- •
Samo
120 komadov
Koledarjazal.1900
je še v zalogi, zatoraj sezite hrzo po njem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov.
glas naroda:
List slovenskih delavcev v Ameriki.
S	15.
Prvi snežni vihar.
Od Maine do Californije, od jezerov do zaliva!
Povsodi je snežilo.
V New Yorku je due 17. februva-rija padlo sedemkrat toliko snega kakor do sedaj vso zimo. Bilo je prvo v istini pošteno sneženje leta 1900. Do večera, je padlo kakih 7 palcev snega. Blizard se sneženje ni moglo imenovati, ker veter ni bil močan in tudi ne hudo mraz. Za gorko oblečene ljudi je bila bolj zabava, nego nadležnost. Proti večeru je 4000 mož z lopatami in 2000 vozov pričelo odvažati sneg, toda veliko ga niso spravili proč, kakor je bilo videti drugi dau.
Snežni vihar se je razširil po vsej deželi in po vseh državah. Celo v Tennessee, kjer je le malokrat videti Bneg, je snežilo od ranega jutra do pozne noči. V osrednjih državah, ob zalivu in na zapadu je kazal toplomer skoraj poveodi 2 do (i stopinj pod ničlo. V New Orleansu in Galvestonu že mnogo let ni bilo tacega mraza. V severozupaduih državah je vladal zelo hud mraz, namreč 6 do 18 stopinj pod ničlo. Najmrzlejše je bilo v Lauder, Wyo., 30 stopinj pod ničlo, najtoplejše v Key West, 70 stopinj nad ničlo. V Chicagi je zjutraj kazal toplomer 6 stopinj pod ničlo. V pritličju hiš,^ na 71 W. Cougress cesti je zmrznila stara žena. Pri Reading, Pa., v Schuykill dolini in Philadelphiji je padlo povprečno i4 palcev debelo enega. V uekterih krajih v Virgi-uiji je snežilo 30 ur.
Tudi v Evropi je dva dni hudo Bnežilo. Na mnogih železnicah so obtičali vlaki v visokem snegu. V velikih mestih je bil promet ua pouličnih železnicah več ur omejen in na rekah je počivalo plovstvo, ker se je na nekterih krajih zajezil led od jednega obrežja do druzega.
Snežni vihar je bit kriv.
17. februvarija popoludne, ob čaBU, ko je bil snežni vihar najhujši, je vlak nadpoulične železnice povozil 301etnega Frank W. Devoa in ga tako hudo poškodoval, da ne more ostati pri življenju. Devoe in Viljem Shea sta pometala sneg raz oder, ko je pridrvil vlak proti mostu. Ko je vlak zginil mimo, ni bilo nikjpr videti Devoa. Shea je že mislil, da je padel na cesto in ga pričel iskati. Našel je Bled krvi, ktera je peljala do postaje. Pod vlakom so našli njegovo strašno zmečkano truplo iu umirajočega prepeljali v bolnišnico. Ako §e je hotel umakniti iz tira in idrsnil, ali vsled snežnega viharja ni zapazil bližajočega vlaka, se ni moglo dognati.
Gre rakovo pot.
S poulično železnico na 3. Ave. v New Yorku gre slabo. Železuična družba ima 830,000.000 dolga in se de vedno zamau trudijo dobiti fi* . nančno podjetje, ktero bi prevzelo 17 milijonov visečega dolga. Ker se je poleg tega še razširila vest, da je padanje delnic v zvezi z slabim gospodarstvom in političnim vplivom, so se čutili upniki primorani vmes poseči. Glede bodočnosti železnice je pa tudi njim zelo nejasno. Za varstvo svojih lastnih interesov so upniki postavili varstven odbor. Kaj bode ta ukrenil, potreba bode Ae počakati, morda bodo imenovali druge uradnike, mogoče pa tudi, da bode imenovan ,,receiver4*. K upnikom spadajo zastopniki največjih finančnih zavodov v New Yorku, pa tudi manjši ljudje in med temi služabniki, kteri imajo tirjati plačo Vsi menijo, ds je politični vpliv družbo primoral več ljudi nastaniti, nego potreba in delati druge nepotrebne stroške.
Požari.
Umotvori pogoreli.
Skoraj vsa zaloga Btarih Blik jo 18. februvarija ob 1. uri zjutraj v skladišču trgovca Max Williamsa na 5. Ave. v New Yorku pogorela. Sčl je o poluuoči šel mimo in videl dohajati dim iz prodajalnice. Koso dospeli gasilci, valil se jim je nasproti gost črn dim. Ogenj je pretil tudi drugim trgovinam z umotvori v bližini, zato so velike množine vode napeljali na Williamsovo pro-dajalnico iu posrečilo se je tudi ogenj omejiti. W illiams pravi, da sta ogenj in voda uničila vso zalogo. Iz 500 zvezkov obstoječa knjigarna starih in redkih knjig je uničena. Požar je izbruhnil v ozadju prodajalnice in nobene podobe ni bilo mogoče rešiti. Williams pravi, da mu je nemogoče svojo škodo ceniti, toda gotovo je večja nego 8IG.000.
V gorenjem nadstropju petnadstropnega poslopja štev- 83 Spring St. v New Yorku je 18. februvarija nastal ogenj. Druge dele hiša ogenj ni poškodoval, pač pa voda. Reliable Clothing Manufacturing Co., ktera ima v najemu oba gorenja nadstropja ima $25.000 škode.
Petnadstropno poslopje na 3. Ave. je 18. februvarija zjutraj poškodoval ogenj za £5000 in vsebino za ravno toliko. V hiši je pekarija in v gorenjih nadstropjih trije izdelovalci smodk.
Parnik „Graf Waldersee" obtičal.
Kapitan'zveznega parnika ,, Ordinance" je poročal 17. februvarija popoludne na pomolu Hamburg-amerikanske črte v Hobokenu, da je ua svoji vožnji videl blizu boje 7 tičati parnik „Graf Waldereee", kteri je zjutraj odpljul. Superintendent pomola je takoj naroftil trem vlačilnim parnikom naj mu odrinejo na pomoč. Toda kapitani bo se upirali, češ, da je preveč nevarno in bi v snežnem viharju itak ne mogli nič pomagati. Počakali bodo toraj, da preneha snežni vihar. Parnik „Graf Waldersee" ni v nevarnem položaju in bode najbrže splaval z nastopom višje vode brez pomoči. Kar se je v nedeljo tudi zgodilo.	4
Led bode drag.
Vsled tople zime bo letos ob Hud-aonu zelo malo ledu pridelali in sicer komaj četrtino kolikor ga potrebuje New York. Ker se kapitalisti na vso moč prizadevajo zvišati svoje dohodke, in radi tega ceno svo jega blaga zvišujejo, hočejo tudi trgovci z ledom to priliko porabiti in led še enkrat dražje prodajati, nego lansko leto. V opravičenje tega ravnanja navajajo, da morajo potrebni led dobivati od Keneber reke v Maine od koder vozniua več velja.
V omari zadušila.
Pittsburg, 17. febr. Tomaž Parsons in Jacob Dull, dečka v sta rosti 13 let, bo včeraj pozno zvečer našli v neki omari v Metropolitan hotelu v Millville, Pa., zadušena Vrata omare bo bila zaprta in mislijo, da sta nesrečua dečka iste za Heboj zaloputnila in nista mogla zopet odpreti. Iz poznejših podatkov je razvidno, da sta šla dečka Bkupaj na stranišče, vrata za seboj zaprla in istih ne mogla več odpreti Ko so ju pogrešili, preiskali so vso soseščino, toda še le ob 11. uri po noči so našli trupla nesrečnih otrok. Za hotelom se nahaja stroj, kter»-ga goni naravni plin. Izpuhteči plin je dečka omamil, da Bta bila preslabotna odpreti napeta vrata in tudi ujihovih klicov na pomoč ni bilo slišati.
Proč z malimi sodi!
Zbornica naklonjena uivo-varnjem.
Njihova srečna želja izpolnjena.
Prepir v Kentuckyju.
Kmalu bi prišlo do prelivanja krvi.
Washington, 19. febr. Pod suspendiranimi opravnimi pravili je danes zbornica sprejela predlog za predrugačenje sekcij 8339 in 3341 pregledanih pravil, glede notranjega davka na varene pijače. Namen predloga je, prodajo pive v malih sodčkih kakor šestinke in osminke prepovedati, to je uredba ktero bo pivovarnarji v svojem lastnem interesu zahtevali. Predlog je bil sprejet s Fleisherjevim dodatkom, da stopi v veljavo 1. julija t. 1. Sulzer iz New Yorka je odgovoril za predlog, toda isti je le posamezna uredba. Kar pivovarnerji v istini hočejo, je odprava vojnega davka in republikanci bo jim tudi isto po končani vojski obljubili. Več govornikov je priporočalo sprejem predloga iz vzrokov pravičnosti. Bacock iz Wisconsina je trdil, da pivovarnarji nosijo največje davčno breme, $72,000.000, vsled česar bi bilo le pravično, ako bi jim storili malo prijaznost.
Z novim zakonom bi notranji davki nič ne trpeli. Pivovarnarjem je isti zato tolikanj pri srdcu, ker Be velik del njihove male posode zgubi in prodaja pive v šestinkai' in osmiukah ovira trgovino iz boljših salonov.
Brezposelni ustrelil bosa.
