek pšenice je padel od V letu 1956 je bila v Italiji 95 na, 86 milijonov stotov, kar povprečna letina, čeprav je Ml je pripisati neugodnim vremen-pridelek splošno nižji kot v le- skim 'razmeram. Riža je bilo znižal za 29%. Tobak ro lansko leto posejali na povečani povr- manj, ker je bila posejana manjša površina. Pridelek koruze se j'e povečal od 31.936 na 33.500 milijonov stotov v letu 1956. Pridelek sladkorne pese se je NAROČNINA ZA »GOSPODARSTVO« Italija letno: 700 lir; polletno 400 lir; Jugoslavija letno: 420 din; polletno 250 din; plača se pri A.D.I.T. (Državna založba Slovenije), Ljubljana Stritarjeva 3/1 ali na tek. rač. pri Komunalni banki št. 60-KB-1-Ž-375. Ostala tujina letno: 2 dolarja; naročnike v tujini opozarjamo, da je danes mogoče v raznih oblikah (po mednarodni nakaznici, čeku ali pismu) nakazati naročnino iz tujine. Kmetovalci in vrtnarji! 1 Po ugodnih cenah lahko nabavite se- menski grah »Holandski« in vse dru- ge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. ___________________1 Marinac Vladimir Strada Vecchia per ITstria Tel. 41-176 šinili. Proti 48.374 hektarom letu 1955 je bilo lani posejanih 50 tisoč hektarov; tako se je dvignil pridelek od 720 tisoč stotov na 740 tisoč stotov v letošnjem letu. AUT0P10T0R IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za na domestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje IR1ESIE-IRST, Via UdinelS TELEFON 30-197 - 30-198 Pridelek pomaranč, limon in drugih agrumov se je znižal za 3% vs’.ed hudega mraza. Močno znižanje pridelkov so zabeležili tudi pri lupinastem in svežem sadju, prvi se je znižal za približno 30%, drugi pa za 14%. Posledicam mraza treba pripisati tudi znižanje pridelka oljk. Trta nd razočarala vinogradnika, saj je pridelek grozdja zaostal le za 2% za letom 1955. Kmetijskim kulturam je ostra zima povzročila precejšnjo škodo. Mraz je sledil relativno blagim toplotnim prilikam. V decembru in januarju so se rastline začele prebujati, ko je nenadoma nastopil februarski mraz, ki je močno prizadel sočna tkiva rastlin. Pridelek krmnih rastlin je bil dosti nižji kot v letu 1955. če primerj/amo letošnji čisti dohodek kmetffljstiva z dohodkom iz leta 1955 ugotovimo, da 'se je dohodek močno znižal, ker so se povišali proizvodni stroški, m sicer največ zaradi povišanja cen kmetijskih potrebščin. Zaradi slabše letine bo letos za prehrano in industrijo na razpolago manj surovin. Poleg tega se bo škoda, ki jo je prizadel mraz oljkam, občutila več let. V Tl rilnosti dela, z boljšo izrabo razpolo L. Ijivih zmogljivosti, z večjim varčen njem s časom in materialom in podo1 ( no. Vprašanje ni tako preprosto, kot • jj_ si kdo mislil. Zaradi pomanjkanja bl; “ ga bi namreč povečanje dohodkov pr R; bivalstva čez določeni okvir, lahko p^lsc vzročilo motnje na drogi strani, to U&gis zlasti na tržišču in v cenah. Zato tulijo ni najboljša rešitev v povišanju plač Wga premij za večjo storilnost. Vsa ta vpdSttaj šanja je potrebno reševati vzporedno vsekakor z veliko previdnostjo. Ustv*oiala riti je treba zadostne zaloge blaga vsffUeg-vrst in s tem pogoje za notranjo bi spodarsko ustalitev, da ne bodo moit kSj več skoki, ki predstavljajo za gospodarico^ stvo ne le element nezaupanja, temv^ift, mu povzročajo tudi škodo. ^Or POVEČANA NOTRANJA IN ZUNANJIt«rri GOSPODARSKA DEJAVNOST koe Letošnji družbeni načrti predvidevano jo velika sredstva ča zboljšanje cest MSOrt voznega parka. Nove ceste, ki jih gr* Mač dimo v Jugoslaviji predstavljajo tudi š marsikakega razvajenega evropske!?^ i vozača presenečenje; toda z druge strMarv ni ima Jugoslavija izredno malo tornih vozil, komanj 5% v primerjavi! kot vprežnimi vozili. Zato hite v državi do^ej« grajevati tovarne motornih vozil in P°li6h spsšujejo uvoz vozil iz inozemstva. S tem v zvezi je tudi železniški Pr0^jl' met, ki tudi zaostaja za ostalim razvdj4 jem. Zato predstavlja leto 1957 začete*^ obnove tudi v tem pogledu. Predvidej| ksr je velik uvoz električnih in Dieslovil lokomotiv in vagonov, a predvidevan* je tudi povečana proizvodnja železni' ških vozil doma. «0 Omenimo naj še morski in rečni met. Narastel je zlasti pivi. Samo N' ška luka je lani dosegla okoli 4 mili* jone ton blagovnega prometa. Zato j£ nujno potrebno pristanišča povečati ji ^ modernizirati ,poleg tega pa zgradi11 N, več ladij. TURIZEM Za Jugoslavijo predstavlja tujski ph) met važno postavko. Lansko leto je tuj' 0 ski promet po številu tujih turistov n®'1 k; zadoval zaradi zgrešene turistične p^j-Uz litike ponekod, dočim se letos predvi^taj deva ponoven porast. Urejena so bil* 8r. vsa vprašanja, ki so lani ovirala razvoj h turizma; tako so bile znižane turističpo’ ne takse in pristojbine za vizume, a ce4a ne slug prilagojene tako, da je priča'jajr kovati zvišanje števila gostov. ^' Še nekaj pripomb o živahni zunanj*^1 trgovinski delavnosti. Predstavniki Ju 0 goslavije sklepajo nove in nove trgu 611 vinske in droge gospodarske pogodbe s svojimi sosedi in tudi z državami da-j^.u leč izven Evrope. Med novejšimi dogOK1^ vori naj omenimo sklenitev ugodnega sporazuma z Zapadno Nemčijo, dalje s ® Sovjetsko zvezo, Avstrijo in drugimi ;08 V teku so tudi pogajanja z Italijo. OpS' 1111 žiti pa je, da nekatere zahodne države ^ ne znajo pravilno izkoristiti širokij1^ možnosti, ki so jim dane v Jugoslavi'^0< ji za plasiranje njihovega blaga. Zato^ jih Vzhod v marsičem spodriva. Talris^. je n. pr. Jugoslavija te dni nabavila v Sovjetski zvezi potniška letala; glede p podobnih dobav je užival Zahod dosMlire vse prednosti. Uio -žj- M. Ital HOTEL »ZLATOROG« vabi prijatelje* BOHINJA v zimskih mesecih na obisk-Cena polnemu penzionu od 600 do 85D din. — Izposojamo smuči in sanke. " Ugodna avtobusna zveza preko Ljubljane. • • « var Zimski šport in prijeten oddih VaiU nudi HOTEL »ERIKA« v KRANJSKI s GORI. Cena polnemu penzionu je oJsic« 700 do 900 din. — Izposojamo komplet-&vf ne smuči proti odškodnini 50 din dnev- s no. — Dobre zveze z avtobusom Trst-V ; Ljubljana - Kranjska gora. — NA SVl flru DENJE V »ERIKI«! Ha žati IllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllll)11' i »GOSPODARSTVO" F izhaja vsak drugi petek. — UREDNirie STVO iji UPRAVA: Trst, Ulica Gep^žoj; 9_ tel. 38-933. — CENA: posamezna štekej vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. ''fet NAROČNINA: letna 700 lir, polleto* toge 400 lir. Pošt. ček. račuji »Gospodarstvo* So$ št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 di^fe-polletna 250 din; za ostalo inozemstvo^, 2 dolarja letno. Naroča se pri A.D.I.T'6ty DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubija- fc«, na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. p:1 koj Komunalni banki št. 60 KB-l-ž 375 CENE OGLASOV: za vsak m/m yišinetis! v širini enega stolpca 40 lir, za inedo, zemstvo 60 lir. tac Odgovorni urednik: dr. Lojze Bert e kiji: Založnik: Založba »Gospodarstva« ko Tiskarna »Graphis« v Trstu ____________________________________ bti i Sc« A. TRIESTE Ubtanmljma leta 1912 IMPORT-EXPORT 0o° 2aloga Blaga \a ienike in moihe oBlake in podloge o°o TRST- RIVA TRE NOVEMBRE 9 TEL. 94-863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE HUDA SUŠA V ARGENTINI V Argentini je poletje, ko je pri nas zima. Zdaj je tam precej huda suša in kaže, da bo stabša letina, čeprav je pšenica dobro obrodila; pač koruze je bilo manj. Argentina bo lahko založila s pšenico druge južnoameriške države, kakor Brazilijo in čile. 1 f tta Pri ‘t'8 sto ka; .VIST A TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin \za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. avi tiei *oi tič; brj tiič isti ke Av Vo, kvi blc de brj se- op; brj ori gl; So ttl tlll Pr; >st k tp žil Pr Že vestnik SBDE2, TRST ULICA P A It I O PILZI ST. 10/1. - TELEFON ST. 7«. OS . iSujvTDSPOD\RSKRGA ZORI J7RNJA ;ev 'doj Obrtniki, vpišite se 3bi! Pravočasno v register! Pr' Kakor smo že poročali, je v smislu i P1 ^kona uveden pri tukajšnji zbornici 0 Jpssister obrtniilkav, v katerega se mo- jo pri združenju. Prijavo je treba iz polniti do 31.marca. Ne čakajte do zadnjega dne! tu t^jo opisati vsi obrtniki, in to do 15. c a 6Sa meseca, ker sicer ne bodo pri-'Pf^bani kot obrtniki. Ta vpis daje tudi 10' ^boge ugadnosti, kakor obvezno so-sbralno zavarovanje proti plačilu let-vs&bega prispevka v znesku lir 1-000 pro-? .J bolezni, nezgodam in za pokojnino, oz 'Si obrtniki, vpisani v register obrtni-plačevali dohodninski davek 11 M.) v smislu kategorije C 2, ka- k°r je določen na mezde in plače in ne solista kateg. C 1 kot do sedaj, V ^ ,erb je seveda velika razlika, ker je ‘bMičnik na dohodninski davek za ka-ev» ^gorijo C/2 znatno nižji kot za kate-itiisorijo c/l. Tudi za svoje osebje bodo grs Plačevali manjši mesečni prispevek liz' a socialno zavarovanje kot do sedaj. cef! ,a prodajo svojih proizvodov, razstaviti'3 TOiih 'Polsig delavnic, ne bodo potre-posebnih dovolilnic (licenc), 'n ^ 'je bilo treba do sedaj. Poleg že na-d^.