Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 3. januarja 2020 Letnik LXXIII  št. 1  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Politika Slovenska Bistrica  Po Ptujčanih dražijo odvoz smeti še Bistričani  Stran 5 Aktualno Podravje  Dela na cesti Ptuj– Ormož se tudi letos ne bodo začela  Stran 2 Podravje Ormož  Bo na pomoč prišla študentska delovna brigada?  Stran 9 Šport Slovenski šport ob prelomu leta  Stran 17 Burak in Fahriye Končno pokazala sina! TOČKA 1 Januar v znamenju športa! Prihaja evropsko prvenstvo v rokometu! Od 03. 01. do 09. 01. 2020 TV-spored NA SNEMANJU ODDAJE ZADNJA BESEDA Valentina Smej Novak Pametne ženske, ki si upajo … SPORED Pokojnine  Lačen, ker daje prednost plačilu položnic za streho nad glavo  Stran 2 Starše  Decembra je zavrelo kot v kotlu  Strani 4 in 5 Foto: Mojca Zemljarič V središču  Slovenci po otroke na Balkan, v Afriko  Stran 6 Orfejčkova parada Ko sta glasba in pesem, je eno samo veselje, radost in sreča  Stran 8 Haloze  Prvi posredovalci: junaki, ki pomagajo reševati življenja Napneš vse sile, pomagaš, rešuješ, se boriš Pred dvema letoma se je v Leskovcu kot prva v spodnjepodravski regiji oblikovala ekipa prvih posredovalcev. Ko gre za reševanje življenj, so pomembne sekunde. Da pomoč na kraj dogodka prispe čim prej, je medicinska stroka za nudenje prve pomoči usposobila gasilce. Njihova pomoč je zlata vredna predvsem na odročnejših, oddaljenih in zahtevnih terenih. Več na straneh 6 in 7. Kidričevo  Občina plačala zasaditev, ki je ni bilo  Stran 6  Stran 3 Aktualno Ptuj  Za avtobusno postajo pravi ciganski logistični center  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 »Imamo precej primerov, ko se starejši obrnejo na nas, ker ne vedo, kaj storiti, saj jim za hrano zmanjka denarja. Mi imamo na- mreč vedno na zalogi vsaj nekaj najosnovnejših potrebščin, in če je potreba, seveda damo kakšne testenine, mleko, moko in podob- no. Ljudje plačajo položnice za komunalo, elektriko, ogrevanje in drugo najnujnejše, potem jim za v trgovino zmanjka. Na srečo ima ve- čina svoje vrtove, da si lahko nekaj hrane sami pridelajo; krompir ali kaj zelenjave za ozimnico. A dosti je tudi takih, ki niso več fi zično tako vitalni in ta rešitev zanje ne pride v poštev,« o bridki usodi seniorjev priča predsednica enega od dru- štev upokojencev. Glede na podatke Zavoda za po- kojninsko in invalidsko zavarova- nje Slovenije (Zpiz) je bilo lani vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja 617.299. Od tega jih ima starostno pokojnino 445.236, zaradi predčasne upokojitve po- kojnino prejema malo več kot 3.000 ljudi, delno pokojnino 2.600 ljudi, invalidsko skoraj 80.000 ljudi, družinsko pokojnino (pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu družinskemu članu po umrlem za- varovancu ali uživalcu pokojnine) jih ima okoli 36.000, vdovsko pa okoli 53.000. Zvišanje pokojnine za tri hlebce kruha ... Starostna pokjnina naj bi se sicer zvišala to leto decembra za 6,5 evra, vsem prejmnikom enako. Društvo Srebrna nit, ki se bori za dostojno starost, se ja na to od- zvalo z naslednjim komentarjem: »Izredno povišanje pokojnin za 6,50 evra?! To je tri hlebce kruha! Je to vse? Ta poteza si res zasluži ploskanje. Se bodo tudi vam pla- če uskladile vsem enako – za 6,50 evra? Ponavljamo: ker se sedanja vlada ne zaveda, da je tretjina vo- livcev starejših, ki pričakujejo dru- gačno politiko in drugačen prora- čun, zahtevamo, da se nemudoma oblikuje Ministrstvo za starejše, ki bo znalo zagovarjati upravičene potrebe vseh starejših v Sloveniji. Takoj in v tej vladi.« ZDUS zahtevala dvig v odstotkih, a brez uspeha Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) se je odzvala na namero o uskladitvi pokojnin v viši- ni 6,50 evra. Glede tega je državne- mu svetu (DS) predlagala sprejem odložilnega veta na interventni zakon, kar se je tudi zgodilo, ven- dar je Državni zbor na ponovnem glasovanju interventni zakon spet potrdil z večino glasov; s tem pa tudi zvišanje oz. uskladitev pokoj- nin v nominalnem znesku 6,5 evra vsakemu upokojencu, ne glede na višino njegove pokojnine – če bo gospodarska rast najmanj 2,5-od- stotna. Njihov predlog je bil, da se pokojnine decembra 2020 dvigne- jo za en odstotek. Takšen poseg je zato po njihovi oceni nezakonit in protiustaven, saj se z njim posega v neodtujljive pravice iz minulega dela in na tej podlagi plačanih pri- spevkov. Najnižja izplačana pokojnina 218, najvišja 2.700 evrov Dejstvo je, da se populacija stara in je vsako leto več upokojencev: leta 2009 jih je bilo 538.455, potem pa je številka samo še naraščala, tako da je bilo lani 617.299. Najniž- ja pokojnina v letu 2018 je znašala malo več kot 218 evrov, najvišja pa okoli 2.700 evrov. Sicer je bila lani povprečna bruto pokojnina 643 evrov. Iz statistike Zpiza za letos pa je razvidno, da je starostna po- kojnina, odmerjena od najnižje po- kojninske osnove, za moške s 40 leti pokojninske dobe 491,47 evra, za ženske z enako pokojninsko dobo pa 545,12 evra. Je pa sicer le- tošnja povprečna bruto starostna pokojnina znašala malo več kot 662 evrov. Do vključno oktobra je bilo iz proračuna za pokojnine na- menjenih 4,65 milijona evrov. Najnižje povprečne pokojnine v Juršincih, Svetem Andražu, Svetem Tomažu ... Na spletnih straneh Zpiza naj- demo tudi podatke, ki razkrivajo povprečne starostne pokojnine po občinah; podatki se nanašajo na december 2018, novejših podatkov Zpiz še nima. Najvišjo povprečno starostno pokojnino so decembra lani imeli v Trzinu, znašala je 925 evrov, v Lju- bljani (857 evrov), v Velenju (820 evrov), v občini Log – Dragomer (827 evrov), v Škofl jici je povpreč- na pokojnina 789 evrov, v občini Dol pri Ljubljani 784 evrov, v Med- vodah 782 evrov, v Piranu 776, v občini Šempeter - Vrtojba 763, v Grosupljem 763, v Vrhniki 763, v Kranjski Gori 754 in v Sežani 754 evrov. Pokojnine pa so najnižje v naslednjih občinah: Kuzma (371 evrov), Rogašovci (410 evrov), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (423 evrov), Juršinci (446 evrov), Gornji Petrovci (456 evrov), Sve- ta Ana (463 evrov), Velika Pola- na (474 evrov), Cerkvenjak (480 evrov), Sveti Tomaž (480 evrov) in Trnovska vas (484 evrov). Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji je po zadnjih znanih po- datkih sicer znašala 709,50 evra. V občinah Spodnjega Podravja, ki smo jih zajeli v tabeli, pa smo iz- računali, da povprečna pokojnina znaša 555 evrov. Povprečno so torej pokojnine naših občanov niž- je za 155 evrov mesečno oziroma 1.850 evrov letno. petek  3. januarja 20202 Aktualno Spodnje Podravje  Na vzhodu države so starostne pokojnine daleč najnižje v državi Lačen, ker daje prednost plačilu položnic Marsikateri starostnik je na robu obupa, saj s pokojnino, ki jo prejema, ne more preživeti. Prag revščine v naši državi statistično preračunano zna- ša 662 evrov, bolj malo pa je tistih upokojencev, ki se lahko »pohvalijo« s tako »visoko« pokojnino. Sploh v občinah Spodnjega Podravja (in deloma tudi Pomurja), kjer so pokojnine v povprečju tako nizke, da jih je že sarmotno zapisati. Stiska staremu človeku jemlje dostojanstvo in ga peha v položaj, ko si mora, da bi poravnal najnujnejše življenjske stroške, trgati od ust. Dobesedno je marsikateri slovenski upokojenec lačen. V letu 2019 dve zvišanji pokojnin Upokojencem so se lani decembra drugič zvišale pokojnine, takrat za 1,5 %. Pri 400 evrih pokojnine to zvišanje prinaša dodatnih šest evrov. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe, ki je bila doslej 530,57 evra, bo po novem za slabih 8 evrov višja. Tistim s 600 evri pokojnine je zvišanje oz. uskladitev prinesla 9 evrov, tistim s 1.500 evri pokojnine pa 23 evrov. Najvišja izplačana pokojnina 2.834 evrov je višja za 43 evrov. Pokojnine so se lani zvišale prvič januarja za 2,7 %, izplačilo višje pokojnine je bilo konec februarja. Foto: M24 Na zadnjem sestanku županov ob trasi bodoče glavne ceste Ptuj– Ormož je predstavnik Darsa, kjer se med drugim ukvarjajo s zbira- njem dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za odsek med Gorišnico in Markovci, napo- vedal, da naj bi že tisti ali teden za tem na ministrstvo za okolje in prostor poslali vlogo za gradbeno dovoljenje. Kljub temu da je od sestanka minilo že skoraj mesec dni, omenjena vloga še ni bila po- dana. »Zaradi zahtev ministrstva za okolje in prostor oziroma Agen- cije RS za okolje je bilo treba za odsek Markovci–Gorišnica izdelati presojo vplivov na okolje in prido- biti okoljevarstveno soglasje, kar bo zavleklo pridobitev gradbe- nega dovoljenja. Poročilo vplivov na okolje je izdelano, čakamo še soglasje Direkcije RS za vode, po- tem pa bomo predvidoma v dog- lednem času vlogo za gradbeno dovoljenje predali na okoljsko mi- nistrstvo,« so odgovorili na Darsu. Dela se tudi letos ne bodo začela Kako hitro bo potem potekala pridobitev gradbenega dovolje- nja, si ne upajo napovedati, že zdaj pa je jasno, da se dela še ne bodo začela v letošnjem letu: »Trajanje pridobitve gradbenega dovolje- nja po integralnem postopku (po novi področni zakonodaji se oko- ljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje pridobita skupaj) ni mo- goče napovedati, vendar ocenjuje- mo, da bo trajalo vsaj eno leto. V tem trenutku še ne moremo na- povedati, kdaj bomo objavili javni razpis za izvajalca gradbenih del. Glede na zatečeno stanje pa z ve- liko gotovostjo lahko ocenjujemo, da se dela ne bodo začela v letu 2020.« Podravje  S postopki glede ceste Ptuj–Ormož spet zamujajo Vloga za gradbeno dovoljenje še ni oddana Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za odsek bivše hitre ceste Ptuj–Ormož od Gorišnice do Markovcev kljub obljubam še ni bila predana na okoljsko ministrstvo. Foto: MH Viadukt Sejanca, ki se končuje sredi travnikov, se počasi bliža koncu, nadaljevanje gradnje ceste pa se spet zamika … Povprečne starostne pokojnine v občinah Spodnjega Podravja Občina Pokojnina v evrih Število prejemnikov Benedikt 552 290 Cirkulane 497 312 Destrnik 546 376 Gorišnica 564 558 Dornava 562 419 Hajdina 616 579 Juršinci 446 266 Kidričevo 615 1220 Lenart 627 1478 Majšperk 593 758 Makole 573 351 Markovci 554 565 Ormož 584 2148 Podlehnik 544 269 MO Ptuj 675 4939 Slovenska Bistrica 656 4628 Središče ob Dravi 569 371 Sveta Trojica 561 312 Sveti Andraž 423 103 Sveti Tomaž 481 267 Trnovska vas 484 132 Videm 573 824 Sveta Ana 463 267 Zavrč 552 168 Žetale 516 159 Starše 595 722 Vir: ZPIZ, leto 2018 *V tabeli niso zajeti prejemniki invalidskih in družinskih oz. vdovskih po- kojnin. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 3 Tudi iz MO Ptuj ni bilo pričako- vane pomoči, subvencionirana najemnina je znašala 253 evrov mesečno. Suzana Zemljič ima pri tem v mislih zlasti še obvestilno ta- blo, postavljeno s polletno zamu- do, na kateri pa ni bilo prostora za podatek o tem, da v času projekta ureditve ptujske tržnice normalno posluje tudi njena trgovinica. Podjetnica Suzana Zemljič se je po dolgih letih dela v tujini, pa v Boxmarku in nazadnje pri zaseb- niku, odločila, da bo šla na svoje. Tako je 4. aprila 2017 odprla trgo- vinico S-dekor. S tem je uresničila svoje življenjske sanje. Že od nek- daj si je namreč želela trgovinico z zavesami. V Nemčiji je delala v ve- liki trgovini z zavesami, ki je imela tri nadstropja. Od tod ljubezen do zaves oz. vsega, kar je povezano z opremo notranjih prostorov. »Prodala sem vse, kar sem lahko ... « „Moje ambicije niso bile nikoli, da bi obogatela, vedno sem si že- lela le to, da bi delala to, kar me veseli. To je moje življenje do kon- ca leta 2019, potem pa ne vem, kaj bo naprej. Ko zdaj premlevam vse za nazaj, ugotavljam, da sem se za trgovinico odločila ob nepravem času in zaradi načrtovanih obse- žnih posegov v neposredni bližini tudi lokacija ni bila prava. Če bi dejavnost na tej lokaciji začela dve do tri leta prej, bi že na nek način imela stranke, ki bi se name nava- dile, tako pa, kdo bo prišel po daljši poti do mene samo zaradi skrajša- nja hlač ali podobne storitve, saj sem opravljala tudi drobna šiviljska popravila, če ni vedel, ali imam še odprto ali ne. Grozila mi je izvrš- ba, saj sem s plačilom najemnine zamujala. Zdaj sem dolg nekoliko zmanjšala. Prodala sem vse, kar sem lahko, kar sem si ustvarila z delom v prejšnjih službah, da sem se obdržala nad vodo, zdaj nimam več česa prodati. Priskrbela sem si tudi dodatno delo, samo da bi preživela, a plačila ni bilo. Tudi na družbenih omrežjih sem se promo- virala, da bi me stranke našle. Všeč- ki so bili, lepo je, in obljube, bomo prišli. V zadnjih dneh me je marsik- do poskušal omajati v moji odloči- tvi o zaprtju trgovinice, naj še malo vztrajam, da bo boljše, bom videla. Če ne gre, ne gre, samo slabše je lahko. Od zraka se ne da živeti,« se je sprijaznila Suzana ob dokončni odločitvi o zaprtju trgovinice. Minimalna (obljubljena) odškodnina nekoč ne bo rešila nikogar Ko bo cesta odprta in bo dostop do lokalov na Slovenskem trgu nemoten, naj bi oškodovani pod- jetniki sicer dobili možnost uve- ljavljanja odškodnine. »Sto ali dvesto evrov za izgubo zaslužka oz. strank ne more biti primerno nadomestilo za vse, kar sem izgu- bila. Lahko rečem, da je še kar šlo, promet je postopoma rasel, dokler niso zaprli ceste,“ je povedala Su- zana Zemljič, ki se s težkim srcem poslavlja od svoje trgovinice. Mes- to je tako lepo, da je želela ostati v njem, v trgovski center pa ne bi nikoli šla. Vsi govorijo o nujnosti oživljanja mesta, nič konkretnega pa se za to ne naredi. Zakaj ga ni mogoče oživljati s simbolično naje- mnino, kot to delajo v Izoli in mor- da še kje, sprašuje. Novo leto 2020 se za Suzano Zemljič ne bo začelo po pričakova- njih. Zavod za zaposlovanje ni bil nikoli njena izbira, želela je delati naprej in strankam ponuditi še več kot doslej. Upa, da bo ta epizoda čim krajša, saj zna delati. Morda pa se nekoč vrne v staro mestno jedro, ko bodo razmere stabilnejše, predvsem pa prijaznej- še do vseh tistih, ki jim ni vseeno, kaj mesto ponuja in kaj ga bogati. petek  3. januarja 2020 3Aktualno Ptuj  Ureditev ptujske tržnice in njene (nepotrebne) negativne posledice Vrata je zaprla še ena trgovinica ... Trgovinica S-dekor z zavesami in umetniškimi izdelki Suzane Zemljič na Slovenskem trgu 9 je po dobrih dveh letih in pol poslovanja, 31. decembra 2019, zaprla svoja vrata. V času ureditve ptujske tržnice je za stranke postala skoraj v celoti „nedostopna“, podaljšanje poti do nje jih je odvrnilo, z dvema popravilo- ma hlač (krajšanjem hlačnic) na teden pa se ne da preživeti. Ptuj  Odprtje Slomškove ulice Z novim letom nov prometni režim Investicija ureditve mestne tržnice, v sklopu katere se ureja tudi Slomškova ulica, se končno bliža celovitemu zaključku. Omenjena cesta bo za promet odprta 6. januarja, sočasno pa bo po stari liniji začel voziti tudi mestni avtobus. Foto: Črtomir Goznik Suzana Zemljič je bila prisiljena zapreti trgovinico S-dekor na Slovenskem trgu 9. Edi Kozel, koordinator sosveta in sodelavec v upravi MO Ptuj, je povprašal, ali je pohajkovanje Romov, ki brskajo po kantah z odpadki, na Ptuju res postalo tako družbeno sprejemljivo, da se s tem nihče ne ukvarja. »Za avtobu- sno postajo imajo pravi logistični center. Tja prihajajo ljudje, robo nabašejo v tiste stare avtomobile, vozijo čez mejo, tam verjetno za to dobijo nekaj denarja. Zanima me, ali se je Ptuj kot turistično mesto s tem sprijaznil ali pa ima- mo kakšne možnosti, da ukrepa- mo.« Pomočnik komandirja Poli- cijske postaje Ptuj Andrej Karba je dejal, da policisti ta pojav zazna- vajo, ugotavljajo pa, da so to hrva- ški Romi. »Policisti jih vsakodnev- no popisujemo in pregledujemo. Ukrep lahko izdamo samo, če kr- šijo zakon. Na primer, da beračijo na vsiljiv način. Pri praznjenju po- sod za odpadke imamo zavezane roke. Morda imajo Javne službe kakšen vzvod, da bi to omejili.« Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je povedal, da je brskanja po smeteh nekoliko manj, odkar so v bloko- vskih naseljih posode za odpadke v večini zaklenili. »Preseneča me, da brskajo tudi po črnih posodah med mešanimi odpadki. Za papir ali embalažo mi je razumljivo, za- kaj ju pobirajo, ne pa tudi za od- padke v črnih posodah. Za njimi potem ob posodah nastane kup nesnage, ki jo morajo naši delavci počistiti. Tudi mi jim ne moremo stopiti na prste. Ali s tem počet- jem kršijo kakšen zakon ali ne … Res je, da odtujujejo stvari, ki niso njihove. Drugače pa ne bi vedel. Sicer pa to počnejo brez sramu, vlačijo vse mogoče po mestu,« je pojasnil Hodnik. »Spalnice« pred vrati garaž Edi Kozel je razložil, kako pote- ka logistika »marljivih mestnih de- lavcev«. »En je voznik, ki zbrane odpadke odvaža. Ostali (delavci) ostanejo na Ptuju, spijo za avto- busno postajo. Sedaj, ko je bolj mrzlo, si iz grmovja potegnejo blazine pod nadstrešek pri gara- žah. Prenočijo na blazinah pred vrati garaž, opravljajo takšne in drugačne biološke potrebe. In po- tem je nam, ki imamo tam garaže, včasih nerodno ali pa jih moramo prositi, da se umaknejo, ker ovira- jo dostop do garaž. Če smo zve- čer bolj pozni ali zjutraj zgodnji, jih lahko tam vidimo. Sicer pa se zjut- raj do 7. ure, ko se v mestu začne življenje, umaknejo. Vam pravim, za avtobusno postajo imajo pravi logistični center.« Ptuj  Ciganski posli na Ptuju Za avtobusno postajo pravi logistični center Na decembrski seji varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj, ki ga vodi županja Nuška Gajšek, je beseda tekla tudi o Romih, ki po Ptuju prosjačijo in brskajo po posodah za smeti. Foto: Media 24 Romi na Ptuju in v drugih večjih krajih v Spodnjem Podravju brskajo po smeteh, iz posod za odpadke namečejo kup nesnage, beračijo na javnih površinah. Fotografi ja je simbolična. Kar nekaj dilem je bilo okrog tega, kakšna bo prometna ureditev po Slomškovi ulici na Ptuju. Pojavljale so se celo informacije, da bo zaprta za promet, a kot so sporočili iz ptujske občine, to ne drži. Za promet jo bodo odprli 6. januarja, po novem pa bo to območje umirjenega pro- meta. S tem bo hitrost omejena do 10 km/h, parkiranje v območju novo urejenega tlakovanja pa ne bo več dovoljeno. »Miklošičeva ulica je urejena kot območje za pešce. Vožnja z motor- nimi vozili v območju za pešce je dovoljena stanovalcem s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju, ki je določeno kot območje za pešce, gospodarskim družbam, obrtnikom, samostojnim podjetnikom in društvom, če imajo ti zagotovljen prostor za parkiranje vozila na dvo- riščih ali znotraj območja za pešce. Upravičenci so pri vožnji v območju za pešce dolžni spoštovati določbe zakona, ki ureja pravila cestnega prometa,« še dodajajo na MO Ptuj. V zameno za ukinjena parkirna mesta na Miklošičevi občina na ob- močju Slomškove ulice pred Upravno enoto Ptuj uvaja območje krat- kotrajnega parkiranja, z možnostjo brezplačnega parkiranja do ene ure. Enako bo veljalo na parkirnih mestih na Slovenskem trgu, pri cerkvi. Sočasno z odprtjem Slomškove ulice se za promet zapira Ulica heroja Lacka, ki se je v času te investicije uporabljala za dostavo. Brezplačno bo po centru mesta ponovno vozil tudi mestni avtobus, in sicer na postajališčih tržnica, TIC, OŠ Olge Meglič. Foto: MZ »Pod nadstrešek pred vrati garaž si navlečejo blazine, spijo, opravljajo takšne in drugačne potrebe.« Ptuj  Gradbišče pri šoli Urejajo nov pločnik Konec decembra je podjetje Javne službe Ptuj začelo z izgra- dnjo pločnika pri OŠ ljudski vrt. Dela bodo končali to pomlad. V Ljudskem vrtu, v Vodovi ulici, pri osnovni šoli, poteka gradnja hodnika za pešce. Dolg bo 70 metrov in širok dva metra, pogodbena dela pa so vredna 33.337 evrov. Na ptujski občini, ki je naročnik ome- njene investicije, so pojasnili, da so v teku gradbena dela z ureditvijo temeljnih tal in postavitvijo oporne nosilne stene. Gradbena dela bodo predvidoma končali te dni, medtem ko bodo asfalterska dela končana spomladi 2020. Foto: Čg Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  3. januarja 20204 Poltika „Dokler ne bodo izvedeni protipoplavni ukrepi, gradnja ni možna,“ je pojasnil direktor ob- činske uprave Damjan Napast. V proračunu 2020 so predvideni prihodki v znesku sedem milijonov evrov. Milijon evrov so rezervirali za vlaganja v cestno infrastruk- turo, približno enak znesek tudi za urejanje obrtne cone Strnišče. 150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah. Gre za projekt, ki ga bodo fazno izvajali v obdobju štirih let, skupno bo veljal blizu pol milijona evrov. Svetniki so proračun s 15 glasovi za in dvema proti potrdili. Slavko Krajnc, ki proračuna ni podprl, je poudaril, da pogreša prioritetno listo projektov. Zato je glasoval proti. Bistriška komunala pri odpadkih cenejša Kidričevski svetniki so prav tako potrjevali rebalans proračuna 2019, saj se je v proračun steklo 315.000 evrov manj prihodkov, kot je bilo predvideno. V prvem branju so obravnavali odlok o ka- tegorizaciji cest, nekaj pripomb na pripravljeni dokument je izrekel svetnik Toni Frangež. Direktor podjetja Čisto mesto Kristijan Lovrenčič je nato predsta- vil nove cene ravnanja s komunal- nimi odpadki. Dejal je, da bodo v novem izračunu cene predvsem spremembe pri večstanovanjskih objektih in nenaseljenih hišah, kjer se cena uvaja na novo. Poudaril je, da se v blokovskih naseljih od- padki slabo ločujejo, to pa zvišuje ceno storitve. „V posodah za me- šane odpadke je 80 % takšnih, ki tja ne sodijo,“ je opozoril. Pri potrjevanju nove cene je bila izrečena kritika na račun povišanja za odvoz bioloških odpadkov, kjer se znesek zvišuje za 42 %. Za odvoz ostalih odpadkov se cena dviguje za 3 % in bo za 120-litrsko posodo znašala okoli 12 evrov. Svetnica Valerija Medved je povedala, da ima Komunala Slovenska Bistrica v primerjavi s Čistim mestom nižje cene in pogostejše odvoze. OPN za obrtno cono Strnišče skoraj končan Direktor občinske uprave Da- mjan Napast je ob koncu seje predstavil še aktualne projekte. Dejal je, da je sprejemanje OPN za obrtno cono Strnišče pri koncu, zelo daleč je tudi generalni OPN za območje celotne občine. V Šikolah je občina nedavno asfaltirala dve ulici, izvajajo se dela na krožišču v Kidričevem, v Pleterjah in Šikolah urejajo javno razsvetljavo, Direkci- ja za infrastrukturo pa napoveduje tudi obnovo Tovarniške ceste, za kar je že objavila razpis za izbiro izvajalca. V izjavi za javnost, ki jo je ob- činska uprava Starše posredovala le tri ure pred začetkom seje, so zapisali, da je bila 9. redna seja preklicana zaradi novih dejstev in vloženih amandmajev (ki jih je treba proučiti) in »ki bi lahko vplivali na vsebino ter ravnovesje med proračunskimi prejemki in izdatki proračuna za leto 2020, ki je najpomembnejši akt občine ter s tem na opravljanje zakonsko do- ločenih nalog občine.« Kot rečeno, pa so nekateri sve- tniki sklenili, da bodo sejo kljub temu izvedli, saj je bila sklicana v skladu s poslovnikom. Svetnik Anej Lukan je to potezo kolegov pojasnil z besedami: „Sejo je ob- čina prestavila za nedoločen čas, ne da bi navedla razlog. Tako smo svetniki po posvetu ugotovili, da jo bomo izvedli.“ Če ne bi bilo novinarjev, še v sejno sobo ne bi smeli Od trinajstih je na preklicano sejo prišlo osem svetnikov, kar pomeni, da so bili sklepčni. Svetni- ca Zdenka Gornik pa je na seji po- jasnila: „Vsi tukaj menimo, da je bila prestavitev seje nična, saj ni v skladu s poslovnikom, ker ni bil naveden niti en razlog, zakaj bi se prestavila.“ Očtino pa »samosotjno sejanje« svetnikov vodstvu občine ni bilo najbolj pogodu, kar je dal vedeti svetnik Ivan Pišek z besedami: „Če danes na seji ne bi bilo medijev, bi mi danes imeli sejo na stopnišču. Nekdo je pa moral dati ukaz, da naj dajo vsaj prostor, da kamere ne bodo posnele, kako smo ostali zunaj.“ Zbrani so obravnavali močno okrnjen dnevni red, saj niso se niso dotaknili tistih točk, pri kate- rih mora biti prisoten župan in kjer je bila predvidena prisotnost zuna- njih poročevalcev. Najbolj pestra razprava se je po pričakovanjih razvila pri točki pobude in vprašanja, kjer so priso- tni svetniki spregovorili o razlogu razdora, ki se je zgodil na izredni seji, hkrati pa so se opredeljevali do postopanja občinske uprave in župana. Sprli so se tam, kjer se vsi strinjajo Kamen hude spotike je nujno potrebna gradnja podružnične osnovne šole Marjeta. Vse od leta 2016 že tečejo dolgotrajni po- stopki, v prihodnjem letu pa naj bi končno začeli dela na terenu. Cilj je podreti staro zgradbo, ki ni več vredna imena stavba in je v njej pouk dejansko nemogoč in nehu- man. V novo načrtovani OŠ naj bi se uredili štirje oddelki oz. razredi ter prostor za en oddelek vrtca, telovadnica, kuhinja in ostali pot- rebni prostori. Tega se nadejajo prav vsi, tudi svetniki, ki trenutno z županom ne govorijo istega jezika. Kamen spotike – vrtoglava 300-odstotna podražitev! Zataknilo pa se je pri višini pred- videne investicije. „Izvirni greh spora je v tem, da je projekt za POŠ Marjeta prerasel vse normal- ne fi nančne okvire. V idejni zasno- vi je bil predviden znesek 1,2 milijo- na evrov, kar smo z veseljem potr- Starše  Astronomski dvig cene za podružnično štirirazrednico postavil župana in svetnike na nasrptone bregove Decembra je zavrelo kot v kotlu, vprašljiva j V občinskem političnem vrhu občine Starše že dolgo ni vse tako, kot bi moralo biti. Nesoglasja med županom in občinski svetniki provotnemu sklicu, ni bilo, saj si je župan Bojan Kirbiš premislil in sejo tik pred zdajci preklical. A večina svetnikov, ki se s takšno p Večina svetnikov v svetu občine Starše se ne strinja z enormno podražitvijo gradnje štirirazrednice v zdaj stala kar 4,3 milijona evrov. Kidričevo  Proračunska seja občinskega sveta Proračun 2020 in rebalans 2019 potrjena Kidričevski občinski svetniki so na decembrski seji potrdili proračun za leto 2020. Končna različica proračuna je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Iz proračuna so umaknili projekt urejanja kolesarskih stez, saj se glavnina izvedbe projekta premika v leti 2021 in 2022, letos tudi ne bodo gradili vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju, saj bodo najprej počakali na protipoplavno ureditev reke Polskave. Foto: MZ Kidričevski svetniki so potrdili vrednost točke za dajatev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Stanislav Lampič je bil kritičen in je opozoril, da so v zadnjih sedmih letih NUSZ povišali za 22 odstotkov. Občina plačala zasaditev, ki je ni bilo Gradivu za sejo je bilo priloženo poročilo nadzornega odbora občine, ki je pregledal polletno realizacijo proračuna. Svetniki o poročilu niso razpravljali, saj je po besedah župana Antona Leskovarja šlo le za seznanitev s poročilom. Nadzorni svet je ugotovil, da je občina svojemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala 37.000 evrov za zasaditev 50 dreves pri ŠRC Pleterje (učna pot), a da delo še ni bilo izvedeno. Zato so občino pozvali, naj poskrbi, da bodo drevesa do konca leta posajena. Pregledali so tudi tri račune za urejanje drsališča v skupnem znesku 31.000 evrov, dela je prav tako izvajalo občinsko podjetje. Nadzorni odbor je občini predlagal, naj se v prihodnje pri pripravi drsališča obnaša bolj ekonomično. Foto: M24 Foto: KG Boštjan Munda: „Ponedeljek je bil sramota za občino Starše, občin- sko upravo in za občinski svet. Vsi bomo morali stopiti 4–5 korakov nazaj, da bomo naredili enega sku- pnega naprej.“ Foto: KG Aleksander Furek: „Župan je rav- nal narobe v tem, da nam ni dal priložnosti za razpravo, saj so pri investiciji odstopanja, ki bi jih morali skupaj doreči. Želeli smo predlagati, da se formira komisija, ki bi poiskala dodatne možnosti. Druge možnosti so in mi smo iz- kazali poseben interes, da pridemo nasproti.“ Foto: KG Miran Čuš: „Kolikokrat in kje vse je bila izrečena cena 2 mio evrov ... Sedaj pa je prišla ven cifra 4,3 mi- lijona. Tako ali drugače se bomo morali pogovoriti z županom. Naj- hujše, kar se nam lahko zgodi, je, da bomo celotno investicijo iz proraču- na črtali.“ Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  3. januarja 2020 5Poltika e prihodnost šolske podružnice v Marjeti so vrhunec očitno dosegla konec decembra, ko je najprej krepko počilo na izredi seji, nato pa še na redni, ki je pravzaprav, kljub potezo prvega moža občine ni strinjala, je sejo izvedla kar sama, brez prisotnosti župana. Foto: KG v Marjeti; ta naj bi namesto prvotnih 1,2 milijona evrov dili. Nato se je zadeva podražila na dobra 2 milijona evrov, kar smo v občinskem svetu še nekako spre- jeli kot normalno. Na koncu pa je ta projekt narasel na 4,3 milijona evrov, kar je, reci in piši, znesek za cel občinski proračun! Moramo os- tati na realnih tleh. Denar, s kate- rim razpolagamo, moramo gospo- darno razporediti,“ je razlog spora med župnom in večino svetnikov pojasnila Gornikova. Temu mnenju sta se jasno pridružila tudi Furek in Pišek: „Imamo en kup projektov, ki jih moramo investirati in ople- menititi. Vsi smo za šolo, za hitro izvedbo. Vsi smo pa tudi za to, da se tu naredi še marsikaj drugega poleg šole, ker marsikaj drugega tudi potrebujemo.“ Svetniki razočarani, da ni bilo možnosti razprave Ob tem je Gornikova še izposta- vila:„Idejno dokumentacijo (DIIP) za ta objekt smo potrjevali kar prek dopisne seje in dokument je bil z večino glasov tudi potrjen. Ker je seja bila dopisna, ni bilo možnosti vprašanj, razprave ali predlogov. Pričakovali smo, da bomo imeli možnost razpravljati o tem na seji, a se je to pokazalo kot nemogoče.« Prav to pa je svetnike upravičeno ujezilo – postavljeni so bili namreč pred ejstvo, da hudo podražen projekt potrdijo brez vprašanj, če ga ne bodo, pa bodo krivi za to, da se gradnja ne bo za- čela. Gornikova je to označila kot manipulacijo, Pišek pa je ravnanje občinske uprave in župana obso- dil: „Zaradi takega načina obnaša- nja bomo izgubili vsaj en mesec in potem me naj nekdo ne postavlja pred dejstvo, zdaj pa podpiši to, drugače boš ti kriv, da se zavleče. Ne, nismo mi krivi. Mi smo predla- gali hitrejše rešitve in tisti, ki jih ne upošteva, bo odgovoren.“ Občina trdi, da je bilo svetnikom vse obrazloženo Na Občini Starše so zadevo ko- mentirali precej skopo: „Na izre- dni seji je bila svetnikom ponovno Zdenka Gornik: „Nekateri sodelovanje razumejo samo tako, da nekdo da ukaz, drugi pa kimajo. Vse diktature na tem delu Evrope so izginile. Mi se na tak način klanjati ne moremo. Vsaj jaz ne. Želim pa, da to investicijo pripravimo do take faze, da bo finančno v nekem normalnem okviru. Naredimo šolo, kot je bil predstavljen primer občine Grosuplje, torej petletka za 2,3 milijona evrov z DDV. Zakaj pa mi potrebujemo štiriletko za skoraj 5 milijonov. To mi ni jasno in mi nikoli ne bo.« Podobno je menil tudi Ivan Pišek: „Domen Majcen in Aleksander Furek sta predstavila projekt večje šole, ki se je v Sloveniji zgradila za več kot 2 milijona evrov ugodneje. Možnosti prihranka, ki bi ga lahko namenili za dom starostnikov, za stanovanja ali karkoli drugega, so.“ Nazadnje so občinski svetniki dajali soglasje k cenam leta 2013. V času od zadnje potrditve je bilo več bistvenih sprememb: zgradila se je nova infrastruktura (CERO Pragersko), zaradi sodelovanja pri izgradnji CERO so se vključile nove Občine (povečanje števila uporabnikov), spremenila se je za- konodaja, povečale pa so se tudi količine zbranih mešanih in komu- nalnih odpadkov, in sicer za več kot 100 %. Medtem ko je Komu- nala Slovenska Bistrica v letu 2012 zbrala 4.458 ton odpadkov, jih je predlani 10.235 ton. K večjemu obsegu zbranih odpadkov je leta 2016 pripomogla tudi priključitev občine Rače - Fram. Ne glede na to pa so v vsaki občini zabeležili po- rast tako mešanih odpadkov kot odpadne embalaže (v Makolah beležijo kar 61 % porast odpadne embalaže, v Slovenski Bistrici pa poberejo za 63 % več mešanih ko- munalnih odpadkov kot leta 2012). Te spremembe se bodo s 1. 1. 2020 odrazile na položnicah. Konkretno za gospodinjstvo s 120-litrskim zabojnikom pomeni, da se sedanja cena z 12,39 evra poviša na 14,32 evra, torej za 1,93 evra (cena 80-litrskega zabojnika bo višja za 1,29 evra in bo znašala 8,26 evra). Drastično se zvišuje tudi cena za odvoz in obdelavo bi- oloških odpadkov. Medtem ko so do sedaj uporabniki za 120-litrski zabojnik plačevali 2,3 evra, bodo z novim letom 6,79 evra! »Stroškov ne moremo znižati, saj prvovrstni kompost težko pridobimo, kupcev pa žal tudi ni na pretek.« Odpadke vozijo v Avstrijo, na Slovaško, rešitev tudi Bosna Osrednji razlog za zvišanje pa je, po besedah v. d. direktorja, strošek obdelave oziroma kurje- nja odpadkov. Ta se ja namreč po izračunih komunale povišal za 148 %. »Zbrani mešani komunalni od- padki se v CERO Pragersko dodat- no obdelajo – ročno in mehansko preberejo. Od teh obdelanih od- padkov se jih na Pragerskem odlo- ži manj kot polovica, ker je država določila v skladu z evropskimi predpisi, da se mešani komunalni odpadki, ki imajo kurilno vrednost 6 MJ po toni, uporabijo za gori- vo (obvezna termična obdelava odpadkov po sortiranju). »To po- meni, da mi iz zelenega zabojnika po sortiranju odpeljemo več kot polovico odpadkov na sežig. Kam? Na Dunaj, Slovaško, dogovarjamo se z Bosno. Cena pa se je v teh letih drastično zvišala, in sicer s 77 evrov na tono na 150 evrov na tono za prihodnje leto. Ker državi ni uspelo sprejeti ustrezne strate- gije, se dušimo v odpadkih.« To po- meni, da se Komunala na eni stra- ni sooča z višanjem stroškov ter z znižanjem prihodkov z naslova odlaganja na drugi strani. »Že leta 2017 smo zabeležili izgubo, ki pa smo jo pokrili iz drugih dejavnosti, leta 2018 smo prvič poslovali ne- gativno v višini 176.000 evrov. Lani pa smo do konca prve polovice letošnjega leta pridelali 880.000 evrov izgube!« Sledila je optimi- zacija, reorganizacija, prevetritev evidenc … in dvig cene končnim uporabnikom. Slovenska Bistrica  Po Ptujčanih dražijo smeti še Bistričani Komunala iz rdečih številk tudi z višanjem cen Komunala Slovenska Bistrica, ki povezuje 17.500 gospodinjstev oziroma uporabnikov, se je po šestih letih odločila za zvišanje cen ravnanja z odpadki. Cene bi morale biti višje že predlani, a so zaradi volilnega leta podražitev ravnanja z odpadki preložili, lani pa se je zamenjal tudi di- rektor Komunale Slovenka Bistrica. Na stolček Blaža Gregoriča je kot v. d. direktorja sedel Maksimiljan Tramšek, sicer slovenjebistriški svetnik stranke SLS. Foto: Mojca Vtič Na Pragerskem je Komunala Slovenska Bistrica pred štirimi leti prevzela Regijski center za ravnanje z odpadki II. reda Štajerske regije, sedaj se tudi zaradi anarhije na področju ravnanja z odpadki sooča z rdečimi številkami. Bistriška komunala cenejša od Javnih služb Kam se uvršča cena slovenjebistriške komunale v primerjavi z ostalimi? »Cena za ravnanje z odpadki na podlagi 120-litrskega zabojnika je na Ptuju 16,48 evra, v Mariboru 14,92 evra, Rogaška Slatina ima na štiri osebe ceno 18 evrov, Slovenske Konjice 12,30 evra ...,« je s podatki postregel Dušan Moškotevc iz Komunale Slovenska Bistrica. Dodamo pa naj še ceno Čistega mesta – ta znaša 12,39 evra. Bistriška komunala je z novo postavljeno ceno 14,32 evra v zlati sredini. Foto: MV Z varnostnikom nad kamermana Prednovoletna izredna seja občinskega sveta je bila tako burna, da je župan Bojan Kirbiš zahteval umik medijev s seje in to utemeljil z besedami: „Niste se najavili, niti niste naši gostje, niste nič. Prišli ste, da bi delali neko sceno.“ Nekateri svetniki so temu jasno nasprotovali, a vendar ni zaleglo. Svetnik Ivan Pišek je predlagal glasovanje o tem. Ali so mediji lahko prisotni, vendar ga je Kirbiš zavrnil: „Nič ne bomo glasovali.“ Novinarka, ki je svojo prisotnost in prisotnost snemalca zagovarjala, se je naposled morala umakniti. Iz sejne sobe ju je pospremil varnostnik. To dejanje je pri marsikaterem svetniku sprožilo ogorčenje. Pišek ni mogel verjeti: „To je absurd, to se ne more dogajati! Da občinska uprava najame varnostnika, da vrže kamermana ven ... Pa kaj smo mi normalni!“ Cveto Završki je k temu dodal: „Župan je pri odslovitvi medijev oz. kamermana ravnal narobe, ker bi to moral dati na glasovanje. In bi glasovanje bi pokazalo, ali naj bo seja res zaprta za medije eli ne.« Foto: KG Foto: KG predstavljena celotna kronologija poteka priprave projektne doku- mentacije za izgradnjo POŠ Mar- jeta, za katero je bilo aprila 2018 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Izdelovalec projektne dokumen- tacije jim je tudi v celoti predstavil projekt in ob tem obrazložil, da je treba pri samem projektiranju upoštevati pravilnik in predpisa- ne normative za osnovno šolstvo glede notranjih in zunanjih zelenih površin, ki jih je treba zagotoviti na učenca.“ Župan v tem času ni odgovarjal na vprašanja zaradi bolniške od- sotnosti. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  3. januarja 20206 V središču To ne pomeni, da so v celoti prevzeli delo nujne medicinske po- moči (NMP). So pa postali pomem- ben člen ekip zaščite in reševanja tudi na zdravstvenem področju. Reševalno vozilo iz Ptuja do Le- skovca potrebuje vsaj 15 minut. Kraji, kot so Okič, Varnica, Skoriš- njak, Gradišče (videmsko, ne cirku- lansko), so od središča Leskovca oddaljeni še dodatnih 10, 15 minut. Nemalokrat se zgodi, da navigaci- ja odpove in reševalci ne najdejo pravega naslova. Haloških bregov in dolin je na stotine, ceste so strme, ozke, nepregledne, nekate- re makadamske, druge gozdne … Skratka, haloški teren predstavlja izziv še dobrim poznavalcem, kaj šele nekomu, ki ima z njim malo ali skoraj nič izkušenj. Ko gre za re- ševanje življenj, so pomembne se- kunde. Čakanje na pomoč se vleče in vleče. Čeprav minevajo minute, se zdi, da tečejo ure. Da pomoč na kraj dogodka pri- spe čim prej, je medicinska stroka za nudenje prve pomoči usposobi- la gasilce. Njihova pomoč je zlata vredna predvsem na odročnejših, oddaljenih in zahtevnih terenih. Prvi posredovalci so usposobljeni za delo z AED-aparati za oživljanje, oskrbeti znajo rane in zaustaviti krvavitve. Profesionalnim reševal- cem in zdravniku nudijo pomoč pri njihovem delu, zavarujejo kraj do- godka in podobno. Pomembno je, da jim poznavanje terena omogo- ča hiter prihod na kraj dogodka in da poškodovanemu ali obolelemu čim prej nudijo prvo pomoč. Lanski primer: kosilnica domačinu odtrgala nogo Prvi posredovalci PGD Leskovec so lani posredovali sedemkrat. Najbolj jim je v spominu ostalo re- ševanje 39-letnega domačina An- dreja Perneka, ki mu je rotacijska kosilnica pod kolenom odrezala nogo. Ker je traktor med košnjo na travniku zdrsnil v jamo in se prevr- nil, ga je vrglo skozi zadnje okno. Padel je na kosilnico, vrteči se noži so mu odtrgali nogo. Sreča v ne- sreči je bila, da je dogajanje opazil Andrej Feguš in takoj posredoval. Vedel je, da mora nogo močno oviti, da bo zaustavil krvavitev, poškodovanega je ves čas ohranjal pri zavesti. Medtem ko je Feguš Perneku nudil prvo pomoč, so bili po klicu na 112 aktivirani prvi pos- redovalci PGD Leskovec in ekipa NMP Zdravstvenega doma Ptuj. »Šlo je za zahtevno reševanje. A vse skupaj se nam je zložilo tako, da smo rešili življenje. Andrej je bil brez noge, krvavitev bi lahko bila v manj kot desetih minutah usodna. Prvi na kraju je bil naš član, ki je op- ravil vse najnujnejše in dejansko re- šil življenje. Mi ostali gasilci smo se ravno tisti popoldan imeli namen srečati na sestanku. Večina nas je bila že v gasilskem domu ali nek- je v bližini. Tudi zdravnik Zdravko Haloze  Prvi posredovalci: junaki, ki pomagajo reševati ž Napneš vse sile, pomag Pred dvema letoma se je v Leskovcu kot prva v spodnjepodravski reg reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč, so opravili usposablja Del ekipe prvih posredovalcev PGD Leskovec In prav slednja pot je za Slo- venca še najbolj realna. V naši deželi je namreč številko otrok za posvojitev omejeno; na leto se »samo« okrog deset slovenskih otrok odda v posvojitev. Pari, ki bi si radi uresničili že- ljo po družinskem življenju, tako največkrat poskušajo posvojiti otroka iz Rusije, Ukrajine in afri- ških držav. To je storilo tudi nekaj znanih Slovencev; modna obliko- valka Maja Štamol Droljc je dve deklici posvojila v Gvineji Bissau, smučarski skakalec Robert Kra- njec je tudi posvojil deklico iz Afri- ke. Posvojitev s tega kontinenta je uspela še igralkama Ani Dolinar in Barbari Cerar. Tudi podjetnika Helena Kodrič Mori in Smiljan Mori sta posvojila otroka iz druge države. Kdaj otrok sploh sme v postopek posvojitve V posvojitev se sicer sme dati samo otroka, katerega starši so po njegovem rojstvu privolili v to, in sicer pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, pa morajo privolitev po osmih te- dnih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. V posvojitev se sme dati tudi ot- rok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo pre- bivališče, ter otrok, ki nima živih staršev. Otroka, ki izpolnjuje naštete pogoje, nato center za socialno delo vpiše v centralno zbirko po- datkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev. S posvojitvijo prenehajo pravi- ce in dolžnosti otroka do njego- vih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Kaj je enostranska posvojitev »Izjema je tako imenova- na enostranska posvojitev, ko otroka posvoji zakonec ali zu- najzakonski partner enega od otrokovih staršev. Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo,« pojasnjuje ministrstvo za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti. Razložijo še, da se posvojitve tudi ne more razvezati, posvojitelji pa se po opravljenem postopku v matični register vpišejo kot otro- kovi starši. Skoraj 600 Slovencev bi posvojilo Po trenutnih podatkih je na centrih za socialno delo vloženih skupno 589 prošenj za posvo- jitev. »Od tega je 444 prosilcev že ocenjenih kot primernih, za preostalih 145 pa končno mnenje centrov za socialno delo še ni bilo podano,« so številke, ki jih navaja ministrstvo. Če pa pogledamo po posameznih letih, je bilo na cen- trih za socialno delo lani oddanih 18 novih prošenj za posvojitev, v letu 2018 46, v 2017 33, v letu 2016 45 novih in v letu 2015 30 no- vih prošenj za posvojitev. Pri nas so posvojitve brezplačne Ministrstvo za delo glede tega, koliko par stane posvojitev, pra- vi, da so te pri nas brezplačne. »Republika Slovenija vsem kan- didatom za posvojitev, tudi za tiste, ki bodo posvajali na tujem, omogoča brezplačno obravnavo na pristojnem centru za socialno delo, kjer jim izdelajo socialna in psihološka poročila, pripravijo jim razna mnenja in potrdila z delov- nega področja, tudi spremljajo družino in pripravo poročil po namestitvi otroka iz tujine …,« poudarja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V tujini noben postopek ni brezplačen Težko pa je govoriti o konkret- nih številkah, ki predstavljajo vi- šino stroškov posvojitev v tujini. »Dejstvo je, da noben postopek, ki se izvaja v tujini, ni brezplačen. Stroški se od države do države razlikujejo, vendar pa mednaro- dni dokumenti, ki zavezujejo Re- publiko Slovenijo, določajo, da z meddržavno posvojitvijo ne sme nihče pridobiti nepoštene fi nanč- ne ali druge koristi. Zaračunajo ali plačajo se lahko samo dejanski stroški in izdatki, ki vključujejo razumno plačilo za delo oseb, ki sodelujejo pri posvojitvi. Poleg tega posvojitelji krijejo stroške različnih taks v državi otroka, prevode uradnih listin, stroške premestitve otroka iz matične države v državo sprejema, vključ- no s stroški prevoza, morebitne potrebne izdatke zdravstvenih in psihološkega poročila, stroške potnega lista ter druge admini- strativne stroške,« še pojasnjuje ministrstvo. Slovenija, Podravje  Dolgotrajna in zapletena pot do posvojitve Slovenci po otroke na Balkan, v Afriko in celo daljno Azijo Razlogi za posvojitev so različni. Po navadi se partnerja zanjo odločita, ker po naravni poti ne moreta spočeti in donositi otroka. Lahko pa je to mogoče in ta način ustvarjanja družine izbereta na podlagi povsem drugih razlogov. Odloči- tev za ta življenjski korak seveda ni preprosta. Zavedati se je treba, da bo posto- pek posvojitve najverjetneje dolgotrajen in zahteven, predvsem pa bo tudi terjal kar nekaj fi nančnih sredstev, če bo šlo za posvojitev otroka iz tujine. Foto: Dreamstime/M24 Največ posvojitev leta 2012 Slovenski starši so lani posvojili 45 otrok, od tega 31 v tujini, in sicer v naslednjih državah: Gvineja Bissau, Ukrajina, Srbija, Liberija, Bosna in Hercegovina, Kongo, Luksemburg, Maroko in Nepal. Sicer je bilo največ posvojitev od leta 2005 naprej leta 2012, ko je nove starše dobilo kar 70 otrok, od tega je bila polovica iz drugih držav. Težki trenutki, ki lahko pustijo grenke spomine Poveljnik PGD Leskovec Franci Mužerlin pravi, da delo prvih posredovalcev zahteva dobro psihično pripravljenost. »Ni enostavno. Reševalcem, policistom in drugim redno zaposlenim v sistemu zaščite in reševanja so na voljo usposabljanja za področje psihične vzdržljivosti. Trdo kožo naredijo tudi leta izkušenj. Mi smo prostovoljci, v prvi vrsti gasilci, usposobljeni v glavnem za reševanje požarov, naravnih in drugih nesreč. Pri gašenju gre za tehnično izvedeno delo, boriš se z ognjem. Ko gre za neposredno reševanje življenja, pa je situacija drugačna. Lovijo se minute, sekunde. Hudo je, ko za obolelega ali poškodovanega ni več pomoči. To so težki trenutki, ki lahko pustijo tudi travme. Tega dela se je treba kar malo navaditi. So pa svetli trenutki, ko rešimo življenje in to je tisto, kar nam vliva voljo. Občutek, da si pomagal ohraniti življenje, je neprecenljiv.« Mužerlin je dodal, da z reševalci NMP Ptuj dobro sodelujejo. »Smo njihova podaljšana roka. Do sedaj nismo imeli še nobene negativne izkušnje in verjamem, da jih tudi v prihodnje ne bo.« Foto: MZ Koliko stane posvojitev v tujini Ljubljančanka, ki je s partnerjem posvojila deklico iz Ru- sije, je povedala, da je po navadi za posvojitev v tujini treba odšteti najmanj 10.000 evrov. Med znanimi Slovenci, ki so posvojili otroka v tujini, so: modna oblikovalka Maja Šta- mol Droljc je dve deklici posvojila v Gvineji Bissau, smučar- ski skakalec Robert Kranjec je tudi posvojil deklico iz Afri- ke. Posvojitev s tega kontinenta je uspela še igralkama Ani Dolinar in Barbari Cerar. Tudi podjetnika Helena Kodrič Mori in Smiljan Mori sta posvojila otroka iz druge države. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  3. januarja 2020 7V središču življenja gaš, rešuješ, se boriš giji oblikovala ekipa prvih posredovalcev. Člani tamkajšnjega gasilskega društva, ki sicer skrbijo za požarno varnost ter zagotavljajo anja za prve posredovalce in začeli nuditi prvo pomoč ob morebitnih nesrečah ali akutnih bolezenskih stanjih, na primer zastojih srca. Foto: MZ tako tehniko in opremo. Oboje smo potem nadgradili in sestavili ekipo prvih posredovalcev. Naše vodilo je bilo, zakaj ne bi pomagali, če lahko. Čeprav velik, je po drugi strani Leskovec z okolico majhen, saj se večinoma vsi poznamo. Spraševali smo se, zakaj ne bi po- magali sokrajanom, prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom, če se znajdejo v stiski in potre- bujejo nujno medicinsko pomoč. Zdelo se nam je nesmiselno, da bi morali ljudje, ko štejejo minute, na pomoč čakati po 15, 20, 40 minut, če smo mi tukaj, neposredno v kra- ju. Usposobili smo se, sestavili eki- po in intervencije začeli v začetku leta 2018,« je povedal Jagarinec. Dodal je, da je število sodelujočih na intervencijah nudenja prve po- moči zelo različno: »Od enega sa- mega do 15. Janez Belšak se je na intervencijo odpravil sam. Tudi to zahteva poseben pogum. Lažje je, če sta vsaj dva, že zaradi pomoči in organizacije dela.« »Ko smo bili alarmirani, sem bil doma. Odhitel sem v gasilski dom. Ker ni bilo ni- kogar drugega, sem izvozil in šel na intervencijo sam. Posredoval sem v Okiču. Čez pet minut je za menoj prišel Bogdan, čez 15 minut pa NMP. Ostarela gospa je izgubila zavest. Oživljanje ni bilo potrebno, saj je prišla k zavesti. Sva pa bila z Bogdanom zraven nje, spremljala stanje, se z njo pogovarjala,« je iz- kušnjo opisal Belšak. Občutek oživljanja v rokah nosila še nekaj dni Zanimiva je tudi prva izkušnja leskovških prvih posredovalcev izpred leta in pol. Potrebno je bilo oživljanje. »Bil je alarm, ne razmiš- ljaš, kdo je in kaj je, vzameš stvari in greš. S Petrom sva prihitela v gasilski dom, pobrala opremo in izvozila. Oživljala sva starejšega gospoda v Varnici, žal se je reše- vanje življenja takrat končalo ne- uspešno. Izkušnje sem se potem v živo spominjala še nekaj časa. Ostal je tisti občutek v rokah,« se krstne intervencije v funkciji prvih posredovalcev spominja Tatjana Mužerlin. Ekipo prvih posredovalcev PGD Leskovec sestavlja mlad kolektiv, člani so stari med 20 in 40 let. To so: Peter Jagarinec (predsednik), Franci Mužerlin (poveljnik), Tatja- na Mužerlin, Andrej Feguš, Zdrav- ko Vidovič (zdravnik), Klavdija Ko- zel, Bogdan Šmigoc, Sabina Šeru- ga (bolničarka), Rene Jančič, Žiga in Timi Kmetec, Davorin Potočnik, Janez Belšak, David, Boštjan in Jožica Fošnarič, Katja Stoklas ter Janez Vnuk. Poleg gasilcev PGD Leskovec so v mreži prvih posredovalcev v Spodnjem Podravju še gasilska društva Moškanjci, Zavrč, Cirkula- ne, Podlehnik, Žetale, Vitomarci, GZ Majšperk in GZ Kidričevo, vsako za območje svoje občine.Foto: MZ »Ko zazvoni alarm, ni časa za obotavljanje. Samo greš,« poudarja predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Andreju rešil življenje Andrej Feguš, gasilec in prvi posredovalec pri PGD Lesko- vec (na fotografi ji), je Andreju Perneku, ki ga je lani poleti doletela huda nesreča, dejansko rešil življenje. »O tem do- godku ne želim niti veliko razmišljati. Poskušam pozabiti, saj je bila to zelo težka preizkušnja. Reševal sem prijatelja. Sploh ne vem, od kod sem jemal moč, kaj me je gnalo, da sem tako premišljeno izpeljal vse korake, da smo rešili živ- ljenje. Enostavno si v situaciji in pomagaš. Rešuješ. Se boriš. Adrenalin ti poskoči, napneš vse sile. Nesrečo sem videl, ste- kel do ponesrečenega in pomagal, kolikor se vedel. Grozljiv občutek me je spreletel, ko sem videl, da je brez spodnjega dela noge. Povsod je bila kri, oblačila raztrgana, vmes poko- šena trava … Tipal sem po travi, iskal nekaj primernega za povoj. Najprej sem ud nad rano dvakrat zategnil s trenirko, potem s povojem, polival sem ga, ga trepljal, da je ostal pri zavesti, klical druge, da pridejo pomagat. Poškodovano je imel tudi glavo. Pri sebi nisem imel niti telefona, da bi lahko klical. Zato sem vpil, da se me je slišalo vse naokrog. Ko so prišli kolegi gasilci in prvi posredovalci, je padlo z mene ne- izmerno breme. Oddahnil sem si … Pomoč je prišla. Minute do njihovega prihoda so se mi zdele neizmerno dolge. Čas je dobil drugo dimenzijo, imel sem občutek, da je minilo pet ur. A dejansko so prišli na kraj v manj kot pet minutah,« se izkušnje spominja Feguš. Pernek: »Hvala vsem!« Hudo poškodovanega Perneka so po nesreči s helikopter- jem prepeljali v UKC Maribor, na zdravljenju je ostal tri te- dne, jeseni je šest tednov preživel v rehabilitacijskem centru Soča. Dobil je protezo, na katero je se dobro privadil. Danes s pomočjo bergel hodi sam, pričakuje pa tudi novo protezo, dosedanja je bila začasna. »Da sem danes živ, velja iskrena zahvala članom PGD Leskovec, posebej predsedniku Jagarin- cu, in ekipi NMP Ptuj. Za dobre besede in pomoč se moram zahvaliti občini Videm, županu Branku Mariniču in direk- torju Mirku Šimenku ter sodelavcem v občinskem režijskem obratu. Po nesreči se mi je življenje zelo spremenilo. A naj- pomembnejše je, da sem živ in skupaj s svojo družino. Imam partnerko in dva otroka. Sin je star leto dni, hčerka pa štiri leta in pol,« je za naš časopis povedal 39-letni Andrej Pernek. Foto: MZ Andrej Feguš Foto: PGD Leskovec Med prevračanjem traktorja s kosilnico je Andrej Pernek padel skozi zadnje okno traktorja pod vrtečo se rotacijsko kosilnico, ki mu je odrezala nogo. Traktor je po prevračanju obstal na kolesih. Vidovič, ki ima 16-letne izkušnje z delom na urgenci, je bil doma, sta- nuje tukaj v soseščini. Vsi skupaj, prvi posredovalci in Zdravko, smo nemudoma po alarmiranju odhiteli pomagat poškodovanemu Perne- ku. Zdravkova pomoč je pomenila ogromno,« se spominja predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Aktivirali helikopter, pristal je na športnem igrišču »Reševalci NMP Ptuj so bili hit- ro na kraju, a če ne bi bilo nas, ki smo bili na kraju dogodka v petih minutah, bi poškodovanega pri- jatelja izgubili. Krvavitev bi verje- tno terjala davek. Ptujski reševalci so od Haloz vseeno oddaljeni 15 minut vožnje. Zdravnik Miha Ko- dela, ki je bil v ekipi NMP, je nato aktiviral še helikopter. Zaradi zah- tevnosti terena, kjer bi helikopter težko pristal, so poškodovanega z reševalnim vozilom odpeljali do športnega igrišča v Leskovcu, tam so ga premestili v helikopter. S helikopterjem je bil prepeljan na zdravljenje v UKC Maribor. Zaradi hudih poškodb so mu nogo nad kolenom amputirali. Med zdravlje- njem je pokazal neizmerno voljo. Je pravi borec. Danes, pol leta po nesreči, že spretno uporablja pro- tezo. Zadovoljni, srečni in ponosni smo, da smo mu rešili življenje,« je dodal Jagarinec. Zakaj ne bi pomagali, če so blizu Zametki oblikovanja ekip prvih posredovalcev so se v Halozah ro- dili pred približno šestimi, sedmimi leti. »Gasilci znanje s področja zaš- čite in reševanja že imamo, prav Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  3. januarja 20208 Naše prireditve Zato je za vse, ki si ga delijo oz. na njem nastopajo kot zmagovalci Or- fejčkovih lestvic in kot gostje, vedno nekaj posebnega. Tudi zato nanj sto- pajo ponosno, spoštljivo, predvsem pa prinašajo izjemni pozitivizem, ve- liko veselja, radosti, ljubezni in sreče, z željo po zdravju in novih uspehih za lepšo skupno prihodnost. Oder Or- fejčkove parade pa ni samo oder že uveljavljenih pevcev, pevk in glasbe- nih skupin, to jev zadnjem času tudi oder slovenske pevske prihodnosti, ki jo uspešno nakazujejo zmagovalci prav tako edinstvenega projekta na področju popularizacije slovenske pesmi in glasbe – Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo. Urednik Radia Ptuj Domen Hren je na 29. Orfejčkovi paradi na oder povabil zmagovalca pete sezone projekta: Patricka Šabedra in Stašo Štern. Uspešne na Orfejčkovih lestvicah pa je vabila Danica Godec ob pomo- či Luka in Pepija, ki sta tudi tokrat skrbela za dodatno dozo smeha s pristnim ljudskim humorjem. Občin- stvo je nadvse uživalo. Močni aplavzi so to samo potrdili, nadvse zadovolj- ni pa so bili tudi nastopajoči, orga- nizatorja tradicionalne Orfejčkove parade družba Radio-Tednik Ptuj in podjetje Megamarketing, generalni pokrovitelj podjetje Jagros, d.o.o., Trgovine Jager ter pokrovitelja MO Ptuj in Restavracija Gastro. Zlatarna Divjak, ki je zvesta par- tnerka Orfejčkove parade že 29 let, pa je znova razveselila z zlatim dari- lom. Praznične dni je polepšala obi- skovalki Anici. Orfejčkovo parado 2019 je po- snela BKTV. Prvi del bo predvajan 8. januarja ob 17. uri, drugi del pa 10. januarja ob 20. uri. Ptuj  Orfejčkova parada 2019 Ko sta glasba in pesem, je eno samo veselje, radost in sreča Orfejčkova parada, katere postulat je prav toliko stara radijska oddaja, je v 29 letih postala neločljiv del prazničnega decembra in rojstva slovenske države. 26. december ni samo državni praznik – dan samostojni in enotnosti – je tudi dan, ko se je rodila edinstvena Orfejčkova parada, oder, ki slavi slovensko glasbo in pesem ter slovenski jezik. Foto: Črtomir Goznik Petovia kvintet in ansambel Opoj sta s skladbo Toneta Kmetca Ljubica lahko noč obudila spomin na legendarnega muzikanta in avtorja ter na 50 let ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe v letu 2019. Foto: Črtomir Goznik Legendarni Alfi Nipič že 49 let prepeva skladbo Silvestrski poljub. Na 29. Orfejčkovi paradi so nastopili: Manca Špik, Trije tanori, ansambel Šepet, ansambel Petka, Domen Kumer, Saša Lendero, ansambel Prisrčniki, ansambel Smeh, Dejan Vunjak, Polkaholiki, Slovenski zvoki in šov (Smeh klarinet + Helmut Helbl Show), ansambel Modrijani, ansambel Petovia kvintet, ansambel Opoj, Alfi Nipič, Sergie Lugovski (spremljava Franjo Oset) ter zmagovalca 5. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Patrick Šabeder in Staša Štern. Foto: Črtomir Goznik Trije tanori (Marjan Nahhberger, Dalibor Bedenik in Domen Hren) so prvič skupaj zapeli na Orfejčkovi paradi. V priredbi znane pesmi so si zaželeli, „da bi jih morda obiskala božičnica.“ Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak jih je slišal, tudi rešil uganko, tako da bodo po vsej verjetnosti uslišani. Sicer pa je vsem ljubiteljem Orfejčkove parade zaželel, da jim leto 2020 prinese veliko veselja, dobre volje, predvsem pa zdravja. Foto: Črtomir Goznik 29. Orfejčkova parada je napolnila Športno dvorano OŠ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik Domen Kumer in Saša Lendero sta s pesmijo 100 % zaželela vsem stood- stotno dozo ljubezni, zdravja, smeha in sreče. Foto: Črtomir Goznik Modrijani ostajajo slovenski čudež med narodno-zabavnimi ansambli. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Prisrčniki je dvorano preplavil z energično glasbo. Foto: Črtomir Goznik Brez starih prijateljev Danice (z umirjenimi napovedmi) ter Luke in Pepija (z dozami ljudskega humorja) bi na Orfejčkovi paradi nekaj manjkalo. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  3. januarja 2020 9Kmetijstvo in podeželje Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Da oslabljeni tok v stari strugi Drave ne zmore čistiti lastnega ko- rita in se zarašča, voda pa se ob več- jem pretoku nima kam izliti, zato si je primorana iskati nove poti, tudi preko rodovitnih njiv, govorimo že leta. V zadnjih osmih letih je Drava s poplavljanjem v Podravju od Maribora do Središča ob Dra- vi povzročila že za 96,85 milijona evrov škode; v Zgornjem Podravju za 51,43, v Spodnjem pa za 45,42 milijona evrov. Ivan Brodnjak, član protipoplavne civilne iniciative in ptujski kmetijski svetovalec, opo- zarja, da je ob stari strugi Drave zdaj poplavno ogroženih dobrih tisoč hektarjev prvovrstnih njiv. Ob zahtevah po ureditvi struge pa ne utihnejo kritike tistih, ki meni- jo, da je bila Drava nekoč obdana predvsem s travniki, njeno obrežje pa poraščeno z vrbami in drugim drevjem, danes pa so povsod njive. Po odgovore na vprašanje, ali so se te kmetijske površine v poplavnih območjih v zadnjih letih zares dra- stično povečale, smo se obrnili na kmetijsko ministrstvo, kjer so prip- ravili analizo poplavnih območij ob stari strugi reke Drave, kot izhodi- šče pa vzeli poplavne karte Ministr- stva za okolje in prostor. Primerjali so presečni leti 2006 in 2019, da so ugotovili, kakšno je bilo dejansko stanje pred 15 leti in danes. Kot je razvidno iz Tabele 1, so ugotovili, da je bilo leta 2006 na ob- močju desetletnih poplav 1.668,50 hektarja kmetijskih zemljišč, v letu 2019 pa je to število naraslo na 1.706,85 hektarja. Primerjali so tudi območje stoletnih poplav (Tabela 2), kjer se je izkazalo, da je bilo leta 2006 tam 2.171,86 hektarja kmetij- skih zemljišč, leta 2019 pa 2.221,10 hektarja, iz česar lahko zaključimo, da se površina kmetijskih zemljišč rahlo povečuje. »Če si podrobneje pogledamo še podatke o njivskih površinah, vidimo, da jih je bilo leta 2006 na območju desetletnih poplav 1.260 hektarjev, leta 2019 pa 1.298, na območju stoletnih poplav pa leta 2006 1.608 in leta 2019 1.651 hektarjev njiv, kar je zanemarljiv porast. Podatki torej kažejo, da se kmetijska raba v zad- njih 15 letih ni bistveno spremenila, zato trditev, da so njivske površine začele zajedati v neposredno bli- žino vodnega telesa, ni pravilna. Prav tako pa njivske površine niso edine, ki utrpijo škodo. Podobno so izpostavljeni tudi pašniki in trav- niki, kjer voda erodira zemljo ter odlaga naplavine, predvsem pesek in mulj. Na tak način prihaja do de- gradacij kmetijskih površin.« Podravje  Drava ogroža že dobrih 1.000 hektarjev prvovrstnih njiv Njiv v poplavnem območju ni vedno več Vsakič ko Drava poplavlja in s kmetijskih površin odnaša pridelek in rodovitno zemljo, je slišati očitke, da so si kmetje za nastalo škodo v bistvu sami krivi, saj so svoje njive razširili tako rekoč do samega obrežja reke. Toda številke govorijo drugače. Foto: MZ Svetnik Urh Lukman je na zadnji ormoški seji podal pobudo v zvezi z največjim prostovoljnim projek- tom študentske organizacije Uni- verze v Mariboru, ki že vrsto let nudi pomoč prebivalcem kraja, ki so jih prizadele naravne nesreče ali so demografsko ogroženi. »V 20 letih so odstranjevali po- sledice potresa, plazu, obnavljali turistične in tovorne poti, čistili in urejali jaške, krajevne vodnjake, vhode in notranjosti rudnikov, obnavljali krajevne znamenitosti, razgledne stolpe, pleskali ograje, mostove in mnogo drugega. Treba je povedati, da so v preteklosti in tudi sedaj na študentskih delovnih brigadah po vsej Sloveniji sodelo- vali tudi študenti iz naše občine. Občina Ormož je po mojem mne- nju primerna za izvedbo tega pro- jekta. Najdemo lahko kar veliko zadev, ki so potrebne takojšnje de- lovne akcije, da ne govorimo o de- mografski problematiki, s katero se soočamo. Drugače povedano – zaposlitev jim lahko najdemo zelo hitro. Konkretneje predlagam, da občina kontaktira organizatorje in se dogovori za sodelovanje v prihodnosti,« je idejo obrazložil Lukman. Župan Danijel Vrbnjak je odgovoril, da bodo pobudi pris- luhnili. Ormož  Bo na pomoč prišla študentska delovna brigada? »Zaposlitev jim lahko najdemo zelo hitro« Študentska organizacija Univerze v Mariboru že 21. leto zapored organizira delovne brigade ter nudi pomoč prebivalcem kraja, ki so jih prizadele naravne katastro- fe ali so demografsko ogroženi. Morda pa bo brigada prišla na pomoč tudi ormoški občini, ki bo na podlagi svetniške pobude kontaktirala organizatorje ... Foto: M24 Fotografi ja je simbolična. Juršinci  Turizem bi izvzeli iz odbora za kmetijstvo Samostojnega odbora za turizem še ne bo Kljub temu da so vsi štirje občinski odbori dali soglasje k formiranju še petega, ki bi se posvetil turizmu, drobnemu gospodarstvu in obrti, so svetniki odločitev prestavili. Po doslej veljavnem poslovniku in statutu ima občinski svet štiri stalna delovna telesa, in sicer odbor za javne fi nance in občinsko pre- moženje, odbor za družbene dejavnosti, odbor za kmetijstvo, okolje in prostor ter turizem in odbor za gospodarstvo, obrt, gospodarsko infrastrukturo ter požarno varstvo. Že pred časom so svetniki izrazili željo, da bi imenovali še peti odbor – odbor za turizem, drobno gospo- darstvo in obrt, s čimer bi turizem izvzeli iz odbora za kmetijstvo. Če želimo v občini dati poudarek turizmu, je smiselno, da se z njim ukvar- ja tudi samostojni odbor, je na zadnji decembrski seji juršinskega ob- činskega sveta dejala direktorica občinske uprave Saša Golob Hodnik. »Novi odbor bi tako obravnaval pogoje za razvoj turizma, drobnega gospodarstva in obrti v občini, obenem pa ta razvoj tudi usmerjal in pospeševal ter nato svoja stališča in mnenja predstavil občinskemu svetu in hkrati predlagal rešitve.« Kam spada turizem? Ker je nastanek novega odbora povezan tudi z dodatnimi stroški, ki bi bremenili občinski proračun, je Robert Horvat predlagal, da bi tu- rizem, ki po njegovem res ne spada h kmetijstvu, »preselili« k odboru za družbene dejavnosti, podžupan Alojz Herga pa je menil, da podpira samostojni odbor za turizem. »Turizem je prihodnost, ki si zasluži več pozornosti, v ločenem odboru bi na področju razvoja turizma lahko na- redili bistveno več, družbene dejavnosti pa so povsem nekaj drugega.« Foto: SD Robert Horvat se je strinjal s samostojnim odborom za turizem, a le, če bo za svoje delo dobil dovolj denarja. Podatki po občinah na območju desetletnih poplav Občina Površina kmetijskih zemljišč v letu 2006 (v ha) Površina kmetijskih zemljišč v letu 2019 (v ha) Duplek 453,14 459,37 Gorišnica 357,83 358,18 Maribor 114,76 116,62 Ptuj 32,68 32,72 Starše 244,78 275,97 Videm 64,52 66,69 Zavrč 0,62 0,65 Hajdina 3,38 3,43 Markovci 383,15 378,04 Miklavž na D. p. 9,09 9,15 Cirkulane 4,55 6,03 Skupaj 1668,50 1706,85 Vir: MK Podatki po občinah na območju stoletnih poplav Občina Površina kmetijskih zemljišč v letu 2006 (v ha) Površina kmetijskih zemljišč v letu 2019 (v ha) Duplek 554,28 565,81 Gorišnica 476,78 476,23 Maribor 186,52 189 Ptuj 33,87 34,06 Starše 302,59 335,1 Videm 110,22 114,38 Zavrč 0,77 0,82 Hajdina 17,87 17,84 Markovci 431,70 429,16 Miklavž na D. p. 53,78 53,88 Cirkulane 3,41 4,75 Skupaj 2171,86 2221,1 Vir: MK S tem se je Horvat sicer strinjal, a le v primeru, da novi odbor za svo- je delo dobi dovolj denarja. »Ne vem, kje bomo vzeli, morda pri dru- štvih, za katera namenjamo 12.000 evrov; po novem bi lahko s temi sredstvi upravljal odbor in denar namenil samo tistim društvom, ki za- res delajo v dobro občine. Sami veste, da imamo društva, ki se s tem ne morejo pohvaliti. Če ustanovimo odbor, naj bo res aktiven, naj dela in koordinira prireditve ter skrbi za razvoj turizma.« Da z denarjem za društva ne more upravljati odbor, saj se sredstva društvom delijo pre- ko javnih razpisov, je pojasnil župan, Donald Rus pa je pripomnil, da je Horvat tisti, ki se zares trudi za razvoj turizma v občini. Razprava ni prinesla končne rešitve, zato so svetniki sklenili ustano- vitev odbora za turizem, drobno gospodarstvo in obrt preložiti v leto 2020 oziroma 2021, ko se bodo najprej dogovorili, kam spada turizem, potem pa se odločili tudi o fi nanciranju. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  3. januarja 2020Ljudje in dogodkI10 Po 12 letih prepevanja v zasedbi in okrog 500 nastopih se je Ana prvič preizkusila v novi vlogi. Kar nekaj let je bila prisotna želja, da publiki predstavi nekaj povsem svojega. Skladba, ki jo je priprav- ljala zadnje leto, je v celoti njeno delo: „Ker sem sama povezana z naravo, je tudi pesem takšna. Tudi sam video zanjo sem snemala v reki, ki je zame zelo sproščujoča. Moja prva pesem je nastala v na- ravi, iz katere najraje črpam. Pe- sem je zelo ljubezenska, čeprav je prvotno mišljena kot univerzalna ljubezen.“ Annay je avtorica besedila in glasbe, aranžma pa je delala sku- paj z Gregorjem Ftičarjem. Ker gre za njeno prvo skladbo, je dejansko želela v to pesem vkomponirati vse najboljše. Sodelovala je s če- listom Markom Kragelnikom, tudi zvok klavirja je skrbno izbran. Video, ki je na Youtubu v nekaj tednih dosegel več tisoč ogledov, je hvalnica Dravi, ki je pevki zelo ljuba. Sama je režirala kadre, kot pravi, so se ji pravzaprav ponudili kar sami, v sanjah: „Vse, kar je v videu, so dejansko moje sanje, po njih smo snemali. Nisem najela nikogar, ki bi to posebej delal, to sem želela storiti sama. Pesem je dejansko sama v podzavesti na- rekovala, na kakšen način naj jo upodobim.“ Dober odziv na pesem ji veliko pomeni, saj je na ta način dobila potrditev, da je na pravi pot, da ljudje še radi prisluhnejo prepros- ti glasbi, ki pa ni na prvo žogo. S to pesmijo je želela doseči to, da se ob njej ustavimo in poglobimo vase. Po mnenju Ane nam namreč prav to manjka v sodobnem času. Tudi pri otrocih naj bi bil to velik problem, saj da enostavno ne naj- demo stika sami s seboj, zaradi če- sar težko najdemo tudi svoj izraz: „Danes bi vsi kopirali. Vsi želijo biti podobni tistim, ki so že uspeli. Glasba se ponavlja. Malo je izvir- nih stvari in sama na to ne želim pristati.“ Delo z otroki je nekaj posebnega Ob solo poti Delinova še vedno aktivno sodeluje tudi v zasedbi Vox Arsana in vokalni šoli Arsana. Trenutno pri njih prepeva 60 ot- rok, interes pa je vedno večji. De- lujejo že štiri vokalne pedagoginje. Izredno jo veselijo tudi muzikali. Kot glasbena producentka jih je na oder postavila že šest. Je tudi glas- bena terapevtka, zato izpostavlja pomen odnosa z učenci, ki jim pre- daja svoje glasbeno znanje: „Po- membno mi je, da se otroci dobro poznajo, da se začutijo, da razisku- jejo svoj glasbeni izraz, ker tega šola ne vzgaja. Že zdaj jih spodbu- jam, naj zapojejo po svoje, si upajo in pišejo tudi svoje tekste.“ Izjemno velik vpliv na željo otrok po glasbenem udejstvova- nju in učenju ima projekt družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. „To prireditev in tekmovanje zelo podpiram. Včasih slišimo očitke, da se otroci ne znajo spopasti s porazom. A to je življenjsko, vsi ne morejo zmagati, že pred tekmo- vanjem je treba to otrokom dopo- vedati. Naj zmaga najboljši. Ker se prireditev širi, je tudi organizacij- sko zahteven projekt, marsikaj se bo gotovo v prihodnje še izboljša- lo. Vsekakor pa imamo tudi zaradi te prireditve veliko novih učencev, ki vidijo, da se morajo pripraviti za to, da so uspešni.“ Ugotavlja še, da je talentov ogromno. Posebej jo veseli, kako otroci pojejo slo- venske pesmi, ki bi morda že šle v pozabo. Ptuj  Pogovor z Ano Delin Pevka tokrat ustvarja pod novim umetniškim imenom Annay Ptujčanka Ana Delin, ki je javnosti poznana predvsem kot pevka vokalne skupine Vox Arsana in glas- bena pedagoginja številnih mladih glasbenikov, se je podala na solo pot. Pod imenom Annay je izdala svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom V tišini. Z njo smo se pogovarjali o skladbi in projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki postaja vedno obsežnejši. Dornava  Advetna tržnica Na obisku Božiček V središču Dornave so ob koncu leta priredili adventno tr- žnico, na kateri so se predstavili društva in šola. Ponujali so različne kulinarične dobrote in drobna praznična darilca, vse ročne izdelave. Sodelovali so člani ter članice društev Cigani Dorna- va in Lükari Dornava, društva kmečkih žena ter čebelarskega društva in učenci OŠ Dornava. Z obiskovalci se je družil Božiček, ki je vse najmlajše tudi obdaril. Za darila je poskrbela občina Dornava. Foto: MZ Foto: Stanko Kozel Annay je posnela svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom V tišini. Najslajši vonj se širil je na hodni- ku, kjer je ravnateljica Darja Harb s pomočniki pekla palačinke. »Pora- bili smo 50 jajc in 11 litrov mleka,« je dejala Harbova. Praznični vonj pa se je vil iz sladke pekarne, kot so svojo učilnico poimenovali dijaki s profesorico Silvijo Javornik. Pekli so domače medenjake, maslene kekse in jih nato še okrasili. O svoji ekipi sladkih pekov je Javornikova povedala: »Bili smo odlična ekipa. Začeli smo že pet minut čez osmo, naenkrat pekli 21 pekačev, sedaj bomo pa te piškote razdelili med dijake in profesorje.« Zadovoljni z delavnico so bili tudi dijaki. »Druže- nje in ustvarjanje v okviru delavnic je resnično odlično, saj je prijetno, sproščeno in obarvano s praznič- nim vzdušjem,« je dejala Nika Grab- rovec, ki si želi, da bi bilo leto 2020 enako ali boljše od preteklega leta. Med sprehodom po nadstropju ptujske ekonomske šole je po sve- že pečenih kokicah dišalo iz učilni- ce, kjer so bili na sporedu božični fi lmi, že v naslednji so lahko dijaki poslušali o novoletnih običajih po svetu, svojo dušo in misli pa so lahko umirili na delavnici barvanja mandal. »Mandala nam z izborom barv, barvanjem, ob izbrani glasbi prinese umirjenost, gre za tehniko meditacije,« je dejala profesorica Marijana Rajh. Glede na to, da ekonomsko šolo sestavljajo tudi aranžerji, seveda ni manjkala niti delavnica zavijanja daril. Ob tem so na šolskem centru izdelovali še darilno embalažo in ustvarjali novoletno dekoracijo, učni podjetji UP Coff e & Cups po naše ter Ptujske ikone pa sta za svoja kolektiva organizirali pred- praznično druženje oziroma te- ambuilding … Program na ptujski ekonomski šoli je bil bogat, razno- lik, obarvan z božično-novoletno noto. »Izbiro delavnice smo pre- pustili dijakom, ki so se na objav- ljen razpis nemudoma in številčno odzvali,« je dodala Patricija Koler. Ptuj  Božična vas v Ekonomski šoli ŠC Ptuj Spekli nešteto palačink in več kot 21 pladnjev piškotov V predbožičnem času so na ptujski ekonomski šoli sklenili, da ustvarijo svojo božično vas. Odprli so vrata učilnic, po hodnikih je odmevala božična glasba, širil se je vonj po palačinkah in kokicah, ustvarjalne roke dijakov pa so zavijale, rezale, barvale, na kratko – uživale! FOTO: Ekonomska šola ŠC Ptuj Dijaki ptujske ekonomske šole so s prazničnimi delavnicami sklenili leto 2019. Zavrč  Nasmeh na vsakem otroškem obrazu Božiček z Mačkom Murijem Tradicionalna prireditev s srečanjem z Božičkom je v Zavrču potekala sredi decembra. Foto: Občina Zavrč Namenjena je bila otrokom do tretjega razreda osnovne šole, ki so se je udeležili v polnem številu. V dvorani, ki je bila zapolnjena do zadnjega kotička, se je razlegalo praznično vzdušje. Otroke je najprej navdušila predstava, ki so jo izvedli učenci in uči- telji OŠ Cirkulane-Zavrč. Pozornost najmlajših so pritegnili s predstavo Maček Muri, ki je bila edinstvena, saj smo v njej lahko prepoznali ele- mente lokalnega okolja, ki so bili v izvorno vsebino unikatno umeščeni. Za vrhunec večera pa je poskrbel Božiček. Otroke je očaral že s svojo prisotnostjo, najbolj pa jih je razveselil z darili. Prireditev je organizirala občina, kjer si velik odziv in dobro vzdušje lahko štejejo v čast. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  3. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 „S številom odvzemov v letu 2019 smo zadovoljni. Veseli nas, da ljudje hodijo na krvodajalske akcije. Očitno pa niso najbolj nav- dušeni nad slavnostnimi sprejemi, kar pa niti ni pomembno. Ključno je, da darujejo kri,“ pravi Marjana Cafuta, sekretarka RK Ptuj. Čeprav sta načeloma ptujska in mariborska bolnišnica s krvjo samozadostni in imata dovolj za- log, bolnišnice medsebojno sode- lujejo in si pomagajo: „V Murski Soboti so imeli nekoliko več pose- gov, prevzeli so tudi del nekaterih programov, zato so potrebovali našo pomoč. Z veseljem poma- gamo, povsem je normalno, da se kri pretaka iz bolnišnice v bol- nišnico.“ Z odzivom krvodajalcev je za- dovoljna tudi Rozika Ojsteršek, predsednica mestne organizacije MO Ptuj Rdečega križa. Ta pokri- va vse četrtne skupnosti, z izjemo Rogoznice in Grajene. Na obmo- čju ptujske občine je okrog 250 krvodajalcev, kar je po besedah Ojsterškove zelo lepa številka. Veliko zaslugo za to imajo tudi organizatorji na terenu, posebej izpostavljajo dve podjetji: Talum in Perutnino Ptuj. „Ko se zmanjša količina zalog posamezne krvne skupine, se zmeraj obrnemo na njih in jih prosimo za pomoč. Ved- no nam pomagajo,“ zadovoljno ugotavlja Cafutova. Natančno število odvzemov bo znano te dni, bo pa nekoliko manjše od lanskoletnega, a ne po- membno. Količinsko so lani imeli dovolj zalog. Seveda upajo, da bo tudi leto 2020 vsaj tako uspešno kot lan- sko, ko so se v zgodovino krvo- dajalstva na Ptujskem vpisali tudi trije posebni vitezi: Milan Munda, Martin Potočnik in Branko Eržen. Podravje  Bolje, da hodijo na darovanja krvi kot sprejeme Najbolj neprecenljivo darilo je povsem brezplačno Število odvzemov krvi na območju, ki ga pokriva Rdeči križ Ptuj, je letos nekoliko manjše kot leto poprej. Razlog naj bi bil v tem, da je bilo manj delovnih dni, torkov in četrtkov, ko opravljajo odvzeme. Čeprav dokončni podatki še niso znani, pa vse kaže, da bodo še vedno zadovoljivi. Medtem ko imajo za ptujsko bolnišnico dovolj zalog, pa pomoč pri oskrbi s krvjo potrebujejo nekatere druge bolnišnice. Foto: ČG Neprecenljivo darilo: kri. Nakup v njej se začne z obvezno kavico in pogovorom, česar danes v obdobju vse večje odtujenosti ljudem najbolj primanjkuje. „Prijet- no sem presenečena, kako pozitiv- no so se odzvali ljudje, ki so sicer pričakovali, da bo imela trgovinica videz industrijske, kjer je vse name- tano. Sama pa sem si že od vsega za- četka želela, da bo butična, kot prostor za druženje, pogovor ob kavici, piškotih in klepetu, ker ljud- je to potrebujejo. Sem le socialna delavka, v duši bom to vedno osta- la. Nenehno sem vpeta v neke akci- je na Ptuju, kjer vodim tudi pisarno humanitarne organizacije Upornik, ki je odprta vsako sredo od 16. do 18. ure, v Čučkovi ulici,“ pove Sabi- na Škoda, ki je s svojo trgovinico Od mene k tebi vključena v projekt integrirane zaposlitve. Verjame, da je to pomembno, da spoznamo drug drugega, da se znebimo pred- sodkov do drugačnih. Ob petkih vam postreže Petra Vsak petek je v njeni trgovinici uporabnica OE Centra za vode- nje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ZUDV Dornava, na Vičavi, Petra Kampl. Gre za za- poslitev zunaj institucije, v t. i. nor- malnem delovnem okolju, za njeno delo jo bo lastnica trgovinice tudi plačala. Gre za pomembne premi- ke v naši družbi. Petra in Sabina sta se dobro ujeli, tudi zato, ker se poznata že skoraj 20 let. „Zelo lepo je tu, všeč mi je, prihajam z veseljem. Ljudje so prijazni, veselo je, ko pridejo. Želim si, da bi jih bilo vedno veliko. Najprej je seveda kavica, sledi po- govor, da lažje izberejo tisto, kar iščejo. V trgovinici Od mene k tebi si morajo vzeti čas,“ je zadovoljna Petra, ki komaj čaka, da ponovno pride petek, ko je njen dan v trgo- vinici Od mene k tebi. Vsak prinese novo doživetje, nova spoznanja in izkušnje. Želi si, da se ta njena zgodba ne bi nikoli končala. V no- vem letu pa si želi predvsem zdrav- je, veliko veselja, sreče in veliko sodelovanja. Ptuj  Zaposlitev zunaj institucije Ko se nakup začne s kavico in pogovorom Trgovinico Od mene k tebi na Rimski ploščadi na Ptuju je Sabina Škoda odprla, da rabljeno, ki je kakovostno, lahko napiše novo zgodbo. Čeprav bi lahko še naprej delala kot socialna delavka v javnem sektorju, se je odločila, da bo odprla novo poglavje v svojem življenju in delu ter odprla trgovinico z rabljenimi oblačili, ki je nekaj posebnega. Foto: Črtomir Goznik V trgovinici Od mene k tebi Sabine Škoda se Petra Kampl dobro počuti. Milan, Branko in Martin: "Pomembno je biti krvodajalec" Da ti krvodajalstvo dejansko zleze pod kožo, saj je zadovoljstvo ob zavedanju, kako plemenito je to dejanje, neverjetno, poudarjajo številni krvodajalci. Trije najbolj vztrajni, ki so presegli magično mejo 120-krat, so si lani zaslužili posebno pohvalo, priznanje območnega odbora RK Ptuj. Prav vsi trije želijo k temu početju spodbuditi še druge. Milan Munda je kri daroval že 125-krat: „Zame darovanje pomeni brezplačno dajanje nečesa, kar ljudje nujno potrebujejo vsak dan. Če nimaš krvi, ne moreš preživeti. H krvodajalstvu spodbujam tudi druge, hči in sin sta krvodajalca in lahko rečem: to nam je v krvi. Vsekakor je to veliko zadovoljstvo, saj veš, da si nekaj dobrega naredil.“ Kot še dodaja Munda, ga najbolj veseli dejstvo, da je vedno več mladih krvodajalcev, pa tudi, da velika večina krvodajalcev ni pripravljena krvi (v Avstriji) darovati v zameno za plačilo: „Avstrijci dejansko kličejo naše krvodajalce, a večina nas je stališča, da krvi za denar ne bi dali! Nečesa takega, kot je kri, enostavno ne moreš prodati.“ Tudi Branko Eržen, ki je bil med letošnjimi dobitniki posebnega priznanja, je poudaril, kako humano je biti krvodajalec: „Ljudem pomagaš, ne da bi te to kaj stalo. 123-krat sem daroval, to je več kot 50 litrov krvi. Sam žal več ne morem darovati, upam pa, da se bodo za krvodajalstvo še pogosteje odločali tisti mlajši, ki še lahko darujejo.“ Darovanje krvi je zaključil tudi Martin Potočnik, ki je z veseljem daroval vse do 65. leta starosti. V tem času je kri daroval kar 120- krat, prvič v vojski: „Zelo sem zadovoljen, da sem bil krvodajalec. Cilj je bil samo en: pomagati. To je najmanj, kar lahko narediš, obenem pa največ daš.“ Ptuj  Obdarovanje starejših Tudi starostniki se darila zelo razveselijo V okviru novoustanovljenega socialnega sosveta, ki na Ptuju deluje od lani, se je pojavila ideja za obdarovanje starostni- kov. Del sredstev, ki je bil namenjen za novoletne sprejeme, so namenili za nakup daril 60 starejših občanov. V svoje magnetno polje pod zvezdami so povabili starše, folkloriste, glasbenike Ata banda, Gorazda Žilavca in publiko v dvorani. Predstavili so se z glasbenimi točkami na klavirju, kitari, klarinetu in fl avti. Učenke so pripravile sodobne in folklorne plese. Vsi učenci so se predstavili s petjem treh pesmi ob spremljavi Ata banda in Gorazda Žilavca. Pika na i pa je bila priredba literarnega dela Milana Dekleve z naslo- vom Magnetni deček. Igralci so se trudili predstaviti zgodbo dečka, ki išče svoj pravi jaz, dobro družbo in ljubezen. Izkušnje na svoji poti si pridobiva s pomočjo znanstvenika, samovšečneža, prestopnika, avtori- tet, strahu in čudežnega magnetnega polja. Življenje se mu spremeni na bolje, ko ugotovi, da če hočeš biti ljubljen in zaljubljen, se moraš znebiti »vrste slabe družbe«. S čarobno rožo, z malo zadrege in obilo odkritosti najde dobro družbo in pravo prijateljstvo. Sredstva, zbrana na dobrodelni prireditvi, bodo učenci skrbno hranili ter jih porabili za stroške valete in nadstandardnega programa v 9. ra- zredu. „Na otroke ob praznikih pomislijo vsi, tudi družine, na starejše pa celo velikokrat pozabimo, saj se ne izpostavljajo. Ker ne želijo biti »bre- me« nikomur. Projekt Vida nas je seznanil z življenji teh, ki jih pogosto ne vidimo. Zato smo tudi mi želeli prispevati tej družbeni skupini, ki je svoja najboljša leta podarila temu, da danes živimo dobro. Prav je, da jim družba nekaj vrne,“ odločitev, da ptujska občina del proračunskih sredstev nameni za obdarovanje starostnikov, argumentira ptujska županja Nuška Gajšek. Za darila starostnikom so namenili okrog 3.000 evrov, v njih pa so različni prehranski artikli in odeja. Darila so jim predali konec decem- bra v Zlatem kotičku. Središče ob Dravi  Dobrodelna prireditev Vsi pod istimi zvezdami Lanska dobrodelna prireditev devetošolcev OŠ Središče ob Dravi je bila v že prvo decembrsko soboto v Sokolani. Glavne zvezde večera so bili devetošolci. Foto: aš Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  3. januarja 2020Kronika12 www.facebook.com/pomaranca.siwww.pomaranca.si Naši kraji bodo še naprej pod vplivom izrazitega območja visokega zračnega tlaka s središčem nad delom zahodne Evrope. Občasno nas bodo s severnimi višinskimi vetrovi dosegle manjše motnje. Proti koncu obdobja bo anticiklon nad srednjo Evropo oslabel. Ob koncu tedna kaže na deloma jasno vreme, občasno bo več srednje in visoke oblačnosti. V nedeljo se bo nekoliko ohladilo. Jutranje temperature bodo okoli -3, dnevne pa okoli 5 °C. V začetku prihodnjega tedna se možnost za manjše padavine nekoliko poveča. Pri tleh bo z zahodnimi vetrovi dotekal bolj vlažen zrak. Še zlasti v tamkajšnjih gozdovih, tudi v neposredni bližini stanovanj- skih hiš, v Obrežu, Šalovcih in v Godenincih, so se lani spet začeli kopičiti odpadki, ki jih za seboj puš- čajo migranti. Povzročili so precej slabe volje. Domačini so se že v preteklosti tudi sami lotili čiščenja odlagališč na različnih lokacijah, odpadke so lani počistili tudi v sklopu obsežne čistilne akcije, maja lani pa je vlada vendarle spo- znala, da odstranjevanje ne more biti odgovornost in strošek občine oziroma lastnikov zemljišč ter tako sprejela sklep o fi nančni pomoči občinam. V središki občini, kjer so dotlej pokrivali stroške čiščenja in odvoza odpadkov sami, so to možnost izkoristili ter do konca novembra počistili okoli 1.720 kg odpadkov. »V drugi fazi čiščenja, ki je obsegalo gozdove v Obrežu, Šalovcih in na marofu v Godenin- cih ter je potekalo v novembru, so znašali stroški čiščenja 1.533,51 evra. V sklopu prve sanacije v spo- mladanski čistilni akciji so se poleg migrantskih odpadkov pobrali tudi drugi odvrženi odpadki v naravo, zato nimamo evidentiranih ločenih stroškov. Prav tako ni podatka, koliko tovrstnih odpadkov so do zdaj počistili lastniki gozdov sami. Kot vemo, pa je bilo čez leto od- kritih precej nahajališč na gozdnih zemljiščih, na katera so naleteli do- mačini vse od zgodnje spomladi,« so pojasnili z občine. Po gozdovih cele skupine ilegalnih migrantov Povedali so, da so počistili vsa odlagališča, ki jih je potrdila policija in podala nalog za odstranitev. Na njih so bili odkriti odpadki, ki so jih za seboj pustili migranti. Ponekod so odstranili celotna improvizira- na šotorišča oz. začasna bivališča, med odpadki pa je bilo največ pla- stične embalaže, zavrženih oblačil, obutve, nahrbtnikov, spalnih vreč, odej, folij ter ostankov hrane. »Ko- ličina odpadkov se povečuje glede na maso prehodov. Glede na pogo- vore in opažanja domačinov so se prehodi migrantov lani povečali, količina odpadkov na posameznih lokacijah pa nakazuje tudi na to, da so se po gozdovih zadrževale cele skupine ilegalnih migrantov. Skrb vzbujajoče je še, da so neka- tera odlagališča odpadkov le nekaj sto metrov od stanovanjskih hiš. Po podatkih policije se v zimskih mesecih pričakuje upad nelegalnih prehodov, veliko pa je odvisno tudi od situacije v sosednjih državah.« Več kot polovico zneska občini Ilirska Bistrica Odlagališča so počistili še pred koncem novembra, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevkov, ki bodo plačani v okviru lanskega proraču- na. Kot je razbrati s spletne strani urada vlade RS za oskrbo in inte- gracijo migrantov, ki je zadolžen za izvajanje povračil, je podlaga za povračilo stroškov informacija Po- licije, s katero sta ugotovljeni loka- cija in vrsta odpadkov z navedbo, da so odpadki nastali kot posledi- ca nezakonitih prehodov državne meje. Nato občina izda nalog za odstranitev javnemu podjetju, ki izstavi račun, ter poda zahtevek za povračilo z vso zahtevano doku- mentacijo. Poleg središke zahtevek vložila tudi občina Zavrč Po podatkih urada vlade so do začetka decembra prejeli 19 zahtevkov 12 občin v skupni višini 31.500 evrov. Občine so skupaj po- čistile 21.340 kg odpadkov. Več kot polovico tega zneska, okoli 17.600 evrov, je oz. bo dobila občina Ilir- ska Bistrica. Med občinami v Spo- dnjem Podravju je poleg središke občine zahtevek vložila še občina Zavrč, in sicer v vrednosti okoli 600 evrov. »Izkoristili smo mož- nost, ki je bila občinam omogoče- na s sklepom Vlade RS, sprejetim v maju 2019. Na državo smo podali en zahtevek za povračilo stroškov odstranitve nezakonito odloženih odpadkov, ki so posledica nelegal- nih prehodov meje, v višini 1.533,51 evra, kolikor je znašal račun Komu- nalnega podjetja Ormož za sanaci- jo in odvoz odpadkov,« so odgovo- rili še s središke občine. Ormož vložil dva zahtevka Glede na to, da tudi iz ormoške občine poročajo o odpadkih, ki ostajajo za migranti, smo povpra- šali, zakaj tudi tam niso izkoristili te možnosti. Pojasnili so, da so vložili dva zahtevka za povračilo stroškov odstranitve nezakonito odloženih odpadkov v skupni višini nekaj več kot 1.000 evrov za 1.100 kg odstranjenih odpadkov. Povra- čilo stroškov pričakujejo v januarju. »V tem letu smo izvedli dve sanaciji odlagališč odpadkov, nastalih kot posledica nezakonitih prehodov migrantov. O obeh lokacijah nas je obvestila policija. Skupno je imela občina Ormož iz dveh obsežnejših čiščenj za 1.076,80 evra stroškov,« je pojasnila inšpektorica v Medob- činski upravi Jana Čavničar ter ob tem še dodala: »Količina odpadkov se je nedvomno povečala. Iz dveh nahajališč odpadkov je razvidno, da je glede na količino in vrsto odpadkov šlo za večje tabore mi- grantov, ki so se nekaj časa zadrže- vali na obeh območjih. Na gozdnih zemljiščih v Loperšicah je bilo ce- lotno območje zelo onesnaženo, odpadki (odvržene spalne vreče, nahrbtniki, oblačila in plastična embalaža) pa so bili vidni že z glav- ne ceste.« Slovenija, Podravje  Ponekod odstranili celotna improvizirana šotorišča Občinam dobrih 31.000 evrov za odstranjevanje odpadkov za migranti Država je lani za povračilo stroškov odstranjevanja odpadkov, ki so posledica nezakonitih migracij, porabila dobrih 31.500 evrov. Občine so za migranti počistile skupno okoli 21 ton odpadkov, zahtevek za povračilo stroškov je med drugimi vložila tudi občina Središče ob Dravi, kjer so odstranili 1.720 kg odpadkov. Foto: MH Na improvizirana bivališča smo pred časom naleteli v gozdovih v občini Središče ob Dravi. Zahtevki za povračilo stroškov posameznih občin Občina Količina odpadkov v kg Znesek v evrih Kostanjevica na Krki 240 294 Zavrč 40 608 Novo mesto 430 703 Sežana 40 95 Ilirska Bistrica 10.250 17.602 Črnomelj 5.400 6.234 Brežice 1.070 337 Kočevje 120 365 Pivka 130 187 Kostel 1.640 3.452 Središče ob Dravi 1.720 1.534 Trebnje 260 150 Skupaj 21.340 31.558 Vir: Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  3. januarja 2020 Kultura 13 Razstava temelji na novih arheoloških raziskavah rimskega mesta na zadnjem nepozidanem območju v središču Ptuja in predstavlja osrednji del antičnega mesta. Te raziskave so dale nove poglede in rezultate v antični poselitvi in arhitekturi, poteku ulic, lokacij stavb, svetišč in trgov. Prikaz antičnega mesta bodo razširili tudi z virtualno predstavitvijo oz. s 3D-rekonstrukcijo dela Petovione. V letu 2020 bodo razstavo spremljale pedagoške in andragoške delavnice. Aleksandra Nestorovič, ki je skupaj z Jano Horvat avtorica razstave, je povedala, da se je pri pripravi razstave angažiralo zelo veliko ljudi, vsi so se izjemno izkazali. Vsem je zelo hvaležna. „Iz te majhne razstave bi lahko gradili nekaj večjega, če bo lokalna skupnost v njej prepoznala vrednost. Ptujčani bi morali biti zelo ponosni na to, kar imamo. Petoviona je v bistvu zlata doba v celi zgodovini tega mesta. To je moč kulturne dediščine, ki lahko plasira to mesto na svetovni zemljevid kulture,“ je prepričana Aleksandra Nestorovič. Ste že brali / Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi V bralno leto 2020 vstopamo s slovenskim avtorjem, pisateljem Sebastijanom Pregljem in njegovim roma- nom V Elvisovi sobi, ki je izšel leta 2019 pri založbi Goga. Torej čisto sveža knjiga, ki diši še po tiskarni. Pregelj sodi v srednjo generacijo slovenskih pisateljev (letos bo srečal abrahama!), na knjižnih policah pa lahko najdemo sedem njegovih romanov. S prvimi tremi – Leta mi- losti (2004), Na terasi babilonskega stolpa (2008) in Mož, ki je jahal tigra (2010) – je bil fi nalist za li- terarno nagrado kresnik, sledili pa so jim Pod srečno zvezdo (2013), Kronika pozabljanja (2014), Vdih. Izdih. (2017) in V Elvisovi sobi (2019). Piše tudi za mlajše bralce. Ti najbrž poznajo seriji Zgodbe s konca kamene dobe (ta je pos- tavljena med koliščarje) in o duhu Babujanu, ki se dogaja v sodobnosti. Dogajanje romana V Elvisovi sobi se začne v desetletju pred razpadom Jugoslavije in nadaljuje v čas osamosvajanja Slovenije. Spremljamo življenje desetletnega fantiča Jana (se je avtor le po- igral s svojim imenom ali je roman res avtobiografski?), ki s starši živi nekje v ljubljanskem predmestju in se druži s prijatelji v šoli, po pouku, pri igri ... Da so prijatelji različnih narodnosti, iz raz- ličnih socialnih krogov, za otroke ni pomembno. Janovo gledanje na dogajanje okrog sebe je še otroško naivno, nekaterih stvari ne razume, a se s tem ne obremenjuje. Prav simpatično je brati, kako otrok spremlja življenje v svoji družini (in državi). »Martin je moj bratranec. Od mene je starejši dve leti in dva meseca. V glavnem se od njega naučim vse, kar se manjši fantje naučijo od večjih fantov. Od Martina sem se naučil lulati stoje (in si pri tem poscal hlače). Martin mi je pokazal, kako se skače po stopnicah, po dve hkrati in na koncu čez tri ali štiri. Od Martina sem se naučil pljuvati in pozimi delati ledenke, ki letijo dlje in bolje zadenejo. Martin mi je povedal, kdo je Superman, ker je bil v kinu in je videl fi lm.« (Str. 8.) »Pogovorov med puncami v glavnem ne razumem. Ampak tudi oče dostikrat reče, da ne razume mame. Očitno so nekatere stva- ri takšne, da jih razumemo vsi, druge pa takšne, da jih razumejo samo punce in ženske.« (Str. 48.) Toda starejši, kot postajajo, bolj otroci/mladeniči razumejo svet okrog sebe, krizo, v katero prihaja razpadajoča država po smrti predsednika Tita, čeprav nikomur ni jasno, kaj se bo v kratkem zgodilo. Tudi ko Jan služi vojaški rok v Makedoniji in se njegov krog prijateljev razširi na mladeniče iz ce- lotne Jugoslavije, ob slovesu od sovojakov, ki jih je povezalo leto dni vojaškega življenja, nikomur ni jasno, da jih bodo razmere kmalu prisilile, da bodo drug drugega gledali kot sovražnika. Jugoslavija je žal razpadala z orožjem v rokah. »Sedim pred televizorjem in gledam poročila. Medtem ko se na ekranu vrstijo posnetki gorečih mest, zoglenelih človeških trupel in živalskih kadavrov, premišljujem, kje so zdaj fantje. Kje je Radovan? Kje je Siniša? Kje je Kenan? Kje je Robert? /.../ Če bi bilo odvisno od nas, se zdaj ne bi dogajalo nič od tega. Če bi bilo po naše, bi Radovan hodil po ulicah in si ogledoval ženske, Siniša bi za hišo rezal velike kose pečenega prašička in si pri tem po vsakem odrezanem kosu obliznil palec in kazalec, Robert bi se v parku Tomislavac, kamor zahaja od majhnega, zadeval z lepilom Tigar, jaz pa bi bil na poti k Radovanu. Ampak nas ni nihče vpra- šal.« (Str. 299 in 302.) Če ste tudi vi odraščali v letih razpadanja Jugoslavije, boste s to knjigo podoživeli leta svoje mladosti ... Direktor PMPO Aleksander Lo- renčič je ob odprtju razstave iz- postavil: »Petoviona je bila največ- je in tudi najpomembnejše mesto na območju današnje Slovenije in širše. Arheološka razstava Osrčje Petovione, katere dodana vred- nost je tudi virtualna predstavitev Petovione, bo večletni projekt, s katerim naj bi sčasoma prišli do celostne rekonstrukcije Petovio- ne. Trenutna prezentacija se veže le na območje Panorame. Po- membno je, da se je v praznovanje 1950-letnice Ptuja vključila večina inštitucij, ustanov, organizacij, po- sameznikov, ne samo s področja kulture in vzgojno-izobraževalnih institucij. Mladi, od vrtca naprej, so se odlično vživeli v zgodbe, do- živeli posamezno rimsko obdobje. Zgodovina našega mesta je izjem- na, kot je izjemna naša kulturna dediščina. Upam, da si bomo vsi še naprej prizadevali, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Lokalna skupnost se je zelo vklju- čila v to dogajanje, ne samo ma- terialno.« Napredek je dosežen, četudi ni javno viden, tudi pri raz- reševanju prostorov novega arhe- ološkega razstavišča, delovnih in depojskih prostorov. Veliko truda je bilo vloženega, v kratkem naj bi bilo znano, v kateri smeri bo šla ta celostna rešitev. Premalo se zave- damo, da Ptuj v strokovnih krogih in s strokovnega vidika spada v evropski vrh, če že ne širše. „Vsi strokovni krogi se zavedajo izje- mnega pomena ptujske dediščine. Greh bi bil, če tega ne bi izkoristili. Verjamem, da si nihče ne želi, da bi nam sodila zgodovina. Generaci- je, ki prihajajo, bodo zagotovo na to gledale kritično. Upamo, da ne bomo tisti, ki sedaj ustvarjamo v tem mestu, označeni s črno piko in da bodo rimski kamniti spomeniki, nastanjeni v prostorih nekdanje vinske kleti, le še stvar virov in v glavah določenih posameznikov. Naj še naprej velja sloga Vivat Pe- tovio,“ je optimističen Lorenčič. Tudi Panorama kulturni spomenik državnega pomena Za predstavnico ministrstva za kulturo, Ptujčanko Evo Zorko, je bila izjemna čast, da se je udeležila odprtja tako pomembne razsta- ve. Izjemnega bogastva dediščine se zavedajo tudi na ministrstvu. To je letos prejelo tudi dokončni predlog Zavoda za varstvo kul- turne dediščine RS za razglasitev arheološkega najdišča Panorama za kulturni spomenik državne- ga pomena. Osnutek akta naj bi pripravili že v začetku tega leta. Glede na številne predhodne najd- be in rezultate meritev se namreč predvideva, da je bilo na območju Panorame eno od verskih središč Petovione, ki se je obdržalo do po- zne antike. Za kulturne užitke ob odprtju razstave so poskrbele članice tria fl avt iz GŠ Karola Pahorja Ptuj. Ptuj  Arheološka razstava Osrčje Petovione. Ptuj v rimski dobi Z arheološko dediščino na svetovni zemljevid Na ptujskem gradu so novembra odprli arheološko razstavo Osrčje Petovione, avtoric Aleksandre Nestorovič in Jane Horvat, ki bo na ogled v nekdanji grajski konjušnici in vzhodnem stolpu do konca decembra 2020. Z njo (ob številnih drugih dogodkih) so v PMPO obeležili 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Foto: Črtomir Goznik Razstava Osrčje Petovione bo na ogled do 31. decembra 2020. Ptuj  Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Hrestač in drugi praznični nastopi Decembra so v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pripravili kar trinajst prazničnih glasbe- nih dogodkov, s katerimi so razveselili obiskovalce vseh generacij. Tudi štiri njihove predstave Hrestača, glas- bene božične zgodbe, v izvedbi baletnega od- delka, orkestra učiteljev in učencev ter malega pripovedovalca Aleksandra v MG Ptuj, ki vedno znova pričara decembrsko praznično vzdušje, so bile polno zasedene. V njej sodelujejo vsi učitelji, nekateri v orkestru, drugi kot plesalci, kot tudi nekateri njihovi nekdanji učenci, sedaj dijaki oz. študentje. Skupaj jih je bilo na odru kar 60. Dve predstavi za izven sta bili v trenutku razprodani, dve pa so izvedli za učence OŠ Olge Meglič in OŠ Cirkovce. Naštudirali so jo že v 2018, na podlagi originalne partiture P. I. Čajko- vskega ter jo pripravili tako, da je privlačna in zanimiva že otroke od tretjega leta starosti nap- rej, tudi zato, ker je božični večer tisti večer, ko otroci vedno z največjo nestrpnostjo pričakujejo obdarovanje. Z zanimanjem pa so si jo ogledali tudi malo starejši. Z božičnim nastopom, ki je bil 23. decembra, pa so sklenili lansko nadvse uspešno sezono nastopov.Foto: Črtomir Goznik S predstave Hrestač – Božična zgodba v MG Ptuj Foto: Črtomir Goznik Aleksandra Nestorovič: „Ptujčani bi morali biti zelo ponosni na to, kar imamo.“ Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  3. januarja 2020Nasveti14 Zdravljenje Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smi- selno. Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo po- višano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno tem- peraturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspi- rin. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo skozi usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za nos. Zaužije- mo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običaj- no, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom dokler bole- zen traja. Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je nesmiselno in je lahko škodljivo. Za zdravljenje gripe je že ne- kaj let na voljo več vrst proti- virusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo po- tek bolezni, če jih zdravnik bol- niku predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi Prvi znaki bolezni Vene so žile, ki vračajo kri iz or- ganov in okončin proti srcu. Če še večkrat pojavljajo dlje časa trajajo- či zastoji v odtoku krvi iz spodnjih okončin, se pojavijo tudi simptomi in znaki KBV. Zelo pogost prvi znak je pojav modrih venskih pletežev na notranji strani gležnjev. Razširje- ne, vijugavo potekajoče vene – va- rice se lahko pojavijo tudi na delih goleni, stopalu in stegnih. Nekateri bolniki opažajo krče v predelu va- ric na golenih in stegnih v nočnem času, zato varice imenujemo tudi krčne žile. Varice, najprepoznav- nejši znak KBV, se pojavljajo enako pogosto pri obeh spolih, večje po- javljanje drobnih žilic – telangiekta- zij in varic pa opažamo z višanjem starosti. Višje rasti ko je oseba, višji je pritisk v venah v predelu gležnjev v stoječem položaju, s tem se pove- ča tudi možnost nastanka varic. Čas za obisk pri zdravniku Kronična bolezen ven ima več stopenj. Najpogosteje se začne z estetsko motečimi drobnimi rde- čimi žilicami, kasneje se kaže z ve- čjimi modrordečimi ali razširjenimi modrimi venami, varicami. Ko se po naporu pojavi oteklina v pre- delu gležnjev, v večernem času, spremljajo pa jo občutek težkih, nemirnih nog ter nočni krči, je čas, da opravite prvi pregled pri zdrav- niku –dermatologu ali žilnem kirur- gu. Foto: M24 Pomagajmo si  Nemirne, otekle, težke noge Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku Kronična bolezen ven prizadene velik del populacije v zahodnem delu sveta, in ker ne poznamo natančnega vzroka, tudi ne poznamo učinkovitega vzročnega zdravljenja. Obstajajo pa možnosti preprečevanja napredovanja bolezni in lajšanja težav. okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običaj- no predpišejo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bol- nišnici. Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo je gripa lahko tež- ka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe za- pletel s pljučnico. V tem prime- ru je pregled in nasvet zdravni- ka nujno potreben. Enako velja za majhne otroke. Če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti. Poskrbimo, da ne prenesemo virusa influence na svoje bližn- je – večkrat dnevno si umijemo roke in kašljamo v rokav. Sproti odstranimo posmrkane robčke. Roke si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Upo- rabljamo svoje kozarce in jedilni pribor. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Zdravstveni nasveti GRIPA – poskrbimo za zaščito (2) Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se pred- vsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno sta- rejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Kužnost Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3–5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje časa (7 dni ali še več). Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom. Foto: M24 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Vizija programa Svit je pravo- časno odkriti in odstraniti predra- kave spremembe in raka na de- belem črevesu in danki pri čim večjem deležu ciljne populacije ter s tem preprečiti nastanek bolezni. Gre za raka, ki se razvija počasi v daljšem obdobju in praviloma brez vsakršnih težav, zato je toliko po- membneje, da se ljudje odzovejo vabilu za oddajo vzorcev blata. Najbolj odzivni v Markovcih, najmanj v Žetalah »Cilj programa Svit je, da se vanj dejavno in aktivno vključi vsaj 70 % povabljenih. Intenzivno delamo na preventivi, ozaveščamo o pomenu rednega analiziranja blata, vendar z rezultati še nismo zadovoljni. Še vedno namreč naletimo na neodziv- nost, ljudem je pogosto nelagodno govoriti o tistem, kar se dogaja tam spodaj, tam zadaj ali tam znotraj, o črevesju, iztrebljanju, vetrovih, danki, kot da gre za sramotne dele telesa. Ki pa so še kako pomembni za zdravo življenje,« pravi Klavdija Dvoršak, vodja Centra za krepitev zdravja Lenart. »Še vedno tudi velja, da so ženske praviloma bolj odzivne kot moški, saj se slednji v povprečju težje soočajo z neprije- tnimi novicami, torej delujejo po sistemu: česar ne vem, ni. Kljub temu pa smo v zadnjih letih naredili velik korak naprej pri ozaveščanju prebivalstva, kar kažejo rezultati. V občinah iz območja Upravne enote Lenart sta na primer glede vključe- vanja v program Svit zelo napredo- vali občini Sveta Ana in Sveta Tro- jica v Slovenskih goricah. Medtem ko je bila odzivnost v Sveti Ani lani 57,57-odstotna, kar prikazuje tabe- la, je ta v prvi polovici lanskega leta narasla na 66,45 odstotkov, zahva- ljujoč našim terenskim akcijam, s katerimi pojasnjujemo postopke in rušimo tabuje. Tudi v Sveti Trojici smo bili aktivni, zato ne preseneča, da je z predlanskih 60,87 odstotka odzivne populacije ta v prvih šestih mesecih 2019 zrasla na 63,02 od- stotka.« Tabela prikazuje, kakšen je bil odziv vabljenih v program Svit po občinah iz upravnih enot Ptuj, Ormož in Lenart v letu 2018. Kot je razvidno, so se cilju s 70-odsto- tno odzivnostjo s 67,71 odstotka najbolj približali v občini Markov- ci, najdaljša pot pa s 53,05 in 53,11 odstotka odzivnosti čaka občini Žetale in Zavrč. V večini primerja- nih občin se ženske za sodelovanje v programu Svit odločajo v večjem številu kot moški. Poskrbite za svojo rit Svojevrsten dokaz odnosa do vsega, kar je povezano z debelim črevesom, je odziv županov ob- čin, ki so bili povabljeni na okroglo mizo. »Odziva z izjemo Benedikta, kjer je župan poslal podžupana, v bistvu ni bilo, saj se noben župan vabilu ni odzval. Kaj še lahko na- redimo za promocijo programa Svit, se sprašujemo. Še več terena, stika z ljudmi in rušenja tabujev. A vedeti je treba, da je sodelovanje v programu prostovoljno in vanj ne moremo nikogar prisiliti, pa čeprav rešuje življenja. Morda bi bili učin- koviti jumbo plakati z drznimi slo- gani, ki se zadnje čase pojavljajo na Svitovih brošurah, na primer Ne bojte se sveta tam znotraj ali Poskr- bite za svojo rit, odzovite se v pro- gram Svit,« razmišlja Dvoršakova. Ministrstvo za zdravje je pro- gram Svit ustanovilo leta 2007 za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem čre- vesu in danki za državljane v ciljni starostni skupini. Spodnje Podravje  Program Svit rešuje življenja, a le, če se ljudje nanj odzovejo Še zmeraj se bojimo sveta tam znotraj Svitovci kljub aktivni preventivi in rednemu ozaveščanju še vedno naletijo na neodzivnost, ljudem je pogosto nelagodno govoriti o črevesju, iztrebljanju, vetrovih, danki, kot da gre za sramotne dele telesa. Še vedno tudi velja, da so ženske bolj odzivne kot moški, saj se slednji v povprečju težje soočajo z neprijetnimi novicami, torej delujejo po sistemu: česar ne vem, ni. Kljub temu pa rezultati zadnjih let kažejo na velik napredek. Foto: M24 Odzivnost vabljenih v program Svit po občinah Občina Odzivnost (%) Odzivnost – moški (%) Odzivnost – ženske (%) Benedikt 62,13 50,61 72,99 Cerkvenjak 60,70 54,41 66,44 Cirkulane 49,35 45,59 53,55 Destrnik 67,44 70,62 64,29 Dornava 62,86 55,43 69,65 Gorišnica 62,56 60,34 64,83 Hajdina 62,16 58,05 65,62 Juršinci 61,79 57,31 66,46 Kidričevo 63,78 57,86 68,97 Lenart 64,65 58,68 70,24 Majšperk 60,15 53,56 67,64 Markovci 67,71 62,28 73,24 Ormož 60,43 54,33 66,36 Podlehnik 54,33 47,68 61,07 Ptuj 65,94 59,99 71,41 Središče ob Dravi 62,87 55,29 70,35 Sveta Ana 57,57 55,43 59,88 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 60,87 55,76 66,24 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 55,76 48,81 62,96 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 59,06 57,32 60,90 Sveti Tomaž 65,89 61,74 69,93 Trnovska vas 62,64 58,82 65,98 Videm 59,70 51,78 67,98 Zavrč 53,11 49,64 57,69 Žetale 53,05 51,89 54,21 Vir: NIJZ, leto 2018 Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  3. januarja 2020 Za kratek čas 15 ARRABAL, Fernando - španski dramatik (Piknik na bojišču), EMRI, Igor - slovenski strojnik in profesor na Fakulteti za strojništvo v Lju- bljani, ORAVA - reka na severozahodu Slovaške, YEATS, William Butler - angleški pesnik in dramatik (Zadnje pesmi) Privlačila vas bodo nova spoz- nanja v ljubezni. Pogovoriti se boste morali o tistem, kar vas boli, in ozavestiti, na kaj ste ponosni. Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Na delovnem mes- tu vas bodo spremljale številne obveznosti in naloge. Naravni eliksir mladosti bodo narava in športne aktivnosti. Pomembno bo, da boste špor- tno aktivni. Življenje vam bo ponudilo paleto priložnosti za uspeh. Označevala vas bo ma- gnetična privlačnost in učili se boste skozi opazovanje drugih. Dobro od rok vam bo šlo učenje in prilagodljivost. V ljubezni bo čas za igrico vroče – hladno. Po zvezdnih namigih vas čaka nenavaden teden. Odlično se boste znali sprostiti v veseli družbi. Kljub temu bo mno- go obveznosti in nalog, ki jim boste kos v celoti. Prijetno se boste počutili doma in v krogu družine. Na delovnem mestu bosta šteli prožnost in premi- šljenost. Čas v sebi skriva magnetičnost in delavnost. Spremembe, ki jih piše življenje, bodo nujne in zato ji bo veljalo sprejeti z odprtimi rokami. Tako najde- te lastno srečo in sanje. Iskrica upanja se bo pokazala v lju- bezni, kjer bo čas za nenavad- ni preobrat. Popazite na svoje zdravje! Pogumno boste stopili v ospred- je. Magnetična privlačnost vam bo koristila v ljubezni. Drobni trenutki naklonjenosti vam bodo prinesli blagostanje. Na delovnem mestu se vam odpirajo nove priložnosti. Na- grajeni boste, če si boste izbrali težjo pot. Teden romantike! Odločiti se boste morali in na- rediti rez. Spremljali vas bodo nenavadni preobrati. Kljub zimski naravi bodo sprehodi balzam za dušo in priporo- čljivo bo, da tečete na smučeh. Življenje vam bo naklonjeno na delovnem mestu in preiz- kušnjo, ki vas čaka, vzemite kot dar. Rdeča nit tedna bo veselje. Z veseljem se boste zabavali in uživali v danih situacijah. Na delovnem mestu boste vpeti med številčnimi obveznostmi. Strokovna znanja vam bodo v pomoč in izkušnje učiteljice modrosti. Ljubezen bo prinesla vsega po malem in čas bo na- menjen sprostitvi. Pred vami bo teden blagos- tanja in dobrih priložnosti. Znali se boste na pravilen na- čin postaviti zase in reči bobu bob. Odgovorno se boste soočili z vsemi delovnimi nalogami. Zanimivo bo, da boste blesteli v pogledu denarja. Prosti čas bo možnost, da se boste razva- jali v dvoje. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje. Nenava- dna energija vam bo podarila krila in tako se bo zdelo, da bo v ospredju ljubezen. Izogibati se boste morali lažjih poti. Vaše fi nančno stanje bo podobno gu- galnici, kar pomeni, da denar prihaja in odhaja. Znali se boste postaviti zase in zadeve povedati na pravilen način. Kolo sreče vam bo po- darilo paleto fi zične energije in vztrajnosti. Skozi to prejmete tako pohvalo kot priznanje. Spremljala vas bo priložnost, da se borite za tisto, kar vam nekaj pomeni. Sprehodi bodo balzam za dušo. Oblaki usode se bodo umak- nili. Sledili boste notranjemu navdihu in tako dosegli mno- go. Priložnosti na delovnem mestu bodo šle v vašo smer. Na- kazano bo, da se boste družili z ljudmi, ki vas lahko osrečijo. Sprejeti morate tudi novosti in alternativo v ljubezni. Napredovali boste na počasen in temeljit način. Diplomacija vam bo v pomoč in oporo. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. V pozitivnem smislu bo izstopala služba, kjer boste lahko napredovali in dosegli lastne ambicije. Prosti čas bo priložnost za pogovor in spro- stitev. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Tedenski horoskop od 3. do 9. januarja Petek, 3. januar 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, novoletna zabava z ansamblom Torek, 7. januar 17:00 Markovci, poročna dvorana, predavanje Pridelava sadik Mestni kino Petek, 3. januar: 16:30 Kraljestvo severnega jelenčka; 18:00 Jumanji: naslednja stopnja; 20:00 Resnica. Sobota, 4. januar: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Jumanji: naslednja stopnja; 20:00 Parazit. Nedelja, 5. januar: 16:30 Kraljestvo severnega jelenčka; 17:30 Vojna zvezd: vzpon Skywalkerja; 20:00 Resnica. Prireditvenik Nasmejmo se Golobi Upokojenca sta krmila golobe in eden se oglasi: »Golobi so kot politiki!« »Kako to misliš?« »Ko so spodaj, ti jedo iz roke, ko pa so zgoraj, serjejo po tebi!« WC V državnem zboru. Sprašuje opazovalec: “Oprostite, prosim, kje pa je tukaj WC?” “Kakšen sekret neki!” reče vratar. “Ga ne rabijo, drug po drugem serjejo.” Politiziranje Trije upokojenci sedijo na klopci. Eden ves čas govori: “Ja, ja, ja!”. Drugi momlja: “Hm, hm, hm!”. Tretji se razjezi: “Če takoj ne nehata politizirati, grem jaz kar domov!”. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  3. januarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i ZNANOST ZA VSAKOGAR Bakterije nas osrečujejo Bakterije v možganih nas spomnijo na težka bolezenska stanja, a izkazalo se je, da nekateri mikrobi tam stalno prebivajo in celo vplivajo na naše dobro razpoloženje. Okno v preteklost Jantar ni poseben samo zaradi svojih čudovitih barvnih odtenkov; v njem pogosto najdemo tudi rešitve evolucijskih ugank. Revijo lahko naročite na: 080 4321 DARILO OB NAROČILU + Prenosna baterija – Powerbank Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 Strelstvo Odličja za Kuharičevo, Raušlovo in Stojaka Stran 19 Plavanje V Čakovcu stopili tudi na stopničke Stran 20 Dejan Zavec »Povpraševanje za sodelovanje je veliko« Stran 18 Božično-novoletni tek Božički napolnili ptujsko tržnico Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Kaj je najbolj zaznamovalo športno leto 2019 v Sloveniji? Odločitev ni lahka. Pravzaprav je še veliko težja kot v prejšnjih letih, saj je bilo leto, ki se izteka, na športnem področju neverjetno bogato. Medalj, naslovov in osvojenih src navijačev je bilo toliko, da bi celo natančni ameriški statistiki verjetno obupali pri štetju. Kaj torej izpostaviti? Neverjet- no odbojkarsko pravljico, ki je na noge dvignila vso Slovenijo in v Pariz spravila na tisoče navijačev? Neverjetnega Primoža Rogliča, ki je že tako športno Slovenijo pos- tavil še med kolesarske velikane in osvojil Vuelto, potem ko se je do- kazal že na Giru? Ali pa tudi neverjetno Janjo Gar- nbret, ki se še vedno ni naveličala naslovov in ki še vedno kot po te- kočem traku zmaga v (skoraj) vsa- ki smeri, ki se je loti? Ali pa bi podobno oznako lahko uporabili za Tima Gajserja, dirkača, ki je letos spet zasedel prestol sve- tovnega prvaka v motokrosu in to storil na izjemno prepričljiv način? Morda pa Ilko Štuhec, ki se je mo- rala, kot že tolikokrat v karieri, vra- čati po poškodbah. A še preden ji je nova smola prekrižala načrte, je osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku, drugega v karieri. Ali pa, ne nazadnje, Luko Don- čića? Zlatega košarkarskega dečka, ki je zelo hitro odrasel v zrelega moža in enega največjih zvezdni- kov lige NBA in ob podiranju re- kordov poskrbel za nespečnost polovice Slovenije ter za norišnico na košarkarskih igriščih onstran Atlantika? Luka Dončić je v zadnjem letu verjetno naredil največ za prepoznavnost Slovenije po svetu in v ZDA. Pa nazadnje košarkar, ki mu je podiranje starih rekordov v NBA postalo neke vrste konjiček, ni niti slovenski športnik leta ... Ker ga je prehitel Roglič. Ko se je 12. septembra začel slo- venski del evropskega prvenstva v odbojki, nihče ni pričakoval, kaj se bo zgodilo dva tedna pozneje. A Slovenci so v Stožicah spisali pra- vo športno pravljico, odbojkarska zgodba je v hipu postala hit v Slo- veniji in iskanje vstopnic za četrtfi - nale in polfi nale je bilo takrat naci- onalni šport. In slovenski odbojkar- ji so na krilih navdušujočega navija- nja polne dvorane leteli. Premagali so Ruse, premagali so svetovne pr- vake Poljake. Navijači so šli za njimi na fi nale v Pariz. Zlate medalje po- tem res ni bilo, toda tudi srebrna je bila res velika. V prvem trenutku so bili slovenski odbojkarji seveda po porazu s Srbijo močno razočarani, a so se hitro potolažili. Na ljubljan- skem sprejemu za izjemne športne uspehe konec septembra so se lahko prepričali, da so postali pra- va športna senzacija. Janja Garnbret je takšna senza- cija že nekaj let. Ne več najstnica, toda še vedno izjemno mlada je v karieri dosegla že skorajda vse, kar je mogoče. Morda ji manjka le še olimpijska medalja, a zanjo bo ime- la priložnost v prihajajočem letu. V tem, ki se izteka, pa je z nekaj redkimi izjemami dobila vse. Trije naslovi svetovne prvakinje, osvo- jen skupni seštevek svetovnega pokala v kombinaciji in skupno dru- go mesto so glavni uspehi v sezoni 2019. Na svetovnem prvenstvu je s tremi naslovi v treh disciplinah – balvanih, težavnosti in kombinaciji – poskrbela za nov mejnik v pleza- nju. Seveda bo zraven tudi na OI v Tokiu, kjer se bodo plezalci prvič merili za medalje, Garnbretova pa bo imela slovensko pomoč v Mii Krampl, svetovni podprvakinji v težavnosti. Ilka Štuhec je imela v letu 2019 dva mejnika, enega izjemno pozi- tivnega, drugega žal ne. Oba pa sta se ji zgodila v 14 dneh. Najprej je 10. februarja na svetovnem prvenstvu v Areju še drugič v karieri in drugič v nizu po letu 2017 postala svetov- na prvakinja v smuku in je prva po 30 letih, ki ji je v kraljevski disciplini uspelo slaviti na dveh zaporednih SP. Slovenija je po njeni zaslugi na teh tekmovanjih neporažena že od leta 2015, ko je bila zlata Tina Maze. A sladkega je bilo potem za Štuhčevo hitro konec: padec v Crans Montani in poškodba sta predčasno končala sezono. Kot že velikokrat pred tem se je seve- da spet vrnila; pred novo sezono je zamenjala trenersko ekipo, prvi dosežki v sezoni 2019/20 pa še niso takšni, kot bi si jih sama želela. A navijači verjamejo, da se bo Ilka kmalu vrnila tudi tja, kjer jo najra- je vidijo: na vrh zmagovalnih sto- pničk. Roglič je navduševal celotno poletje in jesen. Slovenski ljubitelji kolesarstva so vedeli, kaj lahko pri- čakujejo, saj je blestel že v prejšnjih letih. A letos je bil še bolj izjemen. Dirke po Združenih arabskih emi- ratih, od Tirenskega do Jadranske- ga morja in po Romandiji je dobil, sledil je Giro z dobljenim uvodnim kronometrom in rožnato majico. Ni je nosil do konca, tudi zaradi padca jo je moral predati, vseeno pa je prikolesaril do zgodovinskih prvih zmagovalnih stopničk na eni od tritedenskih dirk. Tour je izpus- til, Vuelta pa je bila nato njegova. Dobljeni kronometer je le nakazal, da bo rdeča majica na koncu njego- va. Postal je prvi Slovenec z zmago na eni od velikih dirk, za nameček pa je dobil še izjemno slovensko spremljavo, mladega Tadeja Po- gačarja, ki je v Španiji dobil tri eta- pe. V letu 2020 Rogla ne bo branil španske zmage, se bo pa lotil tret- jega velikega izziva, Toura. Gajser je nekoč že bil na vrhu. Leta 2016 je bil prvič svetovni pr- vak v elitnem razredu MXGP. Po- tem sta sledili slabši leti, predvsem pa sta bili polni težav in poškodb. A letos je bilo povsem drugače. Ne- koč čudežni deček motokrosa, ki je medtem odrasel v zrelega mla- dega moža, je pokazal, da sodi v vrh tega športa. Medtem ko se je v začetku sezone še zdelo, da se bo z Italijanom Antoniem Cairolijem boril za prevlado, je bil drugi del sezone njegov. Zmage so si kar sledile, od 19. maja do 14. julija jih je nabral se- dem v nizu in takrat že postavil temelje za slavje. Praktično si je naslov privozil »šele« 18. avgusta, čeprav je bilo že vse poletje jasno, da ga nihče ne bo ujel. In tako so lahko spet slavili tudi njegovi zvesti navijači, ki so vse poletje skrbeli za pravo gajseromanijo. sta Slovenski šport v letu 2019 Ob prelomu leta: srebrni odbojkarji, čudežni deček Luka in kup svetovnih prvakov Primož Roglič je eden izmed slovenskih športnih junakov minulega leta. Luka Dončić je bil v ligi NBA razglašen za novinca leta. Foto: OZS V letu 2019 nas je navduševala tudi slovenska odbojkarska reprezentanca. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 Rokometaši Jeruzalema so v zadnjem mesecu zaigrali odlično in osvojili kar devet od desetih možnih točk. Z lepo zbirko točk so s predzadnjega, enajstega mesta napredovali na sedmo, kjer bodo tudi prezimili do začetka drugega dela prvenstva. Sezona 2019/20 se bo nadaljevala 1. februarja z domačo tekmo proti novomeški Krki. Ekipa je trenutno na krajšem počitku, priprave na drugi del sezone pa bo pričela v ponedeljek, 6. januarja. Na zadnji tekmi v letu 2019 je Ormožanom na vedno zahtevnem gostovanju v Ško i Loki uspelo osvojiti točko in tako nadaljevati niz neporaženosti na zadnjih petih tekmah državnega prvenstva. Žal bo tekma imela še 3. polčas, ker so se domačini pritožili na končen rezultat tekme, saj bi po njihovem moral biti 31:30 v korist Loke. Po ogledu posnetka tekme in doseženih zadetkov je Ormožanom zares pripisan en zadetek več, čeprav je ta zabeležen tudi v uradnem zapisniku. Gre za napako domače zapisnikarske mize in delegata, zanimivo pa bo videti reakcijo RZS na neobičajen dogodek. „Pri tem zapletu si res nimamo česa očitati, smo popolnoma nedolžni. Danes mineva že skoraj 14 dni od tekme, vendar iz pisarne RZS nismo dobili še nobene končne odločitve,“ je povedal predsednik kluba Martin Hebar. V Ormožu se dobro spomnijo dogodka, ki se je zgodil na tekmi istih ekip v Veliki Nedelji. Takrat sta sodnika piskala sedemmetrovko Loki, čeprav so igralci Loke na nepravilen način (na napačnem mestu) izvajali t. i. hitri center. Žal tega natančno ni pokazala kamera domačega kluba, gostje pa, kljub temu da so imeli tekmo posneto s strani svojega snemal- ca, niso hoteli predložiti dokaznega materiala. Toliko o športnem duhu ekipe iz Ško e Loke … V Ormožu celo sumijo, da je bil doseženi zadetek Jeruzalema naknadno, preko montaže, izrezan. Težko je verjeti, da na sami tekmi kdorkoli izmed udeležencev (igralci, trenerji, sodnika, dele- gat, gledalci) ne bi opazil napake pri upoštevanju rezultata. V Ormožu bodo vztrajali pri doseženem rezultatu 31:31. UK S ponovno oživitvijo dvorane Campus se več govori tudi o bo- ksarskem dogajanju, v katerega je vpet Dejan Zavec. Ta z novim zago- nom stopa na dokaj neznano pot, med presenečenji lahko izpostavi- mo to, da je bil pred časom na Ptu- ju tudi boksar s Filipinov. »Mark Antony Barriga je star 26 let, prihaja s Filipinov, bil je udele- ženec olimpijskih iger leta 2012 v Londonu, za sabo pa ima tudi že deset profesionalnih dvobojev. Boril se je že za naslov svetovne- ga prvaka in v Los Angelesu brez kakšne posebne podpore ekipe – z njim so bili le trener in promotor – v Staples Centru tesno izgubil,« je v uvodu povedal Dejan. S tem stopate na novo pot, o ka- teri pa ste razmišljali že dlje časa. D. Zavec: »Zavedam se, da sku- paj z mojim poslovnim partnerjem delava korake v neznano. A je to zavestna odločitev, saj želimo z ekipo biti med tistimi, ki naredijo to, kar mislijo, da morajo narediti. Ne želim si čez nekaj let očitati, češ škoda, da tega nisem naredil. Mark Barriga je eden izmed prvih boksarjev, ki je bil nekaj časa v naši družbi. Gre za začetek sodelovanja v nekakšnem partnerskem odno- su, pri čemer je pisarna v Londonu, dolge korenine pa segajo daleč na- zaj, vse do Bukovcev, h gospodu Hinku Kostanjevcu. Ta se je rodil in dolgo časa živel v Avstraliji, v različ- nih vlogah je deloval v nogometu, trenutno pa živi v Londonu. Že kar nekaj časa sodelujeva v projektu Fascinanten je bil pogled na pol- no mestno tržnico udeležencev 8. Ptujskega božično-novoletnega teka in pohoda. »Božičkova kapa« je v zadnjih letih postala zaščitni znak rekreacijskega teka in poho- da, ki je imel kot glavno novost iz- hodišče na novi ptujski tržnici. Na njej so se že uro pred pričetkom začeli zbirati prvi božički in iz minu- te v minuto jih je prihajalo vedno več. Do začetka se jih je zbralo ok- rog 500, kar je rekordna številka. Udeležence so v začetnem delu pozdravili predstavniki orga- nizatorjev: Zavoda za šport Ptuj, Zavoda za turizem Ptuj, Mestne občine Ptuj, Občine Hajdina, Vaške skupnosti Skorba in Ekipe Božiček Ptujski, sledilo je skupinsko foto- grafi ranje z Božičkom Ptujskim in celovito ogrevanje s Tamaro Gajski iz Športnega društva Beefi t. Prvi so se na start nato podali otroci, za katere so organizatorji pripravili krajši božičkov tek po središču mesta. Z najmlajšimi so tekli tudi Božiček Ptujski in škrata (brata Malek). Sledil je vrhunec dogodka, start približno sedem kilometrov dolgega 8. Ptujskega božično-novoletnega teka in po- petek  3. januarja 2020Šport, rekreacija18 Boks  Dejan Zavec »Povpraševanje za sodelovanje je veliko« 8. Ptujski božično-novoletni tek in pohod Božički napolnili ptujsko tržnico Rokomet  NLB liga Tekma iz Škofje Loke bo imela 3. polčas Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: „Namen teka je spodbujanje športa v prazničnem božično-novole- tnem času. Z dobro organizacijo nam je uspelo postaviti nov rekord v številu udeležencev, s čimer smo zelo zado- voljni.« Matija Brodnjak, vodja ekipe Božiček Ptujski: „Dogo- dek je popolnoma rekreativnega značaja. Organizatorji smo zelo ponosni na to, da se je letos ob čudovitem vre- menu zbralo okrog 500 udeležencev. Pomembno je, da je ves čas vladala dobra, pozitivna energija in da so obi- skovalci domov odhajali z obljubami, da se prihodnje leto znova vrnejo.« Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Želimo narediti mrežo boksarjev, ki bi polnili vrzeli v dvobojih po celem svetu. Radi bi postali ena izmed agencij na svetu, ki ima dostop do močnih boksarskih krogov.« Foto: Črtomir Goznik Letošnjega teka in pohoda se je udeležilo približno 500 rekreativcev. Box Promotion, s katerim bi žele- li narediti mrežo boksarjev, ki bi polnili vrzeli v dvobojih po celem svetu. Radi bi postali ena izmed agencij na svetu, ki ima dostop do močnih boksarskih krogov. Pod svojim okriljem bi radi imeli čim več boksarjev, zaradi lažje logistike pa smo se odločili, da jih na preizkuša- nje vabimo na Ptuj. Tudi v Sloveniji želimo delovati v profesionalnem boksu.« Torej je pričakovati še več po- dobnih prihodov tujih boksarjev? D. Zavec: »Absolutno, odprti smo za vse, ki si tega želijo in so pripravljeni sprejeti naše pogoje. Imamo veliko povpraševanja, npr. iz Rusije, Južne Amerike, domala iz celotne Azije ... V teh krogih je naj- pomembnejša kredibilnost ljudi, predvsem promotorjev. Najlažje je, če za sabo nimaš 'črne preteklo- sti', da nisi nikomur nič dolžan, da se držiš dogovorov – to je prvi po- goj za dobro sodelovanje. Želimo ostati v tej smeri, v prvi vrsti želi- mo delati na kvaliteti in ferpleju. Ne želimo prehitevati dogodkov, delamo na dolgi rok, a v 10 letih želimo v boksarskih krogih priti tako daleč, kot je le mogoče. Želi- mo sodelovati in biti kompatibilni tudi z največjimi, kot so Top Rank Boxing, Golden Boy Promotions, Eddie Hearn …« Kakšen je konkretno vaš osebni del pri sodelovanju z Barrigo? D. Zavec: »Časovno sem precej omejen, dela imam zares veliko, zato me bolj kot treniranje zanima izbira talentov. Jasno je, da moram preko treningov dobiti vpogled v pripravljenost in kvaliteto boksar- jev, a da bi z nekom delal povsem od začetka – tega ne morem. Z ve- seljem pa se posvečam detajlom – ko nekdo ima osnovo, z veseljem dodam fi nese, to pa je zahtevno delo. To je tista zadnja stopnička, ki dobre loči od najboljših. Včasih je treba komu povedati tudi kaj neprijetnega, a tudi v neprijetne čevlje je potrebno stopiti.« Kako pa poteka sodelovanje s Tomijem Lorenčičem, Vido Rudolf in drugimi domačimi boksarji? D. Zavec: »Tukaj smo na začetku poti. Če bi Vida lahko letos ujela olimpijsko normo, potem bi bil to elementarni premik. Zavedam se, da je tehnično in taktično slabša od nekaterih tekmic, je pa fi zično dob- ra in z voljo izredno usmerjena k cilju. Če se nekdo štirikrat na teden pripelje na Ptuj iz Ivančne Gorice in tukaj oddela močan trening, po- tem ima moje absolutno zaupanje. Tomi je še mlad, je prav tako željan novih boksarskih izkušenj, je pa tudi dojel, da je lahko šport čudovit del življenja, da lahko gredo mla- dost, izobraževanje in šport z roko v roki čudovito skupaj. Tu je še kar nekaj takšnih fantov in deklet.« Jože Mohorič hoda. Trasa je bila letos nekoliko spremenjena in se je vila na relaciji mestna tržnica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Cafova ulica, Dravska ulica, peš most, nasip ob Dravi, Ter- me Ptuj, igrišče za golf Ptuj, Skorba (tam je tekače priča- kalo Božičkovo okrepčilo) in nato po isti poti nazaj na tržnico. Ob prihodu na cilj je udeležence čakala Božičkova darilna vrečka. Vsi so s progo opravili v svojem tempu, saj ne gre za tekmovanje. Rekre- ativno-družabni dogodek je minil v čudovitem sončnem vremenu, tudi zaradi tega je odlično uspel in je na praznič- ni dan pokazal, da je Ptuj športno mesto – to se razvija tudi skozi takšne dogodke. Želja organizatorjev je, da se bo dogodek v prihodnjih letih še razvijal in širil ter da bi se ob 10. obletnici približali šte- vilki 1000 udeležencev. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 Štirinajst dni prej kot običajno, od 20. do 22. decembra, je v Men- gšu v organizaciji SD Trzin potekalo tradicionalno mednarodno tekmo- vanje v streljanju z zračno pištolo in puško, na katerem je sodelovalo več kot 450 strelcev z doslej naj- močnejšo udeležbo iz 13 držav. V eminentni konkurenci – z nekateri- mi najboljšimi strelci na svetu – so vidno vlogo odigrali tudi Slovenci z osvojitvijo prestižnih odličij; nekaj jih je pristalo tudi okoli vratu odlič- nih spodnjepodravskih strelcev, ki so tako uspešno zaključili tekmo- valno leto 2019. Stojak in Raušlova do srebra v mešanih parih s pištolo V petek, prvi dan tekmovanja, sta za veselje v ptujskem taboru poskrbela pištolska strelca v meša- nih parih Majda Raušl in Sašo Sto- jak, ki sta v kvalifi kacijah dosegla najboljši rezultat s 558 krogi (vsak po tri serije, Stojak 282, Raušlova 276), nato sta dosežek ponovila v polfi nalu (vsak dve seriji) in se znova zavihtela na vrh s 378 krogi ter si priborila boj za zlato odličje proti rečiškemu dvojcu Jože Čeper / Jagoda Tkalec. V izenačenem boju za zlato odličje (višji seštevek dveh strelov prinaša dve točki) sta Rečičana slavila s 14:16, zadovoljna s srebrnim odličjem pa sta na kon- cu bila tudi Ptujčana, saj jima je le malo zmanjkalo do zlata. Urška Kuharič s kvalifi kacijsko zmago in osvojenim bronom Za drugi vrhunec intenzivnega strelskega konca tedna je v soboto poskrbela Ormožanka Urška Ku- harič, saj je med članicami z zrač- no puško dosegla kvalifi kacijsko zmago z visokim rezultatom 627,3 kroga. V zelo zanimivem fi nalnem boju članic iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške ter Bosne in Hercego- vine je Kuharičeva pokazala zelo dobro streljanje in si priborila bro- nasto odličje. Še boljša pa je bila Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek (622,4), saj je zmago zgrešila le za dve desetinki kroga proti varaždin- ski strelki Tanji Perec (618,3). Ormoške mladinke v ločeni mla- dinski konkrenci tokrat niso po- segle med fi nalistke. Nuša Žnida- rič (603,6), Eva Petek (603,2), Ina Voljč (602,3), Nika Zidarič (601,0), Tina Prejac (584,2) in Brina Voljč (584,1) so osvojile 20., 21., 22., 24., 37. in 38. mesto, v ekipni tekmi pa so bile Ormožanke najboljša slovenska ekipa z bronastim odlič- jem in 1806,9 kroga. Slavila je re- prezentančna selekcija Hrvaške (1853,2) pred zagrebško ekipo (1817,9). Venta dobro v kvalifi kacijah, a brez odličja v fi nalu Med člani s pištolo je bil zelo us- pešen tudi drugi Ormožan, Kevin Venta, ki je v kvalifi kacijah dosegel drugi najboljši rezultat s 575 kro- gi in se zanesljivo uvrstil v fi nale. Kvalifi kacijsko zmago z izjemnim zaključkom je dosegel izkušeni Srb slovenskih korenin Damir Mikec, ki si je v zadnjih dvajsetih strelih »pri- voščil« le eno devetico ter v boju z Vento tehtnico nagnil na svojo stran z zadnjima serijama 99 in 100 krogov ter s skupnimi 584 krogi poskrbel za najboljši dosežek dne- va s pištolo. Mikec je bil enako zanesljiv tudi v fi nalu, ko je v zaključnem dvo- boju premagal dobrega prijatelja – Hrvata Uroša Kačavendo (565), s katerim sta včasih bila repre- zentančna sotekmovalca v Srbiji. Sloveniji je bronasto odličje pribo- ril mladi rečiški strelec Jože Čeper (573), saj je bil v fi nalu boljši od Or- možana Kevina Vente, ki je boj za odličje proti Kačavendi izgubil za štiri desetinke kroga. Paraolimpionik Franc Pinter z osebnim rekordom in bronom V moški članski konkurenci s puško je slavil izjemen Hrvat in aktualni svetovni podprvak Petar Gorša (627,6), ki je bil najboljši tudi v kvalifi kacijah. Med Slovenci je bil najboljši slovenjebistriški pa- raolimpionik Franc Pinter-Ančo z odličnim streljanjem tako v kvalifi - kacijah, kjer je postavil osebni re- kord s 627,5 kroga, kot tudi v fi nalu z osvojitvijo bronastega odličja. Kidričevski strelci Jan Soto Vargas (587,3), Tilen Vuk (585,0) in Aleš Pernat (580,4) so osvojili 34., 35. in 37. mesto. V mladinski konkurenci so mla- di Ormožani pokazali zelo dobro streljanje. Najboljši je bil Andrej Majhen s 605,6 kroga na 14. mes- tu, mladi pionir Nino Benjamin Ko- vačec (594,6) je osvojil 27. mesto, Jan Dogša (562,3), prav tako pio- nir, pa 39. mesto. Raušlova s prestižnim odličjem V nedeljskem vrhuncu mednaro- dne tekme, ko so se strelci pome- rili samo v absolutni konkurenci, sta se v fi nale uvrstila oba Ptujčana Sašo Stojak in Majda Raušl ter oba Ormožana Urška Kuharič in Kevin Venta. Za najboljši rezultat je tok- rat poskrbela izkušena Raušlova (561); bila je najboljša Slovenka in je za zmagovalko, Hrvatico Ma- rijano Mateo Štrbac, zaostala le za tri desetinke kroga ter osvojila srebrno odličje. Preostali Ptujčanki Mateja Pešaković (533) in Darinka Mojzer (487) sta osvojili 16. in 22. mesto. V moški konkurenci s pištolo sta se v fi nalu za odličje borila Sašo Stojak (569), osvojil je končno šesto mesto, in Ormožan Kevin Venta, ki je po odličnem rezultatu v kvalifi kacijah s 580 krogi v fi nalu znova ostal brez odličja na 4. mes- tu. Najboljši Slovenec je bil Jože Čeper (575), ki je po sobotnem tekmovanju stopil še korak višje in osvojil srebrno odličje, svoje tretje v treh dneh. Drugo zmago je dosegel favorizirani Srb Damir Mikec (583), tretji je bil Uroš Ka- čavenda (580), 25. Aleksander Ciglarič (552), 26. Matija Potočnik (550), 35. Teodor Pevec (546), 36. Nenad Vignjević (544), 40. Zlatko Kostanjevec (537) in 54. Rok Ver- šič (522). Ormožanka Urška Kuharič se je v kvalifi kacijah znova odrezala odlično, s 625,7 kroga je postavila četrti najboljši rezultat. Izjemni pa sta bili Hrvatici Estera Herceg in Snježana Pejčić s 627,5 kroga; sle- dnji sta nato prevlado potrdili tudi v fi nalu in dosegli dvojno hrvaško zmago. Sloveniji je bron pribori- la naša dvakratna olimpijka Živa Dvoršak (625,6), Urška Kuharič pa se je tokrat morala zadovoljiti s sedmim mestom. Kako dobra in močna je bila konkurenca, do- kazuje podatek, da se romunska strelska Roxana Sidi, ena najbolj- ših Evropejk, z 10. mestom in 622,4 kroga sploh ni uspela uvrstiti v fi - nale. Drugi dan je kljub bolezni bo- lje streljala Nuša Žnidarič (614,4) in osvojila 20. mesto, uspešna je bila tudi ljutomerska strelka Brina Stanjko (610,7), saj je osvojila 25. mesto. Poln tekmovalni koledar Kljub prazničnemu času slovenski strelci ne počivajo, saj se bodo že ta konec tedna pomerili na 3. turnirju ligaškega tekmovanja v Ljubljani v organizaciji SD Mesto Ljutomer, nato v januarju sledijo še nastopi na mednarodnem tekmovanju v Rušah, 4. turnirju ligaškega tekmovanja v Ormožu (18. - 19. 1.) ter konec meseca v Münchnu, kjer bo eno izmed zadnjih izbornih mednarodnih tekmovanj za nastop na letošnjem zimskem vrhuncu sezone – EP v poljskem Vroclavu. Simeon Gönc petek  3. januarja 2020 Šport, rekreacija 19 Strelstvo  MT Trzin – 24. Skirca Borisa Paternosta Odličja za Kuharičevo, Raušlovo in Stojaka Foto: Strelski klub Ptuj Ptujska strelca Majda Raušl in Sašo Stojak sta se v Mengšu veselila srebrnega odličja v mešanih parih, nato pa je v posamični glavni tekmi Raušlova osvojila še drugo srebrno odličje, Stojak pa je v fi - nalu osvojil šesto mesto. V Krtini pri Domžalah je Strelska zveza Slovenije ob koncu leta raz- glasila najboljše strelce leta 2019. Prestižno lovoriko je v moški kon- kurenci četrtič osvojil trap strelec Boštjan Maček (SD Trap Štefan Ko- vač Murska Sobota), med ženska- mi je bila šestič najboljša Živa Dvor- šak (SD Olimpija), dvanajsti naslov za najboljše strelsko društvo minu- lega leta pa si je priborila SD Dušan Poženel Rečica Pri Laškem. Med nagrajenci so bili tudi or- moški in juršinski strelci, saj so prejeli bronaste plakete za dose- žene državne rekorde. Ormoška ekipa Kovinarja je v sezoni 2018/19 dosegla kar sedem ekipnih držav- nih rekordov v kategoriji članov/ članic s puško v mešanih parih oziroma pri pionirjih in pionirkah z zračno puško, nato pa so brona- ste plakete SZS za posamične dr- žavne rekorde prejeli še Olivia in Lucas Vočanec, Nika Zidarič, Tina Prejac in Urška Kuharič. Bronas- to plaketo za nov ekipni državni rekord z zračno pištolo je dobila tudi juršinska ekipa s strelci Jerne- jem Becem, Maticem Kuharjem in Valterjem Drašlerjem; slednji je bil prejemnik bronaste plakete še za posamični državni rekord. Po odlični sezoni je posebno pre- stižno priznanje za najboljšega pionirja leta prejel Ormožan Nino Benjamin Kovačec. Na dosežke svojih varovancev sta bila zelo po- nosna glavna trenerja iz Ormoža in Juršincev Stiven Vočanec in Darko Pavlin. Simeon Gönc Športno društvo gluhih Herkul je decembra v OŠ Markovci orga- niziralo 1. božični turnir v futsalu gluhih. Štiri prijavljene ekipe so tekmovale po sistemu vsaka z vsa- ko (dvakrat). Rezultati: 1. krog: DBWL Ljubljana – ŠDG Herkul veterani 1:3, DGN Ljubljana – ŠDG Herkul mladi 3:2; 2. krog: DBWL Ljubljana – DGN Ljubljana 1:4, ŠDG Herkul veterani – ŠDG Herkul mladi 3:2; 3. krog: DBWL Ljubljana – ŠDG Herkul mladi 1:3, ŠDG Herkul vete- rani – DGN Ljubljana 6:1; 4. krog: ŠDG Herkul veterani – DBWL Ljubljana 6:0, ŠDG Herkul mladi – DGN Ljubljana 3:4; 5. krog: DGN Ljubljana – DBWL Ljubljana 7:2, ŠDG Herkul veterani – ŠDG Herkul mladi 2:4; 6. krog: ŠDG Herkul mladi – DBWL Ljubljana 4:1, DGN Ljubljana - ŠDG Herkul veterani 1:7. Končni vrstni red: 1. ŠDG Herkul veterani 15, 2. DGN Ljubljana 12, ŠDG Herkul mladi 9, 4. DBWL Ljubljana 0 točk. ŠDG Herkul veterani: Aleš Škof, Tine Golob, Geni Dacaj, Silvo Čeh in Zlatko Grujić- Polič. ŠDG Herkul mladi: Žiga Bedenik, David Obermaier, Sebastian Geiner, Roki Pestar in Raphael Cuder. „Občini Markovci bi se želeli zahvaliti za brezplačno uporabo dvorane OŠ Markovci,“ so zapisali iz ŠDG Herkul. UR Strelstvo  Strelec leta 2019 Bronasti plaketi za ormoške in juršinske strelce Šport gluhih  ŠDG Herkul Veterani uspešnejši od mladih Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški nagrajenci na 39. razglasitvi najboljših strelcev leta 2019; z leve strani trener Stiven Vočanec, Lucas Vočanec, Olivia Vočanec, Nika Zidarič, Urška Kuharič, Eva Petek, Tina Prejac, Gregor Majhen in Nino Benjamin Kovačec Skupinska fotografi ja udeležencev turnirja v Markovcih Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 V Zagrebu je od konca novem- bra do zadnje sobote v decembru potekal tradicionalni, že 49. med- narodni turnir v malem nogometu »Kutija šibica«. V članski konkuren- ci je nastopilo 164, v veteranski pa 74 ekip iz Avstrije, Bosne in Herce- govine, Hrvaške in Slovenije. Ljutomerskemu Meteorplastu je uspel izjemen podvig, saj je ekipa osvojila naslov prvaka med veterani. Do velikega fi nala je Me- teorplast premagal Croatio Blizna 3:0, Rident Reka 6:5 (po kazenskih strelih), SC Flegar 3:1 (po kazen- skih strelih), Stari Vucibalun 2:0 in Podstrano 4:2. V obračunu za 1. mesto se je v zagrebški dvorani Doma športov ljutomerska ekipa, ki je prvič sodelovala na turnirju, pomerila z ekipo Senjak hoteli, za katero so med drugim igrali Mili- voje Simeunović, nekdanji nogo- metaš soboške Mure Amer Jukan in največji zveznik ekipe Jerko Leko, dolgoletni član zagrebške- ga Dinama in Dinama iz Kijeva ter nekdanji igralec hrvaške reprezen- tance. Tekma (2 x 20 minut) se je po rednem delu končala brez zma- govalca (1:1), v izvajanju kazen- skih strelov pa so bili uspešnejši Ljutomerčani, pri katerih so v pol- no zadeli Mitraković, Rusmir in Pavlović. Vratar Edis Kukavica, ki je ubranil strela Jukanu in Leku, je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. Meteorplast Ljutomer: Edis Ku- kavica, Matjaž Korada, Goran Jolić, Željko Mitraković, Davorin Šnofl , Milan Adrinjek, Zoran Pavlović, Jo- viša Kraljević, Mićo Vujović in Rade Rusmir. NŠ Šport, rekreacija20 Tik pred koncem lanskega leta se je končalo še zadnje ekipno tek- movanje Šahovske zveze Sloveni- je za leto 2019 – članska državna liga kot najvišji državni rang. De- set najboljših slovenskih klubov in društev se je pomerilo ob treh raz- ličnih koncih tedna, ko so odigrali po tri kroge. Med njimi je solidno nastopila tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj in ob koncu osvojila 6. mesto. Ocena solidno je vsekakor pri- merna, saj so Ptujčani tokrat veči- no partij odigrali s člani domačega društva. Ob prekaljenem velemoj- stru Aleksandru Beljavskem in kapetanu ekipe, mednarodnemu mojstru Danilu Polajžerju, so svoje priložnosti dobili številni mladi ter vsak po svojih močeh dodali delež h končnemu rezultatu. Najboljši med njimi je bil 21-letni MK Andraž Šuta, ki je edini odigral vseh devet partij, v njih pa dosegel pet zmag, dva neodločena rezultata in samo dva poraza. Ob njem je bil brez poraza v osmih krogih s 5,5 točke odličen VM Aleksander Beljavski, prav tako iz osmih partij pa sta po 4 točke dodala MM Danilo Polajžer in MK David Murko. Ptujčani so celotno ligo nadzi- rali potek dogodkov in niti v enem trenutku njihov obstoj v družbi naj- boljših za naslednje leto ni bil ogro- žen. Najvišje, na 4. mestu, so bili po petem krogu, ko so premagali ekipo iz Krškega. V nadaljevanju so ob enem neodločenem rezultatu morali z najtesnejšim rezultatom 2,5:3,5 priznati premoč obema mariborskima kluboma in glede na razplet ostalih dvobojev tudi zmaga v zadnjem krogu ni prines- la višje uvrstitve. Vse do zadnjega kroga tudi ni bil znan zmagovalec, čeprav je imelo ljubljansko moštvo dve točki prednosti pred zasledo- valci in bi jim v zadnjem krogu za- dostoval le remi. S tem pa se niso strinjali prekmurski šahisti in so medsebojni dvoboj obrnili v svojo korist, to pa vseeno ni bilo dovolj za naslov prvaka, o katerem so odločali dodatni kriteriji. Šahovski klub Ljubljana si je tako priboril pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu prihodnje leto, v nižji rang tekmovanja pa se selita zadnjeuvrščeni ekipi. »Letošnja liga je bila dokaj ize- načena, ni pa manjkalo nekaterih presenečenj. Kandidati za vrh svo- jih tekmecev niso premagovali z izredno visokimi rezultati in tudi naša ekipa se jim je dokaj uspešno upirala, sploh glede na to, da smo večino srečanj igrali z domačimi, mladimi igralci. To bo strategija društva tudi v prihodnje, seveda pa steber ekipe še vedno ostaja nepogrešljivi VM Aleksander Be- ljavski,« je svoje vtise strnil predse- dnik ŠD Ptuj in kapetan ekipe, MM Danilo Polajžer (tudi predsednik ligaškega odbora članske DL). Končni vrstni red: 1. ŠK Ljubljana 14 točk, 2. ŠD Ra- denska Pomgrad 14, 3. ŠK Branik Maribor 13, 4. ŽŠK Maribor 11, 5. ŠD Krka Novo mesto 10, 6. ŠD Ptuj 9, 7. ŠK Triglav Krško 7, 8. ŠK Impol Sl. Bistrica 5, 9. ŠK Ig 4, 10. ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj 3 točke. Silva Razlag Šah  Članska državna liga Ob koncu 6. mesto Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj Veterani RAZPORED 3. KROGA (V NEDELJO, 5. 1., V DVORANI OŠ MAR- KOVCI): OB 9.00: Vitomarci – Ormož; OB 9.40: Club 13 – Slomaster AS hibridi. Prosta je ekipa Markovci. Člani RAZPORED 6. KROGA (V NEDELJO, 5. 1., V DVORANI OŠ MAR- KOVCI): OB 10.20: ŠD Rim Rekruter – RC Trcko; OB 11.00: Team BB – KMN Draženci; OB 11.40: Poetovio Plindom 080 73 00 – ŠD Dra- ženci; OB 12.20: ŠD Ptujska Gora – FC Virtuozi Destrnik; OB 13.00: ŠD Trniče – EHM Team; OB 13.40: KMN Vijolice – ŠD Selan. Odbojka  2. spominski turnir Janka Rajnarja Na dvodnevnem odbojkarskem turnirju v spomin na prezgodaj preminulega odličnega odbojkarja Ljutomera Janka Rajnarja (3. in 4. januarja) bodo v ljutomerski športni dvorani ŠIC nastopili sloven- ska prvoligaša Panvita Pomgrad in Hoče, trenutno vodilna ekipa 2. DOL Radenci, drugoligaška vrsta Fužinarja z Raven, avstrijski UVC Holding Gradec, hrvaški Kitro Varaždin in češki Volleyball Brno. Prvi dan (v petek) bo ob 15. uri tekma predtekmovanja med Ra- denci in Kitrom, ob 17. uri bosta nasprotnika Hoče in Fužinar, ob 19. uri pa se bodo odbojkarji Panvite Pomgrada pomerili z zmago- valcem tekme Radenci – Kitro. Ob 21. uri bo še tekma za 6. mesto med poražencema dvobojev Radenci/Kitro in Hoče/Fužinar. V soboto bo prvi polfi nalni dvoboj ob 10. uri, v katerem UVC Hol- ding Gradec pričakuje zmagovalca petkovega dvoboja med Hoča- mi in Fužinarjem, ob 12. uri pa bo drugi polfi nale med Volleyballom iz Brna in zmagovalcem dvoboja Panvita Pomgrad – Radenci/Kitro. Tekma za 3. mesto bo ob 17.30, fi nale pa ob 19.30. Ob 16. uri bo revijalna tekma med ekipo Ljutomer All Stars in VIP ekipo. JM, NŠ Športni napovednik petek  3. januarja 2020 Čakovec je bil v soboto v znamenju plavanja, saj je tam potekal 4. Memorial Anteja Dragića. Skupno je bilo prijavljenih 280 plavalk in plavalcev iz Hrvaške in Slovenije. PK Terme Ptuj Tekmovalce Plavalnega kluba Terme Ptuj je spremljal trener Igor Sternad, v ekipi pa so bili Sara Lampret, Gašper Plavec, Ana Črepinko in Tija Lovše. Prvo ime je bila po pričako- vanjih Lampretova, saj si je v dveh disciplinah priplavala 4. mesti in za las zgrešila bronasti medalji. Tudi drugi so pokazali dobro pripravljenost, saj so do- Plavanje V Čakovcu stopili tudi na stopničke Mali nogomet  Turnir “Kutija šibica” Ljutomerski veterani zmagali v Zagrebu Ekipa PA Kurent na mitingu v Čakovcu Foto: MŠ Zmagovalna vrsta veteranov Meteorplasta skupaj z vodjem ekipe Sašem Makoterjem PK Terme Ptuj so v Čakovcu zastopali štirje plavalci. Člani REZULTATI 4. KROGA: KMN Ma- jolka – ŠD Lancova vas 4:4, ŠD Zg. Pristava – ŠD Selan 3:4, NK Tržec R21 – ŠD Pobrežje 3:1, ŠD Pobrežje – ŠD As 2:5. Tekma ŠD Belavšek – ŠD As bo odigrana 4. 1 2020. 1. ŠD SELAN 4 4 0 0 14:7 12 2. ŠD AS 3 3 0 0 17:6 9 3. KMN MAJOLKA 4 2 1 1 15:11 7 4. ZG. PRISTAVA 4 2 1 1 16:13 7 5. LANCOVA VAS 4 1 1 2 16:15 4 6. NK TRŽEC R21 4 1 0 3 9:20 3 7. ŠD POBREŽJE 4 0 1 3 8:17 1 8. ŠD BELAVŠEK (-1) 3 0 0 3 3:9 -1 Veterani REZULTATI 4. KROGA: ŠD Selan Gostilna Kozel – NK Tržec 7:1, KMN Majolka – Bar Videm 3:2, ŠD Lanco- va vas – ŠD Pobrežje 2:3. Prosta je bila ekipa Pizzeria An- diamo. 1. ŠD SELAN KOZEL 4 3 0 1 19:8 9 2. KMN MAJOLKA 3 2 1 0 22:6 7 3. PIZZERIA ANDIAMO 3 2 1 0 13:5 7 4. BAR VIDEM 4 2 0 2 16:8 6 5. ŠD POBREŽJE 3 2 0 1 6:10 6 6. NK TRŽEC 3 0 0 3 3:18 0 7. LANCOVA VAS 4 0 0 4 6:30 0 Darko Lah Mali nogomet  ONL Videm Foto: Črtomir Goznik Andraž Šuta segli nekaj osebnih rekordov. Za ptujski plavalce je bila to zadnja tekma v letu 2019, hkrati pa dobra popotnica za državna prvenstva, ki sledijo v prihod- njem letu. PA Kurent Koledarsko leto so v Čakovcu uspešno zaključili tudi plavalci Plavalne akademije Kurent. Na- stopalo je 19 članov prve in dru- ge ekipe ptujske akademije, ki so jih spremljali trenerji Borut Pe- trovič, Boštjan Maračić in debi- tantka Lea Šprah. Po skoraj dveh mesecih tekmovalnega premora so bili cilji norme za nastope na februarskih državnih prvenstvih in čim višje uvrstitve. Kurenti so zabeležili kar 35 uvrstitev med prvih deset. Naj- boljšo je dosegla Ema Zorec (le- tnica 2007) z 2. mestom na 50 metrov prosto (31,14) v kategori- ji deklic in 8. mestom v absolutni konkurenci. Ista plavalka je zabe- ležila še dve odlični uvrstitvi, saj je zasedla 4. mesto na 50 metrov delfin (35,12) in 5. mesto na 50 metrov prsno (43,28). Blizu stopničk je na 4. mestu je pristala tudi Nika Gabrovec na 200 metrov prsno (3:17,36). Peta mesta so si priplavali Sofija Pe- teršič, Izza Jurgec Bauman, Špe- la Sedič in Matevž Kostanjevec. Iz Plavalne akademije Kurent so bili v posameznih disciplinah med deseterico še Eva Hvalec, Zala Mojsilovič Meznarič, Mila Jovanovič, Emma Krevs in Alen Adrian Plošinjak. Na Hrvaškem so nastopili še Manca Fras, Ža- nin Krušič, Eli Kumer, Mia Šprah Podgoršek, Jurij Peteršič, Lukas Škrinjar in Jaka Štalcer. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  3. januarja 2020 Ljudje in dogodki 21 Pod hribom so zgradili polovi- co rimske hiše, poimenovali so jo Domus Ecclesia ali hišna cerkev. V zgodnjih časih so se namreč prve krščanske skupnosti zbira- le po domovih, kjer so prebirali izročila apostolov in nauke prvih cerkvenih učiteljev. Osrednji lik te scene pa je škof sv. Viktorin, na katerega smo Ptujčani zelo ponosni. V njej prebira prepise prvih apostolskih pisem, ki jih je prinesel s seboj iz krajev in dežel, v katerih je učil Jezus Kristus. Škof Viktorin je bil eden prvih ozna- njevalcev Jezusovega rojstva, ki je rojstvo Zveličarja oznanjeval v takratni rimski Petovioni. Zgodbi o Jezusovem rojstvu so prisluh- nili župan takratne Petovione Gaj Valerij Tetij Fusk, trgovec Helidor, fi lozof Feliks in še nekateri drugi člani majhne petovionske krščan- ske skupnosti. Imena oseb prve krščanske skupnosti so z dovolje- njem avtorja p. Branka Cestnika povzeli po pravkar izdanem roma- nu Sonce Petovione. „Navdih za idejo za postavitev jaslic ob jubileju Ptuja sem dobil na predavanjih p. Branka Cestnika o delovanju škofa sv. Viktorina v Petovioni. Jaslice so na nek na- čin plod vrhunske in sofi sticirane tehnologije. Vse fi gure so nastale računalniško z nekaj računalniške obdelave in s precej 3D-tiskanja. Figure so plastične, v vsaki je ok- rog 30 do 36 ur tiskanja, v vsaki je natisnjenih okrog tisoč plasti. So različne debeline, med 0,2 do 0,3 milimetra, odvisno od višine fi gure in njene zahtevnosti. Ko so bile fi gure natisnjene, jih je bilo treba še ročno obdelati, odstrani- ti podpore, ki so nujno potrebne pri tiskanju, očistiti in obdelati do te mere, da jih je umetniško lahko dodelala naša umetnica Klarisa Sipoš, ki jim je vlila dušo, kot tudi celotnim jaslicam,“ je povedal av- tor Janko Čuš. Že od začetka postavitve jaslice vzbujajo veliko občudovanje do- mačih in tujih obiskovalcev, tako zaradi same zasnove in postavitve kot tudi zgodbe, ki jih spremlja in ki je za obiskovalce na voljo v več jezikih. Zadovoljen pa je tudi p. Mi- lan Kos, da so se z jaslicami pok- lonili praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antič- nih pisnih virih. V teh prazničnih dneh se je premalo poudarjalo, da je bilo tudi na Ptuju v času rimske- ga cesarstva krščanstvo zelo in- tenzivno, sicer tu ne bi bilo škofi je in škofa Viktorina. Tudi zato so se v župniji sv. Petra in Pavla odločili, da bodo tudi mestni jubilej obele- žili v tem duhu. Ptuj  Župnija sv. Petra in Pavla Jaslice v počastitev mestnega jubileja V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju so ob praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih postavili prav posebne jaslice. Sceno jaslic z najveličastnejšim dogodkom božičnega praznovanja, rojstvom Jezusa Kristusa, so postavili v votlino na hrib Panoramo, saj so na tem hribu ostanki krščanske cerkve iz četrtega stoletja. Foto: Črtomir Goznik V župniji sv. Petra in Pavla so se jubileju ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuj v antičnih pisnih virih poklonili s prav posebnimi jaslicami, ki pri- povedujejo rojstvo Jezusa Kristusa v votlini na Panorami. Na ogled bodo do 2. februarja 2020. Videm  O delu PGD Tržec Novo gasilsko vozilo Člani PGD Tržec so decembra v kraj pripeljali novo gasilsko vozilo. Nadomestilo bo gasilsko cisterno, s katerim so imeli v začetku avgusta 2017 prometno nesrečo. Vozilo GVC-24/50 na podvozju MAN je opremljeno z raznovrstno gasilsko-reševalno opremo. Re- zervoar za vodo je volumna 5.000 litrov, v vozilu je prostora za tri čla- ne posadke. Pogon je 4x4, kar bo omogočilo reševanje na celotnem območju občine Videm in tudi širše. Vrednost vozila z vso opremo je bila 299.350 evrov. Občina Videm bo v treh letih za nakup vozila namenila 192.500 evrov. Prvi obrok so naka- zali lani (54.000 evrov), drugega bodo letos (69.250 evrov) in tretjega v enakem znesku še v letu 2021. „Delež PGD Tržec znaša 106.850 evrov. Ker to za nas predstavlja velik znesek, ki še ni povsem poplačan, se za pomoč obračamo na ljudi dobre volje, srca in razuma. Daruje lahko vsak s pomočjo SMS-donacij. Na telefonsko številko 1919 pošlje SMS z vse- bino TRZEC1 in daruje 1 evro, ali pa TRZEC5 in tako za naše novo vozilo daruje 5 evrov. Donacij bomo veseli tudi na transakcijski račun številka SI56 0420 2000 0437 019,“ je povedal predsednik društva Matej Bezjak. PGD Tržec bo novo gasilsko vozilo predalo v uporabo v začetku poletja. Prireditev bo 20. junija pred gasilskim domom. Foto: PGD Tržec Vodstvo in člani PGD Tržec se za fi nančno pomoč pri nakupu gasilskega vozila obračajo tudi na ljudi, ki so pripravljeni po- magati. In kaj se je skrivalo v vreči dob- rega moža z belo brado, ki na- vadno pohaja v rdeči obleki? Za vsako starostno obdobje so bila darila prilagojena, vrednost po- sameznega pa je znašala okrog 18 evrov. Tako so najmlajši otroci prejeli leseni vlak, kinetični pesek in knjižico, starejši ročno lutko, gran blok kocke … A otroci niso prejeli le daril, ki bodo obogatila otroške sobe, vzgojiteljice žetalskega vrtca so najmlajšim podarile še dramsko predstavo Smrečica za božička. Ob tem pa vzgojiteljice sporočajo: »Naj bodo vsi dnevi novega leta za vsakega izmed vas tako sladki, čarobni in ljubeči, kot so lahko le otroški poljubi.« Žetale  Božiček obdaril 75 otrok Naj bodo vsi dnevi novega leta kot otroški poljubi Božiček se je na svoji poti še pred božičem ustavil v Žetalah, kjer je obdaril 75 otrok. Foto: OŠ Žetale Obiskovalce so že pred samim začetkom predstave pozdravile živali. Osel, konji, ovce, zajci in račke, vsi so nastopili. Množica obiskovalcev pa je ob začetku predstave nastopajoče nagradila s polno pozornostjo. Z zanima- njem so dogajanju sledili tudi naj- mlajši. Nastopajoči so uprizorili zgodbo z veliko mero miline in občutka, medtem ko je Tatjana Mohorko zgodbo pripovedova- la. Prireditvi so poseben pečat dodale pevske skupine, ki so pripravile bogat božični reper- toar. Zapeli so pevci cerkvenega zbora, skupina Trta, Ljudske pev- ke KUD Zavrč, vokalna skupina Angeluš, Elena Zebec pa je na- stopila na klavirju. Predstavo so uprizorili završki veroučenci, za živali pa so poskrbeli v Konjeni- škem klubu Borl in družina Bra- tuša. Pri organizaciji so pomagali tudi člani Gasilskega društva, članice Društva gospodinj obči- ne Zavrč in domači vinogradniki. Prireditev je dosegla velik odziv in obiskovalcev ni pustila ravno- dušnih. Uprizoritev jaslic gotovo čaka svetla prihodnost, saj bosta organizatorici, Občina Zavrč in Župnija Zavrč, gotovo tudi v pri- hodnjem letu poskrbeli za njeno izvedbo. Zavrč  Prva izvedba živih jaslic Božična zgodba v pesmi in besedi Uprizoritev svetopisemske zgodbe, kot je še ni bilo, je konec decembra potekala v cerkvi sv. Miklavža v Zavrču. Predstava, ki je potekala na prostem, je že s svojo postavitvijo obiskovalca popeljala v praznično vzdušje. Potekala je na hribu v soju čarobne okrasitve in okusno pripravljene scene. Foto: KG Sveti Andraž  Občani obdarili starejše Nikoli prestari za Božička V Turističnem društvu Vitomarci so občane pozvali k izde- lavi kreativnih škatel z darili za osamljene starejše, ki živijo v pomanjkanju. Kot je povedala Laura Krajnc iz TD Vitomarci, so se v občini Sv. An- draž pridružili vseslovenski dobrodelni akciji Božiček za en dan, da bi s pozornostjo razveselili najšibkejše v občini. »Ker smo se tega lotili prvič, še nismo pričakovali posebno velikega odziva, zato smo s 15 škatlami za čevlje, ki so jih darovalci okrasili in napolnili s praktičnimi malenkostmi, zadovoljni. Med najbolj socialno ogrožene starostnike smo jih razdelili na božični dan; tako smo jim z obiskom in darilom pričarali vsaj nekaj prazničnih trenutkov, predvsem pa jim pokazali, da niso pozabljeni.« Podatek, da v Sloveniji v revščini živi 58.000 ljudi, starejših od 65 let, in da pokojnino, nižjo od tristo evrov, prejema okrog 37.000 starostni- kov, so skrb vzbujajoči. Pogosto osamljeni in osramočeni se zapirajo med domače štiri stene, njihovo stisko pa najlažje prepoznajo prav lo- kalna okolja. Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  3. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 4. in 5. januar 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Orfejčkova 29. parada 2019, z vami bodo: Manca Špik, ans. Šepet, ans. Petka, Domen Kumer, Saša Lendero, ans. Prisrčni- ki, ans. Smeh, ans. Slovenski zvoki, Dejan Vunjak, Alfi Nipič, modrijani, Sergie Lugovski, ans. Opoj, ans. Petovia kvintet, Luka, Pepi in Danica. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Najlepše darilo je tisto, ki ga nosimo v sebi in podarimo iz srca. Na pragu novega leta se zato iskreno zahvaljujemo vsem predanim krvodajalcem, ki podarjate življenje in ohranjate zdravje soljudi. Želimo vam lepe praznike in srčno 2020! Ustvarite e-vabilo in bližnje, prijatelje ter znance spodbudite, da se tudi sami vpišejo med srčne junake in postanejo krvodajalci. Ustvarite ga na www.daruj-kri.si/darujsrcno2020. HVALA, ker darujete s srcem! Brezplačna objava Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  3. januarja 2020 Oglasi in objave 23 V 96. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica Marija Erlač S SLOVENSKEGA TRGA 1 NA PTUJU Pogreb bo v soboto, 4. januarja, ob 12. uri na starem rogozni- škem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Hvaležni se je bomo spominjali: hčerka Majda, sinova Slavko in Bojan z družinami Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori je vse eno. (Pierre Teilhard de Chardin) SPOMIN 5. januarja je minilo 20 let, odkar nas je zapustil naš Jože Petek IZ PREPOLJ Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Njegovi domači Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sočni žarek v žitnem polju in dežja kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Rozalije Bezjak IZ ZABOVCEV 50 se vam zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Gospodu župniku Janezu Maučecu za cerkveni obred, podjetju Mir za pogrebne storitve, pevcem za lepo odpete pesmi, govor- nici za poslovilne besede in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Angela in sin Ivan z družinama Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN 4. januarja bo minilo devetnajst let, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, prababica,tašča in sestra Frančiška Slodnjak DORNAVA 82 Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Tvoji najdražji Čim bolj dajemo svoje življenje drugim, tem bolj se veča njegova vrednost. (Heinrich von Kleist) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Ide Kotar IZ ZAVRČA 11 nazadnje stanovalke Doma upokojencev Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji z nami lepšali in lajšali jesen življenja ter nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo zaposlenim v Domu upokojen- cev Ptuj za skrb in nego, glasbenikoma Alji in Petru za pesmi na pogrebnem obredu, Mikiju za odigrano Tišino, gospodu župniku Jožetu Pasičnjeku iz Zavrča za cerkveni obred in doži- veti nagovor ter njeni snahi Nadi za izjemen trud pri pripravi in izvedbi slovesa. Žalujoči Tatjana, Ludvik in Janez z družinami ZAHVALA Odšle so z njo, v upanju, da jih nekaj vseeno ostane za nas, ki nikakor ne moremo dojeti, da je usoda doletela nas in nam iztrgala njo in plemenitosti, ki so kra- sile njeno srce, ki je prenehalo utripati v 88. letu, 19. 12. 2019, hitro po njeni opoldanski molitvi, naši mami, babici, prababici Neži Kelenc IZ FORMINA 30 Kolektiv dr. Darje Pribožič iz Gorišnice, g. župnik sv. Marjete niže Ptuja, g. Ivo Holobar, sosedje, sorodniki, sovaščani, prija- telji in znanci, darovalci pisnih in ustnih sožalj, darovalci sveč, cvetja, sv. maš, dar cerkvi, molivkam rožnih vencev, vsi, ki ste jo od blizu in daleč pospremili v tako lepem številu k večnemu počitku, ter vsi njeni vnuki in pravnuki, ki ste se žrtvovali za njen odhod v nedrje božje. Sprejmite »le skromni HVALA«. Ivan Kelenc z družino in vsi njeni Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Ljudmile Bezjak, roj. Poljanec KRČEVINA PRI VURBERGU 87 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku Avgustu Lahu za opravljen cerkveni obred, ge. Bernardi za opravljeno molitev, pevcem za srčno odpeti pesmi in godbeniku za odigrano pesem slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Maher. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj, kjer ste mami skoraj 15 let nudili pri- jetno bivanje v novem domu. Žalujoči: sinova Marjan in Vlado z družinama Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) SPOMIN Dne 1. januarja so minila štiri leta neiz- merne žalosti, kar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric Denis Kopold IZ PTUJA Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, podarite cvet in ga s spominom na njegovo življenje vračate med vse nas. Tvoji najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Telefon 041 785 318. Vsak drugi petek POLNA IDEJ KMETIJSTVO PRODAM obračalnik Sip 220, malo ra- bljen, kot nov. Telefon 051 316 591. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 9 mesecev brejo telico simen- talko in kupim telička, stara 14 dni, si- mentalca. Telefon 041 38 79 79. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptu- ju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. Jurij Arnuš, Zgornja Hajdina 18, roj. 1943 – umrl 14. decembra 2019; Franc Pilinger, Stojnci 8, roj. 1934 – umrl 15. decembra 2019; Pavel Horvat, Zamušani 65a, roj. 1934 – umrl 18. decembra 2019; Otilija Mlinarič, roj. Bezjak, Markovci 6, roj. 1933 – umrla 18. decembra 2019; Neža Kelenc, roj. Majerič, Formin 30, roj. 1932 – urmla 19. decembra 2019; Ida Kotar, roj. Tič, Ptuj, Potrčeva c. 42, roj. 1931 – umrla 19. decembra 2019; Marija Babič, roj. Dokl, Ptuj, Dornavska c. 15, roj. 1935 – umrla 20 decembra 2019; Franc Šimenc, Ptuj, Kraigherjeva ul. 27, roj. 1947 – umrl 21. decembra 2019; Silva Čuček, roj. Kmetec, Hajdoše 96, roj. 1942 – umrla 21. decembra 2019; Klavdija Krajnc, roj. Krajnc, Gradišča 21d, roj. 1986 – umrla 20. decembra 2019; Janez Šmigoc, Zabovci 103a, roj. 1933 – umrl 21. decembra 2019; Neža Štagar, roj. Roškar, Sodinci 58, roj. 1926 – umrla 22. decembra 2019; Alojz Herga, Mezgovci ob Pesnici 67, roj. 1951 – umrl 22. decembra 2019. Umrli so NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Že v prodaji www.revijadom2.si Razkrivamo BARVO leta 2020! Vrača se BAKRENA posoda Kako izberemo ELEKTRIČNO ročno orodje? Opremite dom v stilu PETDESETIH Nepozabne ZABAVE v majhnem stanovanju Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .si Štajerski TEDNIK petek, 3. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  3. januarja 2020Tednikov mozaik24 Z najlepšimi željami smo vstopili v novo leto 2020, ki naj bi Sloveniji tudi v tem letu prinesla odlične rezultate na področju turizma. Slovenske turistične destinacije so pred božično-novoletnimi prazniki napovedale dobro turistično zasedenost, še posebej odlična naj bi bila zasedenost v naravnih zdraviliščih. V Sava turizmu, kamor sodijo tudi Terme Ptuj, oce- njujejo, da bo v lanskem letu število prihodov turistov preseglo 370.000, 1.100.000 pa bo prenočitev. V devetih mesecih leta 2019 je turistični pro- met v primerjavi z letom 2018 porasel za več kot 5 odstotkov. Banka Slovenije je sredi decembra lani objavila podatke o vrednosti izvoza potovanj od januarja do oktobra 2019. Ta je znašala 2,42 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju leta 2018. Tuji turisti, ki so v letu 2019 bivali v Sloveniji, so poleti povprečno na dan potrošili 138 evrov, pomladi pa 178 evrov na dan. Poleti 2019 (julija in avgusta) je 89 odstotkov tujih turistov, ki so bivali v hotelih in kampih, Sloveni- jo obiskalo iz zasebnih razlogov. V povprečju pa so za vse svoje potrebe, od prenočišča, hrane do prostočasnih aktivnosti, porabili 97 evrov na dan. Tudi podatki o zasebnih potova- njih v tretjem četrtletju leta 2019 so pokazali, da Slovenci zelo radi potujemo. V tem času se je za vsaj eno zasebno potovanje odločila polovica prebivalcev Slovenije. Vseh zasebnih potovanj pa je bilo okoli 1,8 milijona, od tega jih je se- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo so bili pobudniki Kurentovanja na Ptuju?? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Majda Goznik Slovenci še vedno najraje potujemo na Hrvaško. Nagradno turistično vprašanje kolesarskih in pešpoti, ki jih priporoča v letu 2020. Med epske poti, ki obljubljajo avanturo, je uvrstil tudi Julijano, slovensko krožno daljinsko pohodniško pot okoli Julijskih Alp. Na spletni strani ameriškega časopisa The Duluth News Tribune pa so se razpisali o slovenski potici kot klasiki, ki ni za strahopetne kuharje. Potica ne predstavlja le najljubše družinske poslastice, temveč tudi veselje do praznikov, preživljanja časa z domači- mi in je opomin kraja in dediščine. Turistična zveza Slovenije je novembra lani vzpostavila mobilno aplika- cijo – Slovenski turistični vodnik – z vgrajenimi Googlovimi zemljevidi, ki vabi k odkrivanju znane in manj znane Slovenije, še zlasti domače obisko- valce. V drugi fazi bodo vodnik prevedli tudi v angleški jezik. Na eno od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj, spraševali smo o tem, v katerih mitrejih na Ptuju so vojaške posvetilne plošče. Pravilni od- govor, da so v 2. mitreju na Spodnji Hajdini in v 3. mitreju na Zgornjem Bregu na Ptuju, je poslala Anica Klemenčič, Hajdina. Danes sprašujemo, kdo so bili pobudniki Kurentovanja na Ptuju. Nagrada za pravilen odgo- vor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v ure- dništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 10. januarja. dem desetin potekalo v tujini. Cilj tri četrtine vseh zasebnih potovanj v tujino je bila Hrvaška. Konec januarja 2020 bosta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dva pomembna turistična sejma, 31. Alpe-Adria ter mednarodni sejem za zeleni, aktivni turizem ter kamping in karavaning in 14. Gastexpo&Slado- led, mednarodni sejem okusov. Slovenska turistična organizacija pa bo v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, katerega član je od ustanovitve tudi Ptuj, predstavila tematiki Gastronomija in kulturni turizem. Eden najvplivnejših globalnih medijskih velikanov National Geographic je pred dnevi na svojem portalu objavil lestvico šestih novih najboljših Slovenska potica zanimiva tudi za Američane Ormož  Društvo kmečkih žena z adventno razstavo Več kot 200 izdelkov Članice ormoškega društva kmečkih žena, ki vsako leto ob martinovanju pripravijo razstavo Pridnih rok, so tokrat v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj pre- senetile še s prvo adventno razstavo. Poleg unikatnih venčkov in jas- lic, med njimi celo iz medenega te- sta, je bila na ogled še vrsta najra- zličnejših drugih izdelkov, nastalih izpod spretnih rok članic. Bogata razstava je postregla s kar preko 200 čudovitimi adventnimi izdel- ki. »Ker za martinovo razstavo ne moremo pripravljati različnih prtov in drugih izdelkov, ki krasijo naše domove, smo se odločile, da bomo te izdelke prikazale na božični raz- stavi. Razstavile smo številne izdel- ke, ki spadajo v adventni čas. Poleg cele vrste venčkov, aranžmajev in jaslic smo razstavile tudi najrazlič- nejše našite prte, pripravile pog- rinjke, spekle medeno pecivo in sadni kruh in še in še … Prav tako smo pripravile poseben kotiček, kjer smo prikazale božič nekoč. Vsi detajli s smreko, okrašeno s trdi- mi bombončki, 100-let stara slika zakoncev, križ, bogec in drugi so nakazovali na preprosto božično vzdušje nekoč,« je povedala pred- sednica društva Milena Rajh. Dru- štvo šteje okoli 270 članic, vse iz- delke pa ustvarjajo na delavnicah, ki so v glavnem v zimskem času. Kot je povedala Rajhova, pa so bile nekoliko razočarane nad obi- skom, predvsem zadnja dva petka. Ob tej priložnosti se je še zahvalila vsem članicam za pomoč pri raz- stavi. K porodu se je ta ko mudilo, da je bil rojen kar pod pragom revščine. * * * Mama je ena sa ma. Če ne verjam ete, preverite na fejsbuku. * * * Prva violina ne p ostaneš brez vaz elina. * * * Matilda je skora j umrla od smeh a, ko jo je posku šal svojo penzijo podkupit i slovenski upok ojenec. * * * Srček dela tik..... a tktktk... taaak.. aa..., ko na presa ditev čaka. * * * Pametnejši resda popusti, a se po tem še dolgo trka po glavi. AFORIZMI BY FREDI Jaslice so se razprostirale na kar 400 kvadratnih metrih pred nekaj leti restavrirane samostanske kleti, kar je dalo razstavi še poseben čar. S svojimi izdelki so se predstavili umetniki z vseh koncev Slovenije, v velikem številu pa so tudi tokrat sodelovali domačini, in sicer od najmlajših do najstarejših. Tako so svoje jaslice razstavili učenci trojiške osnovne šole in malčki iz domačega vrtca kakor tudi vsa na- selja in društva iz občin, za katere so značilne lokalno krajinsko obar- vane jaslice. Po besedah Jožeta Žela iz trojiške gospodarske javne službe so bili med razstavljavci najštevilčnejši in najzvestejši člani mariborskega kulturnega društva Studenci. Društvo, ki šteje več kot sto članov, je namreč zelo aktivno, pod vodstvom akademske slikar- ke Mire Uršič pa so svoje izdelke v Sveti Trojici prvič razstavljali leta 2014. Med rednimi gosti razstave so tudi člani likovne skupine Pro Arte iz Turističnega društva Rad- vanje Maribor in Kungoške detle iz Zg. Kungote, ki razstavljajo likov- no-kiparska dela v lesu. »Prava po- sebnost so bile tokrat jaslice, ki so zasedle kar 15 kvadratnih metrov prostora, izdelali pa so jih Hozja- novi iz Hotize. Gre za družino, ki ob svoji stanovanjski hiši na Hotizi, na mestu, kjer jim je prometna nesre- ča vzela življenje edine hčerke, vsa- ko leto ustvarijo izjemno praznič- no vzdušje in postavijo več najra- zličnejših jaslic s pisanimi lučkami in drugimi okraski, skratka prizor, ki si ga ogleda množica ljudi. Del te scene v moderni izvedbi z vlakci in drugimi elektronskimi napravami smo lahko videli tudi v samostan- ski kleti; še posebej so seveda pri- tegnile najmlajše obiskovalce.« Pred samostansko kletjo so bile postavljene tudi jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelalo več ume- tnikov, tradicionalno razstavo pa je popestrila novost, in sicer Zimska pravljica, decembrska prireditev na Trojiškem trgu z bogatim kul- turnim in gostinskim programom. Sveta Trojica  Deveta razstava jaslic Več kot sto jaslic od blizu in daleč V čudovitem ambientu samostanske kleti pod cerkvijo Svete Trojice so bile med 20. in 30. decembrom že tradicionalno na ogled najrazličnejše jaslice, edini pogoj pa je bil, da so ročno izdelane. Foto: SD Pred samostansko kletjo so stale jaslice v naravni velikosti. Foto: MH