PittBburg, Pa., 17. febr. Pred štirimi meseci je bil premogar George McMurray v premogokopu pri McDonaldu tako hudo poškodovan, da je dosedaj ležal v tukajšnji bolnišnici in še le danes bil kot ozdravljeu odpuščeu. Podal se je takoj na svoj stari proBtor in bil trdno prepričan, da bode dobil zopet delo, ker je bil brez lastne krivde pri delu poškodovan. Toda ko je pozdravil premogarskega bosa Tomaž Rudga in se oglasil za delo, mu je ta porogljivo rekel, da je njegov prostor že davnej zaseden in naj Bi le drugod dela poišče. Zaman se je delavec skliceval na pre-stano trpljenje, toda vse ni nič pomagalo. Prišlo je do ljutega prepira iu konečno je McMurray potegnil revolver in ustrelil Rudga. Potem je prišel nazaj v Pittsburg in se prostovoljno izročil policiji.
Strojevodje zahtevajo višjo plačo.
Al too na, Pa., 18. febr. 200 delegatov zadruge strojevodjev iz vseh krajev Pennsylvania železnice med New Yorkom in St. Louisom se je danes zbralo v tajni seji in sklenilo, zahtevati zvišanje plače za 10 odstotkov. Tudi bo priporočali za delo čez čas zahtevati posebno plačo. Pri seji zbrani niso bili pooblaščeni reševati oficijelne opravke ampak se le posvetovati, ter sklepe oziroma priporočila odložiti za prvotno glasovanje, ktero bode brez dvoma izpadlo v smislu zborovanja.
Zaviralčeva krivda.
W i 1 k e s b a r r e, Pa., 16. febr. Porotno sodišče, ktero je preiskovalo železnično nesrečo in razstrel-bo -dinamita pri Ashley na New Jersey Central železnici, in pri kteri je bilo usmrtenih šest ljudi, je odločilo, da je nesrečo zakrivil zaviralec. Isti ni pravočasno zaviral, valed česar je vlak z veliko hitrostjo drdral po strmini in nesreča je postala neizogibna.
Rnnarin aaJceaeJ0 ia najhi-U GII d 11G treJe P°šilJaš v 8ta-
| ro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New Y >rk, za 100 kron je treba poslati $20.37 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.74 in pošto 20 centov.
Frankford, Ky., 18. febr. Politični prepir med bivšim senatorjem Charles J. Bronstonom iz Lexingtona in Claud Desha, višjim uradnikom senata na vlaku Chesapeake in Ohio železnici, ko je bil z demokratskimi senatorji napolnjen, bi kmalu končal s prelivanjem krvi. Brouston je imenoval Goebe-lovo stranko revolucijonistično, Desha pa mu je odgovoril, da je oronston le navaden ,,botler". Tem beBedam bo sledile druge in Benator Bronston je potegnil revolver. Drugi navzoči bo skočili med prepiru-joča iu ju ločili. Prijatelji Desha zagotovijajo, da ni bil oborožen.
Izdeloval nikelnato jeklo brez patenta.
Philadelphia, Pa., 16. febr. R. Jamison, tukajšnji mešeter, kteri si je od britiškega in francoskega sindikata pridobil izključno pravico za Ameriko izdelovati nikelnato jeklo je pojasnil nektere točke glede razpora med Frickom :n Carnegi-jem. Frick je uvidel prednosti ni-kelnatega jekla za oklopne plošče, kakor tudi tekmovanje, ktero bi moralo iz tega narasti. Izdelal je načrt kako tekmovanje preprečiti, toda Carnegie ga je zavrgel. Nato je nastal razpor. Carnegie je Beveda bolj na kratko naredil. Ko si patenta ni mogel zagotoviti pod svojimi pogoji, je vkljub temu pričel izdelovati nikelnato jeklo, VBlea česar je Jamison vložil tožbo proti Carnegiju za $600.000 odškodnine. Frick si je baje osigural kupno pravico za tovarne Pennsylvania Steel Co. v Sparrows Pointu. V slednjih letih je imenovana tvrdka kupila za 5 milijonov dolarjev 25.000 akrov premogarske zemlje v Fayette in Westmoreland countyjih in si torej zagotovila neomejeno zalogo premoga in koksa.
Dva odstotka več.
H a z 1 e t o n, Pa., 16. febr. Delavcem in služabnikom pri Lehigh Valley Coal Co. v hazletonskem okraju bo daues naznanili, da bodo od 1. februvarija dekžui zvišanja plače za dva odstotka. Nova plača jeza dva odbtotka manjša nego ona, ktero bi pogodbeno plačevali takrat, kadar bi v velikih mestih veljala tona premoga 85. Toda plačo pa še niso dovolili, odkar ima Lehigh Valley Co. tukajšnje premogokope. Zvišanja plače bude deležnih kakih 2000 mož.
Veliko brodovje oborožili.
Portsmouth, 16. febr. Ad-miraliteta je izdala povelje, vsled kterega bode v iBtini vse rezervno brodovje v Portsmouthu oboroženo. Vojne ladije „Hercules", „Nel3on" in ,,Sultan" križarke ,,Naiad", ,,Iris" in „Mercury", kakor tudi torpedovka „Rattlesnake" so dobile povelje, nemudoma naložiti premog.
Najtežji mož v Pennsylvaniji umrl.
Reading, Pa., 16. febr. Za pri-sadom, kteri je pritisnil k rani na nogi, je danes zjutraj umrl Wm. H. Lutzv42. letusvoje starosti. Tehtal je 523 funtov in bil najtežji mož v Pennsylvaniji, poleg tega pa bil 6 čevljev visok in imel zelo dober tek. Brez težave je zaužil naenkrat 100 surovih školk (ostrig) in imel potem tudi primerno žejo. Preje enkrat je tehtal celo blizu 600 funtov.
Mrzlo vreme in oranče.
Jacksonville, Fla., 18. febr. Po toplih tednih, b kterimi se je pričelo novo leto, je sledilo mrzlo vremo. Isto je najhujši sovražnik orančnih nasadov, tembolj, ker so drevesa že pognala. Posestniki se boje slabe letine.
Upor na Kitajskem.
Tacoma, Wash., 18. febr. Parnik „01ympia" prinaša vest, d« je v pokrajini Schantung na Kitajskem zbruhnila meščanska vojska. Družba, znana pod imenom ,boxers' A je stavila nalogo vse ptujce pregnani. Umor misijonarja Brooka v mi nolem decembru je baje boxerje spodbudilo k boju. Med vojaki in uporniki bo se vršile štiri bitae, toda brez kakega vspeha. Pri prvem spopadu so streljali vojaki previsoko, potem pa so bolje pomerili in 98 mrtvih iu 200 ranjenih upornikov je ostalo na bojišču. To poročilo je governerja pokrajine Shantung tako razkačilo, da je število častnikov, kteri so vojakom pove-ijali, dal odstaviti in kaznovati. .Jeden je baje dobil 2000 udarcev, dokler ni bil mrtev. >Kakor videti so uradniki pokrajine naklonjeni upornikom. Slednji požigaje vasi, ter tirjajo velike svote cd bogatih ljudi, kteri hočejo rešiti svoje imetje pred uničenjem. Brezštevilno domačih kristjjauov bo umorili in vsakemu, kdor je v kaki zvezi s ptujci prete z isto oBodo. Ptujci beže v Tientsin in Kashow.
Nepoznani človek skočil v vodo.
Nepoznan mož, navidezno tramp, je dne 16. febr. nad slapovi pri Pa-tersonu, N. J., skočil v reko Pasaic. Dva moža, ktera sta ravno s čolnom veslala po reki, sta samomorilca izvlekla iz vode in ga odveslala na obrežje, kjer-je vkljub vsem rešilnim poskusom, kmalu potem umrl. Pri truplu so našli 2 centa in tiket za obed v prenočišča iK>7ewarku.
Umorjeno našli.
Webster, Mass., 18 febr. 29 let staro Katarino Rooth, delavko v prejnici. v North Webster, so danes našli mrtvo na cesti: na glavi je imela globoko rano. Gotovo je to slučaj umora, storilec je zginol brez sledu. Zvedelo se je, da je dekle večkrat dobilo pretilna pisma, policija se trudi priti na sled morilcem. Umor se je izvršil le par sto korakov od prej nice, v kterej je delala.
Pogubonosni plazovi.
Denver, Colo., 17. febr. Jack Levis, tajnik rudarske unije je bil z štirimi spremljevalci na potu skozi Silver Lake Basin v mesto, ko se je v soteski odtrgal plaz in potegnil petero mož v tisoče čevljev globoko dolino. Štiri može so še žive izkopali iz snega, Jack Lewisovo truplo pa bo našli še leveč ur kasneje. Ure preje se je odtrgal jednak plaz, ter potegnil seboj St ri može, kteri bo peljali na saneh privezanega bolnika. Vse so rešili.
S krvnimi psi za roparji.
Gree u vi 1 1 e, N. C., 16. febr. J. J. Langhinhousa, bogatega far-merja iz Pitt countyja so na sedem milj od tod oddaljeni močvirni ni-žavi, napadli štirje z Bekirami in revolverji oboroženi zamorci in ga oropali za 86500 v gotovini in me-njicah. Farmer se je peljal do bližnje telefonske postaje in obvestil policijo o ceBtuem ropu. Ta koj se je zbralo krdelo meščanov in s krvnimi psi napotilo zasledovat zamorske tolovaje.
Grozovito linčanje.
Columbia, S. C., 18. febr. Včeraj zjutraj so linčali 191etnega zamorca Will Burtsa, kteri je v Aiken countyju hotel oskruniti žensko in ker mu je to spodletelo, jo skušal umoriti. Privezali bo mu vrv okolu vratu in mu potem velevali splezati na hraBt. Ko je prišel na vejo, streljali so nanj kakor na divjo žival. Ko je padel doli, se je vrv vtrgala, in ker je bil zamorec še živ, spravili so ga še enkrat na drevo in k.nečno usmrtili.
Leto VTTT-
Vojna sreča obrnila.