^eniih ugodnosti bo komisija, izvo-P® ‘ISba iz predstavnikov obrtnikov, po . ®°teku roka za vpis v obrtniški regi-pro ‘er (is. februarja), dosegla še mnogo zvu^Ugih ugodnosti za kategorijo. Zato ;tel Zbirno vse naše člane, naj se pravo-de3 asbo vpišejo v register obrtnikov, jvil' an: ani anj Pijava dohodkov za leto 1956 (VANONI) ^Pozarjamo naše člane, naj poskr- Hio čimprej za izpolnitev omenjene V . . WA-AAAI>PJ. V/AAL1J^7AI re PJljave za leto 1956 ter naj se zglasi- ■ ■ —-------------------------- i i« idili ^ISK PREDSTAVNIKOV TRŽAŠKE pro1 Kovinske zbornice tuj Odposlanstvo Tržaške trg. zbornice, na, katerem so bili njen predsednik prof. V0, ^bzzatto Fegiz, dr. Grioni, dr. Haus-■i* Hratlc't 311 namestnik glavnega tajnika b Višal je v dnevih 25. in 26. januar-;vo!Ja vrnilo obisk Trgovinski zbornici itn lovenije. Odposlanci te zbornice (nje-■ x t ■ Predsednica M. Dermastja, glavni ic8 .aJnik ing. Vehovar, svetnik dr. Ples 11 dr. Zidarič) so med tržaškim vele-injf^Jbiom obiskali tukajšnjo trgovinsko Ju^ornico. Med svojim obiskom v Slo rgbybiji so si predstavniki Ti-žaške trgo-dbcjbiske zbornice ogledali tudi razna daW>djetja, kakor »Litostroj« in »Slove-iga^Ja-vin0«. . Napravili so tudi izlet na egs^ed. Neuradni razgovori v Ljubljani so je s ® sukali zlasti okoli vprašanja, kako rni r°sPešiti izmenjavo med obema drža-Ipa- Uma pa tudi obmejnimi področji, a ve jdlil ®MRT. Dne 28. januarja je v Trstu rl znanr sodnik dr. Anton Gnezda. ato^°dil se je v Trstu leta 1888. Po nasto-jko*111 * službe je deloval neprekinjeno do a vSmrti na tržaški sodniji. “di Podjetje »kraftmetal«, ki j - 5 e Fed nedavnim prešlo v stečaj, bo primorano prodati svoje objetke na draž-'• številni poslovni ljudje iz severne mili« dalije se baje zanimajo za odkup to NnlSke opreme. Isk' 85» PRIJAVA ZA DAVEK NA POSLOVNI PROMET (IGE) Opozarjamo vse trgovce na drobno, gostilničarje in obrtnike, ki so dolžni plačevati davek na poslovni promet v letnem dogovorjenem znesku in ki niso tega še storili, da predložijo zadevno prijavo pristojnemu uradu ali pa tajništvu združenja vsaj do 28. tega meseca. Trošarina na jestvine Nadaljujemo z objavo določb glede trošarinskega davka na živila. Zap. št. 29 — Ribe, mehkužci, ostrige a) dobre kakovosti, siveže ali v hla-diJmdku na stot 4, 5%, vrednost 90.000 Ur trošarina 4.050 lir — (tu so zajete vse vrste rib tukajšnjega trga razen konserviramih); b) dobre kakovosti zamrznjene (iste kot zgoraj) na stot 4, 5%, srednja vrednost Lir 65.000, trošarina 2.925 lir; c) srednje kakovosti sveže ali v hladilniku na stot 2,25 lir %, za srednji znesek vrednosti 25.000 lir, trošarina 562,50 lir; d) srednje navadne vrednosti (iste' vrste kot zgoraj) zamrznjene za stot 2,25 lir %, trošarina 405 lir — (za mehkužce je dovoljen 60% popust za taro olupkov in posod). Zap. št. 30 — Konservirane ribe Tun, mehkužci in vse ostale vrste rib v olju za stot 4.5 lir %, za srednjo vrednost 100.000 lir trošarina 4.500 lir Za polenovko, jegulje je določena trošarina v znesku 3,75%, za srednji znesek vrednosti 86.000 lir trošarina 3.225 lir — (Nadaljevanje v prihodnji številki J NOVI ODLOKI V »URADNEM VESTNIKU« Z odlokom štev. 12, objavljenim v št. 2 Uradnega vestnika z dne 11. januarja t. 1. je bil spremenjen zakonski odlok z dne 21. XI. 1956 št. 1284 o vpeljavi izredne izmere davka na poslovni promet za prodajo cementa iln cementnih aglomeratov s strani proizvajalcev. Odlok štev. 13, objavljen v isti št. Urad, vestnika« odobrava obrazce za enotno letno izjavo dohodkov, podvrženih neposrednim davkom za finan čno leto 1957-58. Odlok št. 17, objavljen v št. 3 »Uradnega vestnika« z dne 21. januarja 1957 v zvezi z odlokom, (predsednika republike z dne 27. oktobra 1954, prinaša določbe glede uvoza na Tržaško ozemlje in izvoza z njega v smislu krajevnega obmejnega trgovinskega sporazuma. Cl. 3 določa, da je blagovni pioopiet med: Tržaškim ozejmfiem in področju Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, ki ga urejuje posebni »Avtonomni račun« pri podružnici zavoda »Banca dTtalila« v Trstu, podvržena dovoljenjem.. Ta bo (izdajalo ravnateljstvo za trgovino z inozemstvom pri vladnem generalnem komisariatu. Uvozne in izvozne operacije blaga z obmejnimi področji, ki niso urejene z »Avtonomnim računom«, bodo disciplinirane z odredbami, ki urejujejo italij ansko-j ugoslovanski promet. KAJ BO S ŠOLSKIM ZAKONOM? O učinku protesta vseh slovenskih po litičnih in kulturnih organizacij pod Italijo proti zakonskemu osnutku za ureditev slovenskih šol danes še ni mo goče sodili. Sindikata slovenske šole v Trstu in Gorici nameravata poslati v Rim k prosvetnemu ministru Rossiju še posebno odposlanstvo. NOVA VOJNA LADJA. Včeraj so v Tržiču splovili 200-tonsko motorno ladjo, ki so jo ladjedelnice zgradile za italijansko vojno mornarico v okviru naročil NATO. Ladja bo opravljala službo obalne straže. VEDNO VEČ AVTOMOBILSKIH NESREČ. Lansko leto se je na Tržaškem pripetilo 2880 cestnih nesreč. Pri 39 nesrečah so zabeležili smrtne primere, pri 1489 pa je bila ena ali več oseb ranjenih. Prometna policija je prevozila skupno 646.466 km ;razne glo be pa so vrgle 9,193.750 lir. ZA POBIJANJE BREZPOSELNOSTI. Da bi nekoliko omilili brezposelnost (v Trstu je okoli 20.000 ljudi brez dela) je tržaški občinski svet sklenil ustano viti nekaj novih preobraževalnih tečajev za brezposelne delavce. Že obstoje či tovrstni tečaji SELAD in CAM zaposlujejo sedaj 1609 delavcev. V nove te čaje pa bodo sprejeli nadaljnjih 2660 ljudi. TRIJE STEČAJI. Te dni je tržaško gospodarstvo doseglo žalosten rekord; na sodniji so obravnavali kar tri stečaje;^ in sicer podjetij Kraftmetal in Tržaške steklarne ter gradbenega podjetja Maionica. Primanjkljaj Tržaške steklarne znaša 800 milijonov lir. ANGLEŠKI GENERAL TERENCE AIREY, ki je bil več let načelnik anglo-ameriške uprave v Trstu, je te dni o-biskal naše mesto kot odposlanec Evropske kulturne ustanove. »Piccolo« ga je ob tej priložnosti pohvalil, češ da je bil v Trstu na strani Italijanov in da je delal za priključitev Trsta k Italiji. POJDIMO ZA ČASOM! Devin in Sesljan sta že dovolj znana turistična kraja in njih naravne lepote so že same po sefcii zadostna vaba za tujce. Dotok leto za letom narašča, zanimanje za te kraje se utrjuje, naselji rasteta. Posebno se množi Sesljan. Pristojne oblasti morajo vpeljati naprave v smislu zahtev tujskega prometa. Tudi zasebna pobuda bi mogla mnogo storiti za gospodarski napredek tega lepega kosa naše zemlje. Imamo v mislih naše igostiiinsko obrt in (kmete. Dočim se ti obrtniki novim prilikam nekam prilagajajo, je to v kmetijstvu okoliških vase ’ (Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje, Slivno) docela izostalo. So tudi tod primerna zemljišča za gojenje zelenjave dh tudi nekaterih cvetic. To intenzivno obdelovanje zemlje bi nedvomno bilo donosno in bi nudilo pogoje za primeren kos kruha na lastni zemlji, čudimo se, da ni tod še nobenega takega poskusa. fllillllilll!l!!ll|| llllll|||||||||||||||||||||||||[[||i|||||||||||||||||||||||||||||l|||||j(|||i||„||||| Reorganizacija službe potovalnih uradov na Koprskem ari Portorož, 3. Jebr. 'ndsv^Vet za Pro,rn;e,'; in Okrajnem ljud-,°t.