St. 37.
V Gorici, v soboto dne 9. maja 1903.
Tacaj XXXIII.
bhaja trikrat aa teden t Šestih lidanjlh, in sioer: vsak torek, eetrtek in inboto, ajatraaje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta.......3 „ 40 »   ,    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.. Od 23. julija 1902. do -preklica izhaja "ob 'sreda**? m sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki olio Štv. 11 t Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 12. ure. Na naročila brea doposlane naročnin« te ne oziramo.
Oglasi In peaf •*!•• se taSunijo po petit-vrgtah Ce tiskano 1-krat 8 kr.,*-krat 7 kr., 3-faat 6 kr. "Vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
SflČA
»Vse za x)miko,-8vobodo in napredek !«    Dr. K. LavrU
Uredništvo
«e nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici JL 11.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj ae pošiljajo le nredulStvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredniStva, naj ao poSujajo le itnraraištvu.                ______
»PBIMOBEC«
izhaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So6a» in »Primorec, se prodajata v Gorioi v tc-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi <n Jellersitz v Nunski ulici; — v Iretu v tobakarni Lavrenčič aa -trgu della Caserma in Fipan v ulioi Ponte della Fabbra
Kavčič v Gorici.
>Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalno zadružništvo.
(Konec.)
Tudi pri sodnih oblastvih se je udomačil jako čuden nazor o določbah zakona z dne 9. aprila 1873. državnega zakona St. 70. Pri registriranju zadrug se namreč vpo-Steva samo formalna stran zakonovili določb, do čini se za vsebino dotičnih statutov nihče ne meni. Bodi nam dovoljeno, navesti v tem ožim dva izgleda.
»Gospodarska zveza* v Ljubljani je na podlagi zakona % dne 9. aprila 1873. državnega zakona st. 70. ustanovljena zadruga z. omejeno zavezo. § 1. zadružnega zakona določa izrecno, da mora vsaka zadruga imeti vedno edinole gospodarski namen. S tem, da zahteva zakon gospodarski namen, so za vselej izmed zadrug izključene tiste združitve, ki imajo idealne namene, poduk, zabavo itd., toliko bolj, ker pravi isti zakon v §§ 38,, da zadruga, ki raztegne svoje delovanje na druge namene, kakor so določeni v § 1 , stori prestopek, ki se n ore kaznovati z globo do 800 gld.
PravHa »Gospodarske zveze* stoje v kričečem nasprotju s temi zakonskimi določbami. Po svojih pravilih je »Gospodarska zveza* opravičena, prirejati podučne shode in izdajati tiskovine in časopise, ustanavljati strokovne knjižice in kmetijske muzeje; gojiti kmetijsko statistiko; prirejati razstave ; podeljevati javna pripoznanja, odlikovanja in darila ter priporočati vladi ali deželnemu za-stopu podelitev priznanj in podpor; izrekati svoje mnenje o deželno kulturo zadevajočih zakonskih načrtih, nameravanih napravah in zavodih; sodelovati pri razdeljevanju državnih, deželnih in drugih podpor itd.
»Gospodarska zveza" ima s temi pravili namen, iztisniti c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. Da bi ta svoj namen bolje dosegla, se je na primer vprizorila tudi znana žlindra afera.
Po teh pravilih ima .Gospodarska zveza* delokrog, kakor komaj kak deželni kulturni svet. Kako je bilo mogoče take statute registrirati, kako se je mogel tak delokrog pri-poznati navadni, na podlagi zakona z 9. aprila 1873. ustanovljeni zadrugi, to  spada
med tiste neumljivosti, s katerimi si je avstrijska birokracija pridobila prav specijalen fenome.
Ravno to velja o pravilih »ljudske posojilnice* v Ljubljani, največje izmed klerikalnih posojilnic. § 13. pravil le zadruge ob* sega določbe o razdelitvi čistega, dobička in se glasi:
»Čisti dobiček se porabi tako-le: Najprej se odšteje 10% na korist reservnega fonda. Ostanek se razdeli kot dividenda na glavne deleže. Ta dividenda pa ne sme znašati več, kakor 5% deleža. Od pokritja 5% dividende. preostalega zneska se da polovica rezervnemu zakladu, polovica pa razpotož-nemu zakladu. Prvo polovico sme občni zbor določiti tudi za ustanovitev posebnih rezerv, na primer za pokritje eventuvalnih izgub, za obnovitev inventarja, za zagotovitev 5% dividende v slučaju, če čisti dobiček ne zadostuje. O porabi razpoložnega zaklada odloča načelstvo. Ta zaklad naj se porabi zlasti za dobrodelne in sploh koristne namene. Opravilni deleži se ne obrestujejo in ne nosijo nikake dividende.*
Ta določba je nekaj nečuvenega. § 5. zadružnega zak. določa, da mora zadružna pogodba obsegati določbo o razdelitvi dobička in izgube med posamične zadružnike. S tem je rečeno, da morajo zadružniki dobiti ves čisti dobiček. Sicer ni dvoma, da je pri posojilnici dovoljevanje kredita glavna stvar, čisti dobiček pa je lahko čisto podrejenega pomena, ali zakon je zadrugam z ozirom na prednost, ki jo vživajo, dal naročilo, se tesno držati v § 1. zadružnega zakona imenovanih namenov in v tem okviru je prostora samo za gospodarsko pospeševanje lastnih članov. Celo podpiranje občekoristnih naprav je izključeno.
Po nedvoumnih določbah zakona mora torej vsaka zadruga dati čisti dobiček svojim članom.
Ge neče čistega dobička direktno med zadružnike razdeliti, mora istega plodonosno razdeliti. Zadružnikom bi bilo najbolje ustreženo, če bi zadruge po naložitvi primernega rezervnega zaklada znižale obrestno mero za dovoljena posojila. Tako ravnanje bi bilo res zaslužno in primerno namenu zadruge.   .
Pravila »Ljudske posojilnice" so torej v direktnem nasprotju z imenovanimi določbami. Največji del članov ima samo opravilne deleže. Ti člani sploh ne dobe ničesar od dobička. Deleži se obrestujejo samo kapitalistom, samo imeteljem glavnih deležev, velika večina članov se izkorišča v prid imeteljem teh glavnih deležev.
Določba zadružnih pravil o razpoloženem zakladu je očiten škandal. S to določbo se da polovica po odbitju dividende in prispevka rezervnemu zakladu ostalega dobička na poljubno razpolago načeistvu; zadružniki pa nimajo nikakega vpliva nanj in niti pravice nimajo, zthtevati računa o porabi tega razpoložnega zaklada. Načelstvo porabi lahko ta zaklad tudi za politične namene, za volilno agitacijo ali gu pa lahko kar v svoj žep spravi, ne da bi mogel kdo ugovarjati. To je očitno varan je zadružnikov. Ta razpoložni zaklad znaša že kakih 30.000 K; zadružniki so torej že za 30.000 K opeharjeni. V pravilih liberalnih posojilnic ni najti takih določb.
Vilic mnogoštevilnim in težkim obtožbam proti »Gospodarski zvezi" je c. kr. poljedelsko ministerstvo tej zadrugi za zadnja tri leta dalo 15.000 K sulvencije, za letos pa ji obljubilo subvencije 5000 K. Lahko je umeti, da je to subvencioniranje po vsem Kranjskem provzročilo največje ogorčenje, saj stoji ta zadruga na čelu vseh konsumov in se bavi z dvomljivimi kupčijami, celo z umazanimi kupčijami, kakor jih navadno delajo samo takozvani »Sanirungs-juden*.
Omenjena subvencija se je dovolila »Gospodarski zvezi* za revizijo njenih zadrug in za pospeševanje zadružništva. Na kak način pospešuje zadružništvo in kako izvršuje revizije, to kažejo kazenski akti pri c. kr. okrožnih sodiščih v Mariboru, v Celju in v Novem mestu. Pri teh sodiščih tečejo namreč kazenske preiskave proti revizorjema »Gospodarske zveze*, Pelcu in Seliškarju. Kakšni kapaciteti sta ta dva, se razvidi iz tega, da je eden po svojem poklicu mesarski pomočnik, drugi eksekutor.
Kar sta ta dva revizorja že storila na polju fdlsificiranja bilanc in drugih dokumentov, je kar velikansko. Falsificirajo se knjige, računski zaključki, bilance — vse se
falsificira in c. kr. poljedelsko ministerstvo pospešuje to očitno goljufijo iz državnih sredstev.
Z ozirom na predstoječa, kar možno kratka izvajanja si dovoljujejo podpiianei vprašali:
i. Hoče-li gospod ministerski predsednik kot vodja ministerstva notranjih del naročiti političnim ublastvom, da strogo nadzorujejo vse zadruge in natr.nčno pregledajo vse predložene bilance?
1 Hoče-li gospod ministerski predsednik kot vodja justičnega ministerstva;
a)  naročiti sodnim oblastvom, da natančno pregledajo v svrho registriranja zadrug predložena pravila:
b)  naročiti c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, da »Gospodarsko zvezo* in »Ljudsko posojilnico* zaradi njiju zakonu z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, nasprotujočih pravil uradoma črta iz zadružnega registra, oziroma, da ukrene kar treba, da le pravila teh dveh zadrug spravijo v soglasje s citiranim zakonom P
3. Kako mora gospod poljedelski minister »Gospodarski zvezi* dovoljeno subvencijo opravičiti in jc-li voljan, ustaviti vsako nadaljnje subvencioniranje te zadruge?
Na Dunaju, .28 aprila 1903.
Klerikalno zadružništvo poka na vseh koncih in krajih, in to pokan.e prinaša prizadetim kmetom troške, sramoto in — zapor. Kako je to »katoliško* zadružništvo, se je zopet pokazalo te dni na Štajerskem, kjer je prišlo nekaj kmečkih ljudij v nesrečo. Dne" 5. t. m. se je vršila pri okrožni sodniji v Celju obravnava radi bankerota klerikalnega konsuma v Vitanju. Obtoženih je bilo 7 kmetov, ki so bili v načelništvu in nadzorništvu tega konsuma, in pa revizor »Gospodarske zveze*, Seliškar, z bivšim poslovodjo Molejem. Obtoženi kmetje so povedali pred sodnijo, da niso imeli nobene besede pri konsumu, ker je bil popolnoma v rokah duhovnikov. Načelnik je rekel, da sploh ni vedel, da je načelnik ter da so ga kar tako napravili za načelnika, ne da bi ga bili vprašali.   »Pred-
Križarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienktefficz. — rosi. Podravski. (Dalje.! Za to pa so se razbili vsi dogovori, zlasti s knezom Vitoldom. Zvečer po Glavačevem prihodu so dospele v varšavski grad nove novice. Dospel je bil Broniš iz Tesnote, dvornik kneza Januša, katerega je bil poslal knez po novice na Litvo; ž njim sta dospela tudi dva odlična kneza s pismi od Vitolda in od Žmudcev. Te novice so bile grozne. Križarji so se pripravljali na vojno; utrjevali so gradove, pripravljali smodnik in stavili kamenite stolpe. Na mejo so pošiljali svoje viteze in »knehte«, in celi oddelki lah-kejše konjiče so že prihruli preko meje na Litvo in Žmudsko od strani Ragnete, Gotteswerdera in drugih obmejnih mest. Po goščavah, po polju in po vaseh se je jel razlegati bojni klic, in na večer je nad ondotnim morjem lesov svetila zarja požarjev. Vitold je vzel končno Žmudsko javno pod svoje varstvo, poslal tjekaj svoje ljudi, oborožencem pa je postavil svojega hrabrega Skirvoilla za poveljnika. Ta je vdrl v Prusijo ter ondi požigal, ugOnobljal in pustošil. Tudi knez oe je pomaknil s svojo vojsko bliže k Žmudskemu, kjer je utrdil nekatere gradove, a druge — kakor na primer Kovno, — pa razdrl, da se v njih ne bi ugnezdili Križarji, in nikomu že ni bilo več tajno, da precej,
ko nastane zima ter vtrdi mraz močvirje in blato, ali morda še poprej, ako bo leto suho, napoči velika vojna, ki se razširi po vseh litevskih, žmudskih in pruskih pokrajinah, kajti ako kralj priskoči knezu Vitoidu na pomoč, pa mora nastati dan, ko nemški val zalije bodisi pol sveta, ali pa se umakne odbit za dolga leta nazaj v svojo nekdanjo strugo.
