3I2
Listek.
zgodovinsko-dekorativnega  slikarstva, prvi v Slovencih   p o pel   na   občudovanja vredno  stopinjo  dovršenosti.
Pokojnik je bil blag človek, zlatega  srca,  čistega  značaja in plemenite duše,  sploh iskren sin slovenske svoje domovine.
Slava njegovemu imenu!                                                          V. Holz.
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o vašnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali.
—   Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. Sestavil in izdal Anton Leveč, c. kr. sodni pristav v Ljubljani. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. V Ljubljani 1889. Natisnila »Narodna tiskarna.« Založil pisatelj. — To je naslov knjigi, po kateri bodo izvestno z veseljem segli vsi slovensko ura-radujoči pravniki. Ker bode podrobno oceno itak podal »Slov. Prav.«, navajamo le, kar piše ta strokovni list že v 4. štev. t. 1. o »zbirki obrazcev«. — »To knjigo, piše »Slov. Pravnik«, na katero smo uže jedenkrat opozarjali, dobili smo ravnokar. Ker mora uže v malo urah iziti naš list, ne moremo se obširno baviti s tem delom. Omenjamo za danes le, da je trudoljubivi gosp. Leveč pripravil slovenskim pravnikom prelepe velikonočne piruhe. Razložen je po ujem v slovenski knjigi na jako obširen način občni sodni red v praktičnih vzgledih; a tu niso izpuščene, kakor je to navada v mnogih takih knjigah, težje partije, nego gospod pisatelj gre po redu §§. in uprizoruje vse, kar je za prakso važnega Zbirka šteje 264 obrazcev in blizo 10 pol; — uže ta prvi zvezek občnega sodnega reda je torej skoraj toliko obširen, kakor znana Friihwaldova knjiga za vsa postopanja skupaj. V vsakem obrazci skoraj pripoveduje nam g. pisatelj kak drug dogodek, vodi nas od sodišča do sodišča po vsem Slovenskem; to dvoje in pa, ker uporablja pri vsakem sodišči imena dotičnega kraja, da uči pravilno pisavo, stori knjigo tudi prijetno Ker je delo glede" splošnega jezika in terminov vzgledno, kar bodemo pa še le prihodnjič natančneje ocenili, naj nikdo ne zamudi omisliti si to z velikim trudom sestavljeno knjigo.
K temu dodajamo le še, da bi bilo želeti, naj bi g. pisatelj kmalu nadaljeval svojo zbirko, katera obeta postati izredne praktične vrednosti za slovenske in slovensko uradujoče pravnike.
Knjiga velja I gld. 40 kr , po pošti poslana pa I gld. 50 kr , in se dobiva pri pisatelji samem.    Tudi uredništvo  »Slov. Prav.«  posreduje naročbo.                          K.
—   A Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole predelal in priredil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Šesta predelana izdava. Cena 1 gld. 30 kr. Tiskala in založila tiskarna družbe sv Mohorja v Celovcu 1889, 8, 274. Ni je šolske knjige slovenske, ki bi bila zaradi izborne svoje vsebine, pregledne razvrstitve učne tvarine in tudi primerne vnanje oblike učiteljem in učencem rabnejša, nego je dobro znana Janežičeva slovenska slovnica,   ki je bila   učna knjiga   po vseh naših   srednjih šolah in njim
Listek.
313
podobnih zavodih od leta 1863. do 1883. ter je vplivala na uk slovenskega jezika pri vsem mladem narastaji zadnjih dvajset let. Hvaležni smo tiskarni družbe sv. Mohorja, da je zdaj to pripoznano dobro šolsko knjigo znova dala na svetlo ; a še hvaležnejši smo g. profesorju Sketu, da je knjigo vsestranski pregledal ter jo z nekaterimi novimi partijami pomnožil. O priliki povemo, kako in kaj bi se bilo še dalo prenoviti in sedanjemu razvoju našega jezika primerno predelati v tej knjigi, na katero danes samo opozarjamo vse,  ki imajo  opraviti  s poučevanjem   slovenskega jezika.