Boerci na vsej črti nazaj potisnjeni.
Roberts junak.
London, 20. febr. „Zmag» na vsej črti 1" To je danes poglavitni obseg vseh iz južne Afrike dospelih brzojavov.
Buller je poročal, da je Colenso zasedel in Tugelo prekoračil, ne da bi ga Boerci nazaj pognali, to je nekako^zagotovilo, da bode Lady-smith kmalu oproščen.
Boerci se baje povsodi preplašeni umikajo.
Roberts je brzojavil, da ima se-daj svoj glavni stan 30 milj proti Bloemfonteinu, Kitchener pa je baje „le" 10 milj oddaljen od atol-uega mesta Oranje države; boerski general Cronje se pa sedaj nahaja z svojo armado med dvema sovražnima ognjema.
Iz Kimberleya se poroča, da ni več videti Boercev v okolici Kimberleya.
General Clements poroča, da so se Boerci umaknili v Arundel, Ga-tacre pa se je vspešno boril proti njimi, ko so ga srdito napadli.
General Roberts je sedaj junak, njegovemu postopanju in načrtom pripisujejo zmage.
Vojni urad je danes obvestil bu-letin, da se Roberts nahaja med Cronje in Bloemfontein, Kelley-Kenny se pa pomika proti Cronje-vim prednjim stražam.	. m
Grozno zledejstvo. J
Dunaj, 20. febr. V bližini vasi Ambrus na Tirolskem je kmetica imenom Amalija Pientak zapalila svojo hišo, v kterej sta Bpala dve leti stari deček in štiriletna deklica, in to z namenom, da bi dobila zavarovalnino. Ko je bila hiša v plamenu, bo otroci klicali na pomo6, mati je stala zunaj, a se ni niti ga-nola, da bi otroka rešila. Predno so sosedje dospeli na pogorišče, Bta otroka že zgorela.
Goebelov morilec.
Louisville, Ky., 19. febr. Harlan Wittakerja in JameB Sntto-na, na ktera je padel Bum, da Bta bila udeležena umora Goebela, bo danes prepeljali v Frankfort. Bila sta skupaj vklenjena. Sutton se ui dosti zmenil, ko bo ju peljali ▼ Frankfort; Whittakar pa je bil zelo bojazljiv, ker se bal, da ga tamošnji uradniki ne bodo varovali pred razkačenim ljudstvom.
9
Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
I Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem vešl da je bolj Se nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN, - - - JU0H.
PRODAJA SE POVSODI V SOD ČEKIH IN STEKLENICAH.
__ _,_:_____
__
Entered aa gecond class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. 6AKSER. 109 Greenwich St. New York City.
H a leto relja list za Ameriko $3.-
«a pol leta..............$1.50,
Lm Evropo sa vse leto . .. gld. 7.—,
m »» m P°1 leta .. .. „ 3.50, , „ „ četrt leta_____ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki,
„Glas Naroda" ichaja vsako sredo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„Voick of the People")
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mono v Order.
Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tadi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Položaj v južni Afriki.
Gledč istine, da skoraj ni nikakih porodil iz južne Afrike, je komaj mogoče položaj v južni Afriki pra vilno preudariti. Kar se o tem piše in govori so le zgolj aumnje, pri Angležih pa je le veliko želja, ktere se bodo komaj uresničile, ali pa Celo nikdar. V prvej vrsti bi poli-tikarji in časnikarji radi zvedeli kaj ^e z generalom Cronjein Boerci, kteri so se nahajali pri Maagersfon-tein. Poročilo, da je general Cronje bežal Bloemfontein, in da se je generalu Kelly-Kenny posrečilo vstaviti njegove poslednje straže, se ni obistinilo. Nobeden Človek ne v6 kam se je obrnol vodja Boercev, in ako to vč lord Roberts, to ni še naznanil.
V nedeljo raznešena vest, da se je general Cronje podal z 7000 možmi, je komaj verojetna in bode naj-brže že v tpar dnevih preklicana. Dosedanje vojevanje je že skoraj ves svet poučilo, da se taka armada Boercev ne bode tako hitro podala. Vplenenje več vozov Boercev nema tolikega pomena, in je to tudi poravnano zaplenjenjem angleške kolone s& živežem. Ker ni nikakih vesti gledČ velicih oblegalnih topov pomeni to najbrže, da seje generalu Cronje posrečilo, velike topove, kteri so bili nastavljeni pri Maa-garsfontein in Kimberley, spraviti na varno. To nas pa zopet dovede k zaključku, da je bil Cronje dobro poučen o načrtih Angležev in se na to pripravil. Le izvanredno brzega prodiranja konjiške divizije pod generalom French se ni nadajal in sato imel zgube, dasijne.tako velike.
Popolnoma je opravičeno mnenje, da je general Cronje imel dovolj časa svoje stališče mirno in polagoma opustiti in se je nmaknol na mesto, ktero si je že preje izvolil za vsak slučaj. Iz angleških brzojavcv je razvideti, da so ga dosedaj zaman iskali. Boerci so na vsak način sprevideli, da ne morejo zabraniti prodiranje tako močne kolone pod lord Kitchenerjem, zato se pa tudi niso ustavljali. Prav marljivo so pa pričeli delovati v središču in ob Togeli in poskušajo zvezo med lord Robertom in Kopstadtom pretrgati.
Brio prodiranje ob Modder rekj proti Kimberleyu je najbrže zaslu tek lord Kitchinerja, kteri je vodil organizirane kolone in izdelal po •ameznosti načrta. Ne bi bilo prav njegove zasluge zmanjševati. To prodiranje je občudovanja vredno, častniki kakor tudi možtvo zaslužijo največjo pohvalo. Pomen tega pre-
mikanja je pa potreba tudi pri drugi mči razmotrivati, ko je bil ves obseg znan. Oprostenje Kimberleya samo ob sebi ne bi toliko pomenilo, naprej potisnenje tako močnega vojnega oddelka do mesta, od koder se lahko napade Transvaal in Oranje država, je zelo važnega pomena. Prvič med to vojno morajo svoje premikanje izvrševati kakor Angleži hočejo, namesto da bi jim predpisovali kje naj napadajo. Ako ee Boercem ne posreči dospeti do železnice De Aar-Kimberley, južno od lord Robertsove pozicije, potem bodo morali vse vojne oddelke ktere imajo na razpolago, Bkupaj potegniti, da bi zastavili pot temu feld-maršalu. To bode pa najbrže le mogoče, ako opusti svoje pozicije ob Tugelrin se dalje pomaknejo ter zauzamejo pozicijo, ktere obramba manj vojakov potrebuje \rBe kaže, da je prišel čas, ko bodo Boerci mogli uporabiti vse svoje moči in spretnost, ako bodo hoteli tudi nadalje vspešno delovati na vojnem polju.
Iz naših notik kolonij.
Kuga ponehuje. Washington, 15. febr. Major S. M. Mills od 9. topničarskega polka in poveljnik v Honolulu poroča 2. februvarija vojnemu oddelku, da sta se od njegovega zadnjega poročila 22. januvarija pripetila samo dva smrtna slučaja kuge. V poslednjih osmih dnevih ni izvzem-ši par dvomljivih slučajev, nihče na novo zbolel. Položaj je v vsakem oziru ugoden in poveljnik misli, da bodo v treh tednih zamogli v Honolulu karanteno odstraniti.
V Manili razsaja prava kuga.
Manila, 17. febr. Od 51 sum Ijivih slučajev so našli, da je 42 osob imelo pravo kugo. Od tega števila je 32 ljudi umrlo ; polovica so Kitajci. V poslednjem tednu se je pripetilo 12 novih slučajev. Sto zdravstvenih nadzornikov skrbi za točno izpo^novanje zdravstvenih naredb. Trideset nadzornikov so nastanili kitajski trgovci. Po šte-viljenju zdravniškega urada znaša prebivalstvo Manile 190.000 duš vpostevši 31.000 Kitajce.
Dopisi.
Voorhees. Ind., 15. febr.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim za vsprejem mojih par vrstic, čital sem v 12. štv. „Glas Naroda" prošnjo, s ktero se obrača do rojakov naš soborilec za obstanek delavcev, naš spoštovani gosp.ured-nik „Glas Naroda", on prosi pomoč one uboge rojake v tropičnem Arkanaasu, kajti prvega sušca bode že leto poteklo odkar se je pričel štrajk. Premogarji, med njimi lepo število Slovencev, so ostali stanovitni in se še hrabro borč proti požrešnemu kapitalizmu, zatorej ne bi bilo več nego prav, ako bi jim mi slovenski delavci nekoliko pripomogli, da laglje vstrajajo v borbi in si najpotrebneje omislijo. Vsakdo kteri je že kdaj bival v Arkansasu, mi bode rad pritrdil, da tam človek ne potrebuje denarjev samo za hrano itd., ampak mora novce tudi izdajati za zdravila, kajti tam hudo razsaja mrzlica.