Toda to se še ni imelo kmalu zgoditi, med tem pa se je po svetu razlegalo vpitje in klic po pravici. Pismo nesrečnega naroda je bilo prečitano v Krakovu, v Pragi, na papeževem dvoru in na drugih kraljevih dvorih na zapadu. Knezu Janušu so prinesli to odprto pismo oni bojarji, ki so dospeli z Bronišem iz Tesnote. Marsikateri Mazur je nehote" posegel po meču, ki mu je visel ob boku, ter premišljeval, ali bi ne kazalo iti prostovoljno pod Vitoldov bojni prapor. Bilo je znano, da je sprejemal veliki knez jako rad leske bojevnike, ki so bili tako izvrstni v boju, kakor litovski in žmudski bojarji, samo da so bili bolje izvežbani in bolje oboroženi. Nekatere je tirala na boj tudi mržnja do nekdanjih leskih sovražnikov, nekatere pa sočutje. »Čujte! Čujte!« so'klicali kraljem, knezom in vsem n&rodom Žmudci: »Bili smo prosti, bili smo n&rod plemenite krvi, toda Križarji nas hočejo spremeniti v sužnje! Njim ni mar za naše duše, marveč za našo zemljo in za naše imetje. Naša revščina je že tako velika, da moramo ali ropati ali pa beračiti. Kako nas hočejo umivati z vodo svetega krsta, ko pa sami nimajo čistih rok ? Mi hočemo krst, toda ne s krvjo in mečem; hočemo vero, toda le tako, kakoršno nas učita krepostna vladarja Jagiello in Vitold. Oujte nas in pomagajte
nam, ker poginjamo. Križarji nas žele" krstiti, a to samo radi tega, da nas tim lože podjarmijo; oni ne pošiljajo k nam duhovnikov, marveč rabelje. Že so si osvojili našo zemljo, naše črede in vse pridelke naše zemlje; ne smemo več loviti rib, niti zverine po goščavi. Prosimo: Čujte nas, kajti nas, ki smo prosti ljudje, gonijo k nočnemu delu pri zidanju svojih gradov; pobrali so nam naše otroka v zastavnike, naše žene in hčerke pa sramota pred očmi njihovih mož in očetov. Mi bi morali stokati, ne govoriti. Oni so požgali z ognjem naša mesta, oni so odvlekli v Prusijo našo gospodo, naše odličnjake, kakor: Korkuta, Vasi-gina, Svolka in Sangajla so pobili, in nalik volkovom koprne po naši krvi. O, čujte! Saj smo vendar tudi mi ljudje, ne pa Živali, radi tega kličemo k tebi, sveti oče, da zapoveš poljskim škofom, naj nas oni krstč, ker z vso dušo koprnimo po krstu, toda po takem, ki se deli z vodo ljubezni, ne pa z živo krvjo ugo-nobljenja.«
Tako in temu podobno so se pritoževali Žmudci, in ko so začuli njih pritožbe na mazoveškem dvoru, se je takoj nekoliko dvornikov in vitezov odločilo, da jim hoče iti na pomoč. Razume se, da jim kneza Januša ni bilo treba niti prositi dovoljenja, a to ne radi tega, ker je bila kneginja lastna sestra velikega kneza Vitolda. Srca vseh so se razvnela od jeze, ko so izvedeli od Broniža in bojarjev, da so si mnogi plemeniti žmudski mladeniči, ki so tičali v pruskih ječah, vzeli sami življenje, ker niso mogli dalje prenašati vseh okrutnostij in sramote, s kakoršno so jih mučili Križarji.
sednik* Poklic je izpovedal, da jih je sklical i 1. 1899. župnik Žtčkar, drž. poslanec, ter predlagal ustanoviti konsum. Obetal jim je vse mogoče in jim reke), da bodo le na pa- j pirju ter pristavil; ,Saj je posojilnica tu, ki bo dala denar." Odborniki se niso imeli brigali za kaj, blago sta naročala kaplana ter plačevala iz posojilnice. Podpisali so tudi neke menice, pa ne vedo za koliko. Rekel je, da pravila jim je Žičkar pač prebral, ali niso nič razumeli. Na vprašanje sodnika, zakaj niso napovedali konkurza, je odgovoril: ,Ko pa ne vemo, kaj je to!" Načelnikov namestnik Brodej je rekei, da ne more biti odgovoren, ker se ne razume nič na take reči. Blagajnik Jesenic je izpovedal, da ni videl nikdar ključev od blagajne. Na vprašanje, kedo je pravzaprav potreboval konsum, je odgovoril; ,Mi kmetje že ne! Vsega tega nam je kriva duhovščina«. Odbornik JevniSek je izpovedal, da je rajse drugodi kupoval, ker je bilo ceneje in bolj p o Sten o. Sti-mulak je re el, da so njegove podpise ponarejali. Konsum ima pri vitanjski posojilnici 19.370 K dolga, na blagu pa je dolžan 2673 K. Cista izguba, ki jo morajo plačati kmetje, znaša 17.308 K. Sam državni pravdnik je pripoznal, da so bili kmetje zapeljani od duhovnikov. Sodnija je obsodila konsnmarje radi prestopka § 486. kaz. zak. in § 89. zadr, zak. 5 na 1 teden, 2 pa na 5 dnij, poslovodjo na 14 dnii zapora. Proti Seliskarju, revizorju ,Gosp. zv/, ki je delal .bilanco*, se je obravnava preložila, ker je v Mariboru v preiskavi radi falsificiranja bilanc ter se obe tožbi združita. Tu imate zopet polom .katoliškega" konsuma. Ubogi zapeljani kmetje! Najprvo so jim obetali, da obogate, sedaj pa so jim prislužili — zapor, sramoto in plačilo tako velikega dolga. Duhovnikom, ki so »vodili* konsum, se ni zgodilo nič, oni so kriti, odgovorni so le nevedni kmetje. Brezvestni zapeljive] ljudstva! Tudi pri nas čvečejo o klerikalni organizaciji. Ljudje božji, varujte se je, ako nočete priti ob svojo čast, ob mir in svoje premoženje. Nuncu se ne zgodi nič, on dela sicer v tem .zadružništvu", ali pod krive paragrafe peha le kmeta-odbornika, ki pa drugače ne sme niti besede črhniti. Vitanje je zopet izgled, ki glasno opominja kmete; Daleč proč od žegnanih konsumov, daleč proč od vse .katoliške" organizacije!
Kmetijski shod v Podsabotinu.
Tz Podsabotina, i. maja 1903.
V nedeljo, dne 3. maja, smo imeli v tuk. šoli kmetijski shod. Poučeval je gosp, potov, učitelj Štrekelj. — Šolska soba je bila napolnjena vrlih možakov kmetovalcev. Prišlo je tudi nekoliko gospodarjev iz Št. Mavra in Pevme.
6. učitelj Kutin pozdravi zbrane kmetovalce ter jim predstavi g. pot. učitelja,
kateremu kliče v imenu vseh iskren: .Do- j brodošli*. — Na to povzame besedo g. Štrekelj. Govoril je o umnem kletarstvu. Navesti hočem le najvažneje   iz   njegovega lepega govora.
Pohvalil je najprej dobro navado, da se kasno trga; grozdje popolnoma dozori in pridobi mnogo na sladkobi. — Tudi je pohvalil način kuhanja našega vina ter priporočal, da si tudi nadalje držimo tega, kar je dobro i pravilno. Grajal pa je, da se po Brdih hrame, kleti, preveč zanemarja. — Priporočal je posebno snago in čiščenje v kleteh. Ako je v kleti nesnažno, okuži se zrak, a od izprijenega zraka dobi vino zc-pern duh. — Da se zatre razne glive in plesni po zidovih, naj se zidove pobeli, če možno, vsako leto. Tla naj se posuje s paskom, oziroma naj se napravi tla iz škrli.
Klet naj se pridno zrači; okna morajo biti obrnjena na senčno stran. — Vinska posoda bodi čista, da ne dobi vino duha. Ko se proda vino, treba posodo dobro oprati; ostržite tudi grampo. — Ko je sod čist in suh, naj se ga dene na zračno, da ne splesni. Bolje pa je, če sod dobro za-žeplamo in zabijemo. Pripovedoval je, kako treba sod zakaditi z žveplom. -— Zažveplati je treba vsaka 2 meseca, ker se dim počasi pozgubi iz soda. — Tudi od zunaj bodi posoda čista in snažna. — Da se lepše ohrani čista, namaže naj se malo z oljem, a le prav malo, da se ne zaciaše ljuknjice v lesu. (Na vsake 3 hI posode ne več, ko za 1 dvovinar olja.) S tem se obvaruje tudi posodo gnji« l0De, — Potem je pripovedoval o koristi pretakanja. Nekateri mislijo, da vino, ki ni na drožeh, zgubi moč. Drože so le kvas, ki stori, da vino vre. Ko je vino povrelo, nihajo drože nič več opraviti pri vinu. Zato proč 2 njimi, ker nam lahko še vino skalijo zaradi beljakovine, katera je tudi v drožeh. Kjer prekasno pretakajo, se največ vina skvari.
Priporočam tudi, da se dobro zaliva. Ako se ne zaliva dobro, pride vino preveč v dotiko z zrakom. Radi tega se naredi kan, ki vino slabi, ker spreminja špirit v vodo in ogljenčevo kislino. Tudi skisa se vino, ako ni dobro zalito, posebno v gorkih kleteh. — Na to je ponovil na kratko glavna navodila iz svojega govora ter rekel, da sme vsakdo staviti kako prašanje, na katero hoče odgovoriti.
G. vikar T e r p i n : .Kedaj naj se pretaka prvič?" — G. Štrekelj pojasni, da naj se pretaka; prvič po sv. Martinu,drugič meseca februvarja-marca, tretjič junija-julija, četrtič oktobra. Pretakati je vedno o lepem, jasnem vremenu.
Kmetovalec Zimec praša,kako se pokonča gosenico, ki objeda črešnje. — Dobi odgovor, da metulj (samica) dotične gosenice ne more letati. Zato gre na drevo po deblu. Namaže naj torej trak papirja s kolomazom in   terpentinovim   oljem,   da   se   metuljka
ulovi. S tem se zabr&ni zalegi na drevo. To delo treba opraviti meseca oktobra.
Posestnik Radi ko n prosi pojasnila o peronospori in pravilnem škropljenju. G. učitelj pojasni, kaj je peronospora in kako rase na listju trte. Seme te škodljivke zatre vitrijol.
Zato moramo škropiti. Prvič škropimo pred cvetom, drugič po cvetu, tretjič in četrtič po potrebi. Za prvo škropljenje vzamemo 3U kg vitrijola na 100 1 vode, drugič 1VA kg, tretjič le 1 kg, četrtič spet le 8/4 kg. — Vsakikrat denerao toliko apna, kolikor vitrijcla.
P i n t a r: .Kedaj naj prvič žveplamo ?"
—  Odgovor: Sedaj je že čas. Čim prej, tim bolje. Pojasnjuje, kaj je bolezen na grozdju. (Oidium tucheri.) VrM~»f^np^Wai'^e~W prav mlado, drugič pred cvetom, tretjič po cvetu. — Če se pokaže bolezen, treba še žveplati.
