PRhviurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini f Abb. postale 1 gruppo CjCDU 40U llF Leto XXXVIII. Št. 119 (11.247) TRST, sreda, 9. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evroi Začela so se tipanja o upravljivosti ŽILAV ODPOR PRIPADNIKOV PALESTINSKEGA GIBANJA PROTI PREMOČNEMU SOVRAŽNIKU Izraelska vojska napreduje proti Bejrutu Begin zavrnil pozive k prekinitvi ognja Veliko žrtev tudi med civilnim prebivalstvom - Izraelske tankovske predhodnice 13 kilometrov od libanonske prestolnice in v neposredni bližini avtoceste, ki jo povezuje z Damaskom - S Sirci še vedno le praske BEJRUT, TEL AV1V — Izraelska vojska je včeraj dosegla večji del zastavljenih ciljev, ki so jih napovedali najvidnejši predstavniki telavlvskc vlade. Onesposobila je večino palestinskih oporišč na območju 40 kilometrov od meje, nekatere palestinske enote se sicer še naprej žilavo upirajo. Zaradi ogromne vojaške premoči Izraelcev, ki vse pogosteje uporabljajo najsodobnejša lovska in bombniška letala ter težko topništvo, pa je njihova usoda praktično zapečatena. Vendar vse kaže, da se izraelsko vrhovno poveljstvo in vlada ne nameravata zadovoljiti z napovedanimi cilji, saj izraelski vojaki še naprej napredujejo proti Bejrutu. Po zadnjih razpoložljivih podatkih so se izraelske tankovske predhodnice že približale mestu Damurju, ki je oddaljeno le 13 kilometrov od libanonske prestolnice, le nekaj kilometrov pa imajo do avtoceste, ki povezuje Bejrut z Damaskom. Po včerajšnjem razvoju ofenzive .je mogoče sklepati, da Izraelci načrtujejo popolno izolacijo Bejruta ir da bodo s celotnega območja, ki seže do tega mesta, pregnali Palestince. Včeraj so se obenem nadaljevali poulični spopadi v Sajdi, kjer so potekali pravi boji na nož. Večini civilnega prebivalstva je baje u-spelo zbežnti iz mesta, ki se je spremenilo v pravi pekel. Podobno se dogaja tudi v pristanišču Tir, ki gori. Izraelska letala so v številnih navalih (verjetno več kot 100) bom- Vojaka mirovnih sil Združenih narodov v južnem Libanonu spremljata pohod izraelskega tanka v ozadju NOVI ŽRTVI V TEŽKEM PROTITERORISTIČNEM BOJU V Rimu rdeče brigade hladnokrvno usmrtile s strelom v tilnik dva policijska agente Teroristi so ju najprej razorožili in nato ubili - Dvojni zločin globoko odjeknil v italijanskem političnem življenju RIM — V Rimu so predsinočnjim rdeči brigadisti hladnokrvno usmrtili s strelom v tilnik dva policijska agenta. Dvojni umor se je pripetil v Ulici Dorando Pietri. ki iz Tizia-novega drevoreda pelje na nadvoz za Elaminio in Cassio. Po rekonstrukciji preiskovalcev sta agenta Franco Sammarco in Giuseppe Car-retta, oba 28-letna. padla v zasedo nekaj minut po eni uri ponoči, ko sta iz še neznanih vzrokov zapustila svoj kombi, ne da bi predhodno obvestila svojo policijsko postajo. Terorist'' so ju razorožili in ju prisilili, da sta pokleknila pred živo mejo ob cesti ter ju z dvema streloma v tilnik pokončali. Iz kombija so odnesli še dve brzostrelki in dva neprebojna jopiča. radijskega oddajnika in sprejemnika z avtomobilskega ohišja. Po u-'moru so se teroristi nemoteno oddaljili s prizorišča s športnim avtom. Ko o prvi reševalci priskočili na kraj dvojnega zločina, sta bila a-genta objeta v poslednjem smrtnem krču. Za Sammarca ni bilo več pomoči, njegov tovariš pa je izdihnil neka; ur kasneje na oddelku za intenzivno nego bolnišnice San Gio-vanni. Prvi ure po umoru so bili preiskovalci prepričani, da jo zločin zagrešilo rimsko podzemlje. Hladnokrvna usmrtitev s strelom v tilnik je povsem običajna za organizirani kriminal prekupčevalcev z mamili. V takih domnevah pa je motila u-gotovitev, da so skušali zločinci sneti z ohišja policijski radio, kar ni pa jim uspelo sneti policijskega HA SEII VSEDRŽAVNEGA VODSTVA CGIL-CISL-Ull Potrjena splošna stavka v odgovor Confindustrii Državna podjetja, dasi i nejasnimi pogoji pristajajo na pogajanja o delovnih pogodbah ni običajno za navadne kriminalce. Včeraj po dvanajsti uri pa so se v redakcijo neke tiskovne agencije telefonsko oglasile brigade tako imenovane gverilske stranke. Kasneje so telefonska obvestila prejeli drugi rimski časopisi. Da ne bi bilo dvomov, so rdeči brigadisti navedli številke orožja, ki so ga odvzeli mrtvima agentoma. Novi teroristični zločin je globo ko odjeknil v političnih in policijskih krogih. Svoje ogorčenje sta k cio di Giacomo padel v spopadu s karabinjerji 21. januarja letos. Skupino obtožujejo najrazličnejših kaznivih dejanj od umora do pripadnosti v oboroženi tolpi. Vsi so bili bolj ali manj vezani s Primo lineo in z organizacijo Comitati Co-munisti Rivoluzionari, ki se je odražala v reviji »Metropoli*. BAGDAD -Sadam Husein Iraški predsednik je pripravljen, da razila predsednik republike Pertini "G v Meki sestane z iranskim pred in predsednik vlade Spadolini. dvoj- sednikom Hamneijem. To ie vče-ni zločin pa sta obsodila tudi predsednika poslanske zbornice in sena ta. V policijskih krogih so pozvali odgovorne, naj poskrbijo za večjo varnost agentov v boju proti terorizmu. ■ RIM — Vsedržavno vodstvo e notne sindikalne zveze CGIL, CTSL UII. je včeraj soglasno potrdilo predlog tajništva o oklieanju 8m ne vsedi/avne splošne stavke »za zaposlitve, za naložbe na Jugu. za obnovitev delovnih pogodb proti izsiljevanju Confindustrie o dra-ginjski dokladi*, ki bo 25. t.m. in bo sovpadala s protestno manifestacijo v Rimu. Med stavko bodo sindikati zajamčili najnujnejše sto ritve v bolnišnicah in pri dobavah plina, elektrike in vode. v javnih prevozih pa bo trajala prekinitev dela le od 10. do 12. ure. Sklepna resolucija obenem pooblašča tajni štvo. naj vzpostavi stike z demo kratičnimi strankami in zahteva, naj vlada nadaljuje soočanje s sin dikati o gospodarski politiki Sindikalno vodstvo ie hkrati pod prlo predlog o nadaljevanju in za ostrovanju razčlenjenih akcij za stroke, ki so jim delovne pogodbe že zapadle, toda z navodilom, da *e pritisk okrepi na podjetja, ki se še niso odločila za začetek poga janj. Resolucija poziva obenem združenja državnih podjetij, nai «jasno ločijo* svoje zadržanje od Confindustrie. tako da začnejo pogajanja o obnovitvi delovnih po godb in ne postavljajo pogojev glede draginjske doklade Težko pa je oceniti odgovor, ki so ga sindikati prejeli prav vče raj od organizacije vseh državnih Podjetij, razen tistih,, ki spadajo v sklop petrolejske družbe ENI (ta so že pristala na pogajanja o pogodbah). Po seji izvršnega odbora Intersind so namreč izdali bržkone namerno dvoumno sporočilo, ki povzroča sindikatom nemalo preglavic pri njegovem tolmačenju Združenje državnih podjetij namreč najprej predlaga zvezi CGIL. CISL, UIL začetek srečanj na vsedržavni ravni o vprašanjih stroškov za de lovno silo »v okviru meja. ki jih je postavila vlada*, nakar sporoča kovinarskemu sindikatu FLM «pri-pravljenost pregledati vsebino* njegovih zahtev za obnovitev pogodbe. Glede draginjske doklade pa predlaga odložitev vprašanja za 4 mesece. Niti predsednik Intersinda, demokristjan Massacesi ni pojasnil pravega pomena takega sklepa, navzlic vztrajnemu «vrtaniu» novina rjev na tiskovni konferenci Dejal je le. da bi bile različne rešitve glede delovnih pogodb med zasebnimi in iavnimi podjetji »nevzdrž-ne» da Intersind ne preklicuje sporazuma o draginjski dokladi zgolj zato, da »se izogne spopadu*, izrazil je »željo*, da bi potekala^ pogajanja o pogodbah m o stroških za delovno silo »sočasno*. hvalil .je vlado, češ da ni pritiskala ln.ersind. da bi začel pogajanja 'sindikati. Ti zato ocenjujejo taka stališča z veliko previdnostjo, če prav cenijo izraženo pripravljenost na začetek pogajanj. 135 žrtev v letalski nesreči v Braziliji FORTALEZA (Brazilija) — Bo eing 727 brazilske letalske družbe »Vasp* je včeraj strmoglavil 30 ki lometrev od Fortaleze. glavnega mesta države Ceare v severovzhodnem delu Brazilije. Vseh 126 potnikov in devet članov posadke je po še nepotrjenih vesteh izgubilo življenje. V prvih sporočilih je rečeno, da je letalo, ki je potovalo na notranji relaciji Sao Paolo - Forta leza, treščilo ob 800 metrov visok grič v bližini mesta Pacatubo. Nesreči je najbrž botrovalo izredno slabo vreme, ki tudi ovira delo reševalcev. Sodni postopek proti Moren Donat-Cattiiiu in njegovim tovarišem MILAN — Milanski sodniki so sprožili sodni postopek proti 150 pripadnikom raznih skrajnolevih terorističnih organizacij. Med obtoženci so najbolj znani Marco Donat-Cat-tin, Michele Viscardi, Rolierto San dali, Maurice Bignami, Sergio Se gio in Susanna Ronconi (zadnja dva sta na begu). Od ostalih je 10 na začasni prostosti, medtem ko je Lu bardirala vse kraje, v katerih so se Palestinci upirali. Bombniki so spremenili v pogorišče muslimanske predele Bejruta. Število žrtev med civilnim prebivalstvom je zelo visoko in po poživili krajevnega Rdečega križa, ki je zaprosil za zdravniško pomoč in krvno plazino, je mogoče sklepati, da se je število ranjenih povzpelo na nekaj tisoč. Protislovne so tudi vesti o Žrtvah med pripadniki obeh oboroženih sil. Palestinci trdijo, da je doslej padlo najmanj 120 izraelskih vojakov. V Tel Avivu pa trdijo, da je na bojiščih obležalo približno 50 njihovih vojakov, 66 pa je ranje ni h. Število žrtev med pripadniki PLO je veliko višje in nekateri zagotavljajo, da je najmanj petkrat večje. Izraelci teh podatkov vsekakor niso objavili, poleg tega velja zabeležiti, da v tej vojni ni ujetnikov. Med seboj nasprotujoče so tudi ve sti o materialnih izgubah izraelske vojske. Po palestinskih virih so njihove enote onesposobile 80 tankov in tovornjakov ter sestrelile šest le tal in dva helikopterja. V Tel Avivu so potrdili le manjši del teh izgub. Posebna pozornost še naprej velja reakcijam sirskih enot v Libanonu. Kljub letalskemu spopadu, med katerim so Izraelci sestrelili štiri sirske lovce, je med obema vojskama prišlo le do manjših prask. Sirci so se v določenih primerih celo umaknili izraelski Vojski; Ven dar se položaj lahko iz ure v uro spremeni predvsem zaradi odločnosti Izraelcev, da si zagotovijo po poln nadzor nad južnim Libanonom. Njihove posebne enote so se baje s pomočjo helikopterjev izkrcale ob vznožju