—  Nemško-slovenski vežbovnik za cesarsko kraljevo vojsko. II. del. Drugi natisek službovnika iz leta 1873 (Bojna služba.) Poslovenil Andrej Comel pl Sočebran c. kr. major v pokoji. Samozaložba Natisnila ,,Narodna tiskarna" v Ljubljani 1889, m. 8, 129 stranij. Cena 80 kr. — Spet nova knjiga vojaška, katero nam neutrudni naš vojaški pisatelj podaja v drugem ličnem in vsestranski popravljenem natisku ! To je že 16. vojaška knjiga, katero poklada g. major Comel pl. Sočebran domovini na oltar. Lahko rečemo, da je g. major, ki je osnoval v svoji stroki sam celo literaturo, vsem drugim stanovom sijajen vzgled neumorne pridnosti in resnične ljubezni do svoje domovine.
—   Godec. Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru. Spisal Anton Funtek. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fedor Bamberg v Ljubljani 1889, m. 8, 100 str. Cena nevezani knjižici I gld. 20 kr., krasno vezani 1 gld. 80 kr. Obširneje poročilo o tej epični pesmi prihodnjič.
Pisateljsko podporno društvo je imelo svoj letošnji občni zbor dne" 13. aprila. Iz obširnega poročila tajnikovega posnemamo, da je društvo preteklo leto postavilo lep nagrobni spomenik Levstiku in Raiču; da je vzidalo spominsko ploščo na rojstvenem domu v Planini in da se namerava udeležiti odkritja Levstikovega spomenika dne 11. avgusta t. 1 v Velikih Laščah. Več pisateljem in neki vdovi slovenskega pisatelja je dalo društvo nekaj novčne podpore. Društvo je imelo 10 zabavnih večerov, katerih se je udeleževalo po 20 do 40 članov. Pri teh zabavnih večerih so predavali: g. dr. Vošnjak o dolgosti človeškega življenja; g. Ign. Žitnik o pohodu Čehov na blejsko jezero, o neki dogodbi iz življenja majorja pl. Trbuhoviča 1. 1848., o grofu Beustu in o ribniških dijakih ; g. A. Trstenjak o javnem mnenji in o pozdravih pri različnih narodih ; g. direktor Subic o fotografiji in nje amaterjih; g. Fr. Drenik po D. Trstenjaku o Rožniku; g. profesor Rutar o beneških Slovencih in o Rezijanih; g. prof. L. Pintar o Prešernu in Stanku Vrazu. Dohodkov je imelo društvo 93 gld., stroškov 68 gld. 8 kr. Imovine ima 1369 gld. 98 kr. V novi odbor so bili izvoljeni gg. dr. Vošnjak (predsednik), prof. Leveč (podpredsednik), prof. Rutar (tajnik), nadzornik Zumer (blagajnik), prof. L. Pintar, urednik in   c. kr. vad. učitelj I.  Tomšič in   c. kr. rač. oficijal Anton Svetek.
Dramatično društvo v Ljubljani je imelo občni svoj zbor dne* 30. marcija t. 1 , katerega najvažnejša točka je bilo poročilo društvenega blagajnika g. dr. Stareta o stanji društvenega premoženja, o njegovih dohodkih in stroških. Poleg garderobe in knjižnice ima društvo 1792 gld. imovine. Dohodki so znašali 6220 gld. 26 kr., stroški 6290 gld. 26 kr., tako da je imelo društvo, ki je priredilo 32 javnih predstav, preteklo društveno leto 70 gld. nedostatka. Proračun za prihodnje leto kaže cel6 620 gld. nedostatka. Blagajniku se je izrekla hvala za njegov požrtvovalni posel, g. režiserju Borštniku in g. prof. Grbiču za njiju izborno in zares umetniško vodstvo društvenih predstav in napdsled slavnemu deželnemu zboru in mestnemn svetu ljubljanskemu, za njiju veledušno podporo. V novi odbor so bili izvoljeni gg. dr. I. Tavčar (predsednik), dr. Stare (blagajnik) in odborniki : dr. Bleiweis vitez Trsteniški, Drenik, I. Hribar, Kajzel, Leveč, Murnik, Pintar, Pleteršnik, Žele2nikar, Trstenjak,