Mladenič Bensa Ivan: .Katere vrste amerik. trte bi bile primerne za naš kraj?" Odgovor: Za nižine, kjer je ilovica in makro, je pripravna Riparia portalis, za višine, ap-ueno i lapornato suho zemljo pa Rupestris montikola. — Solonis se ni izkazala za dobro. Ko sadite nove nasade, iztrebite iz zemlje vse stare korenine. Ako ne, začnejo plesneti in dobijo plesen tudi korenine novih, zdravih trt. Motako je iztrebiti korenine posekanih dreves, posebno figove, če ne tam trta ne rase.
Kmet Medvešček: .Katere vrste cepljenje je najboljše ?" Odgovor: Cepljenje na zeleno. Pojasni zeleno cepljenje.
6. učitelj Kutin: .Opozarjam kmetovalce, da se vrši na kmet. šoli v Gorici vsako leto tečaj za pouk v zelenem cepljenju. Možje, pošljite svoje sinore, mladeniče od 15—20 leta, da se izurijo v tem poslu. Taki se najiožje navadijo in jim bo to v veliko korist". — G. uč. Štrekelj priporoča tudi to.
Ivan Bensa praša, kaj početi s trtami oprhlicami.    (Oprhlica = nerodovitna    trta.)
—  Najbolje, da se jih precepi na zeleno, če so še krepke. Če ne, naj se jih odstrani.
G. učitelj K u t i n: .Kakor znano, naredila je tukaj slana na trtah mnogo škode. Nekateri pravijo, naj se trle, katere je osmo-dila, obreze. Jaz mislim, da bi bilo to povsem napačno, ker bi se trte na ta način izsolzile in zgubile bi moč. — Doli v Lahih so lani po toči res tako delali, a bilo je pozneje, ko trta ni več sočna. — Morebiti bi bilo bolje, sedaj pustiti pri miru in pozneje, ko poženejo na trtah speča očesa, omandati novo mladje tako, da se pusti le par lepših mladik za les prihodnjemu letu. — Če bi pa rezali, bi uničili sad tudi za drugo leto*.
G. Štrekelj pritrdi temu in pojasni še korist kajenja proti slani. Na to sklene svoje zanimivo poučevanje.
G. vikarij Trpin zahvali g. Štreklja v imenu navzočih za njegov trud in ga prosi, da bi nam nudil še kedaj priliko poslušati njegove  nasvete. —  Zborovalci pa mu na-
vdušeno žakličejo trikratni .Zivio* in se razi-dejo zadovoljni, da so slišali toliko lepih naukov in nasvetov.
Hvala iskrena vsem, ki so pripomogli, da se je shod tako lepo obnesel. — Po shodu zbralo se je nekoliko vrlih rodoljubov z g. Štrekelj-em vred v gostoljubni hiši g. Radikona, kjer se je spregovorilo še marsi-kako navdušeno besedo v povzdigo našega kmeta. — Dal Bog, da bi doživeli še mnogo takih shodov v bodritev in navdušenje našega ljudstva i
DOPISI.
Komen, 5. maja (f Jožef Forčič).
»Tvoj spomin nikdar ne mine.*
____________________ _______Boris Miran.
In ni ga več. Izdihnil je svojo blago dušo Jožef Forčič, posestnik v Preserji, mali vasici pri Komnu, dne 3. t. m. po dolgi in hudi bolezni. — Jožef Forčič je bil za Kras markanlna oseba. Dočakal je 73. leto. V teku tega časa je mnogo poskusil in se mučil v potu svojega obraza. V dobri moški dobi je prejel za potni les in prepotoval je Dalmacijo, Črnogoro, Srbijo in Lombardsko v Italiji. Vrnivši se domov, ravnal je po naukih, ki jih je za dobre spoznal v ptujini in širil med narod. Učil je kmeta saditi trte, sadna drevesca in širil je povsod kmetijstvo v naprednem duhu. V narodu je veljal za možaka in je bil v obče čislan mož. Svojedobno je bil več let občinski svetovalec, ud raznih kmetijskih društev. Povsod je pospeševal moderno kmetijstvo. K temu ga je mnogo navduševal njegov najintimnejši prijatelj poslanec Alojzij Štrekelj, s katerim je bi! vedno združen v najsrčnejšem prijateljstvu. Forčič je bil častni ud mnogih kmetijskih društev. V mnogih razstavah je bil odlikovan za umno trto- in sadjerejo z diplomi, srebrnimi in zlatimi svetinjami. Od nadvojvode Karol Lu-dovika je bil dobil v priznanje šatulico cekinov na vinski in sadjerejski razstavi v Gorici. Konečno je samo Njegovo Veličanstvo priznalo zasluge našega Forčiča in mu podelilo zlati križ za zasluge.
Ranjki Forčič je bil dolgo bolan. Tr i leta in pet mesecev je ležal v postelji. Mučil ga je protin (arthoitis-Gicht) in bil je popolnoma sključen — zvit v klobčič. — Po dolgi bolezni ga je Bog rešil hudih nadlog. — Njegor pogreb je bil danes — ob 3. uri popolud.,19 — veličasten. Vdeležilo se je pogreba občinsko starešinstvo, učiteljstvo, uradništvo in mnogo naroda. V cerkvi in na grobu so mu zapeli domači pevci dve na-grobnici in ob grobu je od njega jemal slovo v vznesenih besedah prijatelj g. Albin Štrekelj, učitelj v Škocijanu. Opisal je v ganljivih be-1 sedah Forčičevo pledonosnp delovanje — [ tako, da seje marsikatero oko solzilo. Omenil je tudi, da je bil Forčič prvi, ki je na Slovenskem zasadil amerikansko trto, t. j. ono sredstvo, ki najbolj brani proti filo-(Dalje v prilogi.)
Glavač je bil te bojne strasti mazoveških vitezov jako vesel, ker si je mislil, da se vojna tim bolj raz-vname, čim več Jjudij odrine h knezu Vitoldu, in da bo tem lože mogoče opraviti kaj proti Križarjem. Veselilo ga je tudi to, da zopet zagleda Zbiška, kateremu je bil jako udan, ter starega Matijca, o katerem mu je bilo znano, da je veščak v bojnem poslu. Veselilo ga je tudi to, da bo v njihovi družbi gledal nove divje pokrajine, nepoznana mesta, čete in vojake, katerih še ni videl, ter končno samega kneza Vitolda, čegar slava se je v tem času razlegala široko po svetu.
S takimi mislimi se je odločil iti po »velikih in zanesljivih cestah,« ne zadržuje se nikjer dalje, nego je bilo potrebno za počitek konjem. Oni mladi bojarji, ki so bili dospeli z Bronišem iz Tesnote, ter drugi Litvini, ki so bili na knezovem dvoru, ker so se jim prostovoljno pridružili in so poznali dobro vsa pota m prelaze, bi imeli pospremiti njega in mazoveške viteze od naselbine do naselbine, od mesta do mesta, skozi gluhe in neizmerne goščave, s katerimi je biia pokrita večina površja Mazovije, Litve in Žmudske.
XVI.
V gozdut oddaljenem jedno miljo proti vzhodu od Kovna, katerega je bil razdrl sam Vitold, so stale glavne moči Skirvoillove, seleče se v slučaju potrebe nalik blisku ž jednega mesta na drugo, ter so napadale enako urno bodisi prusko krajino, ali pa gradove in utrdbe, ki so še bile v križarskih rokah, ter s tem razširjale bojni plamen po vsej pokrajini. Ondi dobi zvesti orožjenosec Zbiška in pri njem Matijca, ki je bil dospel tje še ie pred par dnevi.
Pozdravil je Zbiška. na to pa je prespal Čeh vso noč kakor ubit, in še le drugega dne proti večeru je Šel pozdravit starega viteza, kateri  ga je utrujen in
nevoljen prav neuljudno sprejel. Jezno ga je vprašal, | čemu ni ostal, kakor mu je bil zapovedal, v Spihovem, in udobrovoljil se je nekoliko še le potem, ko je prišel! čeh do ugodne priložnosti, ko ni bilo Zbiška v šotoru, I ter se je opravičil, da je došel semkaj na odločno zapoved Jagjenkino.                                                               |
Rekel mu je tudi, da ga je razun povelja in prirojene strasti za vojno v tej krajini pripeljala tjekajj tudi želja, da jej v slučaju potrebe takoj donese kot poslanec novice v Spinov.
»Naša gospodičina,« je dejal, »ki ima dušo kakor angelj, moli celo v svoj neprilog aa Jurandovo hčerko. Toda vsemu mora biti konec. Ako Jurandova več ne živi, naj jej sveti večna luč, kajti bila je nedolžna kakor jagnje; ako jo najdemo, treba je Jagjenki to nemudoma sporočiti, ali ne še le po vrnitvi Juran-dove, da ne odide osramočena.«
Matija je jako nerad slišal te besede, toda navzlic temu je ponavljal vsaki hip: »Iz tc^jra ne bo ničesar!« Toda Glavača to ni oviralo in odloči' se je. da hoče odkritosrčno govoriti, zato je nadaljeval:
5Bilo bi mnogo bolje, ako bi bi'.a gospodičina Jagjenka ostala v Zgorelicah, ker je zain-ln storila to pot. Neprestano smo zagotavljali revico, da Jurandova hči več ne živi, toda morda utegne biti drugače.«
»Ali kdo jej je govoril, da ona živi, ako ne ti?« ga vpraša •;sjzjio Matija. »Imel bi držati jezik za zobmi. Vzel sem jo s seboj, ker se je bala Čtana in Volka.t
•To je bil le izgovor,« odvrne orožjenosec. >Ona bi mogla povsem mirno sedeti v Zgorelicah, ker bi ona dva drug drugega ovirala. Toda bali ste se, da se v slučaju Danuškine smrti Zbišek ne bi izgubil, ali se zagledal v katero drugo in radi tega ste jo vzeli s seboj.«
»Kako, da si že tako predrzen? Ali si morda že opasan vitez, ne pa sluga?t
»Jaz sem sluga, toda sluga gospodifiine Jagjenke, in radi tega se bojim, da bi je ne doletela kaka sramota.«
Matija se zamisli, kajti ni bil zadovoljen sam s seboj. Večkrat si je že očital, čemu je vzel Jagjenko a seboj, ker je vedel, da je s tem svojim postopanjem morala dokaj izgubiti v Zbiškovih očeh, v slučaju, ako bi našli Danuško, pa je mogla izgubiti vse. Čutil je takisto, da v ponosnih Čehovih besedah tiči resnica in da je Jagjenko prav radi tega odpeljal iz Zgorelic, ker jo je nameraval pustiti pri opatu v Plockem; ko je pa poizvedel _a njegovo smrt, jo je vzel s seboj v Spinov, samo da jo ohrani Zbišku.
»To mi niti na misel ni prišlo, t odvrne končno, hot6 pomiriti sebe in Čeha. »Sama me je silila, naj jo vzamem s seboj.«
»Sevšda je silila, ker srno jej zagotavljali, da ona druga ne živi več in da bo njenim bratom mnogo bolje, ako je ne bo doma — zato je tudi odšla z nami.«
»Ti si jo nalmjskal k temu!« zakriči Matija.