Dragi rojaki, posebno roditelji, kdo si nemore predstaviti kako neizrekljivo hudo je kadar se v hiši oglasi grozoviti gost — glad, kako boli srce očeta in solze zalivajo materino oko, ako dete kliče: Oče kruha 1 mati kruha! Dragi rojaki, ali se ne bode tudi Vam krčilo srce, ako samo v duhu ftujete ta žalostni klic nedolžnih otrok iz daljnega Arkansasa ; ta klic naj se vsakomur usmili: liratje po rodu, duhu in krvi, usmilite se sirot, pomagajte jim 1 Dragi rojaki, ako bi se na primer našlo le 300 usmiljenih src in ta žalostni klic omehčal srce ter bi blage volje darovali po 25 centov na mesec, bi bilo skupaj $75, ali ne bi bila to lepa pomoč za naše štrajku-joče rojake, za nas, ki delamo pa
vse žive dni in še otroci bi se nas spominjali, ko bode nas že davno krila hladna zemlja; spominjali se bodo leta, v kterem se jim je slabo godilo, pa tudi mi bodemo že na tem svetu obdarovani zato. Dragi rojaki, z gosp. urednikom „Glas Naroda1' Vas srčno prosim, odobrite ta moj skromni dopis, saj človek vendar ne vč, kaj ga še vse čaka, ali dandanes ni mogoče, da še marsikje izbruhne velik štrajk v ka-k.-m kraju kjer biva mnogo rojakov, ali ne bi bili mi iz solidarnosti dolžni jim priti na pomoč? in potem bi rekli: posojilo se veseli viačila. Le poglejte rojaki, kako Angleži skrbe za svoje rojake, tukaj pri nas po dvakrat na mesec odtegnemo po 50 ct. vsakemu možu in sicer za štrajkujoče premogarje; nevem ako naši rojaki dobijo kaj podpore, ali ne. Oni rojaki pa, kteri so oskrunili delavsko zvezo, naj se pa sramujejo svojega čina in postali so zaničevani Bkabi. Ob sklepu mojega dopisa pozdravim rojake in prosim, da naj bi mi ne vzeli za zlo kar sem pisal, ker storil sem to iz dobrega namena.	Martin Mohar.
Weier City, Kans., 10. febr. Gospod urednik ,,Glas Naroda", dovolite mi malo prostora v nam cenjenem listu, da naznanim rojakom o naših delavskih razmerah. Tukaj v Kansasu se je pričel štrajk dne 13. maja lanskega leta in še traja, akoravno sti že do malega obe stranki enaki, to je unijska in neunijska; muogo članov Unije je skočilo v tabor skabov, ali zelo bo se ogoljufali, ker Big Four sedaj še slabeje dela, nego unijske družbe. Zares je sedaj slabo v Kansasu za premogarje, po vseh premogokopih se slabo dela, zato ne svetujem nikomur sedaj hoditi v Kansas. Sedaj delamo komaj po 2 do 3 dni v tednu po boljših premogokopih. Naznanim tudi, da so se skabi, Nigri, ktere so minolo poletje importirali, do malega vsi pozgubili, in ti so nam delali malo nadlog ali sitnosti, da bi štrajk zgubili, delalo je največ tacih Bkabov, kteri bi še naj laglje štrajkali. Ti ljudje prav nič ne delajo za celokupnost delavcev in so enaki onemu, kteri pravi: da le sedaj trava raste, dokler jaz živim, potem naj se pa posuši. Nato pa še kakor „modrijan" pravi: Delavec mora delati dokler živi. Seveda je to res, ali nobeden štrajkar ne misli, da si bodemo s štrajkom toliko pridobili, da bi nam kar ves živež iz zraka dol padal: štrajkamo le zato, da bi si pridobili malo boljšo plačo in malo laglje prenašali delavski stan, kteri naB že tako dosti stiska. Da bi le vendar že oni čas prišel, ko Be bodo delavci zjedinili, da bi eden za druzega delali, tako pa dela vsak za-sč kakor vš in zna.
Dragi čitalci „Glas Naroda", kakor hitro se bode pri nas kaj na bolje obrnilo, Vam že naznanim v našem delavskem glasilu.
Anton Južnik.
drug za druzega, priporočali kje je bolje delo in zaslužek, pa tudi kje je slabo. Zato tudi jaz lahko po tem listu naznanim iz te okolice, da je v Grand Forks okolici malo dela sedaj po zimi in ne svetujem nikomur sem hoditi, in je škoda za denarje za potovanje, ker so ti kraji precej oddaljeni in je potreba dosti novcev za potovanje; tukaj se pa tudi veliko potroši, ker je vse drago, čez par mesecev bode pa dosti dela in to kadar sneg skopni, a to bodem že poročal ob svojem času v „Glas Narodu"; posebno rudarjem, ker uprav ti so mi pisali, ako bi se tukaj delo dobilo. Sedaj po zimi je slabo gledč dela, ker vsi rudoiskalci gredo v velike rudokope delati, po leti gredo pa po hribih rudo iskat. Tukaj je za rudarje najboljši meseca aprila in maja, posebno pa še za one, kteri znajo dobro delati z rudarskimi stroji, ti dobč tudi dobro pltčo po 53 50 do $4 za osemurno delo; toda zmožen mora biti tudi angleščine, ako hoče delati v tukajšnjih rudokopih. Več ne bodem pisal sedaj ker nečem, da bi bil dopis predolg in g. urednik zgubil potrpljenje. Srčni pozdrav rojakom, tebi dragi mi list pa dosti podpornikov.	J. Pirnauer.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Laurenzo |Mta r q u e z, 15. febr. Amerikanska ladija „Sea Witch" je z 800 tonami moke sem dospela. Britiškim vojnim ladijam se je vedno izogibala na tri milje daleč.
Grand Forks, B. C., 11. febr.
Nekaj moram naznaniti rojakom in sicer imam popraviti, kar sem v zadnjem dopisu pisal v številki 99 tega lista. Pisal sem da je John Freilich umrl, ali sedaj sem dobil podrobnosti in zvedel, da je John Freilich še med živimi in torej n i umrl. Sem v Grand Forks je došel Hrvat in mi to zagotovil; drug rojak, njegov prijatelj mi je še bolj natanko opisal in sicer, da je bil za smrt bolan, med delavci so kolek-tirali in ga drugam poslali v bolniš-nico. Meni je toraj oni Hrvat napačno pisal o njem in bil slabo poučen. John Freilich je že ozdravil in zopet dela v Trail Creek topilnici ; glede Frank Oblaka se pa vedno bolj potrjuje, da je umrl.
Nadalje imam naznaniti, da sem dobil več pisem od rojakov iz Z jed. držav in so mi pisali, da bi radi sem prišli, ker mi pa ni mogoče vsakemu pOBebej odpisat, toraj g. urednik dovolite mi malo prostora glede odgovora. Upam, da je vsak slovenski delavec tudi naročnik (Žal, da komaj vsak petdeseti. Ur.) našega glasila ,,Glas Naroda", ako ga pa še kdo nema, naj si ga vendar naroči, saj to je v njegovo lastno korist, ako zvesto podpira „Glas .Taroda", ker baš po njem se bode-
uiti cent na dan ne pride. Glejte, I mo raztreseni Slovenci spoznali in
dragi rojaki, ti bi nam bili hvaležn* skupno delovali, vedeli bodemo
French poroča podrobnosti.
London, 16. febr. Glavni maršal Roberts brzojavlja danes iz Ja-cobsdala sledeče poročilo generala Frencha: „Razpršil sem sovražnika na južni strani Kimberleya med Alexanderfonteinom in Elefants-fonteinom in sedaj zasedam njegovo prejšnjo pozicijo. Osvojili smo sovražni tabor z vsem provijantom in zalogo streljiva. Naše zgube znašajo 20 ranjenih".
Vojni urad objavlja drugi brzo jav, s kterim Roberts sledeče poroča: ,,Imam dobre uzroke misliti, da Boerci skušajo svoje nasipe pri Magersfouteinu zapustiti in ubežati. General French preiskuje okolico. General Kelly Kennyova brigada pešcev preganja severno od Kimberleya močno krdelo Boercev, ktero se proti Bloemfonteinu pomika".
Brzojav iz KapBtadta poroča že o oprostitvi Kimberleya in potrjuje Robertsovo mnenje, da Boerci Magersfouteinu pokažejo hrbet in se kje drugje utrdijo.
J acobsdal, Oranje država, 15. febr. Jacobsdal se nahaja v rokah Angležev. Včeraj je prijahala v mesto patrulja konjiče in našla mnogo ranjenih in več vjetih Angležev iz Rensburga. Ko se je patrulja približala mestu, se je neznatna posadka umaknila. V okolici se je vršilo več malih prask. Danes rano zjutraj seje prikazal ob Riet reki večji sovražni oddelek, pridši iz Colesburga s desetimi topovi in napadel 200 vozov z prtljago Angležev. Napadenim so poslali izdatno pomoč in upajo, da se bode posrečilo spraviti vozove na varen kraj.
Jacobsdal, 16. febr. Pešči na konjih bo bili prvi britiški vojaki, kteri so zasedli Jacobsdal. Že pred njihovim prihodom so se Boerci umaknili iz mesta, samo ženske in otroci so ostali. Pred prihodom so se vršile male praske, v kterih je bilo več Angležev ranjenih.
London, 17. febr. General Cronje in njegova 10.000 mož bro-ječa armada, ktero je mislil Roberts zajeti, je nakrat izginila iz Magers-fonteina in ga pri korakanju v Bloemfontein prehitela. Pri Water-vaalu ob Riet reki so Boerci vple-nili 200 vozov živeža in streljiva Angležem, kar je Frenchu zelo ne-povoljno. Boerci prete zvezni črti čez De Aar, ktera nikdar ni bila važnejšega pomena, nego ravno sedaj, ter neprenehoma skušajo prodreti železnico. Generala Clement-sa so potisnili nazaj do Arundela. Robertsovo pomikanje proti Bloemfonteinu je bilo s velikimi žrtvami
odkupljeno. Sotnija rNew South Wales ulancev je bila popolnoma uničena in dve sotniji Wiltshire pjlka sti bili vjeti.