gore Libanon, s katerega je mogoče nadzorovati strateško izredno pomembno dolino reke Bekae. Na omen eni gori so Sirci namestili svoje rakete, umik katerih je Izrael neštetokrat zahteval. Možnosti za prekinitev ognja praktično ni. Kljub naraščanju ogorčenosti svetovne javnosti in prizade vanjem varnostnega sveta Združenih narodov, telavivska vlada še naprej ponavlja, da bo umaknila svoje e-note iz Libanona, ko bo dosegla zastavljene cilje, dokončno odpravila s palestinsko nevarnostjo. Vrhovni poveljnik izraelskih oborože nih sil, general Eytan. je na primer sinoči potrdil, da Izrael ne bo sprejel prekinitve ognja in niti se ne bo zadovoljil s položajem, ki je bil dosežen s posredovanjem ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Habiba. Kljub močnejšemu odporu Palestincev, kot je bilo pričakovati, je izraelska vojska doslej uresničila večji del zastavljenega načrta. Glede na možnosti spopada s sirsko vojsko pa je povedal, da se Damask zaveda, da Izrael ne bo napadel Sirije, če ga ne bo k temu prisilila sirska vojska. Na izraelsko ofenzivo so včeraj reagirali tudi številni predstavniki italijanskih strank in papež Janez Pavel II.. ki so se zavzemali za konec vojne. Zunanji minister Co-lombo pa se je sešel z izraelskim veleposlanikom v Rimu, ki mu je izrazil zaskrbljenost italijanske vlade zaradi izraelske ofenzive. Da nes se-bodo na izrednem zasedanju sestali tudi predstavniki držav članic EGS, ki bodo razpravljali o za ostritvi bližnjevzhodne krize. KAIRO - Prvič po letu 4979, ko so arabske, države zaradi cgmpda-vidskega sporazuma pretrgale odnose z Egiptom, je včeraj v Kairo prispel maroški zunanji minister Mohamed Boucetta, PO BRITANSKEM VETU V OZN Ko smo včeraj skušali narediti obračun nedeljskih in ponedeljskih volitev za obnovitev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta, še nismo razpolagali s popolnimi izidi, vendar je bilo že povsem jasno, da je glavni poraženec Lista za Trst, ki je od volivcev arogantno zahtevala absolutno večino 51 odstotkov glasov, dobila pa jih je po neuradnih podatkih le 30.95 odst. za občinske in 28,79 za pokrajinske volitve. Res je sicer, da je še vedno ohranila primat relativne večine, toda občutno redimenzionirane, saj se je njena rekordna številka glasov 68.390, dosežena pri pokrajinskih volitvah leta 1980, zmanjšala za skoraj 12 000 g asov na tokratnih 56.771, kar pomeni v odstotkih za več kot 4,5 točke. Pomena tega osnovnega podatka ne more zmanjšati niti to, da je Lista za Trst v občinskem svetu pridobila dva svetovalca (v pokrajinskem je 2 izgubila), ker je treba ta porast primerjati z občinskimi volit vami iz leta 1978, ko Lista še ni dosegla svojega zenita, po dmgi strani pa tudi znatno manjšemu številu izraženih glasov, saj podatki kažejo, da kar okrog 40.000 tržaških volivcev bodisi zaradi vzdržan ja, bodisi zaradi belih ali neveljavnih glasovnic ni bilo vkl učenih v volilno igro. Ta poraz Liste za Trst pred stavijo, ob skoraj 100-odstotnem Nobene možnosti za mirno rešitev falklandske krize Odločilni napad na Port Stani«y pa se vendarle še ni začel raj sporočila neka tiskovna agen ci.ja iz Bahreina. ki ie obenem navedla. da Irak pristaja na oosre dovanje islamske mirovne delegacije •it 111 ••aaie eeeee ee eieie ee ce eieeeieieeeeiivieeeieteee • ee eeeeee e ei eea e ee ■ eec te eeeiieieeeeeeaieeai e eeaeaaaeaeeeeaeeemeaii vaeoe set teee iaim ■ eivefei i tnu tete tt te viateieeeeii eei eeeaiaaeiae ae ee eaeieuvi teina SAMOKRITIČNA IZJAVA KOMUNISTA REICHLINA Okrepitev laičnih strank stalnica v izidih nedeljskih upravnih volitev Preseneča poraz KPI v nekaterih južnih območjih RIM — Nedeljski volilni test je postal nepredvidoma zelo pomemben. Glasovalo je približno 900 tisoč državljanov, ki so potrdili trend iz prejšnjih deželnih volitev; rast socialistične stranke, pa tudi vseh strank, ki tvorijo tako imenovan laični tabor. Če vzamemo v poštev globalne rezultate vseh občin z več kot 5 tisoč prebivalci, se pravi tiste v katerih so volili s proporčnim sistemom, lahko ugotovimo, da je PSI pridobil 3,5 točke v primerjavi s političnimi volitvami leta '79. Uspeh socialistične stranke (PSI ima sedaj skoraj 14 od sto glasov) je stalen v sej Italiji, še zlasti pomemben pa na Jugu. V kraju Castellammare di S tabla pri Neaplju je PSI pridobil 7 od sto, v mestni četrti Stells v Neaplju, kjer so glasovali za obnovitev rajonskega sveta so pridobili kar 8,5 odst. Pridobili pa so tudi social-demo- BENCIN 25 LIR DRAŽJI RIM — Od polnoči je najbolj rabljeni bencin «super» dražji za 25 lir pri litru, podobno kot večina drugih naftnih derivatov. Tako je sinoči odločil medministrski odbor za cene, ki ni upošte val priporočila posvetovalne osrednje komisije, naj sicer ugodi zahtevi petrolejskih družb, a hkrati ustrezno zniža obdavčitev, da bi ne ponovno bremenili potrošnikov. Bencin super stane torej sedaj 985 lir (-1-25), normalni 935 (+25), avtomobilsko plinsko olje 481 (+25), gorilno olje 469 ( + 23), utekočinjeni petrolejski plin za avtomobilski pogon 665 (+25) lir liter, utekočinjeni plin za gospodinjstva 890 (+50) lir kilogram, metan za avtomobilski pogon pa 510 (+30) lir kubični meter. krati, ki so prešli od 3 na 4,4 odst. medtem ko je Spadolinijevo predsedstvo očitno prineslo glasove republikancem. kj so od 2,1 prišli na 4,3 odst. Celo liberalci so pridobili 1,6 odst. glasov. Na nedeljskih volitvah sta bili po raženj veliki množični stranki KD in KF1. Krščanska demokracija si je zagotovila 32,5 odstotkov, kar je za cele tri točke manj kot na prejšnjih občinskih volitvah in dve točki manj kot na političnih volitvah leta 1979. KPI, ki si je zagotovila 22,5 od sto glasov je zgubila približno točko v primerjavi z zadnjimi upravnimi in tri točke in pol v primerjavi s političnimi volitvami. Še zlasti hud je poraz komunistov na Jugu, saj so na primer v kraju Castellammare, hi je bila tradicionalna trdnjava partije, izgubili kar 5,5 odstotka glasov, v Capui in v omenjeni neapeljski mestni četrti Stella pa so izgubili celo 8.5 od 'sto glasov. Skratka laični tabor je lahko zelo zadovoljen z izidom nedeljskih volitev, saj imajo laične stranke prvič več glasov kot komunisti. Tre ba je seveda upoštevati, da je šlo za dokaj omejen volilni preizkus, vsekakor pa je treba s temi izidi računati. Nedeljske volitve bodo i-mele prav gotovo dokajšen odraz na vsedržavni politični okvir. Spa dolinijeva petstrankarska vlada se je na teh volitvah v bistvu okrepila tudi zaradi osebnega uspeha Spadolinija. Socialisti,, social-demo-krati in liberalci pa so po prvih navdušenih izjavah dokaj previdni: treba je izvesti tako imenovano preverjanje ki pa bo tako vsaj kot kaže sedaj, zelo počasno in najbrž ne bo vplivalo na delovanje vlade, ki se mora soočati s perečim vprašanjem premične lestvice. Kaže tudi, da so dosedanji glasovi o delni preosnovi vlade, po izidu volitev, povsem ne-osnovani. Jutri bosta zasedali vsedržavni vodstvi PSI in KPI, stranke, ki jo je prav gotovo najbolj prizadel izid nedeljskih volitev. S tem v zvezi gre zabeležiti prvo uradno izjavo nekega komunističnega voditelja. Alfredo Reichlin, član vsedržavnega tajništva je v intervjuju neki tiskovni agenciji posredno omenil možnost, da v vrstah KPI pride do zelo hudega spopada. Morda ni več tako koristno biti v opoziciji, pravi Reichlin, saj kaže, da volivci raje volijo za stranke, ki so na oblasti in na ta ali oni način jemljejo odgovornost za svoje početje, kot za stranke, ki si odgovornost jemljejo samo ko kritizirajo tiste, ki delujejo. Reichlin zaključuje svoj intervju s pozivom vseh partij naj premsli o dejstvu, da ne gre samo za vpra sanje klientelizma, temveč za nov način dojemanja politike s strani volivcev. Iz njegovega intervjuja izhaja, da je glavni cilj Reichlinove kritike skupina, ki je vodila politiko partije na Jugu. Reichlinova kritika pa sega tudi mnogo dlje in vključuje tudi vso politiko tajnika Ber-linguerja. R. G, RIM — Danes bodo začeli zasliševati v ponedeljek aretiranega Rema Pancellija, enega od voditeljev rimskega voda rdečih brigad. Terorist, ki se je takoj po aretaciji proglasil za «političnega jetnika*, je obtožen vrste zločinov, med katerimi je tudi umor generala Galvaligija. BUENOS AIRES. LONDON - Za ostritev bližnjevzhodne krize je ne koliko potisnila v ozadje falklandski zaplet. Napovedana »končna o-fenziva* britanskih sil se tudi včeraj še ni začela, čeprav sta obe vojski že zdavnaj utrdili svoje položaje. Statičnost na bojišču tudi ni posledica obnovljenih diplomatskih priza devanj. Vsi poskusi so namreč kla vrno propadli, britanski veto v varnostnem svetu OZN pa je dokončno pokopal vse upe, da bo vendarle mogoče doseči kompromis, ki bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi. Neomajnost označuje tudi vedenje argentinskih generalov, ki so se sprijaznili z neizogibnostjo spopada in prav zato želijo nuditi sovražni ku čimbolj srdit odpor. Guverner Malvinskih otokov general Menendez je v radijskem sporočilu iz Port Stanleya izzivalno pozvai Britance, naj napadejo njegove čete, ki so razporejene okrog glavnega mesta o-točja, argentinski predsednik Gal-tieri pa se na vse kriplje trudi prepričati svojo javnost, da izid spo pada splolmi zapečaten. In vendar tudi zadnja, sicer zelo skopa vojaška sporočila, potrjujejo skoraj neovirano prodiranje britanske vojske proti Fort Stanleyu. Ne gre za pravcat zmagoviti pohod, a odpor Argentincev je čedalje šibkejši. Vojaki poveljnika kopenskih sil po svojem odhodu, vrnil na dom, je ugotovil, da so vrata vlomljena in da vlada po sobah velik nered. Tatovi so odnesli razne zlate predmete in nakit ter tudi 200 tisoč lir v gotovini. Lastnik zaenkrat ni vedel, kolikšna je de-jarska škoda. Avstrijski študentje nehote čez mejo pri Botaču Skupine osmih avstrijskih študentov z innsbruške univerze, ki so v našem mestu v gosteh naravoslovne fakultete, se je včeraj zjutraj med znanstvenim obiskom doline Glinščice oddaljila od osrednje sku- pine in nevedno prekoračila italijan-sko-jugoslovansko mejo pri Botaču. Prof. zoologije pri tržaški fakulteti za naravoslovne vede Brandmeyer, ki je vodil