> odboru v Kopru je v zvezni s le Vet°m za turizem in gostinstvo ter e, todelavtenjem potovalnih uradov J?, Ljubljani, Kopru in Portorožu ter ^Sih pristojnih ustanov in podjetij ,a skupni seji v Kopru proučil vpra reorganizacije službe potovalnih Hild Jjfadov. ki poslujejo ob slovenski oba- , Pričakujejo namreč, da bo letošnja pristdčna sezona mnogo boljša, kot na fci lanska i11 tudi kot so bile sete-k 6 Preia'n'ilh lek, t0 Pa iz razloga, bodo nižje penzionske cene turna hT^nih obratov po vsej verjetnosti °dno učinkovale na dotok domačih •n si°Stov' Tu, da gre razvoj sodobne tehnike stiieri vedno širše standardizacije in iažej tomatizacije. Da si bomo bolj na jas-- 111 Slede teh sodobnih besednih izra-ti V' si poglejmo, kaj pomenijo v prak-["-jlenj življenju ,n. pr. za delo tržaških r*Vcev. Standardizacija pomeni v teh-.ll-nem pogledu izdelovanje blaga po , tetn kopitu v veliki množini, ki je ena-,c kakovosti in ima vse enako ceno. ‘tornatizacija pa je tovarniška proizvaja najraznovrstnejših predmetov z i. tQniatičnimi stroji brez sodelovanja rQVeka ali pa z zelo majhnim številom Rjavcev. In kaj zadeva to naše tržaške .r‘Vce — bi kdo utegnil pripomniti? Če 2emo nazaj samo 20 do 30 let bomo ličili ogromne spremembe. Nekoč je /riec bril in strigel lase vedno z istim ,0cUem — z britvijo, s škarjami in Soavnikom, in sicer od Figarjevih ča-c v id še davno pred njim vedno na ak način. Čevljar in mizar (te vza-enio samo kot tipičen primer) sta o jsavijala svojo obrt stoletja vedno po L6111 .kopitu. Danes izpodrivajo čevljar-v Velike tovarne čevljev, ki v enem sa-jj,111 dnevu izdelajo na tisoče najfinej-tri ^evijev- Ali pa vzemimo mizarja, 2e katerem sta morala novoporočenca Ijj ‘eto dni prej naročiti pohištvo, da jj mogel mizar dokončati do poro-' Hanes pa stopita v eno izmed šte- vilnih prodajaln v tovarnah izdelanega pohištva in si ga izbereta izmed več kot sto razstavljenih in za prodajo pripravljenih pohištev. Ali je to bilo mogoče pred 50 leti? Z brivci je ista stvar. Opazoval sem nekaj časa delo v brivnici. Od devetih klientov se je dal le eden briti. Vs: ostali so prišli zaradi striženja. Vprašal sem brivca, kaj je temu vzrok. Ali je to slučajno ali tak dan? Ne! Vedno manj je tistih, ki se brijejo pri brivcu. Danes je britje z »žiletom« ali z električnim strojčkom prešlo vsakemu moškemu že takorekoč v kri; čuti potrebo, da se obrije sam doma, kakor mu je v navadi vsakdanje umivanje. Zakaj? Pri brivcu je pogosto treba čakati; navadno ni brivnica posebno blizu, torej izguba časa. Vrh tega so še predsodki higienske narave, ki zlasti meščane odvajajo od brivnice. Raje uporabljajo domači »žilet«, s katerim se oni sami in nihče drugi ne brije. »Žilet« je postal torej smrtni sovražnik vsakega brivca. Neki brivec mi je pravil, da se mu britje danes skoraj ne izplača. V brivnici III. kategorije stane 90 lir. Samo za pranje brisače plača brivec 30 lir! Mnogi se danes tudi že sami strižejo s svojim lastnim električnim strojčkom ali pa se člani družine strižejo sami med seboj. V bolnišnicah in vojašnicah je britje in striženje tudi že »standardizirano« tako da se večina vojakov ne striže več zunaj. Po hišah hodijo neregistrirani brivci, to je taki, ki nimajo svoje lastne brivnice. Ti de- lajo hudo konkurenco brivcem in obrtnikom, na katere pada breme raznovrstnih davščin. Kam to vodi? Do počasne izginitve brivske obrti? Morda čaka ista bodočnost čevljarje, mizarje in še kakega drugega obrtnika. Že danes imamo v Trstu, kjer so tovrstne tehnične novotarije zaradi preobilice delovne sile posebno občutljive, mnogo brezposelnih brivskih pomočnikov! Tisti pa, ki so zaposleni, delajo na procente — 50 ali 60% od dnevnega utržka. To pomeni, če kakega dne v brivnico ne stopi nihče, si brivski pomočnik (in najbrž tudi brivec sam) tega dne ni mogel zaslužiti kruha. Zaradi tega težkega položaja brivske obrti zapuščajo mnogi ta poklic. Odhajajo v druge poklice ali pa na začasna dela samo, da se pretolčejo. Brivci v središču mesta so nekaj na bolj-šeiJb ker imajo bogatejšo klientelo z večjimi kozmetičnimi zahtevami. Najslabši je položaj brivcev v okolici mesta in na deželi. K brivcem spadajo tudi lasničarji in tem zaenkrat še ne gre tako slabo. Predvsem, ker so njihovi klienti ženske, ki dajo na svojo zunanjost mnogo več kot moški. Konkurenca pa pritiska tudi njihov »standard« navzdol. Nekdanje konjunkture sicer ni več, vendar lasničarji v središču mesta, ki imajo delavnice opremljene s sodobnimi napravami za trajno ondulacijo, se prebijajo razmeroma dobro. Ali bo njim avtomatizacija prizanesla? Sueška kriza ubila tržaško lesno trgovino Navajamo razliko med prevozninami iz Trsta do pristanišč onkraj Sueškega prekopa in prevozninami, ki so bile v veljavi pred prekinitvijo' plovbe po Sueškem prekopu. Prav ta razlika nam nazorno pokaže, kako veliko ško do je prizadela sueška 'kriza promet! v tržaškem pristanišču in trgovini. Fred zaprtjem. Suešfcga prekopa j' prevoznima za kub. meter lesa iz tr žaškega .pristanišča v Bahrein ( v Perzijskem zalivu) znašala 105 šilingov; prevoznina okoli Južne Afrike znaša danes 150 šilingov. Tržaški špediterji so bili obveščeni, da se prevoznina po odprtju Sueškega prekopa ne bo znižala na 105, temveč da bo znašala 130 šiKIngov. Prevoznina za kub. meter lesa ir tržaškega pristanišča v Fort Sudan je znašala poprej 55 šilingov, okoli Južne Afrike pa znaša danes 131 šilingov. Ko bo Sueški prekop odprt, bo znašala 74 šilingov. Po vsem tem se viMi, da bodo prevoznine iz Trsta v Pori Sudan tudi po obnovi plovbe skozi Sueški prekop skoraj za 40% višje kakor pred sueško krizo. Naj še omenimo, da se prevoz težkega in »revnega« blaga, kakor je les, okoli Južne Afrike sploh ne izplača. Zato je trgovina z lesom med Trstom in s pristanišči onstran Sueza popolnoma zamrla. Pod pogoji ki jih ustvarjajo nove prevoznine, tržaški trgovci ne morejo konkurirati s svojimi cenami drugim, zlasti ne trgovcem iz vzhodmih evropskih držav. Naj še dodamo, da so bile prevoznine tudi za prevoz v sredozemske luke zvišane. Za prevoz kubičnega metrp lesa iz Trsta na Malto zahtevajo danes 32 šilingov (poprej 28 šilingov) Prevoznine v grška, sirska in Libanonska pristanišča so bile povišane za 15%, prevoznine na Ciper pa za 25%. Tržaško lesno trgovino ovirajo tudi Visoke cene avstrijskega lesa. Avstrija je namreč sklenila skrčiti sečnjo za 25%, kar je imelo za posledico zvišanje cen. Avstrijski les izbire Levant stane danes 46 dolarje/ franko Trst; centimetrsko blago za Italijo 27.500- 28.000 lir franko Trbiž (poprej 26.500- 27.000 lir). TRST ZA ODKLONITEV POSLEDIC SUEŠKE KRIZE Uprava Javnih skladišč v Trstu je sklenila oprostiti ležarine vse zaloge blaga — razen lesa— ki je v skladiščih tržaškega pristanišča in je namenjeno izvozu v pristanišča onstran Sueškega prekopa, dokler ne bo plovba skozi Sueški prekop zopet prosta. Te ugodnosti bo deležno tudi blago, ki bo še prispelo v Trst, a ne bo moglo nadaljevati poti v dežele onstran prekopa zaradi prekinitve plovbe po prekopu. ZA IN PROTI TRŽAŠKI PROSTI CONI Na sestanku voditeljev političnih strank, ki so zastopane v tržaškem mestnem svetu, je bila z večino sprejeta resolucija, ki zahteva proglasitev popolne proste cone Jako da bi se Trst izločil iz italijanskega carinskega sistema. Proti resoluciji so glasovali predstavniki liberalne, neofašistične in mo narhistične stranke. Razmerje med razpravo v mestnem svetu bo torej 48 glasov za prosto cono, 12 pa proti. Od piranske Tragedija Gorice brez dežele »Prosta cona" in industrializacija Vprašanje industrializacije v Italiji, ki ima okoli 2 miiMjona registriranih in zraven tega kdove koliko neregistriranih, brezposelniih, ni tako preprosto, kakor n. pr. v Indiji, ki je še čisto (poljedelska država in kjer se in-dustnlializacija lahko neovirano razvija. To je treba upoštevati, ako hočemo razumeti politiko proste cone v Gorici, ki je konec leta 1956 doživela že osmo leto’ svojega obstanka. Prav sedaj je postala goniška prosta cona Tubizčtn BREZPLAČNA POMOČ ITALIJANSKIM IN ŠVICARSKIM IAVTOMO-BILISTOM. Italijanski in. švicarski avtomiobillski klub sta se sporazumela, da bosta nudila brezplačno pomoč švicarskim ali italijanskim avtomobilistom v težavah, če se namreč pokvari. avtomobil italijanskega tuništa, ki se je napotil v Švico, ali pa obratno avtomobili švicarskega potnika, ki potuje po Italiji, bo klub gostliteljske države prevzel vse stroške za popravilo, ki pia ne bodo smeli preseči 500 švicarskih frankov. Sporazum, predvideva tudi plačilo zdravniške pomoči ali pravnega posvetovanja, ki bi bilo potrebno zaradi mehaničnega ali prometnega incidenta v eni teh držav. NOVI HOTELI V ITALIJI. V času od prvega polletja 1955 do prvega polletja 1956 je število hotelov v Italiji na rastlo od 25.514 na 26.868; prirastek znaša torej 5,3%. Število postelj se je povečalo od 514.800 na 558.516. OMEJEVANJE TURIZMA V FRANCIJI. Francoski devizni urad je objavil, da bo francoskim turistom, ki hočejo oditi v tujino, odslej dajal devize samo po enkrat na leto, torej no več dvakrat. Finančno ministrstvo je bilo prisiljeno omejiti izdajo deviz, ker je ugotovilo, da so francoski turisti trošili čedalje