»Jaz... in to je moja krivda. Toda sedaj se mora pokazati, kaj je in kako je. Nekaj se sedaj mora zgoditi, drugače rajše poginemo.«
»Kaj moreš storiti,« reče nestrpljivo Matija, »s tako vojsko in v taki vojni! Ako ima res biti kaj, nastane še le meseca julija, kajti Nemcem ugajata za vojno samo dva letna časa: zima in suho leto. Vojna pa sedaj tudi le tli, ne pa gori. Knez Vitold je odEol v Krakov, sporočit vse kralju ter ga prosit dovoljenja in pomoči v slučaju boja«
»Toda tu blizu se nahajajo križarski gradovi. Ako dobimo le dva, bi našli morda Jurandovo, ali pa bi vsaj zvedeli kaj o njej.«
Priloga ()Soče" it. 31 z dne 9, majajl9Q3
kseri. — In, ako pogledamo komensko občino z njeno okolico, ali ni to podoba raja?! — Povsod krasni in lepi vinogradi; vsak kotiček krasi vinska trta. In to je več ali manj sad ForčiCev.               r
Prešeren je pel:
„Ne hčere ne sina Po meni ne bo.. Dovolj je spomina, me p*esnii poj6!*           '     - "* '•
Tudi naš Forčič ni imel družine in zapustil je samo ženo, brata in sorodnike, a s Prešernovo varianto lahko poje:
»Ne hčere ne sina                                I Po meni ne bo.                                  ! Dovolj je spomina, me trt« p o jO!« ---------In zares ga ,trte  poj 6*, kajti vinogradi bodo pričali o njegovem delovanju v prid in basen občine, okolice in naroda.
Po prerano umrlem Forčiču tuguje občina, in po pravici, saj redko so sejam tako odlični možje - kmetovalci, vinorejci, in rodoljubi, kakoršen je bil naš pokojnik.
Narod na Krasu žaluje po vrlem tem možu. —
Zato mu pa kličemo z Boris Miranom (Stritarjem):
.Zapisan v zlato knjigo domovine Ti svetil poleg prvih se imen; Nevenljiv vence glavo U obdava, A mi hvaležno te slavimo : Slav a i" Počivaj v miru — almo beata e belim t
Is učiteljskih krogov. — Slavno uredništvo i Ko je ajdovska učit. podružnica na lokavikega župana, Jožefa Vidmarja, »k!o-basarije, katere je po naročilu naših »kavčev-poslancev* na vatle prodajal na znanem županskem shodu letos pri Rebku, primerno se izjavila in ga nekoliko poščegetala, je čutil potrebo, da se je zatekel k prijatelju-pisnio-uku, kateri mu je v 32. št. .Gorice' zverižil dišečo »Protiizjavo", na kateri neki zdaj Vidmar uživa veliko veselje in zadoščenje in s ktttero hoče tudi ovreči trdite glede svojih študij. —
Z enim Vidmarjem se menda odbor ajd. učit. podružnice neče prerekati in njegove kilave protiizjave ne upošteva. Toda ipak bi bilo škoda kar tako na miru pustiti in prezreti take rovtarske nastope, kakoršne si dovoljuje kak Vidmar nasproti stanu, kateremu ni vreden — t ozirom na korist in pomen pri narodnem delu v primeri med učiteljstvom in njim — da bi mu čevlje vezal! — Ako prezre učiteljstvo enega Vidmarja, pride potem drugi itd., v naši deželi je kakor vsega slabega tudi Vidmarjev več! A učiteljstvo vendar ne sme dovoliti, da bi je kdo s svojimi onohlanimi šapami poljubno cmokal! Zato nam molk ajd. pod. ne ugaja.
Na omenjenem županskem shodu je krvavo žalil učiteljstvo. Dražil je zborovalce z nekimi 150%; čvekal, da imajo učitelji premalo ur šole, da se premalo z otroci in šolo pečajo, zato da otroci nič ne znajo. On ve, da v njegovem kraju nič ne znajo (menda meri druge po svoji učenosti!)
Potem pa je začel tako-le: Kaj je treba v šoli toliko reči učiti P Zadosti bi bilo branje, rač. in pisanje in pa kršč. nauk. Čemu tudi toliko šol, in če učiteljem ni prav pri nas, naj gredo na Štajarsko. Tako je klanfal in se potil ta ubogi junak. On šol in učiteljev ni menda nikoli imel pri srcu..... Alte Liebe rostet niel V svoji.protiizjavi pa kaže, kako 1^ jgujgnjeni debeli udje in kaLb težko mu de,: da se ,razfiH3ano* učiteljevo postopi otresati, če mu on stopi s svojo debelo nogo na vrat. Preteče kliče predstojnike na kup, naj učiteljstvo, kakor on zaukaže, zlasa, vklene in pred njegov sodni stol postavi; zakaj svobodni državljan in mož po milosti božji je v deželi le še Vidmar in po njegovi milosti — paTvmanjef merT ¦— l'elwk^'"dlruigT.~DlrugT menda — gotovo pa učitelji — ne plačujejo nikakih davkov — nosijo ves denar v hranilnico. Zato pa tudi ne smejo se braniti, ako jih hoče ljubeznjivi Vidmar na kakem shodu malo preme tkati. Ko bi bil Vidmar neskromen, pohvalil bi se bil tudi kot naj-veči obresti-plačevalec, toda potem ne bi samo šolske oblasti imele z nami posla, temveč nad nas bi moralo, kar leze in kar gre. Koraža pred gozdom v robatosti zreje-nega moža sega daleč; toda njegovo čivka-nje, katero prodaja na ukaz svojih pobožnih vodij iz Gorice, doseza nasproten uspeh pri ljudstvu in učiteljstvu, katero na svete pri-smojenosti »grofičeve« nič ne da. Tudi so se zbrani in vplivni župani pri omenjenem shodu vse drugače pikro izraževali glede delovanja in povišanih diet našim poslancem in dež. odbornikom, kakor pa o učiteljstvu in njegovih beraških plačah.
Zahtevali so, naj se skliče nemudoma ljudski shod, na katerem se izreče oster protest. In prav so imeli; ako je uboštvo za ene, naj bo i za druge. A tega g. Vidmar ni slišal, ker se je menda lotil že piti, in ker ni smel slišati! Ljudstvo ve še morda bolje nego Vidmar, kako se je izsesuje in dobiva denar za vsako tudi nevažno zadevo v deželi ter preostaja denar za razne potrebe, a trpeti za vse in vse dež. gorje prenašati mora le ljudstvo in učiteljstvo, katera faktorja sla vendar najvažnejša izmed vseh stanov v deželi. Zato pa hočejo goriški generali udarili po zapostavljenem učiteljstvu tudi z okorno Vidmar-jevo roko. Vsi pripomočki so dobri, da bi se le čim delj moglo v temi držati ljudstvo in je dreti. Naši krščanski poslanci niso kaki sposobni možje, ki bi mogli in znali zastopati koristi dQle\et volilcev in sploh ljudstva, pač pa imajo talente za spletke in intrige, h katerim pokličejo skrokanega hazardista od kart in popivanja ter ga ščujejo kakor sultana na pošten stan!
Domače in razne novice.
Pogreb profesorja Simon« Rutarja
se je vršil v torek pop. ob veličastni udeležbi iz   vseh   slojev    ljubljanskega   prebivalstva,
zlasti iz pisateljskih in učiteljskih krogov. Prišli so tudi zastopniki višjih oblastij, profesorji, mnogo narodnih dam, dijaki itd. Na čelu sprevoda so korakali »Sokoli« in pevci društva .Ljubljana" z zastavama. Dijaki so delali špalir.
Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani darujejo v počeščenje spomina prof. Simona Rutarja gg.: prof. F.JČošnik 4 K, prof. F. Mašera 4 K, prof. FerdV ŠeidT 10 K, prof. Jos. Žilih 10 K.
Visoki gostje. — V hdtelu pri južnem kolodvoru biva Don Alfonzo iz Španije, soproga njegova Dona Maria de La Neves in španski zunanji minister conte de La Marone. -Ostanejo v Gorici kakih 14 dnij*   -----------
Te dni je bival v omenjenem hotelu tudi bivši laški minister za zunanje posle, pl. Prinetti iz Rima. In istotako general ka-valerije in korni poveljnik Suecovatv iz Gradca.
»Pevsko In glasbeno društvo v Gorici* priredi v soboto dne 16. maja 1903, koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka štev. 47 v veliki dvorani »hotela Central". Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. Vspored: 1. Ouvertura, svira vojaški orkester. 1. Anton Foerster: »Domu", možki zbor. 3. P. J. Gajkovskij: a) »Hor devušek" iz opere Evgenij Onegin, ženski zbor s sprem-Ijevanjem glasovirja; b) »Legenda", mešan zbor. 4. B. Smetana: Arija Mafenke št. S iz opere »Prodana nevesta", poje gospica Ja-romila Gerbičeva. 5. A. Hajdrih: »Mornarjeva tožba", možki zbor z bariton*šolo. 6. a) K. Hofftneister:   »Jak to pad' na sine"   rnofe",
b)  F. Gerbič: »Kakor dih na cvetju mladem",
c)  O. Nedbal: »Oči", poje gospica Jaromila Gerbičeva s spremljevanjem glasovirja. 7. F, L. D'Arma Dietz: »Pevec", mešan zbor z glasovirjem in vijolin-solo. 8, G. M. Weber: »Koncert za fagot* z orkestrom a) Adagio b) Allogro gosp. J. Michl. 9. A. Rubinstein: »Jutro*, možki zbor z orkestrom. Društveni pevovodja: Josip Michl. Iz posebne prijaznosti sodeluje gospica Jaromila Gerbičeva, Na glasovir spremlja gosp. Emil Konici. Po koncertu prosta zabava s sodelovanjem vojaškega orkestra. Sedeži I.—III. vrste 2 K 50 vin.; IV.—VI. vrste 2 K; VII. — X. vrste 1 K 50 vin.; stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se razprodajajo pred koncertom v prodajalnici gosp. Antona Jeretiča, Via Seminario. Na dan koncerta od 8. ure naprej pri blagajnici. Tekst se dobi pri bla-gajnici. K obilni  ^eležbi uljudno vabi odbor.
Slovenski porotniki. — Zadnjič smo navedli le imena prejšnji dan izžrebanih po-rotnikov za^pritfodnje porotno zasedanje, ki prične 23. junija letos. Danes navajamo tu slovenske porotnike z njihovim bivališčem vred. Ti so: Bratina Franc, Ajdovščina, B e r b u č Anton, Sv. Križ na Vipavskem, B u d i n Ivan, Zalošče-Dornberg, B a t i s t i Č Ivan, Gor. Vrtojba, Ulaga Franc, Kanal, Štrukelj  Martin,  Šsnipas,   J a k o n č i č
Josip, Kozana, Mozetič. Anton, Solkan, Sirk Anton pok. Jos., Višnjevik, Koder-m a c Josip, Sovodnje, P r i n č i C Štefan, Vi-polže, L u t m a n Andrej, Št. Andrež, P re-zelj Rajko, Tolmin, Pintar Štefan, Št. Ferjan, Klanjšček Anton, Št. Ferjan, Pečenko Anton, Berje-Rihemberg. Torej izmed 36 porotnikov je 16 Slovencev. Med namestniki ni nobenega Slovenca.
»r. Andrej Pavlica in edinost. — Na »delavski slavnosti« v Št. Petru je govoril tudi dr. Andrej Pavlica. Rekel je, da želi, naj bi se goriškim Slovencem vrnili časi, ko bomo vsi edini, kakor smo tukaj, edini za Boga, vero, domovino, svobodo, omiko itd. Skoro nismo verjeli svojim očem, ko smo čitali to v »Prim. Listu". Dr. Andrej in edinost! Ha, ha, ha! Kdo se ne smeje. On, najbolj zagrizena klerikalna stvar, katerega strast kar pozelenuje, ki se petelini in repenči v klerikalnem taboru v prvih vrstah, ki je prvi, kadar treba škodovati zavodom in napravam, ki niso v klerikalnih rokah, ki je za časa razvitka razkola posegal najnesrefi-neje v boj ter v motnem ribaril, on, poosebljena klerikalna strast, prefriganec in za-hrbtnik, jezuit od temena do pete, ki je deležen vseh lumparij in falotarij, karkoli so jih spredli v klerikalnih vrstah od časa razkola dalje, on govori o edinosti med goriškimi Slovenci ter ima vedno Boga na jeziku. Hinavec grdi! Katoliški prelat Scheicher je rekel te dni v drž. zboru, da ko bi prišel Kristus zopet na svet, bi vzel vrv ter pregnal izvestne ljudi, ki hočejo biti duhovniki ali so le — farji Za dr. Androja pa bi bilo potreba poseko vrvi, kajti mož zasluži izdatnih in v obilem številu....
