Cudnl naravni pofavi. Ribe padajo iz oblakov. Deževanjc rib je posebnost uarave, ki je nekaj redkega, vendar pa ne Cudež. Znanstveno je, dokazano, da je tekom 1600 let bilo 71 ribjih dežev, od tp svote odpade 27 na Evropo. Prva beležka o deževanju rib je iz leta 1555 in izpod peresa nadškofa iz Upsale na Švedskem. V tem poročilu sp omenja, da niso padalc z Iieba samo ribe, ampak tudi žabp, miši, črvi in kamenje. Kakor daleč nazaj segajo novcjša raziskovanja, je padal zadnji ribji dež dne 18. maja 1928 v bližini farme v državi North Carolina v Združenih državah ob Atlahtskem Ocoanu. Po zelo hudein nalivu so našli po mlakah, ki so bilo ba«f tedaj nastale, vse polno rib in nekatere so dajale celo znamenja, da so še žive. Ribji dež pač povzročijo silni viharji, ki se dvignejo na morju, vzamejo seboj v višino celo ribc in jih pozneje pomeCejo med deževjem daleč na suho, kjer polomi tak vibar drevje, odnese s hiš strehc in tudi popolnoma opustoši kraje v vcf.jcm obsegu. Največja toča na svetu. Najstarejše poročilo o strahoviti toči je ohranjeno iz leta 1545 in se glasi tako-le: »Ko smo bili oddaljeni eden dan hoda od francoskega mesta Lyon, smo slišali v noei ob 10. uri pri popolnoma jasnem nebu silovito grmenje. Bil sem oddaljen od družbe za strelaj. Po vsakem gromu jp nastal na nebu tak ropot, da sem mislil: sodni dan se bliža. Pridržal sem konja. Naenkrat je začela padati brez kapljice dežja kot fižol debela toča, ki mi je povzročala bolečine pri zadetju. Zrna toče so se v«dno večala. Ker je bil konj vps preplašen, som zdirjal nazaj k tovarisem, ki so sc že bili zatekli v smrekov gozd. Toča je padala v velikosti limon. Molil sem k Bogu, in že je priletel z neba kos ledu, ki je odsekal smreki, kamT)r sem sp stiskal, debelo vejo. Več takih lodenih kosov je zadelo konja, ki je bil v smrtni nevarnosti. V smrtni nevarnostl sem tudi jaz omotal glavo s plaščem. Čez nekaj časa se je vremc umirilo in smo odjezdili. Med potjo smo kazali eden drugemu rane in bunke ter videli, kako so bila drevesa vsa razcefrana in živi-na, ki ni bila pod stieho, je bila ubita. Toča je-.pobila tudi mnogo pastirjev.« Znana je toča, ki je padala 5. julija 1. 1905 v Turingiji na Nemškem. Največje zrao jc tehtalo 625 gramov in je merilo v premeru 11 cin. Na Štajerskem so že večkrat opazovali kose toče, ki so telitali — \V* kg in merili v premeru 14 cm. Na južnem Tiro.skem je padel 1.92 kg težak kos ledu, ki je imel v premeru 16 cm.