več denarja v tujini. MED FRANCIJO IN ZAH. NEMČIJO ODPRAVLJEN POTNI LIST. Poli tično in gospodarsko zbliževanje med Francijo in Zah. Nemčijo je že tako napredovalo, da sta se vladi dogovorili, da za potovanje med obema državama ne bo več potreben potni list. Ta odlok velja že od 15. decembra 1956. Že poprej ni bilo treba potnega lista za promet med Francijo in Belgijo ter med Francijo in Švico. Za potovanje med Francijo in Italijo zadostuje posebna propustnica. NAKLADO 1 MILIJONA V RAZNIH JEZIKIH je dosegel dnevnik nemškega židovskega dekleta »Dnevnik Ane Frank«, ki se je s sestro, materjo in očetom skrivala dve leti pri holandski družini v Amsterdamu med drugo svetovno vojno. Končno je nemška tajna policija odkrila skrivališče in jih spravila v razna taborišča. Vse tri ženske so umrle, Anin oče pa je v Auschvvitzu doživel osvoboditev ter je izdal hčerin dnevnik. Iz dnevnika so sestavili tudi dramo, zdaj pa pripravljajo v Holly-woodu še film. soli do filma tudi za nas Tržačane zelo aktualna, ker prihaja na dnevni red tudi tržaška prosta cona, o katerih se v zadnjih časih mnogo govori in piše in ki se bo morala na en ali drugi način v kratkem uresničiti. Predvsem je treba ugotoviti, da garaška ni v pravem pramenu besede prosta cona, kakor je bila med prvo in drugo vojno v Zadru. Ta prosta cona ni bila za Italijo problem, temveč le igrača, daleč od prave Italije s komaj nekaj nad 20.000 prebivalci, ki jih ni bilo težko rediti. Toda vse drugače je z Gorico in zato so 1. decembra 1948 nekaj ustanovi!!!, ki se sicer imenuje goriška prosta cona, ali je vse nekaj drugega. Kaj je torej ta »nekaj«? Za vse stalne goriške prebivalce prihaja predvsem v poštev carinska osvoboditev za sladkor, kakao, alkohol, pivo, semensko olje, tekoča goriva, bombažno .predivo, bombažne tkanine, volno in umetno svilo. To prejemajo v omenjenih množinah in na izkaznice v 357 trgovinah na drobno, medtem ko prejema to di-rekitmoSSi javnih, lakalav!i( gostilVie, bari in hoteli). Nekatere izmed navedenih predmetov lahko nabaviš v 33 miro-diinioah, drva za kurjavo in les v 29 trgovinah, meso v 17 mesnicah; 8 trgovin je pooblaščenih za prodajo naftnih izdelkov. Glavno vprašanje za Gorico je, seveda v manjšem razmerju, isto kakor za Trst: Treba je najti nadomestilo za izgubljeno trgovino, v Trstu za mednarodno, v Gorici za 'trgovino z 'izgubljeno deželo. Italijanska vlada skuša rešiti v obeh primerih ta problem z industrializacijo. Zato določa omenjeni! zakon za goriško prosto cono carinsko osvoboditev za vse stroje in ves material, ki je namenjen za ustanovitev novih tovarn in za razširjenje starih v Gorici, din sicer do konca tekočega leta, ako se veljavnost zakona ne bo podaljšala, Ta filndustria-lizaoija bi morala Gorico odškodovati zato, ker se je njena dežela po novi razmejitvi skrčila od 2720 kv. kilometrov na samih 215 kv. km, ker se je poljedelska in gozdna površina od 244.870 hektarov zmanjšala na 33.618 in ker je izgubila razna industrijska podjetja, predvsem Idrijo in dve električni vodni centrali. Glavni namen industrializacije je seveda zaposlitev delavcev. Ta namen je do sedaj izvršena industrializacija do neke meje dosegla, vendar ne v takšni meri, kakor bi bilo želeti. To je razvidno iz sledeče primerjave: 24 produktivnih podjetij (14 tovarn za sladkarije in 10 destfflaoij za žganje), ki jih je rodila goriška prosta cona, je 30. XI. 1952 potrosilo za zgradbo in stroje 734 milijonov dir ter zaposlovalo 788 delavcev in uslužbencev; do konica 1. 1955 pa je potrošilo že 1 milijardo in 9 milijonov lir. Ob koncu omenjenega leta je v teh podjetjih bilo zaposlenih le 770 ljudi. Vrednost tovarn se je torej povečala skoraj za 40%, medtem ko se je število v njih zaposlenih celo' zmanjšalo za 18 ljudi! Iz tega je razvidna tragedija Gorice ne samo zaradi izgube skoraj vse svoje dežele, marveč tudi zaradi modernizacije industrije, ki zaposluje razmeroma manjše število ljudi, čimbolj se modernizira. (Dalje prihodnjič) Drago Godina Kulturne vesti UČITELJSKI ZBOR IZ LJUBLJANE, ki je pod vodstvom prof. Gregorca pel že v Parizu in Strasbourgu, je tudi tržaške Slovence razveselil s svojim izredno uspelim nastopom. Poleg slovenske pesmi je Tržačane ogrel tudi prisrčen nagovor predstavnika zbora, ki šteje 88 učiteljev in učiteljic. Nekaj vedno manjka pri takšnih nastopih v Trstu: premalo mladine je, premalo slovenskega delavstva in nobenega Italijana. Ta pomanjkljivost se da odpraviti s propagando od človeka do človeka. JUGOSLOVANSKI TOLSTOJ? Pariški dnevnik »Le Monde« je nedavno pod naslovom »Un Tolsto! Yougo slave?« objavil prikaz nekaterih del znanega jugoslovanskega pisatelja Iva Andrica, ki ga je napisal Robert Escar-pit. V Parizu sta izšla namreč v pre vodu dva njegova romana pod našlo vom »La chronique de Travnik« (prevedel Michel Glouschevitch) in »II est un pont sur la Drina« (prevedel Geor-ges Luciani). Ki-itik primerja Andriča, ki je bil pred vojno v diplomatski službi, a živi zdaj v pokoju, celo s Tolstojem. Njegovi zgodovinski romani so polni psiholoških razčlemb in se odlikujejo po preprostosti, ki odkriva res-nicolujbnost .pravi kritik. ANDRE’ WURMSER je v pariškem tedniku »Le Lettres frangaise« prikazal Andričev roman »La Chronique de Vi-chegrad, ki ga je prevedel G. Luciani. Pisec navaja mnenje Lucianija, da je Andrič eden izmed redkih jugoslovanskih pisateljev mednarodnega slovesa. Kritik pravi, da je roman nekoliko predolg, vendar vsebuje krasen popis turške strahovlade nad Bosno. »SCUOLA ITALIANA MODERNA«, častitljivi pedagoški štirinajstdnevnik — izhaja, v Brescii že 66. leto — je v tadnji (11.) številki objaivil prevode štirih slovenskih pesmi. Prevajalka Stefanla Plona si je (izbrala dve ljudski, in sicer lirsko (»Sijiaj, sijaj, sončece« (»I malcontenitiiki) ter dolgo pobožno »Križanje« (»La Crocefissio-ne«) poleg njiju pa še dve umetni: Anice Cernejeve »Mamica, vidiš nezgodo?« (»La luna sul mare«) in Vide Jerajeve »Kralja Matjaža« (»Re Mat-tia«). Prevedene pesmi zavzemajo celo stran itn so natisnjene pod splošnim naslovom »Canti d’ognii paese« ter posebnim »SLOVENIA«. žal ni pri nobeni naveden avtor in tudi sicer manjka vsaka prevajalkina beseda o slovenski pesmi. Kljub temu pa nas veselil, da je slovensko ime našlo pot v omenjeno revijo. NAPOVEDANI »TOKOVI« (Zbornik I.) so v Trstu izšli. V eni izmed prejšnjih številk smo navedli imena glavnih sodelavcev. Dodajamo, da je naslovno stran narisal R. Saksida. Poleg njegovih del priobčuje revija tudi dela A. Černigoja, L. Spacala in R. Hla-vatyja. Z estetskega vidika je napravila dober vtis, le naslovna stran učinkuje preveč statično in je v nasprotju z deročimi tokovi v Rebulovi uvodni besedi. (Natisnila jo je tiskarna »Gra-phi« v Trstu). »MLADIKA«. V Trstu prične v kratkem izhajati mesečnik »Mladika«, časopis bo posvečen leposlovju in družini .Kakor predvojna »Mladika« bo tudi ta pisana v katoliškem duhu in bo podobna reviji »Vera in dom«, ki izhaja na Koroškem. i n/ tsrittardsču. KEMIČNA INDUSTRIJA V ZVEZI S SOLINAMI V dobi gospodarskega vzpona, ki se je pojavil v avstrijskih deželah v drugi polovici minulega stoletja je konzorcij piranskih solin razširil proizvodnjo tudi na področje kemične industrije. Leta 1860 je ustanovil tovarno kemičnih proizvodov, povezano z obratovanjem solin. Ta tovarna je iz solnice, zgoščene slane vode, izdelovala med drugim magnezijev sulfat, kalcijev sulfat, klorni kalcij, klorni magnezij, kalijev sulfat, brom in grenko sol. Ko se je že zdelo, da bo tudi ta panoga dobro uspevala, je konzorcij celo začel pripravljati načrt za izdelovanje sode. Toda znani borzni polom, ki je na Dunaju leta 1873 porušil številne spekulativne ustanovitve na področju industrije in bankarstva in ki je zavrl zasebno podjetnost za daljšo dobo, je onemogočil to ustanovitev in kasneje je tudi tovarna kemičnih izdelkov morala u staviti obratovanje. ODKUP PRAVIC ZASEBNIKOV Doba zasebnega podjetništva na področju soli, ki je za številne piranske rodbine tako dolgo bila vir trajnega bogastva, je bila sploh v zatonu. Da je avstrijska finančna uprava toliko časa sodelovala z zasebnimi posestniki piranskih solin, se nam danes vsekakor mora zdeti čudno, saj je proizvodnja soli že v smislu določil § 385 občega državljanskega zakonika iz leta 1811 in po izrecnih določbah carinskega reda iz leta 1835 bila pridržana državnemu monopolu. Končno se je pred 50 leti finančna uprava odločila za