Slovensko Časnikarsko In pisateljsko društvo. — V sredo večer je bil v ljubljanskem »Narodnem Domu" sestanek vseh tamošnjih časnikarjev in pisateljev, ki niso bili §t aprila povabljeni v društvo »krščanski mislečih*. Došlo je 36 gospodov; nekateri so bili zadržani, a so izrekli svoje soglašenje in oglasili pristop. — Poročal je A. Gabrščefe iz Gorice, na kar so je razvila živahna razprava o vprašanjih: Ali naj se osnuje le časnikarsko, ali tudi pisateljsko društvo? Le za Slovence, aH tudi za Hrvate in Srbe. — Naposled se je glasil soglasen sklep tako, da naj se ustanovi slovensko časnikarsko in pisateljsko društvo. — V ustanovni odbor so bili izvoljeni gg. Trstenjak Anton, Govekar Fran, •Engelbert Gangl, dr. K. Lončar in Jelenec Luka. — Društvo bo le stanovsko in bo član »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev." Ustanovitev je bila naznanjena brzojavno v Prago, odkoder je došel takoj jako odušev-ljen pozdrav.
»Slovenec" seveda ni mogel pretrpeti brez brcanja niti ob tej priliki. »Krščanski misleči* so ustanovili svoje društvo, ker ne marajo niti najmanjše dotike s temi grdimi »liberavci", — ali kratko nikar ne bi smeli ustanoviti društva vsi oni,  katerih kavči ni-
»Ali pa tudi nič.«
Siogfried jo je gotovo odpeljal na to stran. To so nam rekli v Sditnem in povsod, pa tudi sami smo si to mislili.«
»Ali že videl te vojake? Stopi vbn iz šotora in oglej si jih. Nekateri imajo le cepce, a nekateri medene meče še po svojih pradedih.«
* Vendar, kakor sem slišal, so to hrabri vojaki.«
»Z golimi rokami si vsekako ne morejo osvoje-vati gradov, zlasti ne križarskih.«
Daljši razgovor jima pretrgata Zbišek in Skir-voillo, ki je bil žmudski poveljnik. Bil je to človek male rasti, toda močen in širokopleč. Prsi je imel tako napete, da so bile podobne grbi, a roke je imel tako dolge, da so mu segale skoro do kolen. Sploh je bil jako podoben Zindramii iz MaŠkoviee, ki je bil sloveč vitez in katerega sta Matija in Zbišek v svojem času spoznala v Krško vem. Imel je debelo glavo ter izbočene noge. Sploh se je Čul o njem le jeden glas, da je to veščak v bojnih zadevah. Skoro vse življenje mu je minilo v borbi s Tatarji, s katerimi se je bojeval dokaj let v Rusiji, in z Nemci, katere je sovražil kakor kugo. V teh bojih se je naučil ruskega jezika, na Vitoldovem dvoru pa nekoliko poljskega. Znal je govoriti po nemški ter ponavljal neprestano tri besede; ogenj, kri, smrt. V svoji veliki glavi je mml vedno dovolj drznih mislij in bojnih načrtov, katerih Križarji niso mogli že naprej spoznati, niti se jim izogniti, radi Česar so se ga obmejni komturji zelo bali.
»Razgovarjala sva se o bojnem pohodu,« reče Zbišek Matijou nenavadno živo, »radi tega sva prišla semkaj, da poizveva tudi za vaše mnenje.«
Matija posadi Skirvoilla na hrastov panj, pokrit z medvedovo kožo, zapove prinesti steklenico medice,
katero so potem nalivali v čase in piii. Ko so se dobro okrepčali, vpraša Matija:
»Ali hočete odriniti na pohod, ali ne?«
»Hočemo požgati kak nemški grad.«
»Kateri?«
»Ragneto ali Novo Kovno.«
»Ragneto,« ponovi Zbišek. »Pred štirimi dnevi smo bili pod Novim Kovnom, toda odbili so nas.«
»Tako je,« reče Skirvoillo.
»Kako to?«
»Prav.«
»Počakajte,« reče Matija, »jaz tukajšnjega kraja ne poznam dobro. Kje je Novo Kovno in kje Ragneta?«
»Odtod do Novega Kovna ni niti jedna milja,« odvrne Zbišek, »a od Starega do Novega Kovna je tudi toliko. Grad se nahaja na obrežju. Onikrat smo ga hoteli naskočiti, toda odbili so nas. Pol dneva so drvili za nami, dokler se nismo skrili v tej hosti, in vojaki so se nam tako razpršili, da smo našli nekatere Še le drugi dan.«
»A Ragneta?«
Skirvoillo stegne svojo dolgo roko proti severu ter reče:
»Daleč! Daleč!...«
«Pojdimo nad njo prav radi tega, ker je daleč!« odvrne Zbišek. »Ondi je vse mirno, ker so prišli vsi ondotni prebivalci k nam. Nemci tamkaj ne pričakujejo nikakega napada, radi tega planemo na povsem nepripravljene.«
»To je res,« reče Skirvoillo.
Matija pa vpraša:
»Kaj mislite, ali bo mogoče vzeti grad?«
Skirvoillo odkima z glavo, v znamenje, da to ni mogoče, Zbišek pa reče:
»Grad je trden, in le slučajno bi ga bilo mogoče
dobiti. Toda ondi lahko opustošimo krajino, požgemo vasi in mesta, ugonobimo zaloge živeža, a pred vsem drugim dobimo nekaj jetnikov, med katerimi bodo morda celo odličnjaki, in take Križarji radi odkupujejo ali zamenjavajo.«
Na to se obrne k Skirvoillu ter reč- :
»Sami ste priznali, da imam prav, sedaj pa pomislite še to: Novo Kovno se nahaja na obrežju', kjer jim ne požgemo nikake koče, ne odženemo čred, niti ne vjamemo jetnikov. In ni še dolgo tega, kar so nas pobili. N6, pojdimo' rajše tjekaj, kjer nas ne pričakujejo.«
»Kdor zmaga, on ne pričakuje napada,« zamomlja Skirvoillo.
Sedaj poprime Matija za besedo ter jame podpirati Zbiškovo mnenje, ker je videl, da mladenič pričakuje mnogo več od Ragnete, nego od Starega Kovna in da bi bilo pri Ragneti mnogo lože vjeti kakega odličnega jetnika, katerega bi mogli porabiti v zameno. Domišljeval si je takisto, da je v vsakem slučaju bolje iti dalje ter vdreti nepričakovano v krajino, manj zavarovano, nego povspenjati se na obrežje, ki je močno zavarovano že od prirode, na katerem stoji'grad, zavarovan s krepko posadko.
Ker je bil veščak v bojnih zadevah, je govoril tako jasno in navajal tako važne razloge, da je moral vsakega prepričati. Za to so ga tudi vsi pozorno po-* slušali. Skirvoillo je pomignil semtertje s svojimi gostimi obrvi v znamenje, da mu pritrjuje, časih pa je zamomljal: »To je resnica!« Končno je sklonil svojo veliko glavo med široke dlani, da je bil videti, kakor bi bil grbast ter se je globoko zamislil.
Cez nekaj časa je vstal in  ne da bi spregovoril kako besedico, se začel poslavljati. (Dalje pride.)
raajo za .krščanski misleče/ Ker je Gabršček okrcal klerikalce zaradi znane nepoštene igre z .jugoslovanskim časnikarskim društvom*, zato je nedosleden, je žigosanja vreden, ker je zdaj deloval za ustanovitev .slovenskega časnikarskega in pisateljskega društva«. Krasna klerikalna logika! Naj .Slovenec' vzame patent na toliko modrost!
BHJenskl kanit Roje« — dober dušni pastir. — Ker smo že toliko pisali o tem človeku, bo gotovo zanimalo javnost izvedeti, kak dušni pastir je ta Boga se boječ kurat in kako dela z bolniki. Poklican je bil k nekemu bolniku, da ga izpove. Kadar je človek bolan, potrebuje tolažbe in lepe besede, ali kaj je' storil biljenski božji namestnik. Priblastal je v stanovanje ter začel klicati bolnika z imenom, kakor ga kličejo po zmerjanju, česar gotovo nikdo noče slišati, ter ga izpraševatt, kako da je kaj, pri-devajc vedno zmerjanje. Bolnik je bil vsled tega tako nevoljen in razjarjen, da je zapodil kuraU iz hiše ter se ni hotel dati od njega spovedati. Da je revež pri tem trpel, in sicer po nepotrebi, ni potreba 9e dostavljati. Priti ga je moral spovedat jeden onih redovnikov, ki hodijo v Bilje. Tak je ta človek, pa se dela tako svetega in nedolžnega, kakor bi bil sv. Alojzij, pa jih utegne narediti toliko kot Bartoldo, ako ne krene s svojih napačnih poti na pravo 1 — N6, čez čas se je bila vendar zbudila vest v Rojcu, zapeklo ga je, in .šel je bil onega bolnika prosit odpuščanja.
Kaj Je pohujšljivo? — .Pr. Listu« ni všeč, da so .gotovi listi' spravili v javnost afero župnika Perinčiča. Pravi, da to je šele pravo pohujšanje Ijudij. No, pohujševal je ljudi Perinčič v Soči in Pliskovici in zadnji čas v ulici; Treh Kraljev v Gorici. To je dog-nano, da je Perinčič strašen pohujšljivec. O pohujšljivcu pa se more pisati le tako, kakor zasluži. Pisava se ravna po predmetu. O taki stvari pisati, kakor je Perinčičeva, pa je tudi naravnost dolžnost, katero narekuje skrb za obči blagor, da se odstrani vir pohujševanja ter zatre zlo v korenini. Z molkom se ne opravi nič, marveč se pusti ljudi v temi in v bajkah. Ljudstvo je treba svariti in mu kazati, kaj vse se skriva pod — črno suknjo, v katero ima še vedno preveč vere ter radi tega trpi toliko neizmerne škode.
Ni jim všeč, da se piše o duhovniku Perinčiču, lani pa so se ti liceraerci pasli ognjusno nad neko žrtvijo svoje strasti, ko pa res ni bilo potreba spravljati iste reči v javnost na tako odijozen način! Tisto seveda ni bilo pohujšljivo!!
V Kanalu so dobili z začetkom tega meseca občinskega zdravnika. Ta se imenuje dr. Jakob Zwellinger. Županstvo je vstre-glo s tem nujni potrebi.
Iz fiodika je dobil .Prim L." baje neki dopis nekega tamošnjega občana, ki protestira v imenu rodiških občanov (kdo ga je pooblastil?) proti dopisu v  »Soči", v ka-
terem je govora o tamošnjem župniku Et-snicu. Tega dopisa pa .Prim. L." ne priob-čuje, marveč pravi samo, da je le nekaj Ijudij proti župniku, drugo pa ga vse čisla in spoštuje.... Čudno, da takega dopisa .Pr. L." ne priobči, ko je bil vendar župnik Elsnic v dopisu v .Soči" precej trdo prijet I Torej na dan z dopisom l!
— Dobili smo iz Rodika pa še tale dopišič: Dne 26. aprila tega leta je .Soča" poselila imeniten prostorček v cerkvi pred glavnim altarjem, kjer biva Najsvetejše. Iz ust rodiškega župnika J. Elsnica se je slišalo .logično" razlaganje dopisa v .Soči" : .Kdo je kriv greha" ? Za danes samo —, pozor na teti dopis!!