Bullersejebaje še enkrat pomaknil proti
Ladysmithu. Lourenzo Marque z, 17. febr. General Buller se je baje napotil iz Chieveley proti zapadu in zopet prekoračil Tugelo ter ponovil napad na Baal Krantz, toda Boerci so ostali v Bvojih pozicijah. Poročilo še ni potrjeno, tudi ni bilo preje o gibanju Bullerjeve armade nič znano. Tudi bi četrti poskus prodirati dalje komaj iznenadil ljudstvo, že zato ne, da bi se ne reklo, britiški vladi je več ležeče na demantih Kimberleya in Cecil Rhodesu, nego na oproščenju hrabre posadke v Ladysmithu.
V sredi boja.
J a c o b b d a 1 e, 18. febr. General French je zapustil Kimberley, da pomaga preganjati Boerce, kterih zadnji oddelki se hrabro bojujejo. Sistematično zasedajo jedno višino za drugo in le počasi pomikajo.dalje Bvoje vozove se živežem, kajti preveč je utrujeua vprežna živina. Po slednjih poročilih so bili Boerci v bližini Klip Kraal Drifta. General Kelly Kenny vozi seboj ladij ne topove, ktere tudi nujno potrebuje, kajti Boerci že zato hudo streljajo, ker se pri vsakem premikanju raz jednega hriba primorani se prikazati na prostem polju.
London, 19. febr. Od Modder Riverja se brzojavlja, da je vsa boerska armada na begu, pustivši svoje velike topove v Magersfou teinu in pred Kimberleyem. Poveljnik Cronje vosi čez hribe na par sto vozovih svojo prtljago proti Koffyfonteinu, kjer imajo Boerci baje močno pozicijo. Vozove preganjajoče peštvo na konjih so Boerci nazaj pognali. Dvanajsta brigada je napadla glavno moč Boercev in na vsej črti je trajal boj cel dan.
London, 18, febr. Vkljub zmagovalnih poročil Kimberleya je vsakemu dovolj jasuo, da v tej vojski Anglija ne bode žela slave, ako bi tudi zmagala. Kamor se obrne: povsodi sovražniki, poleg tega pa zelo dvomljivo zadoščenje, da se pri takem položaju mora zanašati edino le še na svojo močno dobro oboroženo brodovje. Z napadom v Oranje državo se je vojni položaj v južni Afriki mnogo zboljšal. Poleg tega pa se ne sme pozabiti, da se Boerci lahko ustavljajo na vseh krajih. Po pravilih moderne vojske je pod takimi okoliščinami vporaba strelnega orožja, naravnostni napad popolnoma nemogoč. Trije angleški generali so morali okusiti to grenko resnico, je^en celo trikrat; isto poskušujo bodeta doživela tudi generala Roberts in Kitchener.
Z ueomahljivim zaupanjem upajo Boerci na konečno zmago. Po njihovem mnenju Evropa ne bode nikdar dopustila, da bi jim Anglija oropala neodvisnost. Kriiger ima baje dotična zagotovila od merodaj-ne strani. Zato skušajo vojsko kolikor le mogoče zavleči. Boerci računajo, da bi Angleži potrebovali najmanj dvanajst mesecev predno bi dospeli v Pretorijo in dve leti predno bi podjarmili Transvaal, do tistega časa pa bi se mnogo spremenilo.
Bullerjeva armada deluje.
Pognala Boerce nazaj čez Tugelo in bode še enkrat poskusila pr o d i r a t i. London, 19. febr. Vojni urad je objavil brzojav generala Bullerja, kteri včeraj poročan6 boje ob Chieveley potrjuje iu dostavlja: ,,Po kratkem uporu se je moral sovražnik iz močne pozicije umakniti in pognali smo istega nazaj čez Tugelo. Druga brigada pod Hil dyardom je vplenila več taborov voz z strelivom, nekoliko vozov živeža in vjela več vojakov. Menim, da našez gube niso velike.'4
Durban, Natal, 19. febr. Obstreljevanje pozicije Boercev se je včeraj zopet pričelo in danes ob šesti uri zvečer še vedno traja. Kakor pravijo, so Angleži vjeli sto Boercev.
Pripravljanje za splošen štrajk.
Wheeling, W. Va., 17. febr. Po vsej zapadni Virginiji se pripravljajo premogarji za Bplošen štrajk v dosego takošne plače ka-koršno so določili pri zadnjem shodu United Mine Workers v Indiana-polisu. Uradniki unije so že Bem dospeli, da osnujejo gibanje. Premogarji zahtevajo zvišanje plače za 14 centov pri toni, toda posestniki istega nečejo dovoliti. Da bi odvrnili štrajk, ponudili so zvišati plačo za 7 centov, toda delavci niso pri volji skleniti pogodbe.
SpringValley, 111., 17. febr. Petsto premogarjev pri Spring Valley Coal Co. je ustavilo delo, ker je družba nastanila ne k njihovi uniji upadajočega mašinista. Kakor pravijo se bodo premogarji v družin rudokopih iste družbe, kakih 1000 mož, pridružili štrajkarjem.
Vjeti Yaqui Indijanci.
M a z i n a 1 o, 16. febr. Mehikan-ska topničarka „Oaxaka" je dospela sem od ustja Guama reke z 600 vje-timi Yaqai ludijanci. Iste so vjeli Mehikanci v bitki pri Mazinalo zalivu. Razun vjetnikov so zgubili Indijauci 100 mrtvih in 300 ranjenih. Vladina vojna je zgubila Bkup-no 400 mrtvih in ranjenih.
V rajskem jugu.
E 1 Paso, Tex., 17. febr. Pred tukajšujo mestno policijsko poBtajo se je danes ob 5. uri zjutraj pripetila mala bitka. Število zamorskih vojakov je prišlo iz trdnjave Bliss, da bi oprostili dva njihova tovariša, ktera so včeraj zaprli. V boju sta bila policaj Stewart in zamorski vojak usmrtena, tudi je b:l jeden vojak ranjen. Uzrok boja je bil, ker je včeraj policija zaprla korporala iu vojaka radi pijanosti. Vojaki po prišli s puškami oboroženi na policijsko poBtajo, kjer je stražil Stewart in pričeli nanj streljati, ko jim je velel iti proč. Stewart je obležal mrtev. V istem trenotku je jetnišni-čar skočil iz postelje, zgrabil revolver in pričel streljati na napadnike. Zadel je jednega v prša, kterega bo pozneje našli mrtvega na potu. Ker so po potu našli krvavi sled, mislijo, da je bil še jeden zamorec ranjen. Uradniki so preganjali bežeče vojake, toda vjeli niso nobenega.
Oropanje vlaka izpodletelo.
E 1 P a s o, Tex., 16. febr. Našemljeni roparji so včeraj večer pri Fairbanks, 18 milj južno od Bren-son, Ariz., napadli osobni vlak New Mexico & Arizona železnice. Strojevodjo bo ustrahovali z napetimi revolverji in jeden roparjev je udri v ekspresni voz, ko je ravno ekspresni uradnik J. D. Milton odprl vrata. Miiton se od roparja ni dal v kozji rog vgnati, ampak takoj pričel streljati na njega. Med tem čaBom so tudi drugi tolovaji prišli svojemu pajdašu na pomoč. V istem trenotku se je zvrnil jeden roparjev zadet od Miltonove krogle. Nato so drugi roparji pobegnili vzemši seboj najbrže hudo ranjenega pajdaša. Šerifovo moštvo je roparjem za petami.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
„Campania" 17. febr. h Liverpoola z 778 potniki.
„La Touraine" iS. febr. iz Havre z 474 potn. ,,Phoenicia" 17. febr. iz Hamburga z 839 potniki.
,,St. Louis" 17. febr. iz Southamptona z 474 potniki.
,, Astoria" 18. febr. iz Glasgowa z 187 potn. ,,Spaardam" 20. febr. iz Kotterdama.
Dospeti imajo: ,,Friesland" iz Antwerpena. „Aller" iz Bremena. „Miinchen" iz Bremena. „F,ms" iz Genove. ,,Pennsylvania" iz Hamburga. ,,La Xormandie" Iz Havre.
O d pij ul i: „Lahn", 20. febr. v Bremen. „Oceanic", 21. febr. v Liverpool. „St. Ixjuis", 21. febr. v Southampton. ,,Noordland", 21. febr. v Antwerpen.
O d pl j u 1 i bod o:
,,La Touraine", 22. febr. v Havre. ,,Darmstadt", 22. febr. v Bremen. ,,AIler", 24. febr. v Genovo. „Phoenicia", 24. febr. v Hamburg. „Spaardam", 24. v Rotterdam. „ Teutonic", 28. febr. v Liverpool. ,,Friesland", 28. febr. v Antwerpen. ,,Ems", 28. febr. v Genovo.
Parni ik listki so dobiti po izvirnih cenah pri FFL SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
I Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha,
I.	tajnik: Ivajn Govže. Box 106, Ely, Minnesota;
II.	„ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minuesota; John PreSibn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Neb.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. Box 105, Ely, Minnesota.
tajnika I v an Govže t a
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"'
Evropejske in druge vesti.
Carigrad, 16. febr. V Eski-shehr v Mali Aziji je imel tamošnji turški uradnik v svojemu haremu italijansko deklico, ktero je oprostil i tal. konzul. Ko bo Turčini to zvedeli, napadli so pri železnici poslujoče Italijane. Nastal je splošen boj, v kterem je bilo več mož usmrtenih.
Nedavno so se v Bagdadu uprli turški vojaki, ker niso dobili svoje plače, plenili prodajalnice in stra-hovali vse mesto. Še le ko jim je governor obljubil dati plačo za pol meseca, so Be zopet pomirili.
London, 17. febr. 600 Fincev •e je danes odpeljalo iz Liverpoola proti Canadi; v poslednjih šestih mesecih se je izselilo 8000 Fincev.
London, 17. febr. Zopet se enkrat čuje za gotovo, da Rusija ima tik pred Heratom močno armado, • ktero preti udreti v Afganistan, med tem ko ima Anglija z južno afrikausko vojsko zavezane roke. Angleška vlada pravi, da je to le navidezen manever ruske diplomacije, oboroževanje angleškega brodovja pakaže, da se pripravlja za vBe slučaje.
Nastal je močan južni veter, vsled česar je mnogo rek stopilo iz bregov kar je v raznih dnlih kraljestva pouzročilo povodnje. Več manjših mest je pod vodo. Veliko škodo so trpeli farmerji, na stotine ovac in druge živine je utonilo. Promet na železnicah je ustavljen.
L o n d o n, 17. febr. Zelo živahno poslovanje v obrtniji in vedno višji zaslužki v Angliji vabi tujezemske delavce tja, kteri dohajajo vjrelikern številu. Sam d minoli mesec je 4000 naselnikov več došlo nego navadno ob enakem času. C'asnik „Globe" se že boji, ako bi obrtnija zopet opešala, da ne bi vsi ti tujci postali breme dežele in obžaluje, da Angli ja nema nikakih postav v omeuje-nje naseljevanja, kakor na pr. Zjed. države.
London, 18. febr. Iz cirkusa v kristalni palači sta daneB udrla dva slona, usmrtila paznika, dru-zega moža pa ranila. Med občinstvom je nastal velik strah. Jedne ga slona so takoj vjeli, drugi pa je bežal na Btrah ljudi po ulicah do predmestja Beckeuham, kjer so ga potem vjeli.
Drobnosti.
Za štra j kujoče rojake v Jenny Lind, Ark-,je daroval Martin Mohar v Voorcheers, Ind., $2. Pričakujemo, da tudi drugi rojaki žrtujejo
kak mali donesek.
♦
* *
Mestna hranilnica ljubljanska Meseca januvarja 1900 uložilo je v mesto hranilnico ljubljansko 1164 strank 614 780 kron 59 vin., 906 strank pa dvignilo 692.783>ron 53 vin.
* * •
Mrtvond zadel je 27. jan. pcpo ludue 41 let Btaro posestuico A loj xijo Štrukeljevo v Mostah, ko je prala perilo v Ljubljanici. Padla je v vodo in utnila.
Vojaški ie^Tfcd. 28. jan. popo ludne so se na Poljanski cesti Ljubljani trije brambovci med seboj sprli in potegnili drug proti drugemu bajonete.
Preprečena nezgoda na dolenj-skej ^železnici. Na železnici mej' postajo Mirna peč in predorom pri sv. Ani napravila'se je 29, jan. na enkrat prav na tiru 2 m. globo ka in zgoraj m. široka, pod tir se raztezajoča globiua, tako da je en prag bil na jedni strani brez podlage in bi se pripetila gotovo nezgoda, da ni špI mojster L. Mlakar iz Trebnja, zazpazil pravočasno pri nadzorovanji proge te globine in poskrbel, da je kmalu potem iz Novega mesta došli dopoldanski osebni vlak to nevarno m^sto previdno prevozil. Globino^so seveda takoj zasuli. Znano je, da je ondi
votel kraševiti .svet.
* *
*
Volkovi. V začetku minulega meseca ustrelil je lovec J. Trebeč iz Zagorja dva volka v šneperskih gozdovih.
♦ * *
Za štrajkujoče premogarje je poslalo vodstvo angleških premogar-jev svoto 8000 K; nabirajo pa še prispevke po cele Angleški. V Moravski Ostrovici štrajka 16.000 premogarjev.
4	*
*
Poskusen umor ? Marija Šuštar-
šič iz Toplic je svojo 251etno sina-ho, s katero je že dlje čaBa Živela v sovraštvu, ovadila sodišču, da jo je hotela zastrupiti, češ, da ji je od žveplenk nastrganega fosforja vrgla močnik.
* * *
Avstrijski delavci pri železnicah na Kitajskem. V zadnjem času je odišlo mnogo delavcev iz Avstrij« na Kitajsko iskat dela v rudokopih in pri zgradbah železnic. Delavci se svare, naj se nikar ne podajo tjakaj, ker ne bodo dobili dela, kajti
beneški delavci so mnogo ceneji. * *
*
Železnica Brežice-Novo Mesto.
Železniško ministrstvo je gosp. Šte fanu pi. Daubachyju v Zagrebu dalo za dobo jednega leta i dovolje-uje, izvrševati^tehniške^priprave za zgradbo železnice iz Novega mesta Brežice.
* * *
Epidemije. V zdravstvenem okrožju Litija, v Žalni, Dobu in Zagorju razsajajo ošpice. Umrl še ni noben bol nik. V Zagorju se je pokazal ušen. V občinah Vel. Gaber in Št. Vid imajo posamezne slučaje dif te rije.
* * *
Grozna nesreča zgodila Be je dne 26. januvarja t. 1. v vasi na Vitanu pri Središču. Središki tržan Franc Kolarič je hotel napajati iz nekega vodnjaka konje. Privlekel je vodo uavzgor z škafom nad vodnjakom Ker pa je bil nagnjem nad studen cem, ga jo premagla teža vode zgubil je ravnotežje ter se prekucnil v 30 metrov globok vodnjak in Be pri priči ubil. Ko bo ga potegnili iz vodnjaka, je truplo kazalo več ran, posebno pa glava je bila vsa razmesarjena in razbita. Kako priljubljen je bil rajnki, pokazalo se je na dan pogreba, katerega je razun središkega odbora, čegar večletni član je bil pokojnik, udeležilo gasilno društvo in velika množica ljudstva. Pogreb, da že trg dolgo
ni videl takega.
* »
Otrok s puško. Nedavno so bp igrali trije otroci v Pranzuz lovsko puško, ki jo je bil njen lastnik pustil v sobi. Eden izmed dečkov pomeri na svtja tovariša ter zakliče: „Rtojta, ustrelim vaju 1" Nato sprožil puško in svinčenke so podrle otročiča. Štiri leta stara deklica je bila takoj mrtva, devetletni deček pa je bil težko ranjen.
* *
*
Veliko mestne blodije. Na Dunaju so zaprli te dni gostilničarja in posestnika Rudolfa Krautstof-fela, čegar imetje ima baje vrednost 2 milijonov kron. Zaprli so ga iz dveh uzrokov: sleparil je dalje časa svoje natakarje ter jim napravil pri računih mnogo škode in živel je z svojo 341etno hčerjo Alojzijo več let v prepovedanem razmerju, čegar posleduica je dvoje otrok. Prvi otrok, deček je izginil brez Bledu. Za druzega pa oče ni hotel skrbeti, nego je pustil, da mu hčer strada z svojim otrokom. V svojem obupu je hči Alojzija, katero je oče končno zavrgel in splodil hiše, povedala očetov in svoj zločin. Drž. ,'pravdništvo^ je dalo zapreti^miiijonarja, hčer in neko babico.
* * *
Državna subvencija. Ministerstvo za notranje stari je v svrho rekon-strnkci je mostu čez Reko pri Ostrož-lem brodu, pol. okraj Postojna, ki je iel razpazati, dovolilo 4000 K drž. subvencije. Za plačilo so določeni štirje letni obroki.
* *
*
Grozovit umor. V občini Pazsto blizu Budimpešte prišli so na sled groznemu zločinu. Barvar Wi hl-mann, njpgova~žena, njegova 18let-na hči in njeu ženin, so sporazum no umorili v isti hiši stanujočega pohabljenca Ivana Popesa. Mika'o jih je njegovo premoženje v svoti 5000 kron. Koketna hči bavarja je Pop^za zvijačno zvabila k veliki bavarski kadi, kjer mu je kaz&la nekaj na dnu kadi. Ko Be je pič hudega sluteči Popes sklonil Cez kad, prijela sta domača Ana iu njen ženin ter ga vrgla v kad. Na to sta na Popesa spustila prešo, ki ga je zmečkala. Bestijalni zločinci so mrtvo truplo pustili več dni pod prešo; potem so mrliča razkosali ter deloma vrgli v Donavo, deloma pa sežgali. Vba rodbina je v zaporu.
Otroška ljubezen. Dne 27. m. m.
je umr a na Dunaju 75Ietna Char lette T. vsled kapi. Naslednjega dne pa se je zastrupila njena 46 letna hči Ida. Zapustila je pismo, da brez matere ne more živeti. Ze lani, ko je zadela njeno mater prv č kap, je napravila Ida svojo oporoko. Usmrtiti se je nameravala torej ie takrat.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.37 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje so?
GREGOR SLAVIC, preje je bil v Leechburgu, pot^m pa odšel v Falls Creek, Pa. Njegov naslov naj se blagovoli poslati ,,Glas Narodu"-
Kje sta?
JOHN UČAKAR, pred letom sva skupaj prišla v Ameriko in hila skupaj na hrani, mene je bolezen obiskala in šel v bolnišnico, on pa odšel v Hastings Cambria Co., Pa.
(24. fb.)
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vaBi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 867.86. to ga priporoča kot dobrega rojaka.
.Josip Smuk. Box 284, Ely, Minn., St. Lous, Co.
SVOJI K SVOJIM!
FR. SAKS
oficijelni zastopnik raznih prekmorskih parniških družb
teči
m i
-8
1109 GREENWICH ST., NEW YORK.
i se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo
stairo čLo~m	~n o
ali žeI6 koga sem vzeti za
parobrodne listke
raznih prekmorskin parniških družb po izvirnih cenah.
Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi
železnične listke
na vse strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO.
V;
ROJAKE
opozorujemo'v;naročbo knjig
družbe sv. Mohorja.
Mi sprejemamo naročila do dne 15. marca, vsakemu naročilu j« dodati $1 00 in natančen naslov, kom naj bodemo knjige poslali prihodnjo jesen.
Upravništvo „Glas Naroda".
Kje je?
JOSIP MOHAR, doma iz vasi Ret je, župnija Loški potok, preje je bival v Clevelandu, O. Njegov naslov bi rad zvedel: Alojzij Reje, P. O. Drew, Miss., Gritmau Camp.
Samomor. V Mariboru se je ustrelil 181etui trgovski učenec Ernest Rupprich.
„Teppc !" V Budimpešti seje končala te dni na tragičen način nesrečna zaljubljenost lSletnega ko-mija Arpada Holzerja. Lani se je zagledal v neko pevko in plesalko Mariško, ki je nastopala v nočni kavarni. Imela sta razmerje, ki pa se je kmalu razdrlo, ker Holzer ni imel dovolj denarja, da bi zadoščal vsem željam razvajene pevke. Zato ga je zapustila in imela druge. Holzer jo je skušal zaman zopet pridobiti, ter ji grozil, da se ustreli, če ga ne usliši. 26. jan. je prišel zopet v kavarno kjer je pela Ma-riška. Govoril je z njo ter jo znova rotil, naj bo njegova, sicer se ustreli. Mariška se mu je le ro-gala. Nato je Holzer plačal in Be pred kavarno ustrelil v srce. Ko ga je videla Mariška mrtvega, je rekla: ,,Oh, ti tepecl" ter se šla
dalje zabavat v gospodi.
* *
*
Plodovi italijanske kulture. —
Upravitelj ueke podvelebitske župnije v Dalmaciji, po mišljenju pretiran Italijan, je dal zakopati na občinskem pokopališču vbe glagol-ske misale in časoslove svoje cerkve. Tisti upravitelj je rojen Hrvat, ali poturical Vsled takega brezbožnega početja tistega upravitelja bo se obrnili Dalmatinci na pomoč do cerkvene oblasti. Renegatstvo ne Bpoštuje torej slovanščine niti v cerkvi, kar je, žal, videti ponekod tudi v naših deželah. — Kdo ve, kako cerkvena oblast reši pritožbo? I
Pozabljivost Parižanov. Kako pozabljivi so Parižani, pričajo mej drugim tudi te-le številke, ki jih je objavila policijska prefektura o najdenih predmetih, ki so se tam oddali: (3d aprila 1898 do septembra 1899 pozabljenih je bilo ne manj nego 7402 dežnikov. Ali to naj bi še bilo. Kako naj si pa človek tolmači okolAost, da se je v fijakerjih pozabilo 4366 korsetov? Iu dalje se je pozabilo neštevilo mrtvaških vencev, ki tehtajo skupaj nad deset stotov, in ena velika železna peč.
KJE JE ?
JOHN STRAUS, po domače Kra-n a r j e v , doma iz Stavce vasi pri Žužemberku, pred letom je bil na Whitset, Fayette Co., Pa. Njegov naslov bi rad zvedel: Frank Gregorčič, Box 618 P. O., Belle Ver-uon, Fayette Co., Pa.
KJE JE?
MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žužemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 113, Elyria, Colo.	(8. mr.)
Kje je?
JOHN KOREN, pred šestimi meseci je bil v Montani, pred jednim letom v Alaski; njegova mati in brat Frank Koren bi rada zvedela za njega. Ako kdo rojakov kaj njem vč, naj blagovoli naznaniti Frank Koren, 565 Mili Street, Little Falls, N. Y-
i=>
ci
■: ji
Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti i z stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti.
y/rs/r/AMr/////^^^
Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje
DENARJEV V STARO DOMOVINO
in to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni promet znamenuje solidno postrežbo. Nikdo ne more tožiti o zgubi kake svote.
Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno naznanijo n jih odhod brzojavnim potom izCIIICAGE, MONTREALA, BUFF ALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi v NEW YORK, ali pa naj jim dotični agent, pri kterem kupijo železnični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri žele z u i c i dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru.
Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje im'p in ijudi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto-vunju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner) je sleparija.
V vseh navedenih slučajih se rojakom in rojakinjam za solidno, pošteno postrežbo priporočam
z velespoštovanjem
FR. SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
Francoska parobrodna družba
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠV ICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj ~ naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
Kjeje?
FRANK JAKLIČ, doma iz Sodine vasi, okraj Žužemberk; pred 4 leti je bil v Aurori, 111., njegova sestra bi rada zvedela za njega in prosi rojake, ako kdo vč kje biva, da bi jej naznanili pod naslovom : Joha-na J a k 1 i c h, Haser, Pa., Westmoreland Co.	(14. fb.)
La Touraine La Normandie La Champagne L' Aquitaine La GJascogne La Touraine
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil Bvojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljua naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naroČilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko predajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov.
Mali zneski Be lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Slovenska krojača
dobita delo, toda znati morata likati (peglati), in sta na dobrem glasu, marljiva delavca in ne pijanca; delo je vedno, to je trajno; plače je $9 do 812 na teden in sproti vsak teden v ponedeljek. Pisma in telegrami naj se pošljejo: J. Prebelich, 441 Ferry St., Kansas City, Kana.
22. febr. 1900. 1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 29. „ 1900. Izvrstno bodo postreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku partške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado:32 BROADWAY, NEW YORK.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost bo
kranjske klobase. H^i
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
Kje je?
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnf»j Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali »Glas Naroda".	(1. ap.)
Josip Losar
v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženBke in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. -
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni <
saloon,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKEBE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICA
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v O mahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
X024 South 13. St,
§
Omaha, Neta.
Vedno sem pripravljen vsakonih dobro postreči z dobro pijafto, Unim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vd kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Mo], saloon je le tri bloke od (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ* 1024 South 13. 81, Omaha,
Lukcev Šimen.
Poln voz jih je bilo. Vsi so imeli zakrinkane obraze, tako, da jih nisi mogel spoznati drugače, nego po glasu. Najložje si spoznal Lnkče-vega Šimena, ki je sedel sredi med njimi, vlekel harmoniko in kričal in ukal, da so ga pač morale boleti prsi, dasi je imel močne kakor medved. Vozil je Boltetov Jakec, bičal in priganjal konja, da sta dirjala v skok. Pot je bila Blaba: za ■ani ni bilo več, ker je bil južen veter raztopil Bneg, da bo se prikazala blatna in kamenita tla. Težko sta vlekla konjiča, zato sta bila vsa potna in penasta.
Privozili so do Žagarja, ki je točil dobro pivo in vino. Bil je možak-poStenjak, ki je gledal najrajši trezne ljudi v svoji krčmi. Ni maral surovega kričanja, ni dovoljeval razposanjenega plesa. Rajši je prodal merico manj, nego da bi se bilo govorilo: „Pri Žagarju so pili ali plesali do ranega jutra"-
Danea je bil puitni torek. Naš
piva ali meric vinal" Zato je skušal pregovoriti plesalce, naj gredo v gostilno k Žganjaru, ki je krčma-ril kake pol ure proč od Žagarja na samoti. „Tam," si je mislil Simen, „obrnemo lahko ves svet narobe; nihče ne bo oviral."
„Prav imaš 1 —Bolte naprezil" zakričč nekteri izmed fautov'. „Ka-ko bo napregol, ko je tako pijan,
da ne v£, ali je še na svetu ali ne! Bom že jaz oapregel." Po teh besedah odhiti Šimen iz pivne sobe ven. Nekaj fantov, zlasti pa deklet, Be je bilo med tem odstranilo od družbe. Ostali pa začno zbirat denar, da poravnajo račun. Velik se jim zdi, veliki Zato se začno prepirati najprej med seboj, kdo bo plačal več in kdo manj, potem pa začno očitati Žagarju, da je »pripisal" nekaj litrov. Tu pride Simen nazaj v sobo in ko vidi in sliši kaj se godi, zavpije: „Vrzite mu pod noge, kar zahteva — naj se maBti z vašimi groši! Sicer ne bo mogel mirno spati, ker bo imel vedno pred očmi naB, ki bomo pri Žganjarju preplesali celo noč in dobili „na kredo", kolikor bomo hoteli!"
Nazadnje se vendar izprazni soba.
krčmar je vedel iz prejfinih let, da na ta dan ne bo miru do pozne Ko stoji Simen na pragu, zakliče še noči, da bode moral tudi on poslu-1 Žagarju : „Pa nas zatoži jutri -
dati upitje in teptanje plesalcev v ■voji hiši.
S šumon in h rumom so poska-kali ra* voz in vreli v pivno Bobo. Žagar jim nastavi sodček piva iu on in Marjetica, njegova hčerka, pridno točita pivo in polnita vedno prazne vrčke. Sčasoma vstopi tudi nekaj deklet, katere je privabila Šimenova harmonika. Kmalu so st gnetli po sobi plešoči pari, glasen govor in smeh je napolnjeval vso aobo. Tu Bta dva plesala, tam se dva druga gladila in krepila z jedjo in se bolj b pijačo. Kadar je Šimen odgodel kako okroglo, sedli so vsi utrujeni krog mize, in ko bo .se od počili, zapeli so zdravico in pili, dokler je bila še v sodčeku kakšna kaplje piva, ni se mogel krčmar mnogo pritoževati. Ko pa bo pričeli klicati na mizo vino, razgrele ao ae glave, iz besedovanja bo be ^rodili resnejši prepiri, dokler ni L,ukčev Šimen porinil ven skozi vi^ta Boltetovega Jakca, ki se je bil najbolj napil in je zbadal zdaj tega, zdaj zabavljal onemu, najbolj pa Šimenu, češ, da ne zna vleči harmonike. Po neprostovoljnem odhodu Boltetovem je vladal nekaj čaaa večji mir, nego poprej.
Potekala je ura za uro. Glasno govorjenje ae je izpremenilo v kričanje in kletve, smeh je nadomestilo krohotanje, šale ao se izmali-čile v podle dovtipe. .
Šlo je proti polnoči. Tu stopi krčmar med svoje goste in reče z močnim, pa mirnim glaBom: ,,Fantje in dekleta — polnoči bo 1 Pro-aim, izpijte in odrinite domovi Pepelničino jutro nas ne sme zalotiti pri pijači in plesu, temveč v molitvi, v cerkvi!"
,,Ha, hal oče, pojdite — ne podite nas iz gorke sobe! Kdo bo hodil zdaj domov, ko je zabava najbolj prijetna!"
,,Šimen, le ubogaj! Zadosti je pijače in plesu! Kakor hitro napoči pepelnica, mora prenehati ftamno svetne veselje.'4 Besedovala sta še nekaj časa, — kar se začujejo
is zvonika udarci ure--,,Edna,
— dve — tri — štiri--polnoči
je, torej nehajmo," deje resno Žagar. „Ša enkrat se bodo zavrteli. Ni Peter harmoniko, saj si včasi znal tndi ti katero zagosti; tudi jaz bi ae rad enkrat zavrgel. Ti, Mar jetica, zaplešeš z menoj, kaj ne da 1" To rekfii hoče Šimen objeti Marjetico krog pasti, toda dekle, ki je stalo poleg očeta, se mu izmakne, in krčmar veli nevoljen: ,,Lukec, ne delaj aitnoati! Nehaj iz lepaI" Ta pa vzame harmoniko Krulčeve-mu Petru zopet iz rok in jo raz tegne, hoteč zaigrati. Toda Žagar ga prime za roke, da je ni mogel ▼leči narazen in atiakati vkup.
Razjarjen zakriči godec: ,,Igrati mi pa res ne bote branili!" Veste fantje in dekleta. Žganjar nas ne bo tako grdo gledal — mahnimo jo ▼ njegovo gostilno! Tam nas ne bo nihče proč podil." Lukcu je hodila po glavi misel: Če gremo ie aedaj domov, odide mi par goldinarjev, in več, nego par vrčkov
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovir za $500 ali orgije za $250 si
ie malokdo od nas more omisliti, Se manj pa igrati nanj. Domačo god be no skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamere vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nit kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo
lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje.
Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred l6 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu svoo po ekspresu. Asjentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. standard Mfg. Co.. 45 Vesev St., New York, P. 6. Box 2853. Dept. Gl. N

FRANC CUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA j
Priporočam rojakom Bvojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah.
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.
nas zatozi župnišču, ko se pojdeš pepelit — pa bo že prepozno — do takrat se bomo že napili in uaplesali do sitega!'4— Ž-i gar se molče obrne k Marjetici, kakor bi bil preslišal besede pijanca in ji veli: „Po* spravi steklenice raz mize." Ko zaklepa vrata, sliši zuuaj krohot, pa se ne zmeni za-nj, temveč se naglo vrne v sobo. Upihne luč id se odpravi s hčerjo v gorenjo izbo.— „Kdo bo vozil? Jakca sem vrgel na voz, kjer leži kakor klada — niti ne gane se !" Ko Simen vidi, da so posedii vsi drugi sedeže zadi na vozu, veli Krulčevemu Petru: Drži mi malo harmoniko!" Vzame v roke vajeti, pa jih ne obdrži v rokah, temveč sede na nje, udari parkrat po konjih, da zdirjata v skok, potem dene bič poleg sebe, vzame Petru harmoniko in začne nategovati. Konja dirjata, Lukec pa v svoji razposajeni prevzetnosti čisto pozabi, da sedi na vajetih. Kar naenkrat zapazi, da so zdrknili izpod njega in da se vlečejo pc. tleh. Groza ga pretresp, ko vidi, da bo moral voz zdaj doli po hudem, kakor stena strmem klancu, pod katerim je stala gostilua. „Zavrijte, zavrijtel" zakriči zadej sedečim. Cokle niso imeli, zato začne jeden izmed fautov vrteti zavornico. Toda držala je preslabo. Bog ve od kdaj ni bila namazana in popravljena.
Konja letila v divjem diru po klancu navzdol. Tu vrže Šimen harmoniko nazaj ua voz, sam pa zgrabi ročaj zavornice in začne vrteti. Vrti, vrti z svojo močno
roko--pok 1 — ,,Kaj bo zdaj —
zavornice se je zlomila!" Voz sili navzdol, da mu konja ne moreta več dovolj hitro uhajati. Vaga udari jednega konja po nogi, konj pa udari s kopitom nazaj. — ,,Jezee, Jezes!" zakriči Šimen, poprime krčevito z obema rokama svojo desno nogo in se nagne nazaj na voz. Ker je bila pot na jedni strani bolj polzka, silila sta konja vedno na drugo stran, kj«r je bil izkopan jarek. Jedno kolo se potoči v jarek,
—	voz se nagne — zvrne! Konja k sreči obstoj ita.---
Ko se izmotajo nekateri izpod voza in ga postavijo po konci, zagledajo na tleh Simena, ki je ležal in se ni ganil. „He, Lukea, vstani!"
—	Zastonj! — Primejo ga in vržejo na voz. Bili so že na ravnem, nekaj korakov od Žganjarjeve hiše, v kateri je bila še luč. Dva fanta pri-meta vsak jednega konja za uzdo in tako pripeljejo voz pred gostilno. Ko vidijo, da Be Šimen še ne gane, primejo ga in neso notri v sobo, kjer je sedela trojica zaspanih pijancev in metala kvarte.
Ko prineso Šimena notri, zapazijo, da mu je desna noga vsa krvaza. Polože ga na postelj in mu začno vleči raz nogo škornje in hlače. To vzdramhranjenega — povzročalo mu je pač grozne bolečine, kajti začel je kričati: ,,Pusti me, pusti me, ne dotikajte se rane! oh, oh! kako to peče!" Težko so mu dopovedali, da morajo pogledati,
kakšna je rana in da jo morajo izprati. Počasi, med ve -nimi vzdihi ranjenca, slečejo mu vendar hlače in škornje. — Grozen pogledi Globoka rana jim zeva nasproti, koža visi proč, kost je prebita. Začno izpirati, devajo mrzle ob-kladke, ubogi mladenič pa stoka in kriči, da se ti mora smiliti. Komaj ^a pridrže na postelj; — vreči se hoče ž nje na tla, ubežati hoče svojim m učiteljem. — „Potrpi, Šimen, kmalu bo bolje!" Tako ga t lažijo vsi vprek. Kvartopirci so bili popustili igro in pristopili k postelji — še celo Boltetov Jakec je postal popolnoma trezen.---
Ko sem bil še srečen otrok, prišel je večkrat v očetovo hišo berač mož v najboljših letih, temne polti in črnih, grozeče gledajočih oči. Nekoč mi reče hlapec: „To je Luk-čev Šimen. Prašaj ga, kje ima harmoniko 1" lladoven kakor vsak otrok, vprašam berača: ,,Mož, kje pa imote harmoniko?"
Za odgovor me je pogledal t,ako črno, tako grozno, da sem prijel mater za krilo in se plaho privil k njej. „Kaj pa učiš otroka, da draži ljudi!" tako je pokarala mati hlapca, meni pa velela: „Nikdar več ne prašaj tega moža po harmoniki 1 Veš, konjsko kopito mu je prebilo nogo in v bolnišnici so mu jo odrezali, zato ima desno —leseno I Harmoniko mu pa je zmečkal voz, ki se je bil zvrnil nanj." Od tačas sem se vedne izogibal Lukčevemu Šimeuu in še zdaj mi je neprijeten, še moža me presune in pretrese njegov temni, grozeči pogled.
,,Domači Prijatelj."
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in Be na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera ee doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. Ti. posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Created Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
nazna-
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški Obečam največjo pazljivost in naj boljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
(2D. f.)
Naznanilo.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Isposloje in izterjuje zapuščine in dol»cve.
bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike \z
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 linij. Oglasilajin vprašanja odgovarjajo se v vs^h jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Slovencem in Hrvatom
njam, da sem odprl
Miners Exchange —Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivaroe sem tadi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine s tn o d k e, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik.
SloveDcem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do S3000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglas pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111.
t Jacob Stonich f
® 89 E. Madison St., Chicago, 111. ~ ____ (»)
---^---- j
$
Slika pred Bta vi j a uro za dame Z A
dvojnim pokrovom ( Boss Ca?e) in % so najboljši pokrovi se zlatom pre- v tegujHui (Uoldtielcl) in jamčim za-
nje 20 let; kol^sovje je Elgin ali (§) Waltham ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti Be $ jim snditj pnnaja l^pa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa.	f,
^ Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba (■) in jamstvo za blago, je moje geslo.
gj Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III. f
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveie pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; iivrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-noBti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratlj
Svoji k svojim!
S& spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
t
JOHN VENZEL
izdelovalec
K RANJS KIH IN NEMŠKIH HARMONIK
OJO.O a 3 o o c w y a o oia. O C. S 3 J u O O O 3 i*
tfSlpIS^
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je ir'18 do S35 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Ollice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzei,
30 King St., Cleveland, Ohio.
...............,. -j i ...L-a*.....-in,.........
■JSL.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or^elj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na iice, trobente ali pLičali.
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 d«
55 centov galona s poBodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. PoseBtvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lep^m kraju. To posestvo za to prodam, k^r ne nameravam iti več v Btari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St- Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
BI H
a
M
m m
m n
n
H II M
m
ui'-j|i_iio oioioiii -'i1-'
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge §
po 4%
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
HHHEKiB
UlufPIOi	oloi	MOMOi