študente, se je kmalu zavedel dejstva in takoj se je sprožil »alarm*. Na pobudo vodje obmejne policije dr. Volpeja pa se je vsa zadeva končala brez nevšečnih pripetljajev, študente, ki so jih graničarji pospremili do vojašnice na Kozini, so kmalu izročili italijanskim oblastem na mejnem prehodu pri Pesku. Nekateri italijanski šovinistični krogi, ki so upali, da bo nastal nov primer za politično špekulacijo, so bili pri tem razočarani. DREVI V KULTURNEM DOMU Zaključni nastop gojencev šole ON! Glasbena matica iz Trsta bo slavnostno zaključila šolsko leto 1981-1982 z osrednjim zaključnim nastopom, ki bo danes zvečer v dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 20. uri. Na akademiji bodo nastopili gojenci klavirskega, godalnega, pihalnega m trobilnega oddelka ter oddelka za kitaro. Publika bo imela tako priložnost prisluhnit' celotnemu prerezu pedagoškega dela naše osrednje glasbene ustanove, zaradi tega organizator pričakuje, da se bodo starši in ljubitelji glasbe nasploh polnoštevilno udeležili nocojšnjega koncerta in s tem poplačali trud in prizadevnost, ki jo Glasbena matica in njeni pedagogi vlagajo pri razvoju našega glasbenega življenja. Popis tehtnic Ministrstvo za industrijo in trgovino bo dalo sešteti tehtnice vseh trgovskih obratov v državi. Ukrep sodi v nujo, da se tehtnice tudi v Italiji prilagodijo veljavnim predpisom na področju Evropske gospodarske skupnosti, ki veljajo, da morajo trgovci blago strankam tehtati brez tare. To velja tako za nadrobne trgovce kot za grosiste, pa tudi obrtnike, kmetovalce in vse druge, ki kar koli prodajajo. Ti so dolžni izpolniti popisovalne obrazce, ki jih lahko dvignejo v občinskih ‘uradih, kamor jih morajo, izpolnjene, tudi poslati.1 Pristaniščniki o deželnem zakonu 50 milijard za luke Enotna družba pristaniščnikov iz tržaške luke je v zvezi z zakonom, s katerim je deželna uprava namenila pristaniščem Furlanije - Julijske krajine v desetih letih skupno finančno pomoč v višini skoraj 50 milijard lir, izdala te dni krajše poročilo, v katerem izraža svoje mnenje o omenjenem zakonu. Norma je v bistvu pozitivna — pravi poročilo družbe — vendarle pa ne predvideva nobenega finančnega posega v korist enotne družbe pristaniščnikov. Ta je v zadnjem času zašla v hude finančne težake in s tem problemom je bila pravočasno seznanjena pristojna deželna komisija. Ustrezni popravek, ki ga je predložila svetovalska skupina KPI (pristaniščniki bi se zadovoljili tudi t deželnim jamstvom na primerno bančno posojilo) je bil zavrnjen. Kaže torej, da bo morala družba pristaniščnikov zahtevati povišek tarif, da bi se lahko rešila iz finančnih težav, Ob smrti tov. Avgusta Colje 1* Sesljana izreka odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina najgloblje sožalje svojcem. Včeraj, 8. junija, nas je zapustil naš predragi mož, oče in nono AVGUST COLJA Datum in uro pogreba bomo sporočili. Žalujoči': žena Gizela, sin hčeri Lidija in Danila z in drugi sorodniki Sesljan, 9. junija 1982 Albert ter družinami Dne 8. junija nas je zapustil naš dragi VILJEM KRALJ Pogreb bo danes, 9. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: sestri Sabina ln Marcella, nečaki Nerina, Orlanda In Alfredo z družinami ter drago sorodstvo Trst, 9. junija 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)' GORIŠKI DNEVNIK 9. junija 1082 KORISTNA IN POUČNA POBUDA TUDI LETOS V ANKARANU MLADINSKI TABOR OZN Center klubov OZN v Sloveniji, s sodelovanjem RK ZSMS, bo tudi letos, kot je že tradicija, priredil na Debelem rtiču pri Ankaranu mladinsko poletno politično šolo klubov OZN Slovenije. Letošnji tabor bo razporejen kot prejšnja leta v mladinskem zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču in bo potekal v dveh izmenah: I. od 23. 7. do 30. 7. 82 je namenjena članom klubov OZN osnovnih šol (do 14. leta starosti); II. izmena, ki bo trajala od 31. 7. do 7. 8. 1982, pa za starejše člane klubov. V prejšnjih letih so na Pš klubov OZN že sodelovali tudi mladi iz za mejstva in prireditelji želijo, da bi se to sodelovanje tudi letos ponovilo, . oziroma, da bi postalo tradicionalno. ‘Zatorej mladi iz zamejstva, s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije, ki so zainteresirani za so ležencev lahko dostavimo le nasled delovanje v drugi izmeni tabora klu-1 nje: tStvar je enkratna ...». bov OZN v Ankaranu' se lahko javijo na sedežu rtiladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/m - telefon 744-249) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 84-644), kjer bodo dobili tudi vse potrebne in formacije v tej zvezi. Naj omenimo, da je nareen teh poletnih političnih šol ali taborov klubov OZN v Sloveniji, da mladi iz raznih krajev Slovenije in Ju goslavije preživijo počitnice v družbi sovrstnikov na svojevrsten in poučen način. Program šole je namreč tako prilagojen, da poleg raznega razvedrila (šport, zabavni večeri, družabne igre) in kopanja, u-deleženci seminarja poslušajo predavanja in debatirajo o raznih aktualnih svetovnih temah. Poleg tega posamezni udeleženci lahko izkoristijo svojo «ustvarjalno žilico*, saj je prilik za to še in še. Po dosedanjih izkušnjah zamejskih ude- GLASBENA MATICA TRST OSREDNJA AKADEMIJA danes, 9. t.m„ ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu Nastopalo gojenci sledečih oddelkov: klavirja, godal, pihal, trobil in kitare Uprava slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu obvešča učence osnovnih šol, dijake nižjih in višjih srednjih šol, univerzitetne študente, da se lahko do 19. junija vpišejo kot redni ali zunanji gojenci za prihodnje šolsko leto. Vse informacije dobite po telefonu 573-141 - 573-142. Pravočasen vpis nam bo omogočil boljšo organizacijo dela v šolskem letu 1982 83 Gledališča Potovalni urad «Aurora» vabi od 3. do 10. julija na potovanje z letalom v GRČIJO z ogledom A-ten, Korinta, Epidavra in 'Miken ter minikrižarjenje med otoki Hydra, Aigina in Poros. Cena 565.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» — Ul ()i-cerone 4, tel. 60-261. Potovalni urad «Aurora» vabi v juliju in avgustu na tedenska bivanja v BOVEC - Hotel Kanin. Odhod avtobusa iz Trsta vsako soboto. Cena enotedenskega bivanja s polnim penzionom na osebo (v dvoposteljni sobi s kopalnico) znaša 140.000 lir. Informacije in vpisovanje: pota valni urad «Aurora» — Ul, Cicero ne 4, tel. 60-261. GRADNJA SABOTINSKE CESTE Prihodnje leto pričnejo graditi most čez Sočo Italijanska stran bo svoj odsek ceste dogradila do konca prihodnjega leta - Počasno kreditiranje Izleti Razstave ; V soboto, 12. t.m., ob 18. uri bo v razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24. junija. tSKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah od 11. do 20. junija'Miloš Pahor — samostojna slikarska razstava. Odprtje v petek, 11. junija, ob 20.30. Uvodna beseda Milko Re-ner. Recital: Erika Slama - flavta, Dina Slama - spinet. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan MIRJANA TUL. Vse najboljše ji želijo mož Duilij, tašča Marčcla, tast Virgillj, nona Justina in nono Albino. čestitkam se pridružuje Danica z družino. VERDI V petek ob 20.30 (red A) enajsti koncert. Recital pianistke Margari-te Hoehenrieder. Ponovitev v soba to ob 18. uri (red B). Na programu Schubertove in Lisztove skladbe. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Kino Danes slavita 25. obletnico poroke LILIJANA in DRAGO KOŠUTA iz Barkovelj Še mnogo srečnih skupnih let jima želijo sin Igor in družini Marsetti - Sancin Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15,16 — Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 7.23 Jutri, ČETRTEK, 10. junija MARJETA o Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.3 stopinje, najnižja 20,5, ob 18. uri 27 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter jugozahodnik 5 km na uro. vlaga 62-odstotna, nebo rahlo pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 21.4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Fabio Zoch, A lan Orazi, Luca Poffa, Paolo Žito. DMRLI SO: 59 letna Sila Sbisa, 75-letni Armando Zucchero, 76 letna Eufemia Pcllizzer vd. Masi, 69let rji Osvaldo Colletta. 86 letni Gugliel-hio Tempesta, 55-letni Severino Brieger, 56-ietni Giordano Griselli. 74 letna Maria Fabretti vd. Pette-no, 55-letni Giovanni Schinaia, 68-Ictni Guglielmo Kralj, 88-letna Antonia Pregel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnaslica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik in Milje. (od 8.30 do 13.00 in od KUM) do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. Ure, tel 68 441 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Scsljan: tel. 209 197; Žavlje: te*. 213:137; Milje; tel. 271-124. Ariston 17.30—19.15—21.30 na prostem «Loulou». Režija Maurice Bialat, Isabella Huppert, Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz Zapito. Eden 18.00 «L’esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «Vieni avanti cre-tino*. Lino Banfi. Fenice 17.00 «Calligola e Messali-no*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionalc 16.00, «14 regno dei sensi*. Bdvvni' film. Prepovedan: mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L'uomo puma*. Cristallo 16.30 «11 lago doiato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda. Moderno 16.30 «Bronx 41. distretto di polizia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Segretaria particolare cercasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Zaprto. Vittorio Veneto 16.30 «L'uomo del confine*. Barvni film za vsaka gar. Mtennn 16 00 «Herbie sbarca in Mes-sico*. Radio 15 30 «Action i love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumtere 17.30 «Fuga da Alcatraz*. Jutri ob 17.30 «La ragazza di Nashville*. Razna obvestila Zaključni nastopi gojencev Glus-bene matice: jutri, 10. t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Na brežini; v petek, 11. t.m., ob 18.30 v slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v mladinskem krožku na Proseku; v soboto, 12. t.m., ob 20.30 v dvorani Primorja na Proseku. V nedeljo, 13. t.m., bo v Skednju tradicionalna «škedehjska poletna prireditev*. Sodelujejo: otroški pevski zbor iz Skednja, folklorna skupina osnovne šole «Ivan Grbec* iz Skednja, ženski pevski zbor PD šivan Grbec* iz Skednja, folklorna skupina KUD «Karol Pahor* iz Pirana in mešani pevski zbor iz Skednja. Za zabavo bo poskrbel ansambel TA1MS. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek. 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM, Ul. R. Manna 29. KD Fran Venturini s sodelovanjem mladine od Domja in s Krraenke vabi n. «Tradicionalno šagro*, ki bo 12., 13. in 14. junija na Krmenki. V soboto, 12. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop godbe na pihala od Korošcev, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo. 13. junija, ob 10. uri odprtje kioskov, od 17. do 20. ure kulturni program, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v ponedeljek, 14. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. Zveza partizanov in aktivistov z Opčin obvešča, da bo odhod izleta na Sutjesko v soboto. 12. junija, ob 6. uri zjutraj izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo, da dvignete listek avtobusnega sedeža v trgovini Renar na Opčinah. Zamudnikov ne bomo čakali. SK Devin priredi 13 junija avta bušni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200 236 In Sosiču, št. 208-551. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/n vsak torek, če trtek in petek od 17. do 19. ure, te lefon 64459 ali 732858. SPDT vabi srednješolce na 3-dnev-ni izlet 27., 28 in 29. junija po sla venski transverzali k «Triglavskim jezerom* iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohinj. Vpisovanje do vključno sobote, 12. junija, na sedežu ZSSDI Ul. sv. Frančiška 20/11. SPDT vabi v nedeljo, 13. junija na 11. srečanje planincev zamejskih in obmejnih planinskih društev, ki bo pri domu na Pristavi pod Golico. Vpisovanje za avtobusni izlet še da nes, 9. junija, na sedežu ZSSDI Ul sv. Frančiška 20/n od 11. do 12. ure BANCA Dl CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v ' S, P, A, }. ’’ ’ ,’iv- 1 rpar. - r. ni.z: ■ 2» 0.1-4.30 8. 6. 1982 Ameriški dolar i 1.310.— Kanadski dolar 1.020,— Švicarski frank 645,— Danska krona 158,— Norveška krona 210.— s švedska krona 218.— Holandski florint 495.— Francoski frank 210.— Belgijski frank 24,— Funt šterling 2.345.— trski šterling 1.900.— Nemška marka 550,— Avstrijski šiling 78,— Portugalski mwdo 16.—,' Pezeta 11.30 Jen 4,50 Avstralski dolar 1.300,— Drahma 19,— Debeli dinar 23.— Srednji dinar 27.— MENJALNICA vseh tujih valut Prihodnje leto bodo na jugosla vanski strani pričeli graditi most čez Sočo. ki bo služil za cestno pa vezavo ž Goriškimi brdi. Gre za pomemben objekt na ekstraterita rialni cesti med Goriškimi brdi in Novo Gorico, o kateri sta se da govorili Italija in Jugoslavija in jo vključili v osimski sporazum. Medtem se nadaljuje gradnja ceste na Sabotinu. V zadnjem času so se dela upočasnila zaradi nerednega kreditiranja. Na posredovanje podtajnika Santuza pa je podjetje dobilo zagotovila o normalnejšem izplačilu denarja. Vse kaže, da bo italijanska stran svoj del poti zgradila do konca prihodnjega leta. Prav sedaj se gradbeno podjetje spopada z najtežjim odsekom nad štmavrom, kjer bo moralo uporabiti mine, da bo u-trlo pot med skalami. Seveda pa vzroča razstreljevanje hude nevšečnosti domačinom, ki so zato upravičeno zaskrbljeni za svoje imetje. Sicer pa so imeli podobne težave tudi poprej in jih je podjetje, pa tem ko so ga nanje opozorili, poskrbelo, da bi bilo škode in nevarnosti čim manj. Svojčas smo poročali o pripombah prebivalcev iz štmavra na račun te ceste. Opozorili smo, da je nova cesta tako drastično posegla v njihovo imetje in tudi v samo naravo, da ne bodo mogli do parcel nad cesto, kjer kosijo in sečejo. Tudi zastran divjačine so se domačini pritoževali, češ da ji bo pot one mogočila normalno kretanje. Iz pristojnega vira so ovrgli vse te bojazni. Povedali so, da bodo zgradili mostove čez novo cesto in da bodo dohodi bolje urejeni kot doslej. V DIJAŠKEM DOMU Vrsta prireditev ob zaključku šole šolsko leto se izteka. To je opaziti , predvsem v marljivejšem o-pravljanju šolskih obveznosti, pa tudi v pripravah na zaključne šolske • prireditve. Na konec pouka se že dalj časa pripravljajo tudi v dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Tako so pred kratkem pripravili lepo zaključno prireditev z bogatim kulturnim programom. Da bi bil spored bolj pester in prijeten so gojenci povabili k sodelovanju tudi zunanje vrstnike. Sami so pripravili venček recitacij ter posebno točko in odpeli nekaj pesmi pud /V&fMvopo Ivana Klanjščka. Na‘'pniteditvi je nastopil otra ški pevs*i'«*8or iz Gabrij, ki ga vodi AHf7m- RKiftič. svoje znanje pa so prikazali tudi gojenci šole Glasbene matice. Skratka gre za nadvse koristno in vzpodbudno obliko sodelovanja in povezovanja med mladimi, ki živijo v domu in njihovimi vrstniki, kakor je na prireditvi posebej poudaril ravnatelj doma, Edmund Košuta. Prejšnji teden pa so se gojenci dijaškega doma odpeljali na zaključni izlet. Obiskali so dolino Rezije, si ogledali rezijanske vasi ter ob tem zvedeli marsikaj zanimivega in koristnega o tem koščku slovenske zemlje pod mogočnim Kaninom. Kljub temu, da je bil izlet bolj poučne narave, tudi zabave ni manjkalo. Eden od udeležencev nam je celo navdušeno potrdil «da je bil izlet tokrat zares super*. Dejavnosti v domu pa s tem še ni ka n^c. V soboto bodo tu odigrali zaključne tekme turnirja v odbojki in košarki, ki ga je priredil Mladinski center, proti koncu meseca pa bodo odprli poletno središče za otroke. Od ponedeljka spet dopolnilna blagajna v ladjedelnici Od ponedeljka dalje bo 600 delavcev tržiške ladjedelnice spet v da polnilni blagajni, kljub optimističnim napovedim ob koncu prejšnjega meseca, V oktobru naj bi število delavcev v dopolnilni blagajni naraslo že na okrog 1000, medtem ko naj bi se razmere v začetku prihodnjega leta znatno izboljšale. Delavci, ki bodo od ponedeljka dalje na prisilnem dopustu, se bo do v ponedeljek zjutraj zbrali na skupščini v menzi podjetja. Skupščina je napovedana za 8.30. Občni zbor industrijcev 21. junija v Gorici Skupščina članov zveze industrijcev goriške pokrajine bo v deželnem avditoriju v ponedeljek, 21. junija, ob 17.30. Na sporedu je poročilo predsednika Pierina Guerre, spregovoril pa' bo tudi podpredsednik dežele in odbornik za industrijo Francesco De Carli. OKROGLA MIZA KPI V VIDMU PRAVICA DO ZAŠČITE FURLANSKEGA JEZIKA Pravica do rabe furlanščine prinaša tudi dolžnost do njenega poslušanja Raba furlanskega jezika v javna sti postaja vsak dan bolj občutno vprašanje. O njem se vse pogosto govori v javnosti in najbolj odprte sile so v parlamentu predložile za konske osnutke za zavarovanje narodnih skupnosti, med katerimi je tudi furlanska. Seveda pa o tem vprašanju ni enotnega stališča. Furlansko gibanje gradi svojo politično akcijo skoraj izključno na uveljavljanju kulture in jezika. Druge politične sile zlasti na levici, so v svojo akcijo vtkale sistem pobud, ki naj ustvarijo čimbolj široko a snovo za politično akcijo. Časi za kaj takšnega pa ne bodo dozoreli, dokler ne bo sprejeta čimbolj široka, po možnosti enotna politična za hteva, da se Furlanom prizna status narodnosti in da se iz tega iz- •vniiiiiHiiniiiitMiMiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiifiiiiiinmtnniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiii« USPEŠNA AKCIJA PREISKOVALNIH ORGANOV Aretacija petih narkomanov ki so preprodajali hašiš Mamila so prodajali tudi v neki vojašnici v Trstu - Preiskava še ni zaključena - Proces bo po vsej verjetnosti v Gorici Preiskovalni organi na Goriškem so pred kratkim izsledili skupino petih oseb, ki se je ukvarjala preprodajanjem in razpečevanjem mamil, v glavnem hašiša. Za zapahi so se znašli 2' letni Gianpaolo Lupi, po rodu iz Foggie, vendar s stalnim bivališčem v Červinjanu, 33-letni Massimo Rosellini iz kraja Stra v beneški pokrajini, 20-letni Sandro Soranzio iz Tržiča, 36-letni Claudio Guazzaroni iz Maceratc ter prav tako 36-letni Vinceuzo D‘Alessandro doma iz kraja Nocera Inferiore sicer pa s stalnim bivališčem v Mo-deni. Vsi so že v goriškem zaporu in proti njim bo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti vložena formalna obtožnica zaradi združevanja v zločinske namene in zaradi razpečevanja mamil. Tako .je včeraj povedal na srečanju s predstavniki tiska, dr. Staffa, namestnik državnega pravdnika pri goriškem okrožnem sodišču. Bili so aretirani na podlagi zapornega naloga z dne 28. maja letos, po priblinžo dva meseca trajajoči preiskavi, ki so jo vodili agenti posebnega oddelka tržaške kvesture, v sodelovanju a finančnimi stražniki iz Tržiča ter goriško kvesturo. > Preiskava še ni v celoti zaključena, je poudaril dr. Staffa in je «iiuaiifiiiiiiiiii||||||,mM„„IIMlM||||Ml|||||||mn||||m||||||M|||)|(||||||||n|||||||||||||M|||||||||?|||n|M|||||||Uv Mladi pevci iz Doberdoba Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Prispevki Ernest Malalan daruje 16.060 lir za godbo na pihala V. Parma. Pierina Križmančič daruje 10.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Zore Kralj daruje Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica' v Nabrežini 100.000 lir za Center za rakasta o bolen ja. PRODAM skoraj nov motocikel to mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955. IDEALNA POSODA UN1CDUKPLUS CR 18 NI 10 iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav na čin brez grama masti in brez va de z neomejeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak. Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel (0482) 882 112. PRODAM barvni televizor 26” znamke grundig z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14 ure na št. (0481) 83-535. ODDAM v najem sobo m Kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481-34220. PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu Telefon (MO/226 294 HIŠO z dvoriščem prodam pri Ka pru. Telefon 040/725 463. UPOKOJENEC išče kakršnokoli za poslitev Telefonirati ob urah ko sila ali večerje na št 040/815 151. TVRDKA evropskega slovesa z a-gencijo v okolici Trsta nudi zaposlitev s polnim delovnim časom ali pa tudi samo za nekaj ur dnevno (tudi ob sobotah). Dober zaslužek Pogoji: minimalna sta rost 23 in maksimalna starost 50 let ter lasten avtomobil. Telefa nirati v uradnih urah na štev. 040/200 181. PRODAM lancio beta H.P E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni Telefon <140/824381. ZLATARNA UR ARNA «Svizzera» dl A Soroce DOXA TKST Ulico S Spiridione Tel 60-252 zatorej pričakovati, da se bo ztla-šel za zapahi še kdo. Skupina je razpredla svojo dejavnost predvsem na območju, Tržiča, nekaterih bližnjih krajev ter tudi v Trstu, kjer je menda našla ugoden delokrog v neki vojašnici. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da so bili nekateri od obtožencev na služenju vojaškega roka. V glavnem se je skupina ukvarjala s preprodajo hašiša manjšim razpečevalcem. Bila pa je povezana tudi z razpečevalci v drugih krajih severne Italije. Nekateri od obtožencev so tudi sami uživali mamila. Preiskava je bila precej težavna, ker osebe, ki so zapadle vplivu mamil zelo nerade sodelujejo s preiskovalci, bodisi, ker s*.- bojijo maščevanja s strani dobaviteljev mamila, bodisi radi drugih vzrokov. Kljub temu je preiskovalnim organom uspelo izslediti kar pet členov razpečevalne verige, škoda da so le manjši, vmesni členi, medtem ko ostajajo glavi/ organizatorji te zločinske dejavnosti neznani in ne kaznovani. Prostori KD Jezero so v zadnjih letih vedno pogosteje zasedeni za radi nastanka novih odsekov in skupin, tako da so društvene sobe marsikateri večer in ob marsikateri priložnosti pretesne za številne člane, ki jih obiskujejo. Prisotnost na vih članov in pomladitev društva v vseh svojih odsekih ip v odboru samem je privedla do živahnejšega delovanja, ki se kaže tudi v skoro vsakodnevni zasedenosti društvenih prostorov. V zadnjem času pa so ti prostori postali še živahnejši zaradi ustanovitve otroškega pevskega zbora. Mladi pevci že preko mesec dni pridno vadijo pod vodstvom Magde Prinčič, ki s precejšnjo mero dobre volje in potrpežlji vosti sledi dvajsetim otrokom. O-troški zbor vadi dvakrat tedensko, svoj krstni nastop bo pa imel v soboto. 12. junija. Statistični podatki o prometu na meji maja letos Mejo je na mejnih prehodih na Goriškem v prejšnjem mesecu prestopilo 681.640 oseb, ali približno šest tisoč manj kakor aprila letos. V mednarodnem prometu so zabeležili 240.178 prehodov oseb, od toga .ie bilo italijanskih državljana’ 82.781, tujih državljanov (predvsem Jugoslovanov) pa 157.397. 441.462 prehodov so našteli v okviru maloobmejnega sporazuma. Pokvaril sc je motor v čolnu Neprijetno dogodivščino sta v po nedeljek popoldne in ponoči imela 37-letni Franco Napolnni iz Trsta, Ul. Valdirivo 16 ter 47-letni Gaetano Cinquepalmi iz Ul. Forte 10 v Tritu. Nekaj po 14. uri sta iz Tržiča odplula s šestmetrskim čolnom, namenjena v Ribiško naselje. Zaradi o kvare motorja pa sta ostala na morju celih dvanajsf ur. Šele okrog polštirih, včeraj zjutraj jima je priskočila na pomoč posadka čolna luškega poveljstva iz Tržiča, ki je plovilo navezala in zavlekla do pristana Hannibal. DANES V TRŽIČU Žensko vprašanje na festivalu 1'Unita Na festivalu lista 1’Unita v Tržiču bodo danes priredili okroglo mizo o ženskih vprašanjih, zlasti še o ritmu dela in življenja, o debi zaposlitvi in o perspektivah zaposlo vanja ženske delovne sile. Ob okrogli mizi bodo spregovorile Perla Luša, odgovorna za ženska vprašanja v deželnem odboru KPI. Anna Boselli, članica vsedržavnega gibanja KD, Bruna Arbo, članica teritorialnega odbora CGIL, CISL, UIL b neka predstavnica PSI. Pobudi komunistov so se pridružile tudi stranke PSDI, PRI in PDUP. Pričetek razprave ob 20.30. Predavanje o filozofu Michelsteadterju Drevi ob 18.30 v dežetaem avdi toriju bosta univerzitetna profesor ja Sergio Campailla iz Genove in Giuliana Manacorda iz Rima gova rib o goriškem filozofu Michelsteadterju in krizi dvropske zavesti. Pre davanje organizira občina ob pa novnem tiskanju Michelsteadt rjeve knjige Adelphi, ki je prvič izšla le te 1974. Ta knjiga je postala, 62 let po smrti, prava uspešnica, kar je še zlasti pomembno, ker obravnava filozofsko snov, ki je običajno ma lo brana. Knjiga je od danes v pra daji po nizki ceni. Spet pohod krvodajalcev na Peči Člani društva krvodajalcev iz Sovodenj so se odločili, da ponovijo tradicionalni pohod. V začetku maja jim je namreč načrte prekrižalo izredno slabo vreme in je namesto množice ljubiteljev peš hoje odšla na pot le manjša skupina najbolj korajžnih. Pohod, pravzaprav ponovitev pohoda, bo v soboto, 12. junija, ob 18. uri. Start b cilj prireditve je tudi tokrat na prireditvenem prostoru na Peči. peljejo tudi ustrezni zaključki. V tem okviru je bila v obnovitvenih naporih za odpravo posledic pa tresa v Furlaniji leta 1977 ustanovljena v Vidmu univerza za tuje jezike vzhodnoevropskih držav, vendar do danes na tej univerzi še ne poučujejo furlanščine kar bi bilo bolj kot upravičeno. Furlanskega jezika in kulture ne morejo poučevati iz enostavnega razloga, ker z zakonom niso bila sprejeta izvajalna določila. O tem in o tolikih drugih vidikih rabe furlanskega jezika in razvijanja kulture so spregovorili na o-krogli mizi, ki jo je KPI priredite v Vidmu ob prazniku komunističnega tiska. Zgodovinar in neodvisni levičar v občinskem svetu v Vidmu Gbo di Caporiacco je dejal, da se še vedno premab upoštevajo razprave o pravicah narodnostnih manjšin, o njihovi kulturi in o rabi njihovega jezika. Di Caporiacco je dejal, da se pri tem pojavlja dvojni značaj tega vprašanja, namreč, pravica do govora v furlan-ščbi b tudi dolžnost poslušanja tistega, ki v furlanščini govori. Kadar bo furlanščina z zakonom zajamčena. je dejal di Caporiacco, jo bo potrebno tudi uporabljati. Pri tem pa bo potrebno na področju, kjer živijo druge narodnosti, žaga tavljati dvojezičnost ali celo trije-zičnost. Poslanec Baracetti je orisal zakonski osnutek KPI o zaščiti jezikovnih manjšin. Dejal je. da se v ta proces vključuje tudi samo odprtje videmske univerze. Podžupan Tiburzio se je zavzel za sprejetje b izvajanje zakona za zaščita manjšta, pisatelj Leonardo Zanier pa je iz svoje lastne izkušnje prišel do spoznanja, da bo manjšina zaščitena samo takrat, kaday bo zelo veliko njenih pripadnikov to zahtevalo in v praksi izvajalo. Razstave Zaradi izrednega zanimanja bo razstava o življenju in delu Petra Butkoviča. v sovodenjski šoli, odprte še do četrtka. Ogled je možen vsak dan od 8.30 do 12.30. •HMiiiiiiuMiMMmiiiMiitiiMiiitiiiniiiMiiMHiiimMimitMMiiimMiHMMiiiiiiMiiHtiiMiiMitiMiMMuuiniitiHMi PO ODLOČITVI OBČINSKE UPRAVE : V Tržiču bodo uredili javno športne m rekreacijsko središče Razprostiralo se bo na približno 4 hektarjih, v bližini nove srednje šole v Ulici Valentinis • Izgradnja bo potekala postopoma iHiHiimiitiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiatimiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiHttniniMi V PONEDELJEK ZVEČER V GRADIŠČU V SILOVITEM ČELNEM TRČENJU HUDO RANJENA DEKLE IN FANT Za 14-letno Giuliano Zone iz Vileša so si zdravniki pridržali prognozo • Ciarbellini se bo zdravil mesec dni V prometni nesreči, ki sc je zgodila v ponedeljek, nekaj pred 22. uro v Gradišču, se je hudo ranila 14-letna Giuliana Zone iz Vileša, precej resne poškodbe pa je utrpel tudi 15-lelni Arnaldo Ciarbellini. prav teko iz Vileša. Zonccvo so spre jeli v goriško splošno bolnišnico s pridržano prognozo zaradi zloma kol ka b hudih poškodb v spodnjem de lu telesa, Ciarbellini pa bo pred vidoma ozdravel v mesecu dni. Zon-cova b Ciarbellini ste se peljala na motornem kolesu in čelno trčila v avtomobil renault 1600, ki ga je upravljal 45-letni Ermanno Sordoni iz Gradišča. Zasedanje ISGKE 20. junija v Vidmu Ob 10-letnici ustanovitve inštitu te za deželne pravne vede (ISGRE) v Vidmu prirejajo v nedeljo, 20. junija, ob 10.30 v palači pokrajinske uprave (palača Belgrado) raz pravo na temo: Poročilo o razvoju avtonomij. Na shodu bo navzoč minister za dežebe zadeve Aldo A-niasi. Na sporedu je pozdrav predstav nika pokrajinske uprave, poročilo častnega predsednika prof Ardui-na Agnellija, poročili prof. Livia Paladba. sodnika ustavnega sodi šča, in prof. Sergia Bartole ja. pra fesorja na univerzi v Trstu. Po razpravi bo zasedanje sklenil mbister Aniasi. DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves dan in ponoči je v Ga lici Ježuma lekarna Baldini, Korzo Verdi 57. tel. 84-879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponovi je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Tržiška občinska uprava namera va v bližnji bodočnosti urediti večje javno športno in rekreacijsko središče. Razprostiralo se bo na približno štirih hektarjih, v bližini nove srednje šole v Ulici Valentini«. Na omenjenem območju bodo uredili tri igrišča za tenis, kotalkališče, ki bo obenem služilo tudi za odbojkarske b košarkarske tekme, dve balinarski stezi ter primemo parkirišče. Strošek celotne tavestidje znrša okrog 500 milijonov lir, dela pa bo do izvedli postopoma, v skladu z razpoložljivost jo denarnih sredstev. Ob tem je treba povedati, da so že porabili okrog 70 milijonov Ib za nakup, oziroma razlastite, zemljišča. Za finansiranje omenjenih objektov Mlllllll IIIHItlllllllMIIltllllllllM MII IIIIIIIMIimillllllll Včeraj-danes b goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Sara Simionato Michela Bosini, Daniele Maori. E manuela Maria Romano. Massimo Liuzzo Scorpo, llenia Totolo, Agata Pipan, Diego Abrescia. Guština Ko Sterle, Enrico Policardo, Alessij Hvalič. UMRLI SO: 86-letna Rosa Tivan 69-letni Miroslav (Mirko) Černič, 85 letna Anna Tommasmi vdova Benci, 75-letna Adela Terpin. 45 letni Ezio Tommasini. 75-letni Er nest Sitar, 80 letni Giuseppe To disco, 61-letni Mario Pecile 58-let ni Ruggero Padovau. 79-lotm Mario Soranzio, 57-letni Severino Bonutti. HO-letna Mareella Formasb. OKLICI: Alfio Rteonat b Daniel i Nanut, Fiorenzo Antonelli in Član dia Santini, Luigi Terpin in Lucia Di Luca, Paolo Melehiorre m Ema nuela Vian, Adriano Visuitin in Marina Visintin. Gianpaolo Maran •n in Cristina Blasizza. Saivatoie Firrincelli in Eilda Ceretti. POROKE: Nevio Pesarino in Elgo Zanutel. Flavio Padovan b Lucia Marsana Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega izleta v Pomurje in na Štajersko, da bo avtobus odpeljal v petek, 11. t.m.. s Travnika ob 5. uri iz štandreža ob 5.05 b iz Sovodenj ob 5.10. Pripa roča se točnast. Slovensko planinsko društvo raz pisuje tridnevni družinski izlet na Dunaj, b sicer 10., 11. b 12. sep tembra. Prijave na sedežu društva Za Sovodnje in Gabrje pa pri Mili Kovic v Škrljah. Društvo nadalje obvešča udeležen ce nedeljskega izlete na planinsko srečanje pod Golico, da bo avtobus odpeljal ob 7. uri s Travnika. Priporoča se točnost. bo občba najela posojilo deloma pri zavodu Cassa depositi e prestiti, deloma pa pri drugih ustanovah. Kino (•ortcii VERDI 18.00-22.00 «11 gatto a nove code*. Prepovedan mladim pod 14. letom. CORSO Danes zaprto. VITTOR1.A 17.30-22.00 «Quella por-no erotica di mia moglie*. Prepovedan mladim pod 18. letom. 'Iršič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Odisex sessuali*. PRINCIPE Danes zaprto. V««i t.orico m okolica SOČA 17.00—21.0(1 «Bitka med zvezdami*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Kantonski kung fu». Hongkonški film. DESKLE 19.30 «Svet je poln oženjenih moških*. Ameriški film. V sklad za poimenovanje osnov- ne šole na Palkišču so prispevali: sekcija VZPI ANP1 Dol . Jamlje 50 tisoč lir, Milko Visintin 10 tisoč lir, Egidij Radetič 10 tisoč Ib, Mario in Milica Croselli 10 tisoč lir, Gvido Devetak lo tisoč lb, Rajko Bonetta 10 tisoč lir, Franc Pahor 10 tisoč lir, Jušto Ferletič 5 tisoč lir. Mario Peric 10 tisoč lir. Evgen Peric 20 tisoč Ib. Franko Peric 10 tisoč’ Ur, Leopolda Gorjan 5 tisoč lir. Berto Žužič 10 tisoč’ lir. Marija Peric 10 tisoč’ lir, Štefan Vižintin 10 tisoč Ib. Sonja Devetak 5 tisoč lir. Marica Croselli 5 tisoč lir. Matija Cej 5 tisoč’ lb, Kristina Devetak 20 tisoč lir. Srečko Vižintin 15 tisoč lb, Štefanija Pahor 3 tisoč lb. Stanislav Ferletič 3 tisoč lir. Ema Visintin 3 tisoč Ur. Žani Berlot 10 tisoč lir, Karlo Bonetta o tisoč Ur. Silvio Gorkič 5 tisoč Ib, Benito Terrana 3 tisoč lir, Silvana Visintin Fontana 5 tisoč lir, Irene Donda 30 tiseč lir. V sklad za poimenovanje osnovne šole v Sovodniali sta prispevala Venceslav Černič 20 tisoč Ur in NN 200 tisoč lir V sklad za poimenovanje osnovne šole v JamJjah je darovala Marija Antonie 15 tisoč lb. V sklad za poimenovanje osnov- ne šole v UUci Brolo v Gorici, so prispevali: Ladi Gergolei 20.000 lir, Sonja Božič 7.000. M. A. 30.000. podjetje Torrefazione Caffe Gor izuma 50.000, Dimitri in Ivana Roner 10.000, Ka toliška knjigarna 30.000, družina Koršič (Ul. Etna) 20.000, Tatjana Grusovin 30.000, Judita ta Adolf Močnik 100 000. prispevek iz izkupička predstave Ostržek 100.000 lb. Rezultati tržaških občinskih volitev po voliščih VOLIŠČE ii šS Ž 5 £ S 2 as os h 1 S VOLIŠČE VOLIŠČE Si Si S s S g S e z e 1 1 s 1. VOLILNI OKOLIŠ - ZAHODNI KRAS 70 Os. š. Križ 144 6 1 3 20 4 1 31 1 32 34 1 3 0 5 286 Os. š. Prosek 276 18 0 12 25 8 3 67 3 46 72 2 6 2 4 287 Os. š. Prosek 277 14 5 5 47 8 2 82 4 27 32 4 7 1 3 288 Š. Sirk 275 8 0 12 63 2 4 54 6 43 60 3 5 0 8 289 Os. š. Križ 117 29 1 12 107 5 1 28 7 151 40 14 10 8 8 320 Sr. š. Prosek 135 7 0 4 11 1 0 64 4 22 25 1 1 4 2 324 Rikr. Silvestri 24 42 2 10 94 3 3 2 5 213 25 14 5 2 6 372 Zav. Marzari 18 25 2 3 39 5 1 1 1 112 8 6 9 2 4 2. VOLILNI OKOLIŠ - VZHODNI KRAS 36 Otr. v. Opčine 106 17 1 21 101 7 1 51 23 66 44 2 10 94 Os. š. Bane 79 5 0 2 13 0 0 20 2 12 38 1 2 283 Sr. š. M. de Tomm, 142 23 1 10 88 5 0 64 4 £9 60 9 12 284 Os. š Opčine 113 27 0 9 113 6 0 48 7 74 49 2 6 285 Os. š. Ul. Carsia 164 29 0 13 91 3 1 73 5 141 60 14 17 291 Os. š.. P. Tomažič 274 1 1 1 28 3 1 54 2 12 28 0 3 292 Os. š. K. D. Kajuh 284 11 0 6 67 4 4 64 3 34 40 1 19 293 Os. š. G. Sillani 295 11 1 13 35 2 o 100 2 30 41 0 6 298 Sr. š. M. de Tomm. 245 14 0 8 48 4 2 85 2 42 46 2 10 318 Os. š. Opčine 85 25 1 15 86 3 1 12 6 141 25 11 3 319 Os. š. Opčine 62 24 0 21 122 2 0 37 16 61 42 4 10 342 Občinski otr. vr. 39 27 1 11 106 5 0 5 9 220 23 16 17 344 Os. š. Ul. Carsia 50 13 0 23 80 3 1 19 12 74 31 3 2 365 Boln S. Santorio 42 13 0 9 21 2 1 4 3 25 8 3 4 385 Os. š. Ul. Carsia 48 25 0 5 47 3 1 7 5 64 41 3 6 1 1 13 5 6 0 5 3 15 5 5 5 3 0 1 7 2 15 7 13 g 15 2 10 8 6 9 6 3 6 3. VOLILNI OKOLIŠ - ROJAN, GRETA, BARKOVLJE 11 Sr. š. G. Brunner 66 32 0 10 164 4 0 6 4 88 35 9 18 24 Os. š. E. Tarabochia 59 42 0 15 151 4 5 25 6 103 55 7 13 29 Obč. otr. vrtec 59 33 1 11 149 6 3 3 11 73 34 6 14 30 Sr. š. G. Brunner 59 31 0 7 92 5 1 1 7 65 26 7 5 31 Sr. š. G. Brunner 84 33 0 15 181 3 1 15 13 115 41 4 14 82 Sr. š. G. Brunner 40 57 0 10 105 4 2 3 7 84 23 10 10 33 Sr. ž. G. Brunner 63 43 1 24 198 5 1 8 8 103 56 10 4 34 Os. š R. Manna 59 37 0 15 157 7 2 9 10 93 37 8 11 38 Os. š. R. Manna 70 44 1 15 152 4 5 20 11 76 34 5 8 136 Sr. š. P. Addobbati 40 32 0 15 159 9 2 10 22 54 17 10 5 143 Sr; š. P. Addobbati 72 28 0 20 173 5 0 12 9 101 42 6 5 264 Os. š. Ul. Commerc. 52 45 0 19 207 4 3 16 19 111 40 9 11 265 Os. š R. Manna 69 38 0 21 160 5 3 16 12 119 33 7 8 266 Rikr. G. Brunner 89 55 0 23 186 3 2 17 21 93 46 3 14 267 Rikr. G. Brunner 74 36 0 28 177 4 3 16 11 100 65 10 15 268 Obč. o. v. Vc. d Rose 98 40 0 11 170 11 7 28 9 118 42 8 11 269 Obč, o. v, Vc. d. Rose 64 28 0 3 107 2 2 4 2 71 30 4 9 270 Os. s. E. Tarabochia 104 31 0 10 199 o 2 15 6 102 47 12 8 271 Os. š. Ul. Commerc. 45 8 0 8 69 6 3 17 3 43 22 1 9 272 Os. š. E. Tarabochia 112 24 0 12 141 14 4 34 ’ 7 99 39 10 17 273 Os. š. E. Tarabochia 103 40 2 15 180 15 5 21 6 72 47 8 9 274 Os. š. E. Tarabochia 78 33 1 12 160 7 3 9 3 84 45 15 13 275 Sr. š. P. Addobbati 59 34 2 U 113 3 2 12 2 116 42 4 18 276 Os. š. U. Saba 95 36 0 7 113 4 2 8 7 131 39 7 19 277 Os. š. U. Saba 111 35 0 15 164 11 3 19 6 106 32 7 11 278 Otr. vr. Ul. Vallicula 98 23 0 14 123 8 5 13 8 52 16 3 10 279 Os. š. R. Battistig 161 29 0 13 136 7 3 34 16 73 44 5 9' 280 Os. š. R. Battistig 49 45 1 28 156 4 2 26 22 112 43 0 10 281 Oš. š. R. Battistig _ia7 24 0 13 126 5 5 71 6 65 34 4 9 282 Rikr. G. Stuparich 168 29 1 28 153 8 2 48 9 90 43' 6 18 290 Os. š. P. Giov. XXIII 31 30 0 27 132 2 3 11 14 79 20 2 6 299 Os. š. U. Saba 75 27 0 8 94 2 6 9 6 78 18 0 7 304 Os. š. U. Saba 78 39 0 6 116 6 1 12 10 72 30 6 9 337 Os. š. U. Saba 63 34 1 6 112 3 4 7 11 84 25 2 10 343 Vrtec Ul. di Vallicula 39 35 0 18 270 4 0 23 19 74 58 6 11 360 Os. š. E. Tarabochia 80 46 1 26 271 4 1 16 10 102 42 14 16 373 Os. š. Ul. Commerc. 68 34 0 9 135 6 1 22 8 60 34 4 13 2 1 8 1 5 7 7 8 10 4 2 10 1 9 6 6 8 3 2 7 8 10 5 10 1 2 3 5 2 2 2 3 11 2 5 6 2 11 11 8 5 8 11 5 10 12 7 10 10 16 11 9 10 10 18 4 17 13 7 5 12 13 12 11 1? 24 14' 5 9 0 7 12 13 12 4. VOLILNI OKOLIŠ - KOLONJA, ŠKORKLJA Pok. zavod Volta Teh. zavod A. Volta Sr. š. F. Rismondo Sr. š. F. Rismondo Sr. š. F. Rismondo Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Os. š. C. Suvich Sr. š. Divisione Julia O. v. vic. deli’ Edera Sr. š. M. Codermatz Sr. š. M. Codermatz Rikr. Fratelli Nordio Rikr. Fratelli Nordio Vrtec vic. del)’Edeta Vrtec vic. dell Edera Poklicni zavod Volta Poklicni zavod Volta Os. š. Ul. Comm. Poklicni zavod Volta Sr. š. F. Rismondo Sr. š. G. Corsi Sr. š. F. Rismondo Os. S. C. Suvich Poklicni zavod Volta Vojaška bolnica Vrtec Ul. deli’Edera 38 55 0 21 183 3 0 2 13 111 24 7 10 39 69 0 20 196 4 2 11 13 77 41 7 4 50 26 0 5 73 5 0 2 2 76 13 4 5 38 66 1 33 190 8 0 6 10 96 38 11 15 41 24 0 A 172 4 1 3 7 79 26 6 12 47 49 0 14 159 3 2 5 14 85 16 5 6 69 61 0 12 170 8 0 7 5 124 29 9 7 50 27 1 6 140 6 2 7 2 78 28 6 11 63 20 0 17 128 6 0 6 9 75 29 2 20 58 54 1 24 188 12 3 3 8 112 48 10 14 59 51 0 29 211 8 6 7 16 121 45 5 8 37 54 0 15 145 3 3 8 7 77 36 5 7 45 41 0 16 151 2 1 4 8 99 19 9 12 73 41 1 13 201 9 2 18 8 89 43 8 13 194 33 0 15 153 3 2 23 6 67 45 5 8 83 37 0 ’4 199 5 4 18 13 96 50 9 14 115 23 1 8 47 1 0 5 3 55 20 7 13 98 62 1 17 177 9 5 2 5 127 25 5 21 86 46 1 22 141 4 1 4 5 90 41 7 18 54 29 2 4 119 5 2 4 8 49 22 4 4 47 75 1 19 225 6 3 7 13 96 41 5 16 140 13 1 4 75 2 0 6 3 77 30 3 2 187 24 0 18 172 6 2 32 14 61 36 0 8 42 44 0 25 160 11 2 8 10 83 29 4 15 39 31 0 23 202 5 3 10 12 89 39 3 6 50 37 0 25 250 7 0 16 18 86 43 7 4 21 49 0 15 212 4 1 6 21 89 25 1 9 41 34 1 9 166 7 3 1 5 67 39 9 14 42 V, 0 9 150 4 1 15 7 84 29 9 5 4 2 0 1 11 0 0 0 0 1 1 0. 1 33 24 0 7 136 2 1 4 15 81 30 5 9 3 5 1 8 3 7 10 5 3 4 3 8 4 2 6 5 2 6 5 3 3 1 2 2 2 2 2 2 '7 0 1 12 10 5 10 10 4 12 10 11 4 6 11 12 13 12 11 2 17 19 6 9 2 13 5 5 16 18 9 8 0 7 5. VOLILNI OKOLIŠ - NOVO MESTO, NOVA MITNICA Sr. š S. Benco Sr. š. S Benco Sr. š. S. Benco KI. licej D Alighieri Uč. Duca d'Aosta Uč. Duca d’Aosta Uč. Duca d'Aosta KI. licej D Alighieri Os. š. R. Manna Os. $. R. Manna Sr. š. G. Corsi Sr. š. G. Corsi Os. š. R. Manna Os. š. R. Manna Ki. licej D Alighieri Pok. zavod A. Volta Os. š. F. Dardi Pok. zavod A Volta Os. š. F. Dardi Sr. š. Divisione Julia Pok. zavod A. Volta KI. licej D. Alighieri Sr š. F. Rismondo Sr. š. F. Rismondo Sr. š. F Rismondo Sr. š. Divisione Julia Sr. š. Divisione Julia Os. š. F. Dardi Os. š. F. Dardi Os. š. F. Dardi Sr. š. G. Corsi Sr. š. G. Corsi Os. šola R. Manna 37 43 0 18 127 6 1 3 12 70 25 3 4 2 44 43 0 5 99 7 4 3 8 79 25 1 8 5 46 49 0 13 110 0 0 8 10 79 21 3 14 5 42 25 0 12 143 5 2 8 11 92 34 3 10 5 33 46 0 11 108 1 0 8 5 64 31 4 3 5 51 47 1 19 116 7 5 10 5 62 31 7 4 1 46 55 1 13 143 8 2 13 13 75 31 6 15 4 31 38 0 17 89 2 2 8 11 62 24 5 6 2 82 37 0 6 157 0 1 8 S 87 36 4 21 9 40 15 0 7 47 4 1 4 3 52 11 2 5 0 58 35 0 16 130 5 1 3 9 95 36 4 9 5 36 47 0 10 115 3 3 3 15 97 35 6 9 4 38 28 0 15 129 3 0 4 10 82 33 1 7 3 46 37 0 23 170 5 1 13 8 96 23 4 5 5 25 34 0 18 168 5 1 9 17 55 24 3 6 3 39 50 0 32 182 9 1 4 20 92 32 0 9 4 48 35 2 30 116 2 0 2 10 70 27 2 14 4 54 27 1 7 103 3 3 5 1 75 33 1 15 4 45 54 0 25 122 4 3 4 8 93 28 3 14 7 42 60 0 25 178 4 0 4 17 85 33 7 13 8 49 68 1 9 164 7 1 7 10 80 29 10 0 5 31 64 0 31 200 2 1 7 23 60 31 5 5 2 52 56 0 22 184 3 1 14 14 86 34 9 11 6 34 35 0 15 182 2 1 7 0 59 39 7 5 2 41 26 0 11 142 3 1 11 4 98 21 4 12 10 40 55 1 15 187 3 3 6 6 78 36 14 11 7 59 55 0 21 159 9 2 10 5 74 32 5 9 4 63 68 2 18 133 4 4 4 9 93 29 5 7 7 42 45 s 12 98 9 2 3 5 74 25 9 10 8 45 33 3 18 114 2 0 6 9 69 30 3 5 4 47 41 0 27 232 6 2 11 23 109 30 2 8 5 46 42 2 22 185 3 7 18 21 85 40 4 19 5 62 60 0 21 170 2 2 1 6 10 38 5 10 0 6. VOLILNI OKOLIŠ - SV. VID, STARO MESTO 1 Kr. Kult. Um 32 37 0 12 86 3 0 1 7 77 30 6 6 2 4 3 Teh. zav. G. R. Carli 29 37 0 12 91 5 1 0 6 66 19 2 5 2 5 5 Teh. zav. G. R. Carli 50 37 0 6 70 5 4 3 3 57 14 6 10 3 5 8 Rikr. E. Toti 83 27 0 7 139 2 2 4 5 78 34 5 6 4 13 10 Teh. zav. G. R. Carli 48 31 0 7 77 5 0 1 0 96 21 4 7 5 6 13 Teh. zav. G. R. Carli 37 45 2 9 80 5 0 2 19 72 30 4 10 0 7 132 Os. š. E. Morpurgo 69 39 0 9 91 10 4 3 4 81 38 10 12 1 14 144 Zavod za ind. in obrt 70 36 1 13 188 8 1 5 5 106 32 3 14 9 15 145 Os. š. E. De Amicis 39 47 0 19 198 7 2 4 26 97 20 7 6 5 12 146 Sr. š. R. Pitteri 64 52 0 9 205 10 3 0 19 102 38 5 13 7 14 147 Sr. š. R. Pitteri 60 48 0 14 162 10 1 3 12 81 50 4 19 4 14 148 Sr. š. R. Pitteri 68 51 0 6 115 3 3 2 3 82 33 7 9 6 19 150 Učitelj G. Carducci 66 40 0 21 "214 5 5 3 9 106 48 11 8 0 25 151 Teh. zav. G. R. Carli 44 42 0 21 197 0 2 13 12 73 30 4 14 3 9 152 Sr. š. R. Pitteri 44 39 1 15 156 0 7 2 8 95 32 4 13 4 12 153 Teh. zav. G. R. Carli 46 24 0 4 97 5 1 3 6 85 29 5 9 5 6 154 Teh. zav. G. R. Carli 53 42 0 11 114 3 4 2 6 98 30 4 8 0 8 156 Os. š. N. Sauro 27 46 0 11 147 6 4 6 5 91 38 7 9 6 3 158 Teh. zav. G. R. Carli 48 59 1 14 184 5 3 4 13 100 33 6 5 9 12 159 Teh. zav. G. R. Carli 42 39 0 31 143 4 3 5 21 94 26 5 17 5 10 160 Os. s. N. Sauro 53 32 0 13 149 9 3 5 11 87 33 2 13 2 9 161 Zelenj. trg na debelo 97 59 0 12 72 15 0 1 11 100 47 4 5 6 10 162 Os. š. N. Sauro 36 41 1 7 127 4 4 4 4 76 39 9 7 4 10 163 Os. š. N. Sauro 24 42 0 30 214 8 2 2 15 79 26 5 7 5 1 164 Zelenj. trg na debelo 28 51 0 39 256 2 0 8 20 98 18 3 6 5 5 165 Drž. strok. z. ind.-obrt 34 42 1 15 212 8 1 1 16 93 26 1 3 4 11 166 Drž. strok. z. ind.-obrt 64 35 1 27 127 6 5 0 8 66 36 10 9 3 8 168 Rikr. E. De Amicis 48 52 0 19 187 9 ' 4 4 18 97 45 3 19 9 17 169 Drž. os. š. De Amicis 55 44 1 15 149 8 0 4 5 101 45 4 12 3 11 170 Obč. otr. vrtec 70 34 1 21 222 6 2 5 2 129 37 3 10 4 16 171 Os. š E. De Amicis 44 40 0 23 212 4 0 5 15 83 34 7 16 2 9 172 Sr. š. Ai Čampi El. 93 38 1 20 116 2 0 6 6 72 35 8 18 6 5 173 Os. š. E. Morpurgo 75 31 2 21 132 6 3 6 0 90 29 4 13 4 9 174 Os. š E. Morpurgo 77 40 1 16 206 7 3 4 5 126 42 3 17 7 17 295 Sr. š. Ai Čampi El. 30 43 0 11 259 6 2 5 13 89 40 6 13 2 7 306 Os. š. E. Morpurgo 139 42 1 30 230 7 ' 5 6 8 62 51 11 12 6 10 307 Os. š. E. Morpurgo 171 28 0 17 140 8 4 3 5 85 39 3 14 5 15 308 Os. š. E. De Amicis 29 43 0 21 194 6 3 3 17 87 31 2 5 3 3 309 Sr. š. Ai Čampi Eli. 31 37 0 21 240 20 1 2 15 78 35 4 14 2 14 347 Os. š. E. De Amicis 44 37 0 24 235 5 1 1 13 92 25 2 9 1 9 348 Os. š. E. Morpurgo 81 39 3 16 144 5 4 2 4 91 28 3 7 4 10 7. VOLILNI OKOLIŠ - STARA MITNICA 26 Os. š. U. Gaspardis 74 41 1 9 179 5 1 9 9 95 28 7 9 7 75 Os. š. F. Dardi 66 51 0 13 173 9 3 9 16 78 26 10 9 6 77 Os. š. F. Dardi 65 33 0 22 134 5 3 4 11 79 23 7 8 8 78 Os. š. F. Fornis 68 39 1 20 172 4 2 12 18 111 32 7 9 4 79 Os. š. F. Dardi 54 48 1 16 208 11 6 4 6 108 38 6 10 3 84 Os. š. U. Gaspardis 104 50 1 13 189 7 6 2 5 26 39 6 5 8 85 Os. š. F. Dardi 61 49 0 20 121 5 3 8 4 112 35 3 15 2 87 Os. š. F. Dardi 62 41 1 10 121 10 4 12 9 90 36 8 10 4 89 Občinski otr. vrtec 47 36 0 24 184 5 8 8 13 99 20 4 9 1 90 Občinski otr. vrtec 80 35 1 8 121 9 2 2 4 96 35 10 8 1 91 Občinski otr. vrtec 79 42 1 11 165 5 1 17 5 81 32 2 16 2 92 Drž. z. 1. F. Oberdam 99 30 1 10 83 5 4 7 3 64 21 5 11 2 93 Sr. š. F. Fonda Savio 33 19 1 16 113 5 1 3 4 59 31 3 5 6 95 Dr. sr. š. A. Manzoni 80 40 0 12 116 5 5 7 S 90 35 . 9 10 3 96 Dr. sr. š. A. Manzoni1'' '“'70 36 0 5 95 8 1 8 3S Ml 24 i 7 8 4 C7 Dr. sr. š. A. Manzoni 82 59 ' 0 11 161 C ■ 3 10 ■ 7. 105 40' 3 10 . 3 98 Dr. sr. š. A. Manzoni 99 51 0 10 133 3 0 8 5 109 31 0 17 3 E9 Dr. sr. š. AHManzomf ”95 65 0 10 154 10 2 10 ‘4' 118 33 * 8 13 8 103 Os. š. E. Fornis 65 36 1 8 151 3 ' 2 4 8 71 30 2 20 4 105 Os. š. E. Fornis 111 33 0 29 142 7 0 2 5 112 57 0 19 4 106 Os. š. E. Fornis 72 39 0 22 128 14 8 4 9 91 32 1 10 2 107 Os. š. E. Fornis 74 36 2 18 176 20 3 0 12 88 25 11 10 1 108 Občinski otr. vrtec 61 37 0 9 201 4 1 6 13 88 49 1 15 7 109 Občinski otr. vrtec 64 35 1 14 217 6 3 7 4 91 29 2 8 2 110 Os. š. E. Carniel 90 32 0 15 165 10 1 5 9 99 37 9 17 9 112 Os. š, F. Carniel 119 22 1 9 122 10 0 6 4 72 42 4 5 4 113 Os. š! F. Carniel 79 58 1 16 169 3 2 8 9 117 42 6 13 3 114 Os. š. F. Carniel 62 41 1 22 157 12 1 8 8 112 38 5 8 9 115 Občinski otr. vrtec 93 41 0 22 165 6 11 4 8 94 35 12 8 2 116 Drž. z. lic. G. Galilei 35 39 0 40 190 6 3 4 8 97 28 5 14 9 117 Os. š. U. Gaspardis 39 22 2 9 104 3 1 3 8 69 29 4 8 1 118 Os. š. F. Carniel 62 46 0 13 191 5 0 10 9 'A 37 12 11 2 119 Os. š. F. Carniel 65 36 0 11 173 6 0 4 15 78 34 3 7 4 120 Os. š. F. Carniel 110 51 0 21 182 3 5 8 8 110 33 10 16 2 '121 Os. š. F. Carniel 75 40 1 13 175 5 1 1 18 09 18 4 15 2 122 Os. š. F. Carniel 83 33 0 4 104 8 2 7 5 60 31 5 10 0 129 Os. š. F. Carniel 61 46 0 7 191 5 0 3 12 17 31 6 17 6 130 Os. š. F. Carniel 92 30 0 13 124 4 0 5 7 66 37 8 8 3 220 Sre. š. C. Stuparich 52 47 0 36 240 4 3 7 9 77 31 3 11 2 223 Os. š. U. Gaspardis SO 42 0 15 160 4 3 8 9 104 32 4 15 2 224 Ric. G. Padovan 39 52 0 10 177 5 1 1 6 . J 32 2 18 4 2°5 Ric. G. Padovan 100 53 0 22 229 10 0 2 8 1. 60 1° 15 4 226 Ric. G. Padcvan 86 41 0 17 215 7 2 4 9 105 41 3 18 7 227 Ric G. Padovan 98 39 0 4 T 182 5 3 4 96 58 11 18 7 228 Os. š. U. Gaspardis 70 :.7 0 29 248 12 2 6 9 80 52 4 19 3 229 Lic. F. Petrama 52 34 2 20 183 10 3 13 16 87 39 4 12 9 230 Os. š. U. Gaspardis 82 44 2 24 194 9 3 16 8 85 22 7 12 3 231 Lic. F Petrarca 53 34 0 9 158 3 7 5 8 07 17 4 16 3 732 Lic. znan. G. Galilei 48 47 1 28 244 5 4 17 17 124 27 12 16 11 305 Obč. podporna ustan. 43 31 2 7 72. 4 2 9 4 121 13 5 8 6 325 Glavna bolnišnica 18 5 0 0 11 1 1 0 2 12 3 1 2 0 326 Glavna bolnišnica 23 15 0 4 22 2 5 3 1 32 5 6 3 0 327 Glavne bolnišnica 26 11 0 5 27 1 3 2 5 19 10 2 3 2 328 Glavna bolnišnica 17 9 1 4 29 4 0 0 2 34 9 2 3 1 339 Lic. F. Petrarca 22 31 0 4 66 8 0 0 4 38 10 2 5 0 346 Os. š. F. Carniel 67 34 0 27 150 2 2 6 12 90 28 5 7 3 770 lavna bolnišnica 19 7 0 2 12 1 2 3 1 n 5 0 4 ■ 1 371 Glavna bolnišnica 29 6 0 3 24 2 1 3 1 30 5 4 4 1 8. VOLILNI OKOLIŠ - SV. IVAN 9 13 12 9 6 7 9 8 4 7 14 12 7 6 8 5 12 4 5 16 6 20 6 7 11 5 10 9 4 14 8 13 7 11 6 4 10 5 5 9 7 6 16 14 8 12 16 2 8 5 4 2 5 3 3 6 1 1 218 Klas. lic. F. Petrarca 92 48 1 16 228 9 6 7 8 89 39 12 12 5 12 219 Klas. lic. F. Petrarca 70 57 1 24 207 4 3 8 6 101 38 11 9 1 13 233 Os. šola A. Padoa 75 30 0 15 194 4 2 7 19 79 29 8 10 6 11 234 Občinski vrtec 73 35 0 22 199 7 4 5 8 85 37 2 11 4 6 235 Os. šola A. Padoa 73 14 1 20 109 6 1 7 8 68 23 5 14 1 15 236 Os. šola A. Padoa 87 12 0 tl 99 5 2 4 6 68 23 5 7 7 7 237 Drž. os. šola 75 37 0 21 207 9 1 5 11 108 38 1 9 6 18 238 Os. šola A. Padoa 133 24 1 0 98 9 3 5 4 80 32 5 15 5 16 302 Os. šola A. Padoa 85 32 1 18 185 7 4 2 6 84 48 9 10 4 14 314 Drž. os. šola 93 55 0 10 175 10 9 6 5 118 59 11 19 6 11 323 Sr. š. C. Stuparich 46 40 0 "4 183 7 1 4 3 88 37 7 7 4 5 335 Os. šola A. Padoa 47 47 2 10 142 7 2 6 4 170 38 14 11 2 11 338 Os. šola V. Giotti 74 33 0 17 214 7 2 10 7 122 61 10 7 4 9 341 Os. šola A. Padoa 75 35 0 34 248 4 1 10 9 100 54 5 12 7 9 352 Drž. os. šola 73 26 1 14 257 11 1 4 11 126 53 4 15 3 11 356 Drž. os. šola 137 26 0 7 191 8 2 6 3 102 72 7 24 5 9 358 Klas. lic. F. Petrarca 72 31 0 31 234 6 3 15 10 45 54 1 7 4 11 376 Os. šola V. Giotti 70 44 0 16 170 5 1 8 10 172 48 12 13 1 5 379 Os. šola V. Giotti 55 19 0 8 95 3 2 4 6 60 26 1 27 0 0 382 Os. šola V. Giotti 145 46 0 8 121 4 4 3 6 78 54 12 26 12 18 387 Obč. o. v. Rocol 71 17 0 6 72 4 3 3 0 45 18 4 12 2 8 388 Obč. o. v. Rocol 73 12 0 8 84 6 1 7 1 75 24 2 43 8 4 10. VOLILNI OKOLIŠ - SV. JAKOB 6 Os. š. S. Slataper 137 18 0 7 80 6 0 15 1 49 33 6 10 2 4 123 Os. š. R. Timeus 161 35 0 12 109 7 6 7 10 93 35 5 12 2 11 124 Os. š. S. Slataper 128 17 0 7 117 4 3 1 1 50 27 5 15 2 7 125 Os. š. S. Slataper 184 39 0 5 99 13 8 6 0 104 31 8 12 9 12 127 Os. š. S. Slataper 170 26 0 13 134 8 9 3 4 80 42 1 14 5 10 128 Os. š. R. Timeus 167 25 0 8 104 4 5 9 1 72 26 5 12 5 10 131 Os. š. R. Timeus 132 27 0 4 88 8 7 4 6 79 31 4 7 5 8 133 Os. š. F. Carniel 87 18 0 3 109 3 2 8 6 62 18 4 4 4 8 134 O. v. ul. Frausin 104 34 0 9 101 9 3 9 5 90 32 7 10 10 10 135 Os. š. Duca d’Aosta 73 42 0 10 134 5 2 5 3 118 43 4 7 8 7 137 Znan. lic. G. Oberdan 117 47 0 11 136 3 9 7 6 104 34 2 14 5 18 138 Os. š. Duca d"Aosta 130 21 0 16 117 9 3 7 4 104 31 3 14 4 11 139 Teh. zav. L. da Vinci 134 21 0 9 135 3 4 19 7 95 27 3 5 0 6 140 O. v. degli Antenorei 111 14 0 8 106 6 2 5 6 67 34 1 4 10 9 141 Teh. zav. L. da Vinci 145 27 0 9 126 1 5 7 4 102 56 2 10 3 13 142 Znan. lic. G. Oberdan 116 15 0 20 141 2 1 6 4 82 40 5 8 2 13 175 O. v. ul. Calvola 65 39 0 14 194 4 1 7 9 82 35 2 5 4 11 176 O. v. ul. T. Mamiani 99 33 0 14 161 17 0 6 8 132 31 7 5 6 15 177 O. v. ul. Antenorei 144 25 1 9 145 9 5 11 6 69 42 7 16 0 12 178 O. v. ul. Antenorei 142 32 0 12 130 7 2 24 5 131 50 6 19 S 12 179 Rikreat. ,R. Pitteri 110 23 0 7 98 9 8 4 3 70 30 4 8 3 9 180 Os. š. R. Timeus 161 20 0 4 102 9 6 17 2 91 28 3 8 3 5 181 Os. š. R. Timeus 129 15 0 7 104 2 4 5 5 66 26 4 4 S 9 182 O. v. ul. Ponziana 154 35 0 2 128 4 5 14 7 79 30 4 18 5 12 183 Sr. š. A. Bergamas 70 17 0 2 96 7 4 6 1 110 20 7 11 2 5 184 Drž. os. šola 147 36 0 3 118 8 3 6 1 73 33 6 18 4 8 185 Sr. šola A. Bergamas 127 30 0 12 118 5 3 1 4 69 23 0 16 7 12 186 Drž. os. šola 97 33 0 8 135 6 6 4 4 133 39 12 11 9 8 187 Sr. š. A. Bergamas 141 23 0 9 139 2 0 4 4 90 28 3 17 1 7 188 Os. š. S. Giusto Mart. 88 32 0 11 147 6 0 3 4 96 33 3 22 7 5 201 Os. š. S. Slataper 105 38 3 18 142 8 4 7 7 113 32 3 22 8 18 202 Os. š. S. Slataper 132 15 0 7 146 13 3 18 8 113 41 5 14 4 8 203 Os. š. S. Laghi 129 32 18 0 156 7 7 18 7 106 72 7 16 2 12 204 Villa Sartorio 108 17 0 11 133 7 5 4 5 97 32 4 10 1 12 221 Os. š. S. Slataper 105 17 0 9 156 11 3 8 11 86 45 7 10 4 12 222 Os. š. S. Slataper 132 26 1 7 108 4 4 11 3 85 37 7 18 4 7 311 Drž. os. šola 92 42 0 10 176 A 1 1 2 8 131 43 7 18 11 7 329 J •s I 1 I 26 • 21 i 5 . . 32 13 •1 9 0 - 3 334 Os. š. S. Laghi 166 34 0 16 138 5 4 4 7 100 51 2 27 1 9 349 9$..,$.,E... Morpurgo 77 47 0 14 ■J69 13 ■2 4* 5 114 -44 3 14 3 9 381 Villa Sartorio 118 23 0 15 162 6 3 13 9 72 43 6 6 4 12 11. VOLILNI OKOLIŠ - ŠKEDENJ, ČARBOLA 68 Os. šola C. Suvich 69 52 0 18 229 4 1 2 12 92 43 5 14 5 16 149 Os. šola A Grego 71 46 1 30 136 3 1 18 7 81 27 4 16 9 6 155 Os. šola A Grego 49 28 0 14 155 2 4 6 4 94 32 8 13 3 9 214 Os šola B Stossich 267 16 2 9 53 4 2 61 4 53 40 4 13 5 10 239 Znan. lic. F. Prešeren 174 39 1 16 106 9 4 20 5 113 50 5 16 4 9 240 Znan. lic. F Prešeren 194 21 0 13 156 7 8 39 11 98 32 2 10 4 15 241 Os. šola A. Grego 163 30 0 11 144 12 4 34 9 99 38 6 13 7 10 242 Os. šola F. Filzi 121 38 0 6 112 3 1 16 7 81 41 8 9 3 8 243 Os. šola A. Grego 97 49 0 9 174 8 6 20 15 81 27 6 17 4 3 244 Os. šola F. Filzi 88 31 1 7 119 7 1 8 9 99 63 3 17 5 14 245 Os šola O. Župančič 110 35 3 13 146 4 3 41 4 80 40 6 2 6 11 246 Os. šola O. Župančič 95 41 0 11 158 ll 1 32 9 95 40 4 13 5 9 247 Učit. A. M. Slomšek 91 30 0 13 144 4 0 8 10 112 52 4 23 4 3 248 Sr. šola M. Codermaz 57 22 1 3 85 7 1 11 3 47 25 1 7 3 3 313 Os. šola F. Filzi 101 34 1 19 94 6 1 14 5 114 38 4 14 1 8 317 Os. šola A. Grego 91 45 0 25 209 9 6 16 15 77 57 9 9 2 10 331 Bolniš. E. Gregoretti 32 9 0 2 16 4 1 1 5 31 2 4 4 0 5 332 Bolniš. E. Gregoretti 14 7 0 1 11 2 0 0 0 51 2 0 4 0 3 336 Os. šola F Filzi 102 38 0 7 123 12 2 8 4 76 32 8 14 0 9 353 Sr. šola M. Codermatz 61 47 0 16 219 6 1 11 8 95 41 5 11 5 19 357 Os. šola A. Grego 127 46 0 9 151 4 5 6 6 93 47 9 17 9 8 364 Psih. bolnišnica 13 5 0 3 9 3 1 4 4 23 3 3 4 1 1 9. VOLILNI OKOLIŠ - KJADIN, ROCOL 27 Os. š. A. Padoa 78 51 1 21 222 14 0 11 15 83 60 8 17 4 17 28 Drž. os. šola 145 47 0 15 42 9 1 6 4 124 46 1 20 7 7 35 Sr. šola C. Stuparich 58 37 0 ’9 195 7 2 2 5 106 49 4 10 5 11 102 Sr. šola C. Stuparich 64 63 1 29 229 8 2 6 9 107 48 3 17 5 11 104 Os. š. V. Giotti 79 16 0 15 136 5 2 17 1 57 17 6 5 0 13 111 Sr. šola C. Stuparich 68 75 2 13 140 11 2 7 7 106 47 9 17 4 12 215 Os. šola V. Giotti 113 35 1 26 206 5 5 16 9 87 45 5 10 4 9 216 Os. šola V. Giotti 158 51 0 27 177 6 1 10 3 89 48 12 21 4 15 217 Sr. šola C. Stuparich 86 32 1 22 203 5 3 3 11 78 54 7 15 4 11 2 Os. š. E. De Marchi 82 36 0 11 156 5 2 9 4 112 32 6 18 7 O. v. Ul. dellTstria 114 19 1 11 168 5 1 7 7 80 44 3 17 12 Rikr. U. Saba 69 37 0 16 172 3 2 3 9 162 34 12 13 16 Os. š. S. Giusto M. 27 26 0 9 140 0 0 0 2 104 19 6 7 17 Os. ž. S. Giusto M. 37 68 0 15 173 7 2 1 8 190 32 11 17 100 Os. š E. De Marchi 99 40 1 18 208 13 3 4 9 91 70 8 17 :oi Os. š. E. De Marchi 88 42 5 17 Ul 4 1 1 4 125 47 5 16 126 Rikr. E. E. Gentilli 113 44 1 16 170 7 7 6 6 132 56 10 22 167 Drž. os. š. 23 53 3 11 147 3 0 0 5 210 23 9 15 189 O. v. Ul. dellTstria 83 37 1 10 161 2 3 4 11 124 54 11 13 190 Os. š. E. De Marchi 102 41 0 22 152 10 1 3 4 143 68 12 15 191 Os. š. D. Chiesa 188 24 0 17 76 5 4 30 2 86 37 8 8 192 Os. š. D. Chiesa 140 17 0 14 104 7 2 13 4 54 24 3 12 193 Os. š. D. Chiesa 189 16 0 9 98 5 2 30 7 91 39 5 17 194 Os. s D. Chiesa 39 3 0 5 44 3 6 18 1 31 4 1 6 195 O. v. Ul. Pane Bianco 104 28 2 11 103 7 3 3 6 83 46 5 15 196 O. v. Ul. Pane Bianco 147 12 2 8 107 1 1 26 3 63 32 3 12 197 Drž. os. š. 153 29 2 22 191 10 10 7 5 94 48 5 13 198 Drž. os. š. 104 17 0 4 J13 4 2 5 0 79 35 8 17 199 Os. š S. Laghi 139 10 0 6 80 5 6 25 2 46 22 2 11 200 Sr. š. A. Bergamas 98 27 0 12 179 14 9 7 5 82 39 2 13 249 Os. s. S. Giusto M. 59 37 1 12 137 4 5 4 3 103 39 13 18 303 Os. š. S. Giusto M. 94 35 0 9 191 4 4 2 5 114 36 3 7 315 Drž. os š. 68 58 0 9 188 9 1 6 8 194 47 3 16 330 Os. s. E. De Marchi 78 37 0 9 137 6 3 4 1 215 36 17 23 354 Drž. os. š. 38 46 0 9 201 3 0 5 8 137 38 7 9 355 Obč. otr. vrtec 57 26 0 6 118 6 2 1 2 81 25 3 5 '362 Os. š. S. Giusto M. 61 18 0 14 182 8 2 8 12 112 48 2 12 368 Obč. otr vrtec 92 33 0 11 149 7 0 12 10 57 41 2 9 369 Os. s. D. Chiesa 42 3 0 2 27 2 1 0 0 18 10 1 0 380 Os š. S. Giusto M. 62 29 0 16 167 3 0 1 7 95 42 ' 7 12 383 Os š D. Chiesa 55 5 0 11 52 5 1 6 3 22 9 3 8 386 Drž. os. š. 96 14 0 14 93 1 9 14 3 55 36 4 19 12. VOLILNI OKOLIŠ -s ;v. ANA, NASELJE SV .SER 6 14 9 4 8 4 6 1 5 9 5 5 3 6 0 3 3 6 5 2 2 5 3 4 6 1 5 3 10 0 3 2 0 8 7 7 5 8 12 12 14 2 5 9 10 7 12 3 17 13 13 9 7 7 11 8 9 6 12 7 7 11 2 7 6 3 4 Drž. srednja šola 116 42 0 0 133 7 0 8 1 115 36 6 15 9 Drž. srednja šola 100 36 1 10 174 5 8 12 13 129 34 6 40 19 Os. š. Fiat Visintini 94 34 1 8 101 3 2 5 4 83 31 6 13 45 Os. š. Frat. Visintini 77 36 0 5 122 7 3 6 7 125 32 11 15 52 Občinski vrtec Altura 127 32 0 23 210 7 2 10 12 98 68 8 17 Ti Os. šola D. Rossetti 181 44 1 12 30 4 6 11 6 94 38 3 44 76 Sred. šola G. Caprin 148 46 0 7 189 10 13 6 3 98 59 6 28 81 Sred. š. sv. C. in M. 104 39 0 9 173 8 5 3 4 109 55 4 18 88 Os. š. G. Foschiatti 153 36 0 12 146 3 7 12 6 113 81 6 23 157 Os. š. G Foschiatti 108 20 2 3 118 7 5 18 4 77 43 2 21 205 Otroški vrtec 97 12 0 7 67 0 1 9 3 59 29 4 7 206 Ob. Ric. N. Cobolli 114 31 0 6 115 6 7 9 6 103 52 6 19 207 Ob. Ric. N. Cobolli 82 21 1 7 48 3 1 4 3 77 17 2 29 208 Ob. Ric. N. Cobolli 136 43 0 16 159 10 0 4 3 104 39 9 22 209 Sred. šola G. Caprin 100 36 1 12 180 10 6 11 10 138 64 11 23 210 Sred. šota G. Caprin 147 33 0 10 157 8 3 10 5 13 39 5 29 211 Os. š. G. Foschiatti 123 42 1 18 124 5 4 8 13 115 49 8 20 212 Drž. os. šola 189 12 1 2 114 1 2 20 8 94 38 4 29 213 Sred. šola sv. C. in M. 206 16 ,0 11 153 8 5 22 2 83 55 5 41 296 Os. š. G. Foschiatti 207 56 0 11 75 2 2 1 4 99 40 2 26 297 Os. š. G. Foschiatti 106 48 2 24 209 6 6 8 5 129 70 13 21 300 Drž. osnovna šola 90 18 1 5 98 9 9 19 3 51 36 2 14 301 Os. š. G. Foschiatti 84 50 0 11 211 8 1 10 8 144 38 4 23 310 Os. š. Frat. Visintini 55 43 0 12 123 5 2 2 6 223 31 7 10 312 Os. š. D. Rossetti 38 59 0 22 212 21 1 6 10 82 73 9 22 316 Ric. c. E.E. Gentilli 97 32 2 15 196 8 2 1 11 120 57 5 16 321 Drž. srednja šola 103 37 0 12 124 11 1 4 2 83 42 2 15 322 Os. š. Frat. Visintini 137 28 2 18 172 5 2 26 5 112 40 7 11 333 Drž. os. šola 186 22 3 5 69 2 0 18 4 85 24 5 14 350 Os. š. Frat. Visintini 168 32 0 14 138 12 3 9 5 104 31 3 24 351 Os. š. Frat. Visintini 136 32 1 12 154 2 1 9 3 97 30 8 12 359 Os. š. G. Foschiatti 150 35 0 10 143 6 3 6 1 94 49 7 38 361 Os. š. G. Foschiatti 51 13 1 6 129 S 5 3 8 81 23 7 19 367 Os. š. Frat. Visintini 129 34 G 7 110 5 0 3 5 48 20 2 31 374 Obč. o. vrtec Altura 174 33 3 15 147 20 14 4 2 132 43 11 20 375 Obč. o. vrtec Altura 77 31 1 17 206 1 5 5 9 111 52 9 25 378 Os. š. M. Silvestri 65 18 0 6 46 2 2 16 2 52 15 1 6 384 Drž. osnovna šola 92 14 0 10 110 19 4 18 2 61 51 5 10 3 4 3 4 5 9 1 1 8 5 2 7 6 13 2 3 6 1 2 10 2 2 2 2 1 5 6 5 1 0 5 4 3 5 9 4 0 8 4 10 12 9 10 6 16 16 1 7 5 8 5 5 16 12 9 6 14 5 10 13 14 14 12 9 12 15 9 11 6 9 12 6 10 10 6 EtezuBtati volifev za obnovitev rajonskih svetov Razporeditev svetovalskih mest v rajonskih svetih na Tržaškem V tržaški občini so bile v nedeljo tudi volitve za obnovitev rajonskih svetov, ki so v velikih obrisih potrdile usmeritev občinskih volitev. Če pogledamo skupno število rajonskih svetovalcev vidimo, da je PSI v vseh volilnih okoliših podvojila svoje predstavništvo in ima sedaj skupno 24 rajonskih svetovalcev (prej 12), komunisti pa imajo skupno 49 svetovalcev (3 manj kot leta 1978) in to je treba pripisati rahlemu padcu števila glasov v središču mesta. Slovenska skupnost je obdržala svojih sedem zastopnikov v rajonskih svetih in v nekaterih sosvetih le za nekaj glasov ni prišla do lastnega svetovalca. Najhujši udarec je v volitvah za rajonske svete zadobila KD, ki je izgubila kar 17 svetovalcev (leta 1978 jih je imela 64, danes pa jih ima 47), Lista za Trst pa jih je pridobila 11 (skupno jih ima 71). Fašisti so pridobili enega svetovalca, kar pet svetovalcev pa so pridobili socialdemokrati in to na podlagi večjega števila odstotkov glasov v nekaterih mestnih rajonih. Republikanci izgubijo enega predstavnika v rajonskih svetih, isto kot liberalci, medtem ko indipendentistično gibanje izgubi vseh svojih sedem rajonskih svetovalcev. Če od blizu pogledamo izid volitev za rajonske svete v dveh kraških izvoljenih telesih vidimo, da sta KPI in Slovenska skupnost ohranili isto število svetovalcev, socialisti pa so podvojili svoje predstavništvo in imajo sedaj v obeh organih po dva predstavnika. Tako na zahodnem kot tudi na vzhodnem Krasu obstajajo stvarne možnosti za stvaren in trden politični sporazum med tremi strankami, ki branijo interese naše narodnostne skupnosti. Na Proseku in na Opčinah bodo letos tudi prvič sedeli zastopniki Liste za Trst (dva na zahodnem, tri na vzhodnem Krasu), ki so svoja svetovalska mesta pridobili na račun KD in danes skoraj že bivšega indipendentističnega gibanja (MIT). V obeh rajonih so fašisti obdržali po enega svetovalca. Tudi v ostalih rajonskih svetih ni prišlo do drugih bistvenih sprememb, če izvzamemo seveda napredovanje PSI in pretok glasov (in svetovalcev) od KD na Listo za Trst. Učinkovito delovanje teh izvoljenih organov pa bo tudi danes (podobno kot v prejšnjem štiriletnem obdobju) v veliki meri odvisno od odnosa občinske uprave ter od njenega posluha do potreb in problemov prebivalstva. Popravek rezultatov pokrajinskih volitev Ker smo v včerajšnji številki objavili napačne podatke o izidih pokrajinskih volitev v dolinski občini (v okvira dolinskega volilnega okrožja), objavljamo tokrat pravilne podatke. Do napačne objave v včerajšnji številki je prišlo zaradi zmešnjave v elektronskem izračunavanju volilnih rezultatov. Občina Dolina VOLIŠČE KPI MSI PRI b o LpT SSk g PLI PNP PSDI l H H S 1 - Š. «Gregorčič» 121 3 1 1 14 66 19 1 1 3 32 1 6 2 - Š. »Gregorčič* 289 6 5 2 19 68 63 1 4 6 67 2 8 3 - Š. »Venturini* 124 2 5 1 14 22 27 0 0 S 28 1 3 4 - Osn. š. Boršt 227 5 6 5 12 85 15 0 0 3 35 0 2 5 Osn. š. Ricmanje 246 b 2 7 30 48 36 2 s 8 46 2 6 6 - Osn. š. Domjo 175 5 12 16 74 38 86 7 5 10 28 4 8 7 - Osn. š. Pesek 57 7 5 4 6 45 18 0 1 2 e 0 2 8 - Osn. š. Mačkolje 209 5 3 2 7 124 26 0 1 9 39 0 2 9 - Osn. š. Domjo 124 14 7 14 105 8 73 4 2 17 49 5 16 10 - š. »Venturini* 241 3 6 6 18 62 32 3 1 11 64 3 5 11 - Sr. š. Domjo 