pre vzem piranskih solin v lastno režijo na podlagi odkupa. V letu 1906 je sklenila s številnimi upravičenci odkupne pogodbe, dne 14. januarja 1907 je bil izvršen v zemljiški knjigi prvi prepis lastninske pravice na državni erar in postopoma je bilo potem prepisanih na finančno upravo vseh 142 zemljiških teles, ki tvorijo odtlej zemljeknjižno posest piranskih solin. NOVA DOBA Razmere so se od benečanskih časov sem močno spremenile. Piranske soline so sedaj dobro organizirano podjetje družbenega gospodarskega sektorja in proizvodnje soli ne ovirajo več ne interesna nasprotstva ne proizvodne o mejitve. če je letina dobra, se sol tudi izvaža. Delo samo je pa deležno gotovega pravičnega plačila, ne glede na konjunkturo na tržiščih. Piranske soline so tudi s turističnega vidika zanimive, zaradi samega dela na njih in zaradi njihove lokacije ol> romantičnih zalivih istrske sloven ske obale. Zato je razumljivo, da ja tudi filmska umetnost postala nanje pozorna. Tako so lansko poletje na se čoveljskih solinah več tednov bili vsakodnevni obiskovalci sami filmski lju dje .režiserji, snemalci, statisti in pred vsemi seveda filmske zvezde obeh spo lov. Vrteli so film »Kruh in sol«, v ko produkciji jugoslovanske in nemške filmske industrije in s sodelovanjem italijanskih, nemških in francoskih filmskih umetnikov. Ko so iz Munche na poslali v Portorož neke tam razvite dele filma, da so jih potem v Piranu lahko ocenili na platnu, ali so dobri, so miinchenski predstavniki sodelujočega podjetja z vso resnostjo vprašali, ali je morska voda za filmanje morda nalašč bila barvana, da ima tako lepo temnomodro barvo. Vsekakor bo film kot okvir romantičnega dogajanja, ki ga uprizarja, prikazal tudi lepote tukajšnje obale, tukajšnjega mor ja in — last not least — tudi korist nega dela na piranskih solinah. Dr. O. NAPOVEDANE LADJE Proga JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIRENSKO MORJE, ŠPANIJA. Marechiaro prihod 8., odhod 9. febr. Oitta di Siracu&a prihod 12., odhod 15 febr. Concordia odhod 12. febr. Maria Carla prihod 22., odhod 23. Proga GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT. CampHoglio odhod 8. febr. Enotria odhod 8. Irma odhod 8. Otranto prihod 10., odhod 13. Annamina prihod 10., odhod 15. Vicenza odhod 10. Ari-stodimes odhod lil. Kozani prihod 12., odhod 16. Christiina odhod 12. Zagreb prihod 14., odhod 15. Flotarids Bles-sas prihod 15., odhod 17. Star of Lu-xor prihod 15., odhod 16. Messapia prihod 16., odhod 19. Enri prihod 16., odhod 17. Barletita prihod 18. odhod 27. Skopje prihod 19., odhod 20. Ege prihod 19., odhod 21. Enotria prihod 20., odhod 22. Loredan prihod 22., odhod 24. S. Giorgto odhod 22. Titograd prihod 25., odhod 26. Assimiina prihod 25., odhod 28. Oitta di Pesaro prihod 25., odhod 28. S. Marco prihod 126. febr., odhod 1. marca,. Aristodimos prihod 26. Irma prihod 26., odhod 28. Ohristiilna prihod 27. Proga VZHODNA, ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA Vibtoria S. prihod 8„ odhod 12. febr. Teresa Cosuilich prihod 12., odhod 17. Galatea prihod 15., odhod 20. Africa prihod 19., odhod 25. Gavllam prihod in odhod med 20. in 28. febr. Prihodi konec meseca: Risamo, Europa, Ambra, Rosandra. Proga PERZIJSKI ZALIV INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD Marzuik ,prihod 10., odhod 28. febr. Onda prihod 15., odhod 25. A. Berta-ni prihod 16., odhod 20. Prihodi konec meseca: Spuma, S. Caiboto, Adige. Proga ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA Zadar prihod 10. febr. Malmo prihod 13., odhod 13. Sferalbo prihod 18., odhod 18. Phryg|i)a prihod 23., odhod 25. Cagliari prihod in odhod med 20. in 28. febr. Rijeka prihod in odhod med 20. in 25. febr. Proga SEVERNA AMERIKA Exiloma prihod 9„ odhod 9. febr. Vulciania odhod 14. Exermont prihod 23., odhod 23. febr. Ekohester prihod 27., odhod 27,- Radmile prihod 27., odhod 28. Proga SREDNJA AMEORIKA SEVERNI PACIFIK Mondoro prihod 8„ odhod 8. febr. Lipscomib Lykes prihod 15., odhod 15. Momstella prihod 18., odhod Carroll Victory prihod 23., odhod 23. Eni d Vietory prihod 26., odhod 26. febr. Charles Lukes prihod 27., odhod 27, Stromboli prihod 28. Proga JUŽNA AMERIKA ■Rio Quinto prihod 15., odhod 18. Stig Gorthon prihod 16'., odhod 18. Vi-daland prihod 18., odhod 18. Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi In kemikalijo TRST - UL. 1 ORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 JRANS - TRIESTE" s. o, i. TRIESTE-TRST V. Donota 3 ■ Tel. 38-827, 31-906,95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. PREVOZNA IN SPEDICIJSRA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. ni. airiBRi, D/a Tolek SUU4/5404 TRST dl lamino, 2 Telefon 24-09] Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica • Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 avtoprevozniSko PODJETJE TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne A. POŽAR Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-670 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE MiUTOVUTE in IZDELKOV rSPADAR0_ SPEOICIJSK4 TVRDfvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-847 SHALO LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - TEL. 39 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT PHODam STARINSKO KMtČKO SKRINJO S PIUSTOIIMI SLOVENSKIM! UKNaMENTI U0BR0 OlinaNJENO naslov Piti Donavi usta TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Cene indonezijske kave padajo, cene ostalih vrst se pa držijo. Dober pridelek kave v Srednji Ameriki bo gotovo vplival na znižanje cen. Italijanski trg je precej živahen, čeprav je povpraševanje manjše od običajnega v tem času, ker trgovci še vedno razpolagajo z zalogami, ki so si jih preskrbeli v času sueške krize. Največje zanimanje je za srednjeameriško in indo nezijsko kavo. Po brazilski kavi je povpraševanje sorazmerno majhno. Na tržaškem tranzitnem trgu je mirno. Avstrijci kupujejo le majhne količine kave. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N. Y. 5 640, Rio N. Y. 3 675; Victoria 5 good to large bean 585; Santos extra prime good to large bean 880; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra Superior naravna 57; Haiti naravna XXX 64,25; Salvador naravna 68,50; Kostarika 82,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 420; Moka Hodei-dah 1 490; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 272; Malesia A.P. 1 265; Malesia A.P. 2 220; indonezijska kava, v holandskih florinitih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 250. Povprečne cene ocarinjene kave, od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N. Y. 5 1430; Rio N. Y. 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1750; Victoria good to large bean 1400; Ecuador extra Superior naravna 1540; Haiti naravna XXX 1670; San Salvador 1740; Kostarika 1940; Gimma 1670; Moka Hodeidah 1 1720; Uganda oprana in prečiščena 1320; Malesia A. P. 1 1320; Malesia A.P. 2 1220; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250. Italifanslci trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je v zadnjem tednu prevladovala ponudba nad povpraševanjem. Izvedenci pripisujejo ta položaj dejstvu, da so si grosisti nakupili velike količine blaga že v novembru in decembru lanskega leta ,ker je bil mednarodni položaj napet in ker so se bližali prazniki. Zaradi tega cene padajo. Na zni žanje cen vpliva tudi precejšnja lanska proizvodnja vina, žita in mlečnih izdelkov. Manjše je povpraševanje po koruzi ker gre doba pitanja prašičev h koncu. Tudi riž se težko prodaja. Na trgu s krmo so kvotacije čvrste, a na trgu s klavno živino sta ponudba in povpraševanje uravnovešena. Maslo gre težko od rok; velike količine masla so še nerazprodane v času, ko prihaja na trg vedno več mleka in velike količine uvoženega masla po konkurenčnih cenah. Cene sira popuščajo, zlasti vrsta gorgonzola. Trg z olivnim oljem je neuravnovešen; na nekaterih tržiščih se cene dr žijo krepko, na drugih pa padajo. Število vinskih kupčij je omejeno, zlasti v Južni Italiji in na otokih. Manjše je zanimanje za sadje in povrtnino. Suho sadje se težko prodaja. Po dolgotrajnem višanju so se cene paradižnikove mezge ustalile. VERONA. Mehka pšenica fina proizv. 1956 7100-700, dobra 6950-7000, navadna 6700-6800; oves 5800-6100; inozemski oves 5200-5300; inozemska rž 5100-5200; neolu-ščeni ječmen 6200-6400; inozemski ječmen 4700-5000; proso 5200-5700; koruza marano 5700-5800; pšenična moka tipa »0« 9700-9900 iz trde pšenice; pšenična moka iz mehke pšenice tipa »00;< 8900-9700, tipa »0« 8500-8900, tipa »1« 8100 do 8300; tipa »2« 7600-7700; pšenični otrobi 40004100; koruzna moka fina 6700-7300, srednje vrste 6200-6600, navadna 5600-5900. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5500-5800; Pierrot 5900-6100; Roncarolo 5800-6200; Allorio 5700-6000; Ardizzone 6500-6800; G. Rossi 6700-7200; Maratelli 6500-6800; Rizzotto 6800-7000; Razza 77 7000-7300; R. B. 7200; Arborio 6600-7200. Oluščeni riž: navaden 9500-9900; Pierrot 10.400-10.800; Roncarolo 11.100-11.700; Ardizzone 11.500-12.000; Maratelli 11.809 do 12.500; Rizzotto 12.700-13.200; Razza 77 13.400-13.800; R. B. 13.700-14.200; Arborio 13.500-14.100. KONOPLJA FERRARA. Fina konoplja 37.000, dobra 34.000, srednje vrste 29.000, navadna 20.000 lir stot. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 380-469 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 lir par; voli 430-650.000 lir par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360-390; breje krave prvesnice 185.000 lir glava; krave 2 stota težke 86-95.000 lir glava; molzne krave 130-200.000 glava. Živina za zakol: voh 6 stotov težki I. 290-340 lir kg, II. 230-240; krave 6 stotov težke I. 285-340, II. 225-235; junci 5 stotov težki I. 340-390, II. 300-320; telički I. 470-510, II. 360-390. Prašiči: prašički za rejo 360420 lir kg; suhi prašiči 330-380; prašiči za rejo 100 do 150 kg 305-315, nad 150 kg 315-325. Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100-140.000 lir glava; konji za zakol I. 280 do 300, II. 200-220; žrebeta za zakol 340 do 360 lir kg; mezgi za delo 90-100 lir kg, ali 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol 190-200, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg, ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 160-180, II. 140-150. Ovce 215-250 lir kg, jagnjeta 410420. KRMA MANTOVA. Majsko seno 2800-3000 lir stot; otava 2700-2800; seno III. košnje 2600-2700; seno iz detelje I. košnje 2400 do 2600, II. košnje 2200-2400; pšenična slama stlačena 850-900 lir stot; koruzne pogače 500-5200; specialna krma za molzne krave 5700-5250; specialna krma za prašiče 5800-5900. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci I. 750-820, II. 600-650; zaklani piščanci I. 850-980; II. 750-800; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 520-600, danski 530-620; jugoslovanski 420-500; žive kokoši 550-620; zaklane kokoši 800-850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 670-700; inozemske zmrznjene kokoši 460-590; zaklane pegatke 1000-1100; zaklani golobi 900 do 1000; žive pure 650; zaklane pure 850 do 900; inozemske zmrznjene pure 430 do 550; zaklani purani 700-750; inozemski zmrznjeni purani 420-530; žive race 450-500; zaklane race 520-600; zaklane gosi 450-520; zaklani zajci 380-400; zaklani zajci s kožo 550-600, brez kože 540630. Sveža jajca I. 27-29; navadna 26,50 do 27; konservirana jajca 20-21; inozemska jajca 19-24, inozemska konservirana 16-19. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 725, iz drugih krajev Lombardije 695, fino čajno maslo 765; sir grana proizv. 1954 660-700; proizv. 1955 580-620, proizv. 1956 510-550, 1-30 dni star 370-390, proizv. 1956 510-550, 1-30 dni star 370-390, 30-60 dni star 390-420; Sbrinz nad 3 mesece star 590-630; Emmenthal svež 520-550, nad 3 mesece star 600-630; Provolone 1 mesec star 500-530, nad 3 mesece star 570-610; Gorgonzola nad 8 dni star 260-280, postan 430450; Italico nad 8 dni star 390420, postan 430460; Na mednarodnih trgih s surovinami so zabeležili zlasti nadaljnje padanje cene bakra; popuščajo tudi cena žita, sladkorja in kavčuka. Cena volne je šs vedno čvrsta. ŽITARICE V tednu do 1. februarja je cena pšenici v Chicagu popustila od 240 5/8 na 234 1/2 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu; cena koruzi je nazadovala od 134 3/4 na 131 1/2 stotinke dolarja za funt. V Chicagu so bile zlasti velike kupčije s staro pšenico, katere cena je močno popustila. Poročila iz Avstralije napovedujejo pridelek pšenice, ki že 10 let ni bil tako slab; pridelek naj bi dosegel samo 100 milijonov bušlov, to je 35% manj kakor lansko leto. Zdi se, da ameriški far-merji ne bodo prejeli novega vladnega načrta za podpiranje pridelovalcev koruze, ker je podoben tistemu, ki so ga zavrnili že v jeseni. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v Nevv Yorku v tednu do 1. februarja padla od 6,35 na 5,30 stotinke dolarja za funt. Po privatnih cenitvah naj bi se svetovni pridelek sladkorja v letini 1956-57 približal ravni 42,481.000 ton (leta 1955-56 pa 41,435.000 ton). Mednarodni svet za sladkor ne utegne urediti svetovne trgovine, ker zajema samo eno sedmino te. Od tod tudi tako veliko nihanje cene sladkorja v zadnjih mesecih. — Popustila je tudi cena kave, v New Yorku od 68,30 na 67,70; popuščanje velja tudi za kakao, katerega cena je nazado' vala od 22,03 na 21,25 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cene bombaža so dokaj stanovitne in čvrste. V New Yorku je bombaž napredoval od 35,15 na 35,25 stotinke dolarja za funt. V Liverpoolu je amerški middling 15/16 popustil od 26,70 na 26,58 penija za funt proti izročitvi v Taleggio in Ouartirolo nad 8 dni star 320-340, postan 410440. OUE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 800 820, do največ 1,50% kisi. 760-800, do največ 2,50% kisi. 730-760, do največ 4% kisi. 680-730; dvakrat rafinirano tipa »A« 630-635, tipa »B« 520 do 540; prvovrstno semensko olje 430-440; olje iz zemeljskih lešnikov 455465. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200 lir kg; korenje 40-60; karčofi 70-75; solata 90-110; cvetača z listjem 30-35; brez listov 75-80; peteršilj 60-70; koromač 75-85; rdeča solata 110-135; špinača 90-100; krompir Bintje 3540; pir 60-70; zelena navadna 35-50. Sadje: mandarini Paterno 75-100, navadni 35-50; pomaranče 48-65; limone 90-120; jabolka Delicious 40-100; hruške 80-90, Kaiser 110-120. VINO CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino 9-10 stop. 5800-6500, 10-11 stop. 6500-6800; belo vino 10-11 stop. 6500 do 7000; Barbera 12-13 stop. 8000-9000; Barbera extra 8600-9500; Freisa sladko 8300-9200; beli moškat extra 13-14.000; Grignolino extra 11.400-11.800; Nebbiolo 11-12.000; Barolo klasično 14 stop. 22-23.500; Malvasia črno 10-10.500 lir stot; Barletta 14-15 stop. 430450 lir stop./stot; Barletta 12,5-13,5 stop. 400420. KOŽE MILAN. Surove kože z repom, fco prodajalec: krave do 30 kg 250-260, nad 30 kg 245-255; junci do 30 kg 280-295, 30-40 kg 260-270; voli 40-50 kg 240-250, nad 50 kg 230-240; biki nad 40 kg 170 do 180 lir. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 370-390; konji 220-230; mezgi 140-150; osli 505-115; jagnjeta belo krzno 800-850, jagnjeta s krznom drugih barv 600-625; ovni 580-600; kozlički 26-31 kg 1750-1800, nad 31 kg 1800-1825; koze 850-900. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 350-370; Capetown suhe kože 410-420; Capetown osoljene 315-330; Addis Abeba 300-365; kože iz Angleške Somalije 450-710. marcu-aprilu. V zadnjih petih mesecih so iz Egipta izvozili samo 1,410.000 kan-tarjev bombaža, to je 32% manj kakor v istem času lanskega leta. — Cene volni so bile v Nevv Yorku zopet čvrste. Saj so napredovale od 164,5 na 166 proti takojšnji izročitvi, za surovo volno (suint). Povprečna cena volne pri ameriškem proizvajalcu bo na podlagi nove državne podpore še vedno 62 stotink za funt, to se pravi, da bo ostala ista kakor leta 1956. V prvem razdobju sezone je Avstralija izvozila 582 milijonov funtov volne (lansko leto v istem času 571). V Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 1335 na 1350 frankov za kg. česana volna v Londonu je napredovala od 136 1/2 na 138 3/4 penija za funt. KAVČUK V Londonu je kavčuk RSS popustil od 27 3/8 na 26 3/4 penija za funt, V Nevv Yorku pa od 31,75 na 31,35 stotinke dolarja za funt. KOVINE Značilno je nadaljnje nazadovanje cen elektrolitičnega bakra, in sicer v Nevv Yorku od 31,10 na 30,50 stotinke dolarja za funt, v Londonu pa od 262 na 252 1/4 funtov za tono (1016 kg). Potrošnja elektrolitičnega bakra v Zahodni Evropi popušča. Ameriške livarne so znižale ceno na 34 stotink dolarja za funt, to se pravi za 3/4 stotinke. Še bolj je vplival na trg sklep skupine Rhodesian Selection Trust, da zniža ceno od 270 na 250 funtov šterlingov. Cin je v Nevv Yorku napredoval od 97,40 na 101,60 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 62,90 dolarjev za tono, Buffa-lo pri 63, živo srebro pri 255-257 dol. za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 2. febr.: svinec (osnova Nevv York) 148,37 DM za 100 kg, cink osnova East St. Louis 125,10 in cin 927-236 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 9.1. 23.1. 6. 2. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 2407/a 241 */2 231% Koiotza (stot. dol. za bušel) . . . . . 135% 135.- 1287* NEW VOK Baker (stot. dol. za funt) . . 36. 34,— 34,- Cin (stot. dol. za funt) . . 100.50 102.62 102.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 16 13.80 16 Cink (stot. dol. za funt) 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 27.10 27.10 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74,- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34-37 35.05 35 45 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 237,— 257.— 257.- Kava (stot. dol za funt Santos 2) . . 62.25 62 25 62.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 273.V« 263 2467* Cin (funt šter. za d. tono) . . 791 — 803 790 Cink (funt šter. za d. tono) . . 164- 104. V. 10174 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 117 — lie.1/,, 113,- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... . . 509.50 503.80 491.80 BORZA VALUTE V MILANU 25-157 5 11-57 min. maks. Dinar (100) 82,— 82.—. 82,— 83,— Funt šterling 6850,— 6775,- 6775,— 6850,— Napoleon 5100.— 5000.— 5000,— 5100,— Dolar 628.25 628 5/8 628.25 628 5/8 Franc, frank (100) 152.25 153.75 152.25 153.75 Švicarski frank 146.75 146.75 . . Funt šter. papir 1671,— 1678,— 1671,— 1680,— Avstrijski šiling 23.75 24,— 23.75 24,- Zlato 723,— 720.50 720.50 723.5J BANKOVCI V CURIHU 5. II. 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,43 Anglija (1 f.št.) 11,44 Holand. (100 fi.) 111,60 Francija (100 fr.) 1,04 švedska (100 kr.) 80,25 Italija (100 lir) 0,66 Izrael (1 f.št.) 1,30 Avstrija (100 š.) 16,33 Španija (100 pez.) 7,95 Čehoslov’. 9,- Argent. (100 pez.) 11,40 Nemč. (100 DM) 100,97 Egipt (1 f.št.) 8,- VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 24-11-57 6-II-57 min. maks. Južna železnica 1.612,— 1.640 1.610 1.643 Splošne zavarov. 21.650,— 22.550 21.650 22.600 Assicuratrice 4.650,— 4.650 Riun. Adr. Sic. 6.750,— 6.880 6.750 6.883 Jerolimič 10.350.— 10.350 »Istra-Trst« 555,— 555 »Lošinj« 12.500,— 12.500 Martinolič 6.500,— 6.500 Premuda 21.900.— 21.900 Trip kovic 18.400,— 18.400 Openski tramvaj 3.200,— 3.200 Terni 317,— 328 317 323 ILVA 522.50 564 522 561 Zdr, jadr. ladjedel. 330,— 330 Ampelea 1.450,— 1.450 Arrigoni 1.000,— 1.000 &(m KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FILZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58 mi jo dvakrat dnevno, in sid od pol sedmih do pol enajst in popoldne od petah do s«1 mdh. Krmo dodaja v jasli presledkih po 15 do 20 mib- Umetna vzgoja čebelnih matic in samo toliko, kolikor je ki va v tem času poje. Tako / užije -krava dnevno 80 do 1( kg sveže trave. Tudi v zimskem času poki- Na našem ozemlju je 2000 hektarov vinogradov. Po podatkih kmetijskega madzorni-štva pridelamo na tej površini okrog 400 vagonov vina, kar da 20 hi na ha (hektar). Kako nizek j® ta naš hektar-sktS, donos, vidimo iz naslednje primerjave: Francija pridela 130-200 hi, Rusija 100, Portugalska 70-100, Madžarska 64, Nemčija 47, Avstrija 42, Slovenija 20-22 hi na hektar. Največji hektarski donos je torej v Franciji najmanjši v Sloveniji, s katero smo Tržačan);! na isti višini. Od kod tako velika razlika v vinskem pridelku? Naši pogoji za vinogradništvo so zelo dobri, kar potr-jiuje kakovost našaga vinskega pridelka, čeprav smo v vinarstvu v velikem zastoju. Mnogo je vzrokov, da je ta pridelek tako majhen din ne doseže niti polovice tega, kar bi mogli doseči s sodobnimi načeli. Pri nas obdelujemo vinograde ročno in vsa opravila opravlja le človeška delovna sila. Kolje (les), škropilnice, niajirazltlčmejlšje sorte, nepravilna podlaga i. t. d., to je v naprednih 'vtncgragnaških deželah v pozabi. V gospodarsko dejavnost naglo prodira čim boljša mehanizacija. Napredno kmetijstvo ji tudi odstopa važen delež. Iz raznih vzrokov — drobna gospodarsitva, majhni -trtni nasadi, nasaditev — je to pri nas večkrat sila otežkočeno, če ne celo onemogočeno. Velik del naših trtnih nasadov je že doseglo svojo najvišjo življenjsko dobo in je treba misliti na obnovo. Za to pa je treba razen razmeroma velikih sredstev tudi temeljite priprave do-tične zemlje. Bivša avstroogrska država je dajala za nove nasade dolgoročno brezobrestno posojilo. Zaradi splošne gospodarske, zaostalosti, ki nam jo je naprtil 'fašizem, — in zaradi dobrih /pogojev našega ozemlja za vinarstvo, ?mj bi država boli učinkovito prispevala k tej obnovi. Predvsem naj bi se zanimanje države (/pokrajine) za napredek našega vinogradništva -izražalo z načrtnostjo. Za pravilen in uspešen razvoj trsnega nasada igra podlaga pomembno vlogo. Za pravilno, t. j. dotični zemlji primerno podlago jie treba natančno poznati zemljo. Mi jo poznamo le površno, se pravi nezadostno ali tako, da ne moremo govoriti o pogojih za umno vinogradništvo. Nujno je torej -potrebno, da damo svojo zemljo, posebno pa vinogradniško pred novim nasadom kemijsko analizirati. To ni važno le za pravilno izbiro ameriške podlage, marveč tudi zato, da ugotovimo zalogo hranilnih snovi v zemlji. Doslej smo zasajali trte ne glede na to, ali je dotična parcela zanje prikladna. Danes si kaj tekega ne smemo več privoščiti. Če nam je za kakovosten pitidelek, ki naj nete častno zastopa vinogradnika in naše ozemlje, ampak daje tudi pogoje za ugodno vnovčenje, moramo gojiti trto le na izključno vinogradniških ali takšnih tleh, ki po sestavi zemlje Sn legi trti prijajo. Za boljši uspeh pri naših seda,njih nasadih pa upoštevajmo ta-le navodila: Brez dobrega hlevskega gnoja ni rasti niti grozdja. Trti je treba čim-več zraka, torej rahle zemlje, plevela popolnoma proste zemlje in pravočasnega in doslednega zatiranja rastlinskih in živalskih škodljivcev. V teh navodilih so zajete naloge vinogradnika od konca zadnje do nove letine. čebelne matice vzgajamo v panju naravno po čebelah delavkah in umetno s sodelovanjem čebelarja. Oba načina vzgoje imata namen, da se vzgojijo dobro razvite matice, ki se oplodijo s plemensko izbranimi troti. Oplojene ma,tiče razpošiljajo na vse strani sveta. To se godi s kranjskimi maticami, ki se štejejo za prvovrstne in jih naročajo čebelarji iz velikih svetovnih daljav, kakor n. pr. iz Avstralije, Nove Zelandije, Severne in Južne Amerike in Rusije. O umetni vzgoji matic najdete temeljite opise v »Slov. čebelarju« dn slovenskih knjigah o čebelarstvu. Nemški čebelar Strauli je napisal priročno poučno knjižico o vzgoji matic »D:e Koeralgin Zucht«. Umetna vzgoja matic se vrši v vseh čebelarsko naprednih deželah ter v velikem obsegu tudi v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji. V Ameriki se vršil tako odgojevanje v velikem obsegu po amerikansko. Revija »Selezione« (oktober 1956), ki objavlja iz tujih listov pomembnejše članke, je prinesla zanimflv članek »Vzgojitelj čebelnih matic« s podnaslovom »Izredna obrt za prevaro čebel«. Pisec članka Allen Rankin opisuje velikanski čebelnjak Walteirj:a Harella v Haynevillu v Alabami, v katerem vzgaja na umeten način tiscče Sn tisoče matic (letno do 50.000!). Po oploditvi jih razpošilja v malih škatlicah v spremstvu 10 čebel - delavk v najoddaljenejše kraje Severne in Južne Amerike, kakor tudi v najoddaljenejše kraje celega sveta. J. F. Kmet in vrtnar v februarju Na njivi: Kjer nismo utegnili preorati njive že pred zimo, bomo to storliti čimprej. Ugodno vreme v -preteklih dneh nas je kar klicalo na njivo in upajmo, da nam bo tudi v prihodnjih dneh sreča mila,. Ozimnim posevkom bomo gnojili z dušikom. Ne smemo trositi preveč dušika naenkrat, ampak ga rajši trosimo v več obrokih. Odbirajmo že sedaj krompir za seme, da bomo ■ukrenili vse potrebno, čim bo nastopili čas za sajenje. Na travnikih: Te dniii bomo izkoristili za fliščenjei travnikov. Odstranili bomo grmičevje in kamenje, poravnali bomo krtine ter gnojlilli. Z gnojenjem z gnojnico bo boljše, če počakamo na čas, ko bo trava začela poganjati. Morebitne padavine bi lahko popolnoma izprale v nižje plasti vse hranljive snovi, ki so v gnojnici. Ne pozabimo prevleči z brano interesirainl kokošj-erejec plar čati 110,- lir za -vsako p išče in 50.- lir za vsako valilno jajce. Razdeljevanje piščancev in valilnih jajc se bo pričelo 15. marca t. 1. po vrstnem redu naročil in bo trajalo, dokler bodo vsa naročila izvršena, vendar samo do 30. aprila, t. 1. NAROCITEV VRTNIC in cebulic gladiol Obveščamo kmetovalce, da je Pokrajinsko kmetijsko nad-zomištvo — (UL Ghega, štev. 6/1) pričelo dne 1. februarja sprejemati naročila za nakup vrtnic in čebulic gladiol po znižani! ceni. Naročila se bodo sprejemala do vključno 15. februarja. Ob naročitvl mora dati prosilec na račun 8.- lir za vsako čebulico in 500,- lir za vsako vrtnico. Kar piše pisec o čudovitosti matičnega in čebelnega življenja, ni prav vse čebelarsko strokovno točno. Vendar je podal zelo lep opis o pripravljanju in nameščanju umetnih matičnih celic ter o ženi-tovanjskem poletu matic ter o izredni pCodovitosti ma-tl.Tc. Te lahko izležejo na višku razvoja čebelnih družin 1500-3000 jajčec dnevno, kar ustreza poldrugi do dvojni teži celega jnatičnega telesca. To si lahko razlagamo le na načiin, da morejo jajčniki matičnega telesca v 24 urah pripraviti tako vel/iko število jajčec samo s pretvorbo po čebelah prebavljene hrane z izredno hranilno uiči-nkovitostjo; to hrano izločajo čebele-delavke in jo imenujemo tudi »kraljevsko hrano«. Pisec navaja tudi neko novo čudovitost, namreč da izloča matica neki čudovit opojni duh, ki daja spolno nerazvitim delavkam nekak spolni nar domestni užitek. Proti koncu članka omenja mnenje Wal-terja Harrela o pomembnosti čebelnega dela pri pridelovanju meda in voska ter o velepo-memlbnosti čebelnega dela pri oplojevanju rastlfh in vsega sadnega drevja. Svoje misli zaključuje takole: »če bi vse čebele morale prenehati s svojim delom, bi nastopil konec sveta, kakor se nam danes kaže«, dr. Leopold Bobič Kako krmijo molznice v Švici Švica je znana po svojem velikem napredku v živinoreji m človek bi pričakoval, da krmijo tam živino tudi s čistimi beljakovinami fin raznimi drugimi močnimi dodatki; vendar to ni tako. Na marsikaterem posestvu vzdržujejo visoko mlečnost samo s pridelki s travnikov, din sicer poleti s svežo travo in staro komaj 5 do 6 tednov. Živini jo pckladajo po volji. Pri tem ni nič hudega, če nekaj te trave ostane v jaslih fin jo je treba po krmiljenju vreči na gnoj. To ima kravar za odpadek ali za izbirek. Zanimivo je tudi, -kako kravar doseže, da poje krava toldko .trave. Kr- hajo samo pridelke s travibj, kov, vendar v dveh oblika1 Osnovna krma je seno. TU£ 5 zanj se kosi trava po 5 do I tednih rasti. Dodatek senu P... je trava moka, ki jo pridobil *" jo takole: Uvelo travo ah d,;-teljo, ki so pustili kak dan t soncu, naložijo fin odpeljejo, traktorjem v najbližjo zadrli no sušilnico, ki večinoma 1 oddaljena več kot 5 km. Z m-' gljivosti teh sušilnic so ra! lične in tudi naprave so prot ^ vedene v različnih tovarna-' načelo pa je v glavnem P' ^ vsod isto. Krma mora na t kočem traku počasi potovt (. skozi več ogrevanih prostore' ^ ki sc na zunaj vse v istem V su naprave. V njih je temp1 V( ratura 80 do 100 stopinj Ceh' ja fin praviloma le v srednje11 prostoru 140 stopinj C. ^ drugi strani naprave pada pr1’ j| sušena krma naravnost J mlin. Od tod teče moka P', ‘ ceveh v vrrče, ki jih -kmet, f ie gar je bila krma, naloži na v<> ^ im odpelje domov. Iz 100 kg t* S( ko uvele -krme dobi 17 do 25 : močne kime v prahu ali P prevare v male brikete, ki j'; ^ živina laže uživa. s. POCENITEV MASLA §' Damsko maslo se je pocenili ci Angleži so največji uvozni* i danskega masla, zato je padP T cena tudi na Angleškem. tl ca so popustih pri cenah, so uvozniki masla iz dežel Bf Vi tanske skupnosti znižali ceflf d' ČEDALJE MANJ KIANTU-Toskanske vinograde že V®* k. let uničujejo razne trtne U' si lezmfl. Kot edini izhod iz stisk' n napovedujejo zamenjavo iR mače trte z ameriško podlag* S to pa bo dolgotrajno in drag* ii zato mnogi vinogradniki op* k ščajo gojenje trte in odhaj* k jo na delo v mesta. vi ---- --------S( IZJAVA Kmečke zveze in Zveze mel posestnikov iNAROiČICTEV i ODBRANEGA SEMENA VEČNE. IN TRILETNE DETELJE Z namenom, da se čimbolj poveča površina posejana z večno in triletno deteljo ter širi uporaba dobrega semena, je Pokrajinsko -kmetijiko nadzomištvo imelo tudi letos za potrebno prispevati za nakup semena večne in triletne detelje odbranih vrst. Kmetovalci, ki nameravajo obnoviti ali povečati površino umetnih travnikov — deteljišč in izboljšati kulturo, lahko naročijo seme večne fin triletne detelje po znižani ceni do 16. februarja pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu, (Ul, Ghega, 6/1, soba štev. 4 —- tel. j2392.7 ) med dopoldanskimi uradnimi ur-ami. Dosedanje sodelovanje Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu na vseh področjih, ki zadevajo kmetovalce na Tržaškem in kmetijstvo sploh, j-e dokazalo, da je ločeno delovanje obeh zvez, ki imata v bistvu iste cfije, drobljenje sil v borbi za iste težnje. Spričo tega sta izvršna odbora obeh zvez sklenila, da ustanovita stalen koordinacijski odbor, ki bo skrbel za tesnejše sodelovanje med obema zvezama in pripravil pogoje ** dokončno združitev obeh org* nizacij. Koordinacijskemu odboru, * ima svoj sedež v prostor*-Kmečke -zveze v ulici GepP5 štev. 9, pritličje, načeljuje tv variš MarCIj Grbec. Predsednik K. Z. /Skerk Josip) Predsednik Zveze malih . posesthkcv (Švab Valentin) V Trstu, 7. februarja -1957 vse senožeti. Napačno misli, kdor misli, da brananje uniči travnato rušo. Z brananjem dosežemo prav nasprotno in poživimo rast travne ruše. Na sadnem drevju: V tem mesecu bomo nadaljevali s pripravljanjem jam za sajenje novih sadnih dreves. V kolikor še nismo obrezali sadnega drevja, bomo to delo opravili sedaj. S tem bomo zadržali rast v teh, relativno toplih dneh ter se zavarovali pred presenečenjem novega mraza. Pobelili bomo stebla sadnih dreves, da bo bela barva odbijala toplotne žarke. Tudi zemljo pod rastlino bomo ipoekropili z apnenim beležem, da se ne bo preveč ugrela. Ne pozabimo, kako nas je presenetil lanski pozni mraz. V vinogradu: Tudi tu bomo skušali zadržati* rast z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Nadomestili bomo vse stare trhle kole z novimd, vinograde bomo gnojili vsestransko in jih okopali, če mislimo saditi nove trte, se bomo prej posvetovali s strokovnjaki. Preden kupimo cepljenke, obrnimo se na pokrajinsko nadzor-ništvo. Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telagraml: Telefoni JUGOLUMja • RIJEKA 20-51, 28-52, 28 53 Teleprinter: JUGOLIME 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trstu: "N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Triasta - Tel.* 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi st.l Na vrtu: Dokončujemo kop za pomladansko setev in sajenje vrtnin. Vse površine močno pognojimo z dobro preležanim hlevskim gnojem. Ne pozabimo da sveži gnoj vabi škodljivce na rastlino. To vedj-a posebno za čebulno muho, ki nam povzroča ogromno škodo na čebuli. V tople grede sejemo glavnato solato in berivko, pozneje pa bomo sejal še ku-marce, bučke, melone in nato še papriko paradižnik in jajčevec (m-elancane). Zuidka uvoz SIEiA. JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 * Telefon 37-004 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. dolge Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana NAROCITEV PIŠČET IN VALILNIH JAJC V skladu z odredbo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošjereje bo tu-kajlš|tije kmieltioško nadzomištvo tudi ietos dajalo prispevek za nakup en dan starih piščancev in valilniih jajc sledečih odbranih pasem: bele livorneške (srednje rasti) in New Hampjshjire!. Kokošj-erej-ci, ki želijo izkaristflti imenovani .prispevek za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri pokrajinskem kmetij skeni nadzomištvu (Ul. Ghega., 6) — najmanj 10 piščet ali valilnih jajc. Naročila se sprejemajo do vključno 28. februarja 19-57. Ob naročilu mora za- d. d. 1.411*0 UT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : al. Cicerone M II - Telefon: ul. Clcerouc 80214 - Sealo Legnami 96716 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlfKO PODJETJE LA GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA sl fr in d< Z( ki PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Ul lij Jo m in Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA! g) ti: bi 19 m 19 sc ki •n n; 30 58 vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ^