St. 22. V Goriei, v cetvrtek 29. maja 1873. ¦:<&*- Teeaj HI. „So<5aM izhaja v«ak cetvrtek in velja s posto prejemana ali t Goriei na dom pofiljana za drnzvhniie polit. drufttva ,Soca": tse leto......f. 4.— Pol leta......„ 2.- Cetrrt leta .... . ., 1.10 Za nedrnzabnike: Vse leto -.....f. 4.50 Pol leta .......2.30 Oetvrt lota . . . . ,,1.20 Posamezne §tevilke so dobivajo po 10 soldov t Goriei pri Paternollijn in So-harju; v Twtu v fc>bakarnieah „Via del IWvedew 17?i** in „Via dvlla caserma 60' SOČA Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pri oznanilih se placuje w Havadno tristopno vrsto: 8 kr., ce so tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ g krat « „ „ „ ,. 3 krat. Za veee crke po prostora in vsr* -pot 30 kr. za kolck. Narognina in dopisi naj se blogo* voljno poSiljajo wedniku: Vihiorjn Do-lenen v Goriei, Con. delCrfeto 186 blisfe /ivinskogatrffa kder se naliaja tudi uprav-nistvo, — llokopisi so ne vrncajo; dopisi naj bo Magovoljno frankujojo, — ])»U|. com in drugim nepromoStaira bo imvotfnina stiffe, ako He offlane pri inrnmtiftvn. Postava zastraa povracila bo!ni$nicnih stroSko/. Mej najnadleznejta dolznosti obcinskrit zastopov apada gotovo »krb za poviacdo omh stroskov, katero priza-tleva prihranjeiije bolmkov v javmh holnitaicuh. Zato je pa detalna postava 3. novembra iSiii, katcra nala-ga ohcuiam dolznost,* da morajo stroSke za svojo bol-nike povracati dezelnemu zalogu, od kar je obveljnla, predtnet neprestamh prito/eb in muogo obcui gradis-kega in slovenskik okrajwv ho vlozile iam uzo vdrug.6 prav nujoo protajo natamu dizelnemu zboru, uaj bi vendar islo postavo tako prenaredd. da bi se,zopi*tvsi bolniSnidni stroiki plaeevah h detalnega zaloga ali pa vsaj polovica iz detalnega zaloga in poloeica iz obilin-skih denarnie. Vse obeme so naslanjale svoje dotiduo vlogo skoro izkljueivo ita razlog, da omflttjena postava iia)ag« ob&nara pretezka bremeoa, katenh niti omaga* vati ne morajo. I»ri vsem tern pa jo detaini ?.bor v prctfkli Hosiji prolnjo m preoaredb;i omonjpn« poatato menda so-Klasno zavrgwl. Kako to? Mar so deJ^lni ponlanci nid ne brigajo za zelp». katero urazujejo nasi obrinski zastnpi v interi'ssa svnjih obctn? Tega no moronio \ -jeti, saj an xkoro vsi dez^hii poslanoi tadt znpani »•. ttajrcStne v .stojih ob&nah in saj je glavua dol/.nost deielnega thor^ da skrbi za blagor obeio, iz katcrih obatoji dezola. l/'zruk tici tedaj kde drugod, to bomo koj razviddi iz docicnoga porocila pt'tscijake^a orlseka, katero priobcttjemo tukaj v posuetku, da spoznajn, nasi de/.elanj, fca postava zastran povracila bolniiiii^ndi etro^kov j« pravicnpjja in bolja i, kakor si jo misbjo. „Uze leta 1^6?. so prcsile obcine, naj bi so prc-nuredila postava '¦'. novembra 186;$ in vprnsanje, ali se imajo bolnisnicui stroski zopct naioziti dozolnemti za-lugu, vsi alt ie deioraa, se je na drobno pretrosalo v acji 11. scptsmbra 1868. Takrat je obvoljil /. wliko vecino glasov po dolgi in j,»ko /.ivabni ruzpravi oils?*-kov predtog, da se ima dotiena prosnja obem z.ivrniti. .OdveL bi bilo, ako bi s«» botelo tukaj vse raz-loge ponavljaH, k:it«*n so se tu'-as za pistavo in proti njej naveli in zadnstovalo bo m-ndji, da so nastcjejo U8TEK. 0 zeleznici cez s/. Gotthard v Svici. V Zurichu 5. maja 187;J Akopratn uitam v feudietouu Vasega cenjenega ;i,ta skoraj samo ^opazkc g. prul'etioij.i J. Baudouiu ce Conrteuay-a o nas, se nij^ern ustrasil pjskusiti tudi ja/ svoje srecr. Da Vas moje vrste ne bodo pobujsa-valf, Vam pa obljubiiu, da ue bom nic pisai proti za-govaganim beracem g. B. do C. (akopram bi mi slo iz src;»), tudi proti vecnemu g. Valesu ne in sicer prav iz pisateljskega egoizma ne, ker bi po tem moj spts y listnico potisuili Citateijem pa naprej poveio, da he bo moj spis tako dolg, kakor so ,-Socirii- uvodni clanki. Znano je, da se hodi danes h Italije na Nemsko s posto cez Spliigen aii sv. Gotthard, pa tudi se f.elez-nico cez fireuner iz BenetskcgH in skozi Moat Genis iz Piemonta. Za celo juzno Italijo in Lombardijo bi bili prve dve crti cajkiaci, a 8ed»njim potrebam ne zadostnjete nikakor cestr, ki peljete cez Spliigeln in sv. Gotthard, tudi v svoji sedanji podobi nijste mnogo nad 50 let Btari, ste dobri in jako umetno zidani, a po zimi, ko jih sneg zamete, na ranogih krajih ta sledu nij ve6 o njib. Ijudje se prt>vaz:ijo v saneh in malo kteri se pelje cez, da ne bi ga par krat zvrnili v sneg. Preidejo pa tudi celi tedni, da ne more uikdo cez, ali k vecerau kak oeustraien moi s pismi, pa se ta placa mnogokrat avojo drznost z ^ivenjem. Spomladi naataja dejfinski lesultati v ukonomi^uem in Hnttn(T:nom ozirn, katero sino dosegli v devetih letib, od k ir js namrojf obveljala postava do zdaj; kajti obftno spodrivjijo postavo iz tega sialism, knkur bi jim i»na nalajfilii ve^a bremena, negn jilt morejo prenasati, „()d 1. novvmbra 1863. do danaftnega dne, tedaj v devetib letib, je de2olni zalog za obemo predplacal javnim bolniftnwim 179.719 gld. 49!/j kr.; po tern ta-kem spada na vsako leto okoli 20.000 gld. „Ako bi bil moral dezelni zalog ta znosok stalno plaeati, bi so bili morali pomnoziri dezelni prikladi k izravmm davkom za 5'/^% na leto, ker dezelni zalog nema zadosta lattncga premotanja v zalo^bo vseb rto-^elnih potreb, ampak v ta name'n morajo tudi skladati davkopladovalei in sicer s prikladi k neposrodnjim (di-roktnim) davkom." „Ako bi tedaj no bilo detalae postave 3. novembra IStiS, morale bi vse oWinenaSo grofije enake pri-klado k davkom po 5>/ % pla6evnti, da bi so porav. navali htroi'ci za bolnib. Vsled one postavo pa so oproiuene tega donmka v detalno donarnico. Njim je na voljo dano, da si ga primenijo v obSinski priklad, kar no bo prav mV; sbnjsalo razmor davkopla^avcev, kateriin je pad vse ono, ali pla^ajo fsto plaCilo v eno denaroico ali v drugo." *,C!e se to preudarja ip l/g odstotni prikladi" Po tem takem jo dognano, da za vse te obeme in sploh za vse one, kuterim bi bil zadostaval 5Vt od-stotui priklad k izravnim davkom v zaloBbo na njo spadajoadi Btroskov za bolnike, se nijso raamere vsled postave 3. nov. 1863 prav ntc shujsalo in da so nji-bovo prito/.bo proti ifiti, ako jih sodimo iz linandnega stabsca, pnpolnem ueopravicone. „V takem ugodnem poloznji je 84, todaj blizo 2 trotjini obcin na^e grofije, in te so: Ajel, St. Andrez, Aubovo, Oglej, Avber, AvLe, Biljana, Bra6an, Bresto-vicfi, Camplung, S. Kocjan (ital), Kapriva (it.), C»>'-vinjan, Cerkiio, Kormiu, Deskla, Devin, goberdob, Dol«nje, Drezeuca, Dutovlje, Kara, Fiumicel, Steverja'i, Foljan, Gabrije, Gabrovica, Gigar, Gorjansko, Gradisfie, (it.) Idersko," Kamenje, Kopriva, Kreda, Libusina, Li-vek, Lokavec, S- l^ovreuc pri Mu§i, Sv. Lucija, Meda-na, Med.ja, Tiiic, Muskli, Opacjeselo, Perteole, Pod-gora, S. Peter (ita!.). Piiskovica, Romans, Ronki, Ruda, Z;«giaja, §kodovaka, Sebrelje, Selo, Sempas, Srpeniea, Skrbina, Skopo, Slivno, Smarje, Soda, Solkan, Stjak, Tapoljan, Terr, Turj'ak, Gor. Tribusa, Veliki Repen, Versa, Veitovin, Villa Viceutiua, Vile§, St. Vid. (it.), Voi^cina, Voice, Zgonik." sPa tudi o vsih clrugih obcinah, katero bi no bile raogle s 6l/8 odstotniiui prikladi poravnati svojib bol-niSnicuih st.oskov, se ne more trditi, da jim nalaga prepirna postava preteSka bronena." jim jis manjkala masin in pripravnih delalcev. Sploh imajo do sedaj samo stire maSine, ki so jim rabile pri vrianju Mont-Ceuis-a, a p>zapjo bodo poskusili z no-vejsiini. Masine zi vrtanje goni (do 5 atm.) kompri-mirani (s'isoeni) zrak, koji pr*de po cevih od zunaj, in je v torn slucaju gotovo najboljfia gooilna mo6, kajti s to potjo dobijo tudi delalci v provodu (stolien) m> vega in 'cibtega zraka, biez koj«ga bi ne mogli obstati v granitnem prahu in strupenem dimu dinamita, 8 ko-jim streljajo. Do sedaj imajo §e parno moc, ki kox-primira zrak io vse doia opravlja, poznejn boio upo* trebljevali na severni strani vodo Reuss, na jnzm pri Airolu Tremolo kot gonilne moci; in na vsaki straui mislijo pridobiti po tem poti mofi 500 konj. Z mas> nami no vrtajo kar celega tuuela, kakor je visok in Sirok - to bi trajalo pre dolgo — nego samo proved komaj cez setanvisok io Sirok; izvrtajo, 6e so ne mo-timj 36 lukenj, globokih do 13m, vzgejo vse na en pot, zadoni par krat za p redoma in predor je za en meter dalisi. Na severni strani s> detail prod 3. tedni v okoh 80 seznjev dolgem provolu in se strelom je letelo kamenje se veil iz njega, tdco silno moc ima diuamit. Do mesto, kder delajo, peljej<> S.&. Maiine za vrtanje — sedaj po 0 -so na pripravnem vozu, ko» jega odpeljpjo v primeruo daljavo ko y2g-jo mine. Teh 5 masin v malem prostora dela, tak ropot, da cloveku, ki nij vajen, ta par ur pozneje v uiesih 5umi. Kacih 50 setaj-v za temi e> drugi delalci, ki ur.ijo.ta provod in ker lehko mnogo delalcev deia gre to dfelo hitreje kot vrtanje prvotnega provoda, zato no aelaj|d. na tem noc in dan kakor na prvotnem. ¦ / Sedaj napredujejo vsak dan po ea meter, ker ¦ V % ¦* ,lkkm obSin imamo 47 iraveo goriskega mesta. *i $4 tep je Samo deset takih, katcrim hi Hid trebalo , m,\ 10 nJat.f>tuaffa-.ftsikladA- vWto 4et*r afcn"fei nerWhH premozni boluiki, ali kedor je za aje postavno dulzan | plaSati, niS sami povrnili in bi se bilo morale prav vse iz obSioske denarnice plaSati." _ Co pa ponBslsm©, da spada vemna tokih obcin na J&venski del oaSe delete, kder je pril«i»ao vec takfe bolnikov, kateri morejo sami strosl^ aft svoje prihrartjeuje v bobw&nicab povracati, no uafdeian mti tukaj iolikega prooblozenja, da bi morali xaradi tega postavo prenarejati. . . Ce bi se pa pri vsem tern pnpetdo, da bi brerae borai&nicnih strolkov prescgalo moci katcrekob ob^Qp, saj je dezelnemu: zboru vedno prosto, daM v lakem pnmerljeji odpusti primeren. del doti&icga dolga." Glede tedaj, da bi se morali zdatn© ppmnofctJ dezelni prikladt, ako bi se bolni&nieoi siroiki *s.f ah deloma naloiili dezelnerou zalogu; glede, d» jo deirtoi zalog eiie preoblozen se stroskt z i drnge dobrodelae zatode *• pr. zft noriinice, porodssnice in najdeniSnice; ~ glede da je na drogi strain dolznost ob<5io, da •krbjjo za svoje uboge, ntrjena ? obcinskem redu in v domovinsKi poatavi 3. decembra 1863; - glede da dokazuje postava po skiSnjah 9 let prav ogudne na-**fl»«« *a bmro dve tretjini obdin goriSke grofije;— glede' da tad: v vsih dragih ob6inah nij breme toliko, da bi opravicilo prenaredbo postave, in da bi obcinski - predstojniki z dobro nrejenim gospodarstvoni in po-gumnim postopanjem lebko premagali vsetezavo, skle-pa peticirski odsek svoje poromlo s predlogom, nnj so prosnje za prenaredbo postave 3, noverobra 1863 za-vrnejo* in dezelni «bor jib je zavrgel. Volitve v driavni zbor. n. V predzadnjem listu smc bolje obSne odlocbe novo volilne poatave pnob6ili, a zdaj jo tr-ba pregledati ' paragrafe, kateri ustanavljajo naein, po katerem se volitve izvrSnjejo v razoih volilnih razredih. Nekatere odtocbe so sknpne ia te so: Ministra notrnnjih opravi! je razpisati obLne vo-Rtve, c. k. deielni poglavarji pa odloeujejo dan, kate-rega se ima volitev vHiti v postavoo odlpdenem kraji. Volitve za drzavni zbor so imajo tako razpisati, da volijo prve obdine na de^eli, po tem mesta in obrt-nijski kraji, na to trgovske zboruice, in konecuo ve-liki posestaiki. Za vsak razred se zacinjajo volitve po celi dezeli isti dan. Ob5ae volitve se morajo po dezelnih casopisih in po nabitih listih v vseh obLtnah proglasiti. Vsi, ki imajo pravico voliti, se morajo za vsak razred posdbe po abecedi zloziti v posebne imenike. Pri volitvah se ima vsaki ob6ioi na dezeli narediti en imenik za prvotoe volilce in drug; za nZe izvoJjene ˇolilne moze, in vsi voliini mozje enega sodnijskega Okraja se denejo zopet v posebeu iinei^k. Za obdtne na dezeli, v mestili in trgih ima za vsako ob^ino te imenike napraviti obcinski predstojnik. delajo se mnogo z rokami, a da izgotovijo eel tan el v osaiih lotih, bi morali napredovati okoli 3 m. TamoSnji ingeneurji se nadejajo, da, kedar bo vse v reda, bodo tndi vac napredovali. S tem bi podvzet-nik Favre itnel lep dobicek, kajti za vsak dan, ki iz-gotovi pred terminom, dobi b tisufi frankov, sicer p.t placa tndi toliko za vsak dan, 6e delo izgotovi krasneje, ¦'iiTalco "Bi je eno leto pozoeje izgotovil, izgabil bi kav-cijo 8 miljonov frankov, katero je vlozii. _ Prejo ko mine osem let, bo brez dvoma cela crta gotova; peljaK se bomo hitro in varcno, a videli ne bomo lepib romanticmb krajev, po katenh bo s!a ze-leznica, blapon, kar pihne po teh krasnih krajib, pod bribt z vasicami,z vodami z jezercem! Vs'a paezija agine, klapon je ne pozna, ker je re-p^rezentant materjalizma. Kak'j bo pnsto! Zdaj se vozim poCaBi s posto, pet do sest konj me vleoe v'teski ko-6iji 2ez goro. Na desni in levi divje stmo skalovje, pretrgano sem ter tija z lepimi travniki, sadnim drev-*am in blsicami, in kedar gredo uspebani konji po6asi, tuiem poeticno zvonjenje mime Let<>, ki se pase na Bolje kp pot napreduje, bolje divja postaja j 8ttmej§e skalovje, na vtsokih vrhovth sei>li§ci Slieg, globoko pod menoj sumt voda, ne vodi, ampak pene, ki se vale po skalovja. Bregovi se razsirijo. V iitalt doiini'tepa vasica, nad njo pa soezuiki! -Krasni krajif — Nasi severni sosedje oditajo mnogokrat celo umotvorom romaaskih narodov, da so delani na etekr. A hafava, ko je stvarila §vico? . Jfonak, Md&fa nit 'v vGhswi* zgodovini gori&ih Sloveneev. , . J% j»nak se je rodij pred, ne vem praT, kpliko Jet! v belti vasi na gori§ko-beae&tnski me^i. Nj( govi atar§i so bill premozni i posteoi kmetje, a jnnadek Je pri Vsem tem prisel v. gospojski suknji na. svet Ge Zap=iB pa mora te izdelane zapiske v svojem tirade yazpoloziti, da jib lehko vsak pregleda, ob eaem ima Ta^gfetsitf, da israr vsak *V 8 dnevTli pritoStr se. ^Eh ',m,nikttQ§He u%to svojema a:i tistemu ckrajnemu gla-varju, mffiiijSlb c. k. namestnistvo oltocilo za pre-sojo takiii*:fK2ifb. Prito2be se smejo podari ali z»to, ker je kedo izpuscen, ki Ima pravico vol**?, ali p.-», ker je kedo zaptsan, ki volibie pravice ncma. Podati se morajo v teb 8 dnevih pri 2opanu, da jib v 3 dne-vib poSlje e. k. glavarju, ki razsodi o tej stvari. Ta' glavar sme oai do 24 ur pred vobtviju tudi saqi in uradno imenike popraviti, 6e kaj nerednega zapazi. Da se ustanovi Stevito volilmh mo2 po obctnahna dezeli, ima okrajna politicna gospaska na poJIagi zad-njega Ijndskega popisa za vsako svojo obemo odluciti Stevdo volilnih mol, in naznanitt dan in uro, kedaj ima obdina te moze izvoliti* Dalje mora po pretekn ca&a z« prttoibe vse imenike ngotoviti, uneuovati to* misaij* kot volflnega voditelja, in uotifricmu znpaim vse to o pravem ^asa na znanje dati. 2apan ima potem prvotne volilce k volitvi p >-vabiti, da pridejo odtoOeni dao in uro ua votive, in izvrSi volitev. Vulilna komisija obstoji iz komisarja in iz obeinakega zastopa. Ob oznanjeiiKtn easu in na o.l-locenem vobSei se volitev izvrii ne glede na stevilo prisbb volileev inglasnje se priuas nstmeno, Kozaene volitev, je dolznost predsednikova pojasniti volilcom postavo, vaznost volitve in nacin glasovanja. Po tem jih mora pozvati, da tv»j glasojejo po cistern prepri-canji, po vesti in kakor najbalje vedo, da bi btlo dobro za obdni blagor. naj glasojejo ne glede na poatranske zadeve ali dobicke, all z ozirom na kake lastne interese. Na to se volitev pricne, in po vrsti ima >3ak pr* votni volilec na glas povedati toliko priimkov, kolikor je voldnih moil voliti. Da je volitev veljavna, tirja postava nadpoloviono vecino glasov za vsakega volil-nega moza. Ako se ta nc doseze pri prvem gla^ovaoji, treba je k ozi vo!itvi piestopiti pi §. 49. in 50. volilno postave. Zato no smejo volilci volisca popusttti po-preje, nego je proglaseno, da js volitev kon6ana. Po dovrseni volitvi v/ame komisar vse akte, in jib odda okrajnemn glavarjn. Ta pregleda, in volitev potrdi, Le je vse v redu; Le nij, razpise novo naznan-jaje uzroke. Kedar &i vse zupamje enega okrajnega glavarstva vohle, zapi§e glavar vse volilne moze v posebeu imenik zloze i po sodmj^kih k-aj.h, in vroci vsa-kemn lzvoljeacn voiiino izkazrtico, s katero gre odtofont dan poslanca volifc v glavni vo'ilm kraj. Pri nun so ti kraji Sezana, Gorica, Tolrain in Bo*ee. Te postavne odtocbe nam kazejo, da je pri nas v Avstriji takraj Litave se zmerom za kmete veljaven pri drugih narodib nze /astareli in odvrzeai volilui red, voliti poslanca ne naravaoat, ampak po majbnem ste-vdu .zvoijeiiih moi Prvottd volilci, to je, obcinarji se morajo sami prereSetariti, in odposlati nekatere izmej sebe v glavni kraj z nalogo poslanca imenovati. Ako je ljudstvo s takim nadinom zadovoljno, do-kaz je to, da je politicao se zaspano, nemarno, nezve-deno. Prvi volilci, — (in malo jih pride na voliSce, ce tndi nij dalec) — nocejo si glave beliti s tem, koga da uze pomeiti sreco, kedar se porodi dele v ,,srajuicia, kolko vece srece se je bilo nadejati mnteri, zagledavsi svojega junacka zavitega v saknjico z gosposkimi ikrijci! Le nekaj je skaliio srecni zeiii prvotno ve3elje: poka-zalo se je namrec kmalo, da ima sinko trdno zaraScen hrbtanec in vse prizadevanje mlade skleps razkleniti, je bilo zastonj. Pri vsem tem se je brbet junukov v otrocjih in se celo v mladeniskih ietih, nekoliko pre-gibal. Od kar je pa iz mtadenica moz postal, se ma je tudi zarasten hrbtanec utrdit, da je zdaj nbogi moz tako nenpogijiv, kakor bi bil kako palico pozrl. Ne-vednezi, katerim nijso znani uzroki jnaakove, neopog-Ijivosti, pravijn, da je oSaben; a to nij prav in tndi ne lepo, da mu toliko krivico delajo. Kaj je juoak kot poba in kot mladenic pjcinjal, o tem moldi slovenska zgodovina. Prvic ga sreeamo v javnosti, ko je v nekcm mestu na Slovenskem „od bise do bise romai* se ve, da v crneni frakn in golobje* sivih rokovicab, ter se znano svojo zgovornostjo „po-mislike pobijal" katere so imeli takrat §e malo zave-deni oada§nji Slovenci zoper smijoeo se citalnico. Drug 6 se nam prikaze tudi v crnem fraku pa v ka* uarcjernmenib rokovicab ua prvem velikaisk»m plesu. y novorejeni citaloici. Carobnega obr.iza frci kakor zaJjubljeni metulj od cvetlice do cvetttee, — le akoda, da se ne 'more tako sladko-uljndno oklanjati, kakor drngt mladi gospodici. 0 ti presneti hrbtanec! Mestnim krasoticam uij ta neupogljivosfc nic kaj dopala in uze takrat so si za hrbtatu badobno sepe-tale: „Jnnak bt ne bil §e tako napcen, kazi ga samo to, ,da se ne zna v „salonu;* ohkano obnasati." Na javni ojder je stopilprvidleta toliko,ia toliko,c6 s« oe motim, pri GtriUMetudovi syeCanosti, Kakor bibob zrno ttk zrnom, ob steno metal, tako so odletale suboparne be-sede iz rvjegovih ust mej potrpozljive poslu§alcet ko je v fvojem devi§kem govoru m'atil sveta Cirila in. Me-tud^,. Kedo bi si bil takrat nusld, da po&iatie junak, kateeije takrat tiboga slova&ska apos*oli tak.> neua-railjeno rau&lr pozneje tako pob:>zea mozl bi volili, in pravijo, n»j gredo oce zupan, boterUa, kompnre oni, alijga gospo 1 nuojcAgpspQakl.-S.iii **aJ° vec*"casa m denarja kb ra', u59 opravijo tam. Pri zbdjenib narodib je vaak poiioseu, da je volilec, da ima tako vzviseno pravico, in jo bode sam izvrsevati. On noce po posrednikib, ampak poslanca boce sam voliti. Tako je pri Anglej^»b, Fraacozih, ltavjan;b, v severni Ampriki, v Svici itd. Pri nas so le me§Lauje, veliki posestniki in bogati obrtniki take pravice vredni, majbni kmetje ue. Prvi glasujejo sami za tistega, katerega Sele, majhai posestniki morajo od-dati to pravico drugun, oi kiterib n^ vedd, ;kaj da storijo, koga izvobjo. Zato se jo uza zgo.diio, da nijso bili prvotni volilc; prav nit* zad>volj, nekateri se celo sam ponndi. V politicnem ntipredku se tudi po-kazejo stranke, m vsak drzavljan, 6e nij z ispantimtopi k tej all dragi. PrvotoUvo'ilci naj s^ torej oJlocijo za e o ah drugo, oui naj s<3 po svoji cbti, nesebicnt vesti odlocijo za tega ali oncga kandidata, in po tem na) izvolijo za volilne mozo take, ki so i njinit ena-kega prepricanj^. ^eleti Petra z\ poslanca, in izvoliti volilnega moza, ki je za kuudtlata Pavla, je nes-pametno. Izvoljenci, ki so piav za prav po obi ascend svojih sosedov, prvotnib volileev, naj paostanojo zvesti svojim sosedom po dogovoru, razen 5o se na voliict natanko prepridajo, da jemogoliedobti bolj^egamoza, in ce zamorejo ta prestopek doma oprav^iti. To je le i/jemek in se redko kedaj pripeti. Ako so pa prvi volilci nezreli, in so doma nopre-misljeno in brez pogovorov volili, bogmo po tem je izvoljeucem, So nacaucneje postopati in gledo na svojo odgovoruoit vsestransko pretehtati, katerega moza tirja obeni blagor za poslanca. To nij tuko tezavno, ce ima dezela moze, kateri so obde znani in le nekoliko zrel uarod mora take imeti. V enem naj se zedinijo vsi, ce je tudi voliini okraj velik, pomagajo jim daso* pisi, pisma, pogovori v drudtvdi, in zraven je treba kako p >t storiti v druge okraje, Ako je tako nemo-got-e, ker so stranke, strogo loceno, uzeodloci kone6no vecina glasov. Veliko oatreje je postopati, 6e so slovenskt volilci mesani s tujimi volilc', kakor je zalibog v Avatrji po vec volilnih okrajib. Tarn je treba, da se sloveuska manjSina uze pred volitvijo popotnoma poda slovenski vecin;, da so Slovenci na vo'isci vsi zedinjer.i za enega m.iza zoper Nemca ali Italjana. Na Goriskem so samo slovenske obcine malega posestva zedinjena v en voliini okraj, torej se nij pri nas batt take nevarnosti, in voliina borba bo popolnoma zdrava, da so volilci prvi in dragi le zivi pa razarani, in da se vsak dobro pri-pravi za dan voblne bitve. Palje v prtiogt. Govornik je ill zasluieno mladno ploskanjp, a vsakakor ploskanje; kajti tozanje, kedorkolt, kedarkoli v katerikoii citalnici na oder stopi; ta pravicaje uze utrjena vstarinespodbijani iuvadi(§.63.obc.red.) Edini izjeinek od tega pravila se je menda pripetil prav pri isti Ciri!-Metudovi svecanosti, ko je bil neki starikast govornik, sedaj podpredsednsk necega poboznega draS*va* mej govorom giavo izgnbit. Pri bessdah: nKde je raoja glava?-* so vsi ostrmtdi in yse roke so zastale. To je ediiti znani primerljaj, da se nij citalniskenm govorniku ploskalo. Od tega casa je postal junak ced*alja uavadaisa prik i-zen na Litalniskem odru. Oa in Brzojavcek, kterega je lani neki skranjskia pri§bk predrzno mej obskurne prikaznt uateval, sta bila malo da ne glavna stebra pevskega zbora, dasiravno sta navadno oba mol za dur in dar za mol pela. Sicer sta bila nekda prav izvrstnega sluha, le v notah so bili knzci in mol-znamenja navadno vsa pre-medena. Tuii kot deklamator je junak nastopil, in jaz ne bom nikdar pozabil, kako neskoncno ginljivo so na§ Jonak, ^obskorni' mo2 in „ki>alj §aljivib deklamator-jev* pri neki Vodntkovt besedt predstavljali Yodnlka, Zoisa m Linbarta. Obakurni Brzojavcek, obce zrfani bberalec, je pred3tavljul prostomavtarja Linbarta; Junak, jako d;> reztjiv moz (se nij dolgo, od kar je podaril „Narodai tiskarni" 25 gd.) je nastopil kot Zois in „kralj 5alji~ vib deklamatorjev, kateri je za meaiha kakor astvav-jen, je bit Vodnik. AU nij moral to biti krasen prizor? Le mislite si te tri rno^e skupaj na odru! Takrat so ve, da so bili goriski Slovenci se neza-vedeui in mrzli in zato nij ona krasna predstava ni-kogar posebno genila, a stavim, sto goldmarjev ' prOti eciemu, ce bi danes nastopili isti trije mozje kot Vodnik. Linhart in Zois na oder, v potokib bi se lite solze poalnSalcem - sjneha, in se trebuhi bi bili v nevarnosti. Terapora matantur! (Konec prib.) Priloga k 22. štev. "Soče" Priporocati je pa vsem, da se prit pretresovanji in resetovaoji kandidatov vsak dostojno ve le. Boj naj se le ostro bojuje sea naoela in kandiclat! naj se dobro pretehtajo; toda zlazmi in obrekovanjera nasprotaega kandidata v blato metafci, dokaz je nemo-ralnosti in surovosti. Najnovej§e politicne vest!. Federalist! in ustavoverci zdaj sklicujej^i shock; posebno pa zdaj delajo nemslri konservativci, zavezniki federalistov. Ti zadnji so imeli na Leskem to dm od 2000 ljudij obiskan shod in kaze se, da so ustavover-cera mocno spodrinili tla. Dunajska borsna kriza jo menda povsod napmvila tak utis, da je vse hudo na tisto stranko, ki je uzrok tobki nesreci. Ivor pa vsakdo ve, da so dozdaj ustavoverci imeli sukuo in Sljiarje v rokeh, je mrzenje proti tej stranki naravno in prav to rarzenje bo morda zlajSalo zmago federalistom, kajti pri tnkih okolnostih mora 2eleti vsak pofiten Avstrija-iiec, da jenja eukrat terorizem ustavoveicev. Gotovo je za zdaj toliko, da tudi tain, kder so bib dozdaj absolutni gospodarji, se Siri nojevolja in opozicija proti njiro. Nadalje ne bo vsled zadnje krize tudi Cbabrus toliko cude2ev delal in v najvifijih krogih je menda tudi prodrlo prepricanje, da ua ta nacin nij inogoce Avstriji zagotoviti boljie bodoonosti. Ministerstvo bo meoda v takem polo^aji poskus lo, da zavlece volitve v direkten drz. zbor, kolikor la mogofce, ker upa, da se mej tern Sasom borsni valovi polezejo; a vkljub temu se smemo nadejati, da bodo federalist! z vehko vecmo zmagali pri prihodnjib volitvah. Cudna prikazen je tudi to, da jo v Ogrtkem par-lamentu Se stari Deak grajal svojo lastno vladno stranko in jej priporocal vee delalnosti in, pravicnusti. Ogerski poslanci sploh dosti sedijo, pa malo storijo; 8 celih meseeev so sarao proraeun pretresali; konmj so dovrSili eno sesijo, pa u/o zopet sedo v novi sesiji. Ali nij to kaj nonavadnega? V Celji je bil 25. t. m. v ondotni tttalniri volilni shod, katerega je sklical predsedwk centralnega vobl-nega odbora, dr. VoSnjak; udele^ilo se ga je 150 za-upnih mo2 iz slovenskega Stajerja. Shodu je predse-doval g. Ivan Znza, bivsi de&el. posl. in rudarski lastnik. Po zivabni debati je shod skoro enoglaano sklenil: 1. da se popolno ujema se slovenskim centraltiim volilnim odborom v Ljubljani, s katerim v zvezi bodo delali okrajni volilni odbori, postavljeni v vsakem sodnijskera okraji; 2. da stajerski Slovenci bodo ostali pri narod-nem programu in se iz narodnih in drugih obzirov ne morejo poprijeti programa tako zvane drzavnopravue straoke. Shod se je tndi zedinil o kandidatib, kateri pa bodo §e le potem proglaseni, kadar bodo okrajni Nektere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. J. Randonin tie Coarlenny. (Naddljevanje.) XXIV. Kaj sem kie dubil, to je: koliko tvarine nabral sem v ti alt oni okolici, kakor tudi, kobkor razuih di-jalektov imel sem prilos&nost iziskati, ne bom tukaj priobcal, ker to hi tirjalo prevec prostora in zraven tega ne bilo bi popolnoma zastopljivo za vse ftSocine* bralce. 0 teh predmetih boin pisal posebej v specijal-nih jezikoslovnih casnikih in knjigab. Samo to si do-volim omeniti, da najvec tvarine nabral sem za C:ginj-ski dijalekt, razen tega zadosta tudi za Rihembeik, AjdovSdino, Sv. Krig, Otlico, Vipavo, Razdrto, skoro za vse vasi bledsko-bohinjskega dijalekta (posebno pa za Bledski Grad, Boliinjsko Srednjo Vas, Bistrico, Kopriv-nik itd.), za nektere vasi cerkijanskega dijalekta, za Strzigce, za nektere vasi dijalekta tolrainskega (posebno pa za Zadlas), za solkanski dijalekt itd. (ne govorim ta o doneskih, ki so mi jih poslali razni gospodje, o-menjeni uie v moj»h ^Poslamh v „Socia). Zdaj pa nazvem imena vseh bidjeimenitnih pripo-vedovalcev razen uze omenjenih v IX oddelku^rn dra-god. Evo: v Rihemberku Janez Licen vulgo Kaplan, biv§i krojad, Xa Cesti Aaton Pousler, star SGlet(taje tudi 8amorodni pesnik), vsv. Krizi Jakob Poniz, krojac, na Razdrtem Janez Premrl vulgo Kolar, v Polsici pri Bledu Anze Ambrozic, v Bahinjski Bistrici Matija Is-kra vulgo Zimovec, v Bohiojski Sreduji Vrasi Matevz Tkavec vulgo Svic, krfimar, i. dr., v Solkanu Stefa Jug vulgo Grmid, v Cerknetn Ursa Rojec stara 62 let, v cerkljanskih Novakih Jakop Kokel, star 15 let, v JagrS&h Jivan Seljak-vulgo Bridn»k (sicer rojjn v Po-ljanah), v Ceplesu Tinea Beuk (Belek) vulgo pri Za-poSkarji (slepa od rojstva, stara pa 28 let), v Str&s' • cah Tomaz Kikel vulgo pri Andru, v Nemskem Rutu (na Goriskem) Toraaz Loncoar star 73 let, na Graho- odbori izrekli svoje odlodilno mnenje o nasvetovanih kandidatib., Ali ne bi bilo dobro, da bi ct-ntralni od-bor sklical enake sbode tudi v trzaski okoLci in v Istri? - ' 1 Na Fraacoskem so se godile zad»j« dci ponien-Ijive m za francoski narod jako nevarne re6i. * Pied-sodnik Thiers je bil pokbcal nektere mo?.e, ziuerue republikauce v m.nisterstvo. Ker pa je uarodna skup-U'awh po vecmi sestavljena iz razuih monurhistov, le-gminitftov, Orleanistov m Bonapartistuv, kateri vsi so I protivniki deiinitiViie republike, m ker je Thiers s po-iiuvljeuim miuistcrstvoin kazal rosno voljo, da boee rcpubliko utrditi, so se zdru^ li monarhisti vsih treh baiv in Thitrsa v prvi seji nove sesije interpellovali, zakaj jo deioma spremenil mil isterstvo. Thiers jiin je odloeno odgovoril, da on ho6e konecno usiunovfri kouservativno republiko, kotediuo na Fraucoskem mo-goco vbtdo, ker monarhija nij mogoca glede na to, da se 3. kandidatje pulijoza Iraucottki prestol in da edino reSitev Francije on vidi v tem, da skup§6iua pretresuje in sklenc organise postave, katere bo skupscini vlada predlagala. Predlagal je en repubbkanee, da so preide 6ez interpellacijo na dnevm rml, a veema je proti temu predlogu glasovala in s tem dala nezaupnico Thiersu. Naraveti nasledek, ker Thiers je u?.e poprej izrekel, da on vidi v dikiaturi Se vecjo oesreco, je bil ta, da se je Thiers odpovedal predsedni&tvu republike. Narodna skup2'?ina je z voliko vedino sprejela Thicrtjovo odpoved in Se v tisti seji 25. t. in. izvolila za predycdn.ka republike marSala Mac-Mabon-a, zna-nega monurlusta, ce bonaparttsta ali orSeon.sta, se fie ne ve. 1/ tega pa uteguo nabtati na Fraucoskem hudc botnatije. Dezela je vendar vecinoma republi* kanskih mtsli, to so pokazale zadnje dopolnitne volitv?, repubukanci bodo tedaj cute^i se v nevornosti ua to (Ulili, da se nionarhisticna [akupsoiua se silo razpusti, monarhisti raznih barv pa bodo vsak zase itli in tako utegne priti do me^citiske vojske, da so bodo zopet Frauo >zje mej seboj klali, dokler no bo priSel zopet leak odre&enik a la Napoleon ill. ^alostna resnica bi bila potom ta, da Francozjo so preve6 bkazeui za republiko in da so propali kot prvi evropski narod. Mi Slovaui gotovo tega ne moremo biti vesoli, V italijatisketn p irlamentu je bila zaditji «?as de- | btita zurad od prav I jenja vsih samostanov in generalatov raznih redov, vladni predlog je bil sprejet vsled kate- j rega bode odpravljenih 000 sttmostanov. i Slis*, se da hoco papez vsled tega ekskomunikati ministerstvo in vse poslance, katere so za to postavo glasovali. Sv. Oce je bolehen, pa vendar se smerom j sprejema tuje goste. vem 12 letni fant Franc Gulje, zupanov sin, itd. Kakor je zgorej reueuo, veliko od njib sem uie popreje ome-nil, mej drugim vse jako znamenite pripovedovalce iz tolminske okolice. XXV. V tem zadojem oddelka mojih opazek ne bom veL popisoval ne mojih prigodeb ne tudi razuih podrobno-stij in zivenja slovenskega ljudstva, ampak si dovolim storiti obeni pregled tega, kar sem popreje napisal, kakor tudi opravielti se pred tenii gospoii, katere sem razzalil z mojim v casib, vsaj na vtdez, pristranskim govorjenjem. Za izhodno tocko vzamem si 61anek na-tisneu zoper mene in moje opazke v listu 12. „G!asaw (21. marcija 1873.) Iz vseh razgaljenih delov slovenske intcligeocije noben nij imel dozdaj javnega zagovoraika; samo du-bovni so dobdi vnetega advokata v spisatelji omeiye-nega 61auka v flGlasu.* Ta odkritosrfinost mi zares jbko dopada; ker mislim, da je veliko bolj§e in prak-ti6nej§e izgovoriti pogumno vse, kar se ima notri v srei zoper tega ali onega, nego tajiti svojo jezo, ne govoretS nic javno, in na -n nadhi uni^evaje mogocoost cloveskega porazumljeoja, Nadejam se, da vsak brez-pristransk gospod, ki prebere pazljivo to, kar bom precej pnobdil, za^topi moje besede, me vsaj deioma opraviei ter ne bo zanaprej raoj neprijatelj. Vprasanje to je za mene tako vaLno, da moram, odgovoriti na* tancno na vsa „Glasova* ocitauja. Popiv-je pa moram naznaoiti castitljivemu spisa-telju 0Glasovegaw dlanka in njpgovim prijateljem, da, ce me je napadal kakov sodelalca wSotSe* in tedaj tudi pwrfcenca „Sv>cine stranke,K je popolooma slabo zadel. Jaz nernam Casti spadati k nobeni slovenski stranki, ter ves oni znameniti ptepir mej ^stanmi" in „mla-dtmia, mej slovenskani „klerikalcitf iu sloven9kim| „li-beralciu me prav ni6 niti ne greje niti ne zwbe. Jaz imam dosta veliko reauobnejih opravkov, nego da bi se §e me§al v popolnoma tuje za mene zadeve. Tiskal sem pa moje nesrecae in okorue opazke v „So6i" vsled Dunajska razstayai Kraetijsko drustvo je sklenilo, dn poslje nektere gospode na Dunaj, ki imajo nalog- porofati potem o razli(5uih predmetih. Prevzel sem jaz mej drugimi predmeti tiidi po-roailo o 2ivinoreji, ki je ravno za nas slovenste kmetovaleo goriSke de^ele posebno vainosth ffav'm bode le od od 31. maja do 9, juirija raastavljeiM. 0 tem bom sicer imtaneno porofial naiim go* spodarjem, vendar pa bi Sele), da bi so vsbj no-kteri gospodarji «dele2ili ravno zdaj te voastave, da se sami propridajo o tej stvari, kajti ravno tfivinska razstava obefia, da bo kaj istinito vrednega videtl., Da pa bi imeli tisti gospodje, kojim je Dunaj neznau, vsaj nekoliko podpore, in zunestyivega tova* nwa, ki bi jim tudi razkazaval rassstavljene pvedmete, sem se uamenil priobSiti, da so odpeljem dhe 81. maja t. 1. zj. na Dunaj, in da bom od 1. do 1,0. junija na Dunaji vsako jutro v pisarni raastavne komisije za Puimorsko, kder bom sprejemal doSle goridko gospode kmetovaleo, in po revni modi bom skusal biti jim postrezen vsaj z dobrim svetom. Sicer bom ves dan v oddelku razstavo za zivmo. Ce bi zelel kteri gospod kaj ve5 poizvedeti, pri-pravljeu sem postreGi mu. Naznaujam ob enem, da bo 31. mnja zj. 5. uri odSol iz Gorlce vlak na Duuaj, s kojim se bo mogoce peljati po prav nisski coni. Placa so sem ter tija iz Gorico na Dunaj iz z Du-naja v Gorico 15 gold, za III. rod; za II. red so pla$a 22 gold. Voznja stane tedaj gotovo kaj malo. Pa tudi za stanovunje in lirano se nam bo uze posre&lo dobiti kaj ugodnega in poStonega. j Kedor pa bi sedaj ne mogel iti, bo imel pri-| liko tudi pozneje nujti enega od nas referentov. Tudi jaz imam iti se enkrat po tem, kar' bodem o svo-jom casu priob5il. Ob enem naznanjam, da se bodo v kratkem razpisalo nektere etipendije, ki se bodo podnlile kot podpora nekterim kmetovalcem in obrt* nikom, da obiscejo dunajsko razstavo. V Gorici 15. maja 18TB. ¦»•***, mm_mmmmm pw>f. kmetystva. DopisL V Gorici 21. maja. — V §tev. 15. do 19. popisuje | »G!asovtt zgodovinsr posamezne dobe razvoja goriSkih tega, ker mi je to bilo najbolje prirouuo, posebno pa ker nijsem jib tiskal v nobenem drugem casniku. Zdaj pa k stvari. Ostri vtis, ki ga dela stavek o postreSbi z jedmi. in pijadami, postane veliko rahlejgi, ako premislimo, da tu se je vkrala en* majhena tiskovna ali morda celo Se pisna porno ta (tako re5eni lapsus calami), da maujka tu ene majhne besedice, namree „lew, in da celi stavek se morabrati: „Kakov veliko druge gospode, tako so tudi nekteri duhovni mislili, da me morajo postredi I e z jedini in s pija6aini, ter da mi bo zadostovalo to, kedar bom sit.8 Da celo in v tej ptavt obleki je ta stavek en malo nedelikaten in surov, sara rad priznavam; vsako opravifievanje ne bo tu nid po* ^ magalo, ter se oiorcm le sklicati na mojo medvejo naravo: saj ruski medved ne zna ne pisati ne govoriti tako ne2no, kakor civilizirani ^ Slovenec, in zatorej se% mu mora veliko prizanesti. Izrazil sem pa tako namree zarad'tega, ker meni res nij bilo toliko mayi za jedi iu pijace, kolikor za iziskauje krajnega dijalekta. Ce razni gospodje f ne samo duhovni) so me pred vsittt hoteli nasititi in napojiti, to je bil le dokaz tijih do-brega srea in gostoljubstva. Ce pa z druge strani nijso marali toliko za to, kar jaz sem si pred vt;em namenil, nij ni6 cudnega, kajti uibce ne mote So inte-rosirati za vse predmete in biti zveden v vseh strokah. Kakor, na primer, jaz nijsem nic zveden v bogoslovstvu (o ti stvari spregovorim §e en malo potle), tako tudi nekteri duhovni na dezeli nijso zvedeni v jezikoslovstvti in ne morejo razumeti interesa zaljudstvene diinlekte, ki ga ima, ce nie. ne „ta ali oni jezikoslovui norec?, tako vsaj naravnost ta ali oai jezikoslovec. Ali nruski popi* 2ive brez jedi in pjjace, ne vena, ker sem imel .premalo priloznostij, da bi jih dobro pp-znal; slovenska defcela je sploh vprva dezela, mm imam priliko pozuavati, vsaj deioma, skoro ? vseh db-zirili. xMisbm pa vendar, da tudi ruski popiimajo^z-vrsten tek, ako so zdravi. Sicer pa dober ah W» tek ruskih popov je le postranska stvar y moji pwvdi s ca8tit!jiv!&i spisateljem 6lanka v 12. lislu BGlftsWS / Stovencev do danaSnjega dne. A kakor je redko kateri zgodovinar popolnem nepristraoski, tako vidinio, da se jj|e kakor rudeca nit neka p>sebna namera alt tendea-ca tudt skozi vae vrste omeaenjega p<»pisa. Sicer obse-ga wGIasoT* dopis prav jnn$ge resnicnega, kar je pa tako obcno znano*insejeu8etc}ikratv ^Novicah" „Na-rodtt," «Damovini,B Soci-1 in drugih listih prvbavljalo, da bi prav ne vedeli, zakaj je hold gosp. dopismkvse ] to Se enkrat pogreti, do bi nam zveza zaslug obce pri-zoanih goriskb veljakov i onimi ene v dcpisu mnogo-krat imenovane osebe jasuo ne kazala, da je potrebo-val za avojo zgodovinsko sliko prinierne stafage (duo podobc,) na kateri se bo torn bolje odlikovala podoba Onega j uibaka, katerega zaslugo treba v sedanjem pologaji — uie ve dopisuik, zakaj — na vse gorisko-alovenske vetrove raztrobiti. Ko pride o junaku pred vaemi na potu in da j ne osumuicijo se nekateri drugi maitjsi mozjp, kateri bi utegoili njegove dr2avno-poslansko-hlepne namere | kolikor toliko ovirati. j Kedo jo „Glasov" junak in nienda zgodovioar ob enem ali vsaj zgodoviuarjev „sveti dab,tt to naj ostane tukaj zaatavica. Gotovo jo je uze mnogo naSib & di- \ tatetfev uganilo - a mi jo hocerao na drngem raestu j v posejbni obliki razvozlati SocanominNesocauom vpo- j duk in zabavo. - j Te dni je priSla na svitlo neka nemSka knjiga z nasloTom *Gbrz, Stadt und Leute," katera popisuje potovalcetn precej dobrc, dasiravno v nekoliko hnpavi nvmScini, na§o lepo dezelico. V njej konstatuje g. pi-satelj Seibort na podlagi zunesljivdi dat, da ztvi na Goriskem M°/0Ni'mcev, 5% Ital janov in250/tt Furlauov in vsi drugi da so Slovenci. Da so ljudske razmere v resold take, to potrjuje Nemec na podlagi nradne Stetva ali cemtve; zapomnimo si to, in poglejmo, kako so pa pri nas pravice razdeljene raej posamezne narode. Koliko- odstodkov sloven skega uradovanja je pri oasih sodniiah, davkarijah iu drugih cesarskih uradili in kolk» odstotkov poduc*vanja v sloven-skem jeziku nahajamo v mtsih srednjih solah? Tu so pravice prav narobe razdeljene: Nam Siovencem je data vladn menda na vee od 5 odstotkov, 25 so jib dobili Italijaui in vsi drugi so se odmerib Nemcem. Ker je pa zadnjm tako malo ali skoro nic, raoramo mi Slovenci in italijani tudi Nemcem odmerjemh 68 in pol odstotkov siloma uzivati. T<». protinaravna men se ima raztegniti, kakor se slist — uze prihu-dnje leto tudi na vadoico in uciteljsko pripravnisce v Gorici — in mi bomo molcali? Ne sanio molcali, ampak celo posebno hvalezni bomo gospodom ministrom zato neprecenljivo dobroto, nko bomo poslusali v srce segajoce nauke tetke „Gor-zer Zeitunge", kitere nam daja v avodnem clauka »Na-zionale Fantasien.u V istem razpravljapravtehtao(?), kolika sreca in do* brota je za nas, danasjevsezvelicavna nemska kultura oblizala. Ob enem pa poudarja, da so nase pravice v obilosti zavarovane „saj imamo v nusih solah toliko narodmh uciteljeV. Da morajo ti v nemskem jeziku podncevati, zato se tetka vGorzerca(l ne zmeni; zado-sta, da jib imamo narodne ucitelje. Sicer se po njenem mnenji nikdar nij sanjalo nasi vladi, da bi bo tela nenemske narode, germanizovat». H cemn? saj dokazuje zgodorma jasno zadosta, da so se manje knltuvani narodi vselej v vise kultovanih poz-gubili. In t:t O30da caka preje ali pozneje tudi nas Sio-vence in nGorzerca" meri celo na Italijane, kakor bi oni v kulturi za Neracizaostajali? Naj bona, pa.potr-pimo, dokler se v zrela pangermanizma ne utopimo. A, uboga ^Gorzerca" je uze saoia nasebi naj sijaj-nisi dokaz, koliko se nam je na Goriskem bati tega zrela. V drugic se je porodda — a bogme v drugic bo pogiuila, kakor hitro ji odtegnejo sedauji mogocni botri svojo pomoc. Zdaj hira, in v tem nesrecnem rtanji bujska in brca, kakor kedor se trdovratno v za-dujih trenutkih biani pjgins, katererau na vse zadnje veniar ne more ubezati. '"< S Kanalskega due 26. maja, (Izv. dop.) Ko je bilo vsled nove postave zastran nabora novincev minister-stvo vkazalo, da se ima nab ip vriiti samo pri okraj-nih glavarstvih, so skoro vse gori§ke in mej njimi vse obcine kanalskega okraja prav nujno prosnjo podale dezelnemu zboru, naj bi vlado tako pregovoril, da bi se vojaki zanaprej kakor poprej v glavnih krajih sod-nijskiti okrajev nabirali. Tudi tedajsni in sedanji zu-pan kanalski g. France Malnic je ono peticijo pod-pisal. - Razlogi, na katere se je opirala, so bili tako jasni in tako opraviceni, da se jim je vlada morala ndati, — in imeli srao putem vojaSki nabor zopet v Kanalu. Letos je bilo tndi povabljeno nase znpan-stvo, naj bi preskrbelo v ta namea potrebne piostore. G. okrajni komisar Gonte Manzano se je za to osobno pogajal v Kanalu - pa zastonj. 2upanstvo se je branilo najeti primerne sobe, za katere bi bilo mora- lo pladatt par goldinarjev — in zato so se letos kanalski novinci v Gorici nabirali. L3 se poraislr, da mora vsak-« obcina poslati vsaj Onega svojega zastopnika k vojaskemn nabora — in da treba vsem takim zestopnikom gotove stroske iz obcinske denarnice povrniti; ce se pomisli, da je uze k voja§kei»u nabom poklicanih mladenicev na stotine, da pa oni navadno m pridcjo sami, ampak da jib spremljajo .-tar§i in b atje — in da vsi tfevi ne zive, niti est sam dan n-, od svetega tluha, ampak da morajo tndi je>ti, piti in posteno preuofievsiti; ce se dalje pomisli, da vs.i ta nmoz.ca brez primere vec potrosi, kedar je nabor v Gurici namesto v Kanalu in ce ko-necno preudarjamo, da bi bili kanalski trgovci in kr^mrji mnogo specali in potocili, namesto goriskib in da bi bila kanaiska obcutska denarnica samo s pri-kbidi k uzitsnni viua in piva obilno odSkodova-na za par goldinarjev najemnine, katere bi bila morala plaeati za naborne prostore, ce vse to pomislimo in preudarjamo; potcm moramo z dobto vest jo skle-pati, dt je inpanstvo dclalo ne samo mdosledno -glede na zgorej omenjeno peticijo — ampak obiinskim interesom nasprotno in na veliko gkodo celega okraja. Kanalsko gospodarstvo je pac tako, da se Bogu usmili, to spridujc tudi ogromni deficit, katerega so let03 iztaknili v obcinski denarnict. Kaualski volilci, uzivajte sedaj tri cela leta sad vase blapcevske upog-ljivosti in narodne ma!o;narnosti, katerega ste pri zadnjih volitvab zasejali. Prosit! Iz triajke okolioe 25. maja. [Izv. dop.] Vsakega poatenega okolicana mora sveta jeza prijeti, kadar pre-misljuje, kako nase mestuo staresinstvo, voli in sluzbe deli v nasi okolici, sicer veci del rojenim okolicanom, ali zaliboze odpadnikom alia Ferluga, sovrazmkom na-§ega naroda alia Luksa itd. Da pa imenovano mestno staresiastvo tudi svoje ljudi zavraca, <5e mu nij^o prehudi labon*, to vidimo iz shdoce dogodbe, Na Obcii:o so dejuli okoli leta 1864. nekega go-spoJa pi. Markezi-ja za tako zvanega ncomissario politico**. Sluzil je, dokler mu ne dojd? od mestnegu magistrata meseca apnla porocdo, da s prvim majem je ob slnzbo dejan ter da ne udobiveS pla^e. Uzroka, zakaj je ob sluzbo dejan v tent ukazu nij bilo nobe-nega. Omenjeni gospud slu/i magistratu uze 12 let; kedar so bile sluzbo pii organizirunju razpisane, y za vec kakor edno prosil, pa na vse njegove prosoje, mu niti nij prisloodgovorjeno,ali mu je proSnja nsl»sana ali od-vrzena, dokler mu naenkrat, kak r strelaizjasncganeba dojde gori omenjeni ukaz. Ne zaguvarjam gospoda, ker tudi onnijbilntkdar pravifien Siovencem okolicanom, ampak pomdujem njega in njogovega bratn, kateri se ne more ze kaksnih 12 let na noge opreti tako da je res us-miljena vreden. Povem pa ta vzgled, da se vidi, da labon tudi svojega zavrze, kedar vidi da nij dosta energ-jen proti Slovencu. fee dve besedi na uho pasi proseskemu: Kedar greste po svojem okrajii, kakor ste sii v nedeljo na Ob.... da bi izvedeli, ktero trojko bodo vaseai;i pripo-rocali, da si zupana izvolite, morate se drzati navade starorostene. da pustite dati znamenje se zvoaom, da se vascani zbero in posvetuj^jo; ne pa kakor ste vi ucinili, da ste skl.cali le nekatere, ki to le po vas m kopitu. Evo vam gospodine pasa! Ako je vas princip tak, ne bodete dosta opravili se svojim pasevaojem. Nij lepo od vas do vas vasa telesoa strata, vas trabant tako pogostama obisknje, kakor obiskuje pri-vatni ucenik svojega ucenOa. Ab vas mora biti pod-ucuje, kako imate za napr<\j via dati? #abstna vam majka, ako \i stari uceui moz potivbujete tnauka od t'-'kovega cloveka. Slaba bole Vast vlada! Zato, po-mozi vam boze! _____ Iz slov. Stirakega 14. m.tja. [Izv. dop.J Ve6ina pre-bsvalcev slov. §tir>kega je res narodna, ali kakor pov-sod, tako tudi tu uganja kopica domovmi in na§emu napredki neprtjaztnli Ijudij. kteri se nad praviemm nalim zahtevanjem repencijo, svoje marujt*, bote vse ljudstvo germanizova'i ter vzdrzati po §Jab i uradni-jab edino le nemski jez.L Ta kopica ima svoj evan-gelij v du^evno stari skrbasti -.Tagesposti," in kakor pse ta ubogi casopis, tako piska tndi cela kopica nemenrska. Brez lastne osvedocbe, brez pravega smotra goni se sem ter tja, ter scje prepir med miroijnbne narodnjnke. Se ve da se jej ne posivci uid, kajtt vsemu delovanjn teh nemcurjev stavijo se v veomi narodnjakov trde zapreke in ne ostaja jim tedaj drnga pomoc. nego — obrekovanje svoj.k sosedovl Volilna reforma nasla je le te nemcuije tu po na-§em ktaju, in stevilo ti-h je jako piclo, tedaj ima t; nova neprimerna naredba tukaj jako malo cestiteljev! Smarski okraj, tako bi rekel, je sredisee narodnega gibanja, kajti tu je Se naj manje nasprotnikov, v Or-muzu pojo vsak Vfcer Bd»e Wacht am Ubein*, in le Ljutomer je jako naroden kraj, kterega bi stavil so pred Smarje. Birokratje, kteri so skoro vsi se starega kopita, se prav malo ali pa celo nic ne sp<»§tujejo §. 19, kajti veci del odgovarjajo naslovenske uloge nem-§kimi odfoki in rezo nad slovenskim kntetom, kakor nekedanji grascinski 03krbniki. Povsod stavijo postave v prvo najvainejio vrsto dri^avnih naredeb, ali §. 19. ne morejo po svoji bistronmno^ti pripoznati za postavo, kajti ta se jim zdi le paragraf pro forma, da seravno tista paragrafua stevilka drzavne osnovne postave iz-poloi! Ne gre jim do razuuia, z?tkaj bi se imeli po-vzd>gaiti nad suhoparnost nemsltega birokraSkega jezika ter imenova'i namestu BrihtaR sdiltiija in namestu „vol-mobt* pooblastilo. Ne zdi se jim potrebno strankam dajati razumljive odloke, ampak ubogi Jcmet morapla-cerati sodnijskemu slugi ptjade, da mu odloke nemske na „bindis* prestavi! Oh! kdaj pridemo uze iz teh casov!! Solski sveti se premalo brigajo za blagor ljudskih §ol, in uradujejo vei5i del nemski! Celj«»kega okrajnega glavarja vel.canstvoje zbolelo in ker no more predsedovati ^marskemu okrajnemu Solakcma sveta, tedaj so mo tit nic, tebi nic nalozili eel tovor zaostaiih del narodnemu podpredsedaiku solskega sveta, da bi moral ta eel tnes'c h se peeatistent de-lorn, a svoja optavila <';psto v n^mir pu§6ati v tem, ko bolno velicaustvo vlcce dijote poleg tolste sluznine! To je pravica! Da bi moral narodnjak nemcuju tlako delati! Slovenski ucitelji snujejo novo „slov. nfiiteljsko dru§tvo", in naSli so mnogo podpornikov 7A to dobro* deluo naredbo; da bi jib tudi po druzih krajib posne-rnalt ucitelji, kakor jim je uze zadnjie flSoCa" sveto-vala v svojem uvodnem dlatikj. Veckiat Vam bum poroia. 0 uaSeni stanju, za danes pa Vam klicem gonskim Siovencem sreuo: #iveli! V Ljubljani 19. maja. [Izv. dop J V nedeljo 18. t. u. itnel je ljubljanski „Sokolu napraviti prvi svoj izlet. Ker je pa ljubljanski magistrat komandiraa od vlad-nega predsedniatva do sed»j navadni red, po katerem se je „Sokol4 pred svojo telovadnico v popolni sokolski opravi zbiral tor so od tarn z godbo spremljevan iu corpore podajal na nanjeujeni kraj, spremenil tako, da se imajo JSokoles" le zunaj mesta p03araezno zbirati ter vrnivsi se tudi zunaj mesta se raziti: odlozil je druStveni odbor ta izlet ter sklical obeni zbor za ne-d'ljo 18. t. ni. |>ri katerem se je 0 toj zadevi posve-tovalo ter 0 daljuih sokolskib veselicah sklepnlo. Koj v zacetku zborovanja se jo g dr. >.ainik nadaljueiuu predsednistvu odpovedal; vzrukov, ki so prlpomogli k tej odpoved», not;».m pa na tem mestu navajati. Za uaslednike je prip.nocal tri gospode, izmej ka-terib je bil z veliko vecino izbran dosedanji podsta-rosta g. Josip Noili, za podrtnrosta g. Dreuik Franjo i za odbornika mesto Drenika g. Armit;. Dogovorilo se je, da se o takom protipostavnem postopanji tukaj-snjih oblastmj pritozba do visega mesta napravi ter dokler so razmere ne pobolj&ajo, v uestu ter v biizuji okolici primerne veselice napravljajo. 2 Dunaja 20. maja. [Izv. dop.] Ne marem pove-dati, kako me je zabolelo, ko sem prebral ddpis iz Gorice v 19. st. „Glasatt, kterega mije dober prijatelj z Gor.skega poslal. Da nekteri jezt^ni doktorji nemajo plemenitega srea v svojib prsib, to sem uze z davna vedelf toda da list, kteremu bi morala glavna naloga bin krScaitsko-evangelijsko Ijubezen uciti, enemu takilt pravdnrskih doktorjev svoj^ predate olpira, da v njih svojo osobo veiicaje nas«'ga dia Lavnca z blatom ometa in z ubostvom pita, to jo vendar najveua infamija, ktero pri sicer omikancm cloveka misliii morem. Da dr. L. nij premozen, to je tvs. Zakaj pa nij? Za to, ker veliko ca«ja z agitovaujem za slovenstvo in s poducevanjem preprostega naroda zgubi; za to k«»r vie, kar za>luzi. v polporo svete slovenske stvari potrosi; zi to Uer z Ij'idrni, ki pri njem v pravdah in tozb.tb pomoc. i§cejo? dovesko ravna ter jib ne dere in ne molze kakor nekteri dn-gi (bogme, tudi sloven-ski!) advokarje. Kaj nij t.tk moi? nasega najvecega spostovanja vreden? A da dr. Lavrica se ol druge strani izpoznamo, moram se jaz eno povedati. Vsak ve, da je dr. Lavric od nekdaj vehk prijatelj slov. mladine iu posebno slo-venskih universitetnih stndtntov. Vs;»kemu pa, ki je bd zadiija leta na Dunaji, je tudi dobro znano, da je dr. Lavric mo2, ki je to Ijubezen tudi r dejanjt kazal, a ne samo z besedami. Kobkokrat je priromalo od dr. Lavnea ptsmo na Dunaj, iti nskoli ne prazno. Njegov list je marsikateremu nbo2nemu dijaku v kriticnem trenut-ku iz veliktb zadreg pomngal. In celo, ko je bil za de/. odbornika izvoljen! Takrat je dr. L. podpiral predlog, ne vem u?.e kterega poslanca (g. Doljakn. Ured.), da naj &<-%. odborniki ne dobivajo po 1200 gl. place, nfgo samo po S00, ker sj itak uze preveliki davki. Predlog nij obveljal. Toda kaj stori dr. Lavric? Pi§e oa Dunaj nekemu .potrebnemu dijaku ter pravi: „Ker sem zdaj dez. odbornik, pa se mi 1200 gld. na leto previsika placa zdi, bodem Vam in Vasemu pri-jalju J. J. vsakemii po 200 gld. na leto posiljal, dokler bom odboroval, da se bosta loze in pridneje ucila in potem i.a domovino dela'a Kmet ta denar placuje, kmecki sinovi naj ga u/.ivajo!"1 In res je g. doktor vsak m?sec vestno pSdjal svoj obolos, dokler je bil de^. odbornik. Tako je debd dr. Lavric, in kako je delal oni dei. odbornik.kateiegaGlasov dopis un tako visokopovzdiguje? ^^amsmmma. Vem, da dm. Lavricn ne bode ljubo, da sem to stvar objavjl, pa se mi je potremlo 2delvda.blagi.8i-tatelji izprevidijo, kakovo srce in kakov znn&ij mora imeti Slovek, ki se predrzne nalemu doktorju ubo§tvo oCitati. Politicni pregled. Ysaka nesreca je komu v sredo; kaj bi casniki zdaj pisali, & ne bi bilo dunajske krize; ob pra-vem Sasu je pri&a za Sasnikarstvo, kajti v Avstrije je zdaj straino suhoparno v politiki; nobenega par-lamenta nij skupaj in diplomacija si zdaj od daleS in od blizo komplitnente dela, tako da se ne more se se safcljo zaro21jati, kar se navadno stori, ce nij doma ni<5 novega. Tedaj kriza in mt drugega kot kriza. Ustavoverni listi so tfudijo, kolikor morejo, da bi pred sretom zakrili mizerijo, katero je uzro-cila, nasprotipa federalisticni listi in pp vsi pravici j trdfjo, da so ustavoverci tisti, ki so Avstrijo zdaj j tuko datefi pripeUali. Oo pa pomislimo, da je mi-nisterstvo se snspenzijo bankne akte namesto uevar-nost odstranilo, le §0 nevamost poviSalp, tako ne vemo, kaj bi dejali, prav za prav ne smemo redi, kar nam je na srcu. Naj le dela in trosi banka papir po svetu, kaj pa nam bode dajalo inozemstvo za papir, ki nij zadosti garantiran; azyo je uze poskoell in bode se le visi postal, draginja povsled tega tudi obfaio zrastla, in tako bodo mali posest-niki, uradniki in sploh delalni ljudje plafovali za spridene borsne igralce in borsne barone. To bo fletno! Ivedo ne bi potcm pridruiil se mnenju, da kriza bo zdaj v Avstriji ostala v permanenci; dokler se reft popolnoma druga nega odbora dno 15. t. m. bode juvni obeni zbor na-Sega druStva prvo nedeljo po binkostili, 8. junija v Rihenberk-u. Kraj in ous zborovanja naznanimo v prihodnjem listu. Dnevni red ob^n^ga zbora obsegu: 1. Rfsolucijo, naj dez. odb>r skrbi, da bo v pri-hodnji sesiji dez. zboru predlozil reformo obciuekega reda; 2. Razgovor 0 direktoih volitvah. Obe tocki ste velevazui; zatorej je treba, da p. n. gg. udje uie zdaj premisljujejo obe vpraSanji, da pridejo k pb^nemu zboru nekoliko poduceni, da bodo lehko atavili predloge in da bo razgovor Zivaben. Nadejati se je mnogo obis-kovalcev iz Krasa in Ipavskega in naj bodo udom pri-porodeno, da vsak po svoji modi skrbi, da se narod zanima za obeni zltor in se ga mnogobrojno udeleii. <95m ljHbljanMkeffB kkofn> je bil izvoljen g. dr. V a I e u t i n M ii 11 e r, koroSki Slovenec, zdaj stolni prost in predsednik Mohorjevega druStva. A ko je gjsp. MUller slisal da mu je namenjeua Skofova palica, ki nese vsako leto 24.000 gl., sejebri odpeljal naDunaj, ter to veliko cast od sebe odvriiil. Ministerstvo mu menda nij nobenih pogojev stavilo. To je vendar 6udno, \ stari dkof nef-e ved Skofovati, novega pa ne morejo dobiti! (9sm «^l«eljaki isplt) ki je bil te dni v Gorici, j se je ogksilo 20 u^tteljev (12 Slovencev in 8 Lahov). j Dva (t SI in 1 L.) sta 3e pvod izpitom odstopila. Iz-i mej ostalih 18 so 3 (1 SI., i L.) prejoli spricevalo II. |j vrste (prav dobro); 10 (7 SI. in 3 L.) jih je doTiilo spneevalo III. vrste (dobro); 5 (3 SI. in 2 h.) palV. mte (nopovoljno). - Izpiti za uftteljice^ so se prlSeli 19. nuja; oglasilo se je 29 kandidatmj, heso La-fa inje.(H) Z znao, concedo; a kofe rodoljub,' nego! Pronator. - Ko je dr. T. kot od-vetnik so v Kanalu posloval, je neki osebi to porocil: „Vse storite na Tolraiuskera, da bom za dezel. poslan-ca izvoljcn, dragace ne pridem za odvetnika v Gorico.* Vpra&am, ali hi ne bil dr. T. iz Kinala naroda* za-stopovati mogel, kakor ga je neki drugi si. gospod iz Koim'm, in sedaj iz Tolmina in drugi iz Kobarida? Cicero pro domo sua! Pripetilo se je, da je dr. T. po rutkljucbi z nekim velikazeni iz Cerknega v Gorici sknpaj pr-.Sel. in se z iijira hitro v dogovor gledo prihodnjih volitvij spustil, pri kateri prolozuosti mn dr. T. na ravnost pove: „Ako me na Tolminskem ne volijo, tnkaj me gotovo oe bodo, kjer sem nezna.nl* Ecce, ipse confessns est et non negavit. Ne dalje je tadi neki cuden „me-niorandnm" v konst dr. T. sestavljen po Cerkljanskem romal, pa z nspehom, da dr. T. se nobeden nij v mi-sel vzel, temuc obdudovali so le izvrstno pisavo in visoke izraze .memoranda". Dne 13. jumja 1870, so se rodoljubi iz celega tolminskega glavarstva v Koba-ridu seslt, da bi svoje kaudidate postaviii. Euo glas-no pa je bil sklep storjen: Dr. Tonkli-ja net Neki zaveznik dr. T.-a je moral, ker ga je za poslauca okoli priporoooval, nepricakovani pozdrav iz nekega trga prijeti: „Ako bi se pridraml k volit-vam v Tolmin priti in za dr. T.-a agitirati, naj se varaje, da nm . . . . ne raztrgajo.tt Dne 10. julija 1870. so bile volitve v Tolminu. Pred volitvijo se zastopniki iz raznih krajev v salo gosp. D. zbero, da bi se glede poslancev ined sobqj pogovorili. Navzocen je bil tadi dr. T. in ko zacna zastopuike za se nagovarjati, se v sveti jezi, spoznavsi znacaj in nehvalezuoit dr. T.-a vzdigne neki pr. /up-nik, podpiran se od mladega junsta, (bila je ravno nedelja, e kateri se bozje beseda razlaga) in mu take resnice k srcu govori, d% dr. T. kot kanielijm barbo spreminja, sapa mn zastaja in o6i so se ma v casih, pravijo, srebernobelo svetile. Pricnjoci so opaztivali: „Jaz sem kmet, pa za tavzent goldinarjev bi ne hotel takih poslnsati". — „Ko b: jaz dr. T. bil, bi nikoli veL v Tolmin ne pnsel." i. dr. Kaj ne dopisnik? dr T. ima mocne trnjave za soboj! Oe je to gotovo zna-menje rodoljuba, po tein pa: Prosit! Dr. T. je obce ziian, a kot rodoljub ne! Gosp. dopisnik! korau lastno-sti pripisov&ti, ki jih nema, in ga potem za kak in va^en, imeniten posel priparocevati, je zoper 7 bozjo zapbved! Ad II. V programu wGlisafe list na posknsojo 18. junija 1872 se be:*e: ?Vsako drevo se vedno cisti in goji, da ne obnemore; in vsaka njiva s^ trebi in gnoji, da ne postane pusca s trnjem in osatom preras-cena; tako je potrebno tudi plemeniti cut katoliskega preverjenja nepreneboma krepcati, da ne otrpne. To spolnujejo narpred katoliski duhovni, od sv. cerkve zato postavljeni m poslani.u To blago nalogo izpolnovati je bila in je §e vedno moje edino veselje in moja srcna zelja; zatorej ko nitro- sem nevarnost opazil, sem privatno nekatere vero- in rodoljube opomml o dr. T.-ja. Odgovonti so'mi: BMi tukaj se veliko vec vemo, pa kaj ho<5emo! Saj ga boda drustvena pravila vezala!" Jaz pa reeem: ob nevaraosti se smemo roolcati, da 6xv ita tihoma drevesa ne izpodje in da ne usafane, in da njiva ne opustosi; cistiti in kopati moramo nentrud-Ijivo, neprestra§eno, da zazeljen sad pridelamo. Glej slavno nredni§tvo! To, menim, sem v svojem poslanem v „So5itt storil, ter Vam vsem, kar se nij privatno posre&Io, javno nevarnost pokazal, in resnico pred o6i postavil. Kedor me pa more kake neresnice prepricati, mu prav rad odgovorim. Pri vseio tem je dr. T. predsedmk drustva irj verski podlagi izvoljen. Mea pace. Naj h koncu dopisniko od levega brega Sofie §e to naznanim, da jaz dru§tvo „So6a,fc odcasopisa locim; drustva ue poznatn in nemam z njim tudi nic kaj opra-viti, kje pa bom kako resnico objavil, meniir, nij treba dbpiamka za placet prositi. Na poslano iz vipavske doline 6. maja t. 1. v 19. st. nGIasa" pisal o tej reci, le nizko obrekovanje in laz, kakor Vam je uze zadnjic" poka-zalo doticuo „poslano". Na5 urednik ne pozna druzega uc*enja§ke-ga shoda, kakor onega po „Novtikero'' dopisniku „iztuhtanega" in to so vesela dru§tva v krogu dobrih prijateljev, Ce ve kedo, da se je v teh drustvih kaj slabega, neraoralnega godilo, naj to ob-javi, pa naj potegne kriuko brezimnosti iz obraza, Ljudje pa, ki vohajo po privatnih hiSah, so imenujejo po doma^c „spijoni" in so gotovo najostudnejse golazni. Toliko za denes, morda pride pri-lika, da kaj ve<5 poverao. MB. SfraSna ioda Je ilancs ofcolt Ooiiee T$e pobila. Kako duled je seg^alii, he ne yemo. Oznanilo. Vsled zadnje veselice, dane 2. i m. od gori-pevsJcega dru§tva, ve6 oseb je izreklo Mjo pristopiti temu dniStvu. Podasti se torej podpisano, P. K. obfiinstvu naznaniti, da m bodo v bukvarniei F. Wokulat-ovi na Travniku upisovali oni gospodje, kteri bi zeleli ustopiti bodi si kot pevci, bodi si kot podbiratelji te druzbe. GoriSfco |»evsko ilrnliro. Fiorio Spongiar lekarnidar y Seiani ima bogato zalogo izvrstnega hrvatskep in stajerskega vina po primernih cenab. Prodaja je tudi na vedra. To se p. n. obciustvu naznanja. a prodaj je po primerno nizki ceni v RIHENBERKU V j ^H lepo stevilo velikih limonskih droves (li-J ^B monarjev), ki so zdaj vsi polni lepega L w sadu. Kdor lioce kaj ve6 poizvedeti, naj se oglasi pri nrednidtvu „Soce.fc Izdavatelj in odgovorni uretoik: VIKTOR DOLENEC. Tiskar: PATERNOLLI v aorici. jgf ANTONIO MAZZOLI ^ §je odprl jte ( NOVO PR0DAJALN1C0 M v^j RAZNEGA MATERIJALNEGA BLAGA ^ ^r» v gosposki ulici h. st. 270, * i$% s»av, zdravilnih in kemi^nih surovin in ^S fizdelkov, zmletib z oljem iu na subo, ffify copkov (penzeljnov) za vsako rabo ia i*az- *$k nib drugib recy za barvarijo. w & Yse to blago dobiva se fnsno naj- A jWi boljse baie in po najnizi ceni. p&i