Talentiran škof. — Tržaški škof Nagi mora imeti velike talente za jezike. Že lep čas je od tega, ko so pisali, da je govoril slovensko, sedaj pa pišejo, da je imel na kanonični vizitaciji v Kortah v Istri že slovenski govor, v Kaštelvenere pa je govoril hrvatski! Tako pišejo farovški listi. Mi to beležimo, ker utegne priti prav, in rečemo za danes le: Jako hitro se je priučil Nemec Nagi slovenskemu in hrvatskemu jeziku!!
Dogodki v RfcmanjDi. — Iz Ricmanj pišejo .Elinosti" : V zadnjem času objavljajo) nemški in italijanski listi vseh barv strastne napade proti naši slovanski cerkveni občini. Jeze se, da nas ni še konec. Mi pa smo dobre volje in čakamo z veseljem na bližnjo rešitev. .Naš" po sili-kapelan gospod Krančič se culi velikega mučenika, morda zato, ker niso še vsi Ricmanjci v ječi! Med tem je pa njemu prav dobro in hodi pridno na sprehod v Boršt, kjer je — on »vrli slovenski svečenik" — v znanem zavetišču italijanskih fanatičnih duhovnikov — vsakdanji gost. V Ricmanjih ni nikakega zvonenja ter traja še vedno »tihi teden". Maša je samo ob nedeljah; v cerkev seveda ni nikogar iz Ricmanj. Imeli bi poročati tudi o nekaterih ponesrečenih nastopih, ali to bodi prihranjeno za boljše čase. Dne 28. aprila smo imeli zopet pogreb nekega SOletnega moža, kateri je izjavil na smrtni postelji, da mu ne smejo pustiti k pogrebu latinskega duhovnika! Zato ga je pokopal vaški župan. Tudi imamo sedaj v Ricmanjih stalno orožniško stražo. Noč in dan se izmenjujejo orožniki, ki stražijo gospoda Krančiča. Seveda nimajo nikakega opravila, ker je v vasi vse mirno in veselo. In tako živimo torej naprej, kakor žive naši bratje v Macedoniji pod turško zapovedjo. Število nekrščenih otrok je že naraslo na 11 — civilnih pogrebov smo imeli že 5 — a na poroko čaka že več parov. Take so razmere v avstrijskem Primorju in v škofiji tržaško-koperski — potem, ko so z bodali razgnali cvetočo katoliško občino. To bodi še posebej v odgovor nazovi-katolikom okoli .Amica" in poluuradnemu »Trieste"! Na vsa nečuvena grdenja in vse klevete dajo Ricmanjci sami najbolji odgovor s svojim nepretržnim mirnim  vedenjem.   Nasproti   vsej   kleveti  stoji
dejstvo, da se ni se nijeden Ricmanjec pregrešil proti zakonu. Nasprotno pa imajo nekateri javni organi na sebi žig, da so zlorabiti avtorileto cerkve in države v svoje strankarske in fanatične namene. Le klevetajte torej dalje! Umazana pena vaše klevete ne doseza Ricmaojcev, pač pa pada nazaj na
—  obrekovalee!
Narodno slavljc t AJdovščInl-ŠturlJu.
—  Binkoštni ponedeljek bode pač dan, ka-koršnih je dosedaj še malo pozdravila naša vipavska dolina. Zanimanje, ki se kaže za to redko slavnost ne le v dolini sami, ne le v bližnji nam sosedi, solnčni Gorici, temveč tudi na daljnih vročih tleh tržaških, — velikanske priprave^ kr usposobe Ajdovščino ur I Šturije za dostejen sprejem toliko milih gostov,
—  krepka agitacija, — vse to obuja v nas opravičen up, da doživimo pravi ljudski tabor.
Oboževatelju narave bode prožala dolina s svojo krasoto in zanimivostjo obilo razvedrila, ljubitelju petja bode nudilo tekmovanje poznatih pevskih društev mnogo vžitka, prijatelju telovadbe bodo kazale čete vrlih .Sokolov" svoje krepke in izurjene mišice. Prezrlo se seveda ni tudi mladega sveta, omenjamo namreč, da so pripravljena za njih poskočne noge kar tri plesišča ter dve močni godbi. —
Vabila narodnim društvom po okolici so se razposlala hi z radostjo naznanjamo, da se je precej njih tudi že odzvalo. Imena objavimo po preteku obroka za zglašanje, to je 15. maja. Upamo pa, da se priglase i ostala vabljena društva, saj je ni veselice, bodisi katerega-koli izmed njih, koje ni po-setila večja ali manjša družba Ajdovcev in Šturcev. — Opozoriti nam je slednjič društva, da naznanijo sama svoj izlet pristojni politični oblasti, ako jim ni že po pravilih dovoljeno korporatkno prirejati izlete. Društva pa, ki dojdejo s svojim praporom, se morajo na vsak način zglasiti, in sicer društva iz Kranjske pri glavarstvu v Postojni in Gorici, društva iz Goriške pri glavarstvu v Gorici. Slavna društva naj uravnajo svoj prihod tako, da dospejo vsaj do 2 ure pop. v Ajdovščino, ker se društev po omenjeni uri ne sprejema več oficijelno. Veselica, katere vspored priobčimo kasneje, se bode vršila ob vsakem vremenu na kritem Lavričevem trgu v Ajdovščini.
Rojaki, prihitite torej 1. junija v Ajdovščino 1
Ajdovsko-sturska narodna društva.
Izpred sodnlje. — Metod Bavcon, rojen 1. 1883. v Grnicah, je bil obtožen težke telesna poškodbe. Na novega leta dan sta se sportUla pri Ušaju pred gostilno on in neki Jos. Fišer, katerega je Bavcon s ključem "daril po nosu, da mu je prebil kost. Obtoženec je vse priznal. Dobil je 3 tedne ječe.
Štiri mladeniči iz Galicije: IvanPerdas, Pavel Jurko, Mihael Kin in Stanko Olejar-čajek so  hoteli oditi preko Krmi na v Ame-
riko. Ali na meji so jih prijeli, ker* šd stari šele po -20 let ter se morajo torej podvreči še vojaškemu naboru, in jih postavili pred sodnijo. Izpovedali so, da niso imeli namena, izogniti se naboru, marveč da so hoteli iti v Ameriko le dela iskat. Prvi trije so bili obsojeni na 7 dnij zapora in po 10 K globe, četrti pa je bil oproščen, ali radi tega je podal drž. pravdnik pritožbo ničnosti.
Andrej Jakulin, star 27 let, iz Cepo« vana, mizar, je bil obtožen goljufije. Dne 7. julija lani je vzel Jakulin pri tvrdki Saunig & Dekleva v Gorici šivalni stroj za 90 K. Jakulin je rekel, da proda dva >ola ter prinese potem na račun. Čez čas pa se je vrnil,-rekoč,-da-ni prodal volovterda naj mu pustijo stroj, da prinese v kratkem na račun 20 K, ko proda les. G. Dekleva se je potem informiral o tem Jakulinu pri Rajhu na Komu, in ker informacije niso bile preslabe, mu je dal stroj ter sta se zmenila za obroke. Jakulin jo je pobral s šivalnim strojem proti Solkanu, kjer ga je prodal nekemu Komelu, v prodajalnico tvrdke S. & D. pa ga ni bilo več; pa tudi drugače je ne-manič. K obravnavi ga ni bilo; obsojen je bil kontumačnim potom na 2 meseca ječe s postom vsak mesec.
Jakulin Josip s Tolminskega, rojen leta 1867., je bil obtožen javnega nasilstva potom pretenja. Ta Jakulin je zet Ivana Levpuščeka. Živela sta v miru do junija lani. Tu pa je prišlo nekaj vmes in Jakulin ni hotel dati več Levpuščeku jesti, dasi je imel ta brano in stanovanje izgovorjeno. Zato je zahteval L. od Jak. 11 gld., .češ, da mu to gre, ker ravna grdo ž njim. Jakulin pa je skočil po revolver ter mu pretil, da mu že pokaže, kdo da je gospodar v hiši. L. se je prestrašil, zlasti še, ker je vstrelil parkrat skozi okno. Tisto noč si ni upal domu spat. Jak. pravi, da ni hotel ničesar storiti L., ampak da ga je hotel le oplašili. Pri obravnavi lani je bil Jak. oproščen, ali prišlo je sedaj do druge obravnave, in tu so mu prisodili 2 meseca trde ječe s postom vsak mesce.
Dramatično društvo t Trstu. — V nedeljo 10. maja 1903. se uprizori v gledišču .Fenice" prvikrat .Pojdimo na Dunaj", burka v 4 slikah s petjem. Poleg francoskega »La Cagnolte" poslovenil I. Ogrinc. Režiser gospod Matevž Žužek. Pri igri sodeluje orkester 97. pešpolka. — Začetek ob 7% uri zvečer.
Zgubljeno —najdeno. — Nekdo je pozabil v hotelu .Piccolo* blizu kolodvora havelok. — Našel se je na stopnicah v hiši št. 12 v ulici Morelli mošnjiček s precejšnjo svoto. Oboje se dobi na tuk. policiji.
Odprti lekarni. — Jutri popolndne bosta odprti v Gorici lekarni: Pontoni-Kiirner.
Doktor Tsega zdravilstva Rudolf Thoma se je naselil v Gorici, ulica G. Verdi štev. 19. ter sprejema od 8'/» do 3% ure popoldne, ter od 2. do 3. ure popoldne.
Zapiski  mladega potnika.
Piae B. V.
(Dalje.)
Zvečer je v salonu guvernantka otrok one ruske gospe, ki potuje s svojo materjo, prepevala ruske narodne pesni in igrala na glasovirju. Življenje na barki je dobivalo vedno bolj slovanski značaj.
Ponedeljek, 21. aprila 02. Žolta zastava plapola na jadreniku »Amfitrite« in naznanja, da je parnik v kvaranteni. Ta beseda zveni onemu nekoliko tuje na uho, ki ni navajen na pomorsko življenje, in ki misli, da kuga razsaja med potniki in da je že dosti pokosila izmed njih, ko je sanita barki odrekla »libero pratico«. Ali to ni res. Mi se vsi prav dobro počutimo, čitamo in pišemo in se razgovarjamo, kakor da se ni prav n?č dogodilo. Sploh je cela kvarantena le sleparija turške vlade, oziroma nekaterih višjih turških uradnikov. Ako se pojavi v Egiptu kuga ali kolera, in to je dostikrat, izrablja takoj to priložnost nekoliko turških uradnikov, ki potrebuje zopet nekoliko bakšiša, ker že mnogo mesecev niso prejeli nikake plače.
Vsled kvarantene opustijo nekatera parobrodna društva parobrodne zveze v onih krajih, kjer je izguba prevelika. Ker to škoduje v izdatni meri trgovini, si prizadevajo ve-letrgovci stopiti v dotiko s sultanovimi uradi. Ustanovijo se sindikati, oprezno se vodijo dolgotrajna pogajanja, nekega dne odlok iz Carigrada najavi, da se je sklenilo v Carigradu odpraviti kvaranteno. Med tem časom se je nabrala precejšna svota po različnih pristojbinah, katere so morali plačati potniki, in ta svota je skoro izginila v različnih globokih žepih; največji dobiček so pa imeli gospodje v Carigradu. Pravim Turkom se dozdeva povsem pravično, da plača tujec uradniku bakšiš, kajti treba je kristjanu davek naložiti, ako hoče potovati po deželah, ki so pod oblastjo
Osmanov. Pri eolninskem uradu je treba bakšiš vedno izročiti najvišjemu uradniku, drugače je vse zastonj.
Nikdo še menda ni bil tožen v Turčiji radi podkupa-vanja kake uradne osebe.
Pred našimi očmi imamo celi dan diven panorama. Tam v ozadju za zalivom se dviga dolgi hrbet Libanona, katerega vrhi so zaviti v oblake in kjer tudi snega ne pogrešajo. Ves stari turški del mesta se vidi izborno z ladH« poslopja so stavljena v sirskem slogu. Strehe so krite z rdečo opeko, kar je v teh krajih nekaj nenavadnega, štiri strani strehe tvorijo piramido, kakor pri balkanskih hanih; poslopja so modro ali tudi rdeče namazana. Čudna so skoraj gotiška okna na balkonu, navadno so tri okna skupaj, ob strani balkona ste pa dve navadni okni. Na griču sredi zelenja je posebno dobro vidna velika plavkasta hiša s celo tako gotiško galerijo. Med takimi pristnimi sirskimi hišami je pa tudi mnogo takih, ki so zidane po arabskem načinu, in podobne velikim kamenitim kockam z ravno streho. Ob obrežju je pa vrsta rdečkastih razvalin, pokritih z zelenjem.
Popoldne smo se spustili po stopnicah parobroda navzdol v čoln, ki je bil že pripravljen. Peljal se je drugi ka-petan, ki je nosil s seboj pošto, in jaz k zdravstvenemu uradu. Kapetan je zaklical našim dalmatinskim mornarjem »leva«, vzdignili so istočasno vesla, odrinili čoln od telesa ladje, ki se je skoro g*igal po valovih. Veslali so naju k »sanitac Na desni je stala turška silno borna vojna ladja. »Sanita« je pusto, precej snažno poslopje, ki je od vseh strani zagra-jeno. Po griču precej daleč na levi hodijo navzdol po dve in dve gojenke francoskega penzionala v sivih oblekah. Poleg poslopja pa čepijo tri bule, ki nam ne zakrivajo svojega obraza. Azija, zibeljka celega človeštva in zibeljka vseh religij, taka se mi torej prikažeš. Z železnimi zarjavelimi kleščami je pristen Turek prijel zavoj s pismi v nek. velik lesen nabiralnik, kjer ga bodo desinficirali. Stražar, ki
nas je spremljal, je postavil v čoln korbico z bananami, jajci in arabskim kruhom, in mi smo zopet odveslali k »Amfitriti<.
Torek, 22. aprila 02. Čas si kratimo z nekaterimi partijami šaha in ako se nam zljubi, opazujemo galebe ali kakega morskega psa, ki pleše po vodi. Zvečer se pa šetamo po več ur po krovu. Na poveljnikovem mostu sta pa svi-rala dva pomorska častnika, prvi iz Dubrovnika in drugi iz Boke kotarske na tamburici jugoslovanske narodne komade. V svetlo, gorko noč se je razlegala »Liepa naša domovina«, »Luna sije« in »U boj, u boj«. Posebno danes je bil diven večer, najprej je bila luna zatemnjena in potem se je pa lesketala na nebu polna luna, ki je bajno razsvetljevala in posrebrovala morsko gladino.
Sreda 2 *. aprila 02. Opoldne že ni bilo več žolte zastave na jadreniku v znak, da smo odrešeni. Z Vjero Afana-zijevno smo se dogovorili, da pojdemo na kopno. Skoro smo bili pri dogani. Oospej sem pravil, da je dobro imeti pri sebi potni list, ona ga je tudi vzela s seboj, ali v dogani ga je izročila nekemu okroglemu oblastnemu uradniku, kateremu sem ga zopet šiloma iztrgal iz rok. Prepričal sem se pozneje, da je potni list izgubljen, ako pride turškim činov-nikom v roke in nič ni potnikom bolj svetovati nego da ne izročijo nikomur potnega lista. Neki bakšiša željen ded nas je peljal po široki ulici z novimi visokimi poslopji, v katerih se nahajajo na pol evropske na pol orijentalske proda-jalnice, do razpadlih stopnic, od koder smo došli na neki pristno orijentalsko umazan trg, kjer sta stala dva voza. Tudi gospa iz Moskve s fantom in guvemantko se je nama pridružila. Do tega dne pravega orijenta pravzaprav nisem poznal; te prašne umazane ulice, te hiše, stavljene po najrazličnejših načinih, ne bi nikogar očarale, ako ne bi po ulicah vladalo nepokvarjeno orijentalsko življenje, to je vse novo za naše oko, ti velblodi, turbani in turške bule. Vsi ti prizori po ulicah učinijo, da se čutimo iznenadjeni in
Listnica. — 6g. dopisnikom: Nekatere dopise smo morali odložiti za prihodnjič.
Qlf9Pilfli V novejšem Času hoče nesolidno Ufdlllu. tekmovanje sloveče ime starih preskušenih rogaških mineralnih vod (last štajerske dežele) v prid njih vrelcev obrniti. Radi tega pribijemo, da sta edino »Tempel* in »Stvria-vrelca-pristni rogaški kisli vodi. Pri nakupu je paziti na našfovni listek (etiketo),' na katerem je označeno ime dot. vode ter štajerski deželni grb (panter) v srednjem polju; na plut o vera zamašku je u Z g a n o St. landseh. Rochitscher.       4
Razgledpo sveta.
Balkan. — V Solunu so zaprte vse šole. Ravnatelje in učitelje na bolgarskih šolah so vrgli v zapore. Tudi drugodi po Ma-cedoniji so aretirali mnogo učiteljev. Sultan je baje osebno apeliral na bolgarskega kneza, naj postopa v splošnem interesu še energic« neje proti macedonakim odborom, ki vzdržujejo vse gibanje. Bolgare are tu jej o, pa če tudi le cumijo na koga ali pa še to ne. Policisti jih arelujejo tudi samo radi tega, da izsilijo potem iz njih denar.
fred Solun je priplulo 6. t. m. več vojnih ladij, in sicer laških, nemških in francoskih. Blizu Skoplja je prišlo te dni zopet do spopada med vstaši in turškimi vojaki. Povsodi vlada velik strah, zlasti pred atentati z dinamitom.
Glede mobilizacije avstrijske armade se poroča, da je bilo z ozirom na možnost, da bi Avstrija morala v macedonskem vprašanju z orožjem posredovati, že v jeseni vse pripravljeno. Določeno je za morebitno vojaško posredovanje vse od najvišjega poveljnika do zadnjega bobnarja. Tudi število za transport vojaških čet potrebnih železniških voz je že določeno. Vojna ladija .Arpad" je dobila povelje 15. t. ni, odpluti pred Solun. V sredozemskem morju krožijo tri nemške vojne ladije,
.Narodni dom" pri St. Ivanu pri Trstu otvorijo dne 14. junija t. L, kakor so loloCili sedaj; ako pa se določi velika načina veselica na korist družbe sv. C. in M. ta dan, potem se otvoritev predloži. Hrvatska. — Nad okrajem križcvskem m kr. svobodnim mestom Križevci je proglašen »priekt sud" (nagla sodba), odredba torej, ki se rabi le v skrajnih slučajih. O neposrednem vzroku silnemu razburjenju kmetov v tem okraju, posnemljeno iz oseške »Narodne obrane": Dne 23. aprila so bili priredili dijaki shod v vasi Tučeniku, na kateri je došlo tudi do 15'J kmetov. Med zborovanjem pa je prišel med nje pristav iz Križevcev, Graf, da aretira jurista Dečaka. Navzoči so protestirali proti temu, ali rečeni je bil odveden v zapore okrajnega sodišča. Radi tega je prišlo v Križevčih do demonstracij in je bilo tem povodom zaprtih 60 cseh, ~
Prlncozlnja Lujlza Toskanska, o kateri je bilo zadnji čas toliko govora, je dobila hčerko. Baje se bo morala ločiti od nje meseca junija ter jo izročiti saks. dvoru. Nekatere vesti pa trdijo, da bi se to zgodilo le, ako bi bilo dete moškega spola.
Meksikanska cesarica Karlota še živi. Bolezen pa se jej je tako shujšala, da ne jjozna več niti  najbližjih svojih sorodnikov.
Nečloveška matlT*^* Iz BUcfje>ic se poroča, da je dekla Ana Doubek v Tremlesu raztrgala svoje novorojeno dete na dva dela ter je vrgla psu, ki je dete pojedel.
-Strašno   številke  .Izseljevanja.   —
Mej[^AJ^rcaJe_Jospelp vNewYork64.000 emigrantov. Ali to število je še neznatno v primeri s tem, ki se pokaže ta mesec. Že prvi teden tega meseca je došlo 30.000 izseljencev. Mej temi je bilo nad 3000 Hrvatov. Od onih 30.000 jih je bilo 27,350, ki ne znajo ne pisati, ne citati. Največ izseljencev je Italijanov, na katere spada polovica gornjega števila. Ali (udi število iz Hrvatske in Slavonije narašča vedno. Matematično se more trditi — pravi „Obzor" — da v petdesetih letih ostane Hrvatska prazna, ako bo to dalje trajalo.
Novejše vesti. — Iz Soluna se čuje, da so sklenili Turki, poklati vse tamkajšnje kristjane. Radi tega vlada velikansk streh med njimi. — V Monastiru je bila 8. t. m. velika eksplozija. — Rusija odsvetuje Turčiji poseči po vojni. — Bolgarski knez je obolel.
konca ter te ne zapusti niti za trenotek. Vpisatelju še vre,.... roman pa kaže, da nam napiše še marsikaj lepega. Občinstvo, kupi in čitaj! Stane broš. K 2.50, po pošti K 2,70. Prodaja Lav. Scluventner, Ljubljana.
Janka   Krsnlka   zbrani   spisi.   —
„Rošlin in Vrjanko". Zvezek III. Se-šitek I. Uredil dr. Vlad. Leveč. Založil L. Schvventner. To je nadaljevanje zanimivih Krsnikovih spisov, po katerih sežetjbciostve-notovo tako rado, kakor po prejšnjih.
Novi akordi. — Izšla je 6. štev. tega zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo. S to številko je zaključen drugi letnik. Prva štev. III. letn. izide L jul. t. 1.
Književnost
ahlll7P od 60 kr.dogld. 11-35 1IIU4G meter. Zadnja novost! Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg t Curlhu.                  6
ST Novost!
Fotografije,
izdelane navadno in v najmodernejšem Stilu;-takozvane Jmperial" platino bromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi.
ČioTek In pol. — Spisal Ivo Šorli. Naš mladi pisatelj Ivo Šorli je napisal pod tem zaglavjera roman, kateri smo že omenili. Čitali smo o tem romanu že več kritik, ki se izrekajo s posameznih slranij več ali manj ugodno, to pa povdarjajo v vseh, da je roman prevet življenja, da pisatelj gleda in opazuje to naše pozemsko vrvenje z bistrim in nekalnim očesom; pri njem ni sentimentalnosti doma, , ampak življenje gleda njegovim junakom iz očij in besed. Res je, dasta glavna junaka dr. Sever in Plesich v marsičem pretirana, da se nam pri Korneliji zdi marsikaj čudno, ali vendar se mora reči o romanu v celoti, da i*apravi na čitatelja ugoden vtis ter ga navaja v razmišljanje. Saj je pa tudi težka naloga, narisati dva moža, ki sta si v vsem različna, jeden, ki se prosto giblje kot mladenič po svetu, vžije vse, kar nudi življenje ter se popolni v krepkega, zdravega človeka z jasnimi nazori, drugi pa ki živi v samih obzirih, takorekoč po pravilih, ki ne spozna življenja solnčnih in senčnih stranij v isti meri, kakor potreba. Ako ne v polni, pa vsaj v veliki meri je rešil pisatelj to nalogo povoljno; roman pa je pisan drugače interesantno. Tista pozornost, katero ti vzbudi  na prvih straneh,  te  spremlja   do
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4 V, %.  Stalne vloge od
¦   10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastavo 6%, na menice Q%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5l/, %,
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. —Posojil a 1,879.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici bo vredne več). — Keservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
kakor presajen! v drug, povsem od našega različen svet. V Bosni imamo tudi lep kos orijenta, ali Bošnjaki so nam preblizu, oni govorijo isti jezik in so iste krvi kot mi in vsled tega pač takoj čutimo, da nismo v pravem orijentu. Tu je pa vse drugače. Vozili smo se po dolgi ravni prašni cesti, ki se imenuje cesta v Damask; odlikuje se po prahu in po malem broju hiš ob cesti. Zgradbe so vedno redkejše, na deželi smo že in voz se vstavi pred nekim parkom. Nasad lepih pinij je v bližini, tam je čepelo na tleh več skupin turških but pri pikniku.
Najprej sem spremljal Vjero Afanazijevno in videl sem mnogo krasnih ženskih obrazov, ali ko je gospa opazila, da si nekatere zakrivajo obraz, ako pristopim, zapovedala mi je, naj se oddaljim. Ubogal sem ta ukaz, ali bilo mi je težko, da nisem mogel več gledati teh zornih mladih lic temne polt:. Vjeri Afanazijevni so ponujale bule cigarete in arabske sladčice, ona se je pa igrala z otroci, jih privzdigovala in poljubljala, kar je bulam silno ugajalo. Prodajalci so prodajali po pinijevem gaju sladčice, mandeljne, naranče in drugo sadje. Zopet v voz in' naprej. Naš cilj je bila gomila nekega paše. Pri nekem hanu smo izstopili. Sprejel nas je tolst in širok Maronit, ki je imel han v najemu. Bil je jako uljuden in se komično klanjal na vse strani. Vjera Afana-zijevna je hotela rusko govoriti, ali Maronit je odkimal z glavo. Potem je prišla francoščina na vrsto. Vprašal je, iz katere države smo. Pri vhodu v gaj je antičen polurazbit sarkofag, Hermezovo glavo je Še mogoče spoznati, in na polkrovu sarkofaga leži pohabljena in ne povsem skrbno izdelana ženska glava, ob strani sarkofaga je pa plošča z grškim napisom. Šetali smo po gaju, trgali rože in pili turško kavo pod nekim kioskom. Maronit je dobil medšidijo, hvalil Moskovitinje in naš pozdravljal po turško ter z globokimi pokloni dal odduška svoji udanosti, ko so bili konji že v teku. Vrnili smo se tja proti mestu in morju. Cel teden smo bili na morju, pet dni v kvaranteni, ni čudno, da se
nam je zdelo, kakor da bi bili ravnokar zapustili ječo. Vsa ta subtropična vegetacija okoli nas, vinogradi, cvetoči oleandri in bezgi, fige, palme, kaktusi in agave, vsi ti prizori na cesti, trojke z bulami, jahači na oslih in konjih, velblodi v dolgi vrsti so se nam dozdevali mnogo mikavnejši, nego so bili v istim". Oblaki prahu so se valili okoli voza. Videl sem na balkonih in vrtnih zidih lepa ženska lica meni doslej neznanega tipa. Na glavnem trgu se nahaja seraj. V bazaru smo kupili mehki arabski kruh in ga jedli, kupili mandele, orehe in banane.
^Amfitrita« se je pripravljala na odhod. Prišlo je mnogo novih potnikov, in kavasi različnih konzulatov so se ponašali po krovu v svojih slikovitih oblekah in rožljali z zakrivljenimi sabljami. Ob času dinerja smo odrinili proti jugu. Prvi mašinist mi je obljubil, da mi bode razkazal parni stroj. Dal mi je v roko tulje, da sem se držal na železnem drogu, ko sem se spustil navzdol po svetlo snaže-nih železnih stopnicah. To je copot in štropot, ki bi človeka lahko oglušii. Bati in kljuke topotajo in mikajo brez pre-stanka. Pazno je treba hoditi sredi teh strojev, mogočni železni valji se venomer gibajo, na obsežnih kozah so parni cilindri. Naš obraz je že poten, ali mašinist nas vodi naprej tja, kjer se raztezajo ogromni kotli. Skozi nizko odprtino zlezemo v kurišče, tu vlada strašna vročina; kurjači so skoraj čisto goli, lopate imajo v roki in urno metajo premog v ogenj. Mišičaste roke, močna prša in sajaste obraze razsvetljuje silni plamen, lizajoč železo in razširjajoč neznosno vročino, ki učini, da stopijo na čelo potne srage. Še enkrat vržemo pogled na mrgoljavo vseh teh železnih batov, kljuk in drugih delov stroja, potem hitimo na krov, na prosti zrak, obrišemo si še roke od olja zamazane s tuljem in vržemo klobčič tulja v morje. Plujemo blizu gali lejskega obrežja. Pred devetnajstimi stoletji je živel neki rabi, ki je hotel odrešiti vse trpine, vse siromake, gladne in gobove. Njegovi nauki so se vkoreninili po celem svetu,
ali ljudje so jih le redkokedaj praktično izvajali. In ko je vedno naraščala nezadovoljna množica v fužinah in tovarnah, prišel je drug mož, ki je bil židovske krvi, a ni trdil, kakor oni rabi in Spasitelj, naj človek živi od vsake besede božje, temveč od kruha. Milijoni so se zbirali okoli Marse-ovih učencev, in stari evangelij so hoteli zameniti z novim evangelijem materialističnega boja za obstanek. — Morje je bilo divno razsvetljeno.
Božansko lepo je pozlatilo prihodnje jutro solnce nizko valovito gorovje Judeje. Ob šestih smo se vsidrali daleč od Jafe na morju zunaj. Poslovil sem se od svojega dubrovniškega in kotorskega znanca, teh dveh simpatičnih pomorščakov. Barka pred stopnicami se je močno gugala in misičast Arabec je pomagal vsakemu v čoln, kjer je že sedela mlada in stara gospa iz Moskve, moj oče, Grk in njegova hči. Poslednjo so dvignili v barko Vjero Afanazijevno. Ko smo bili na morju nekoliko oddaljeni od parnika, ki je bil toliko časa naše bivališče, mahal sem s klobukom in klical Dubrovničanu, ki je stal na krmi: »Zdravo«. Orkinja je držala v roki modem francoski roman, katerega platnice so imele secesijonistične ornamente in čigar vsebina z ono pač ni bila v nikaki idejni asocijaciji z ono deželo, kateri smo bližali. Nevarne čeri molijo iz morja in preko njih pljuskajo ednakomerno valovi. Arabski veslači veslajo z naporom vseh svojih telesnih močij in glasno se čuje kratko znamenje k vsakemu veslaju. Pečine so za nami in barko so potegnili h kamenitim stopnicam.
(Dalje pride.)
Mizarska zadruga J|| v Boriti (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo         ||L||         veliko zalogo		
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	* * * *i • *	v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke    1 Ant, Černžgoja v Trstu, Via Piazza vecchia 8t. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, ae IzvrSi toBno po naroČilu v najkrajšem ionu. Cena cmerns. Mi jt Ittni 1» Um tutm.
HTilfichnBva tekečina za mazanje
„Bassorinw
e. kr. privilig-ovana 1871 t vrček 2 X, psštm zavej    15 kinadav 24 K.
WilheImov c. kr. priv. ..Bassorin" je sredstvo, 8egar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se proizvaja jedino le v leka ni
Frana tVilhelma
c. kr. dvornega zalagfatelja
V  Reukiretei, Spifcje Avstrijski.
Kot mazilo koristi s leni, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolefino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
Zdravniki ga vporabljajo v teh slučajih, posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na murširanj« ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga Udi hribolazel, gozdarji, vrtnar. I, telovmdcl in kolesarji z najboljšim vspehom,
V  znak pristnosti je na omotu grb občne trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer ae ae d« bi, vrSI se p«311Jater direktno.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Odlikovana krojaška delavnica
ftoh gpašič
krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotovo obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne.
KMP"" Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    aM%lal
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Podpisani priporoča slavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semenlški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je >Trgovska obrtna zadruga*
Zahtevajte
moj iluslrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj h poštnine 'prosto
Hanns Konrad,,
tvornica  ur   in   eksportna   hiša ¦••t it. 249. - (Češko).
Na prodaj je,
lf*>, lahek, z usnjem pokrit, skoraj  nov kole sel j ali   kaleS v Gorici Via Trk ste 43.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrši, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦^ Apollo-**
Božjast.
briških, daf-
Anton Pečenko
Vrtna ai.ea » — GORICA — Via (iiardin priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih,    <$BS        Islersklh furlanskih,           W           vlnoBradov.
Dostavlja na dom io razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od »6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorre.
Cmu »irae. Pastražh« paftteM.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi RaStelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalisče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svut.liiJIce. — Rožni rencl. — Masno knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje,
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjane, prodajalce pejmiho s in trgih
ter na deželi.    2
LMIMENT. BAPSIGI GOMPOS.
iz Rlehferjtva lekarn« v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 80 b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orhj. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
iUcbftrjevi lekarna „pri zlatem levu"
i PRAGI. Ellzabethgasse št.S.Fjjt
Dobi se v lekarni               [j. |
,Pr ŽtellSarji* Ritert Kastntr, Tolain.     l\V
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sckiraiinen-Apoteke, Frank« fart a. M.
Jakob Šuligoj,
kr. državnih železnic
v Gfriei Easpiskz is! ca št 21.
Priporoča s-vojo veliko izbiro razn vrstnih švicarskih žepnih ur in verižic ptsebno sedaj v času po jako nizkih cenah in srcerrsrebraeH are za dečke od 4 gld. In pol naprej, zlate od 30 gld. naprej, srebrne are za deklice od 5 gld. naprej in zlate od 11 gld. naprej.
Sprejemam tudi poprave v akovrsln h že, nih in nazidnih ur. Vsako popravo garantiram 1 \-3 o. I)e"o solidn •. Cene zmerne. — Svojim rojakom v mestu in na deželi se za blagohotna naročit topla priporočam.
Karol PrašČiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.   .
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Naznanilo.
Podpisani si usojam naznanjali slavnemu občinstvu v mesttrm na deželi, da prevzamem vsled smrti svojega očeta vodstvo in oskrbovanje staroznane gostilne
„Pri Golobu"
na voglu ulice Morelli.
Skrbel bodem, da bode  tudi v bodočo posrcžba solidna kakor doslej. V Gorici, 1. maja 1903.
Leopold Roja.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Erlzgalnice za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z nataiijko liamerjeno petrolmešanico,
svetilnice na acatllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovofije s diferencijalnim pritiskom,
stroja za drobljenje stiskalnica,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti pcronosporl lit za žfeplaiij«',
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot
vltlralrilke (trleure),  nilatlliilco, vltale (grprl) i. t, d.
razpoSilja kot specialitete po najnižjih tovarniških conah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49.
Cenilnihl zastonj tu frank«.               Dopisuje se v vseh jezikih.
H Christofle & C.= H
KbC                    c. in kr. dvorni založniki                    ¦¦¦¦
Znamka tovarna                                                                                                                                                       Znamka tonrni
Heinrieliliof Dunaj I. Opern Ring 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodjo vsoh vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pri poznan i najboljši izdelki izredne trpežn osti.
Največja izbera najlepših modelov.
BH*"* Ilustrovan cenik na zahtevanje.  ¦%nj
Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kom- j binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočinii se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
»81**11*
vzajemno zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplafr   ,, odškodnine in kapitalija: 75,000.000.K.
Po velikosti druga vzajer  *a zavarovalnica naše države
z vesskozi slov.nsko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
zastopv LJubljani, čegarpisarne so v lastoej bančnej hiši
Gospodskili ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
| Schichtovo hranilno jedernato milo
LL#6###9#*0     #     #     #     z varstveno znamko
®   garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
j5    •   •   •   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno zn mko.    L   #   #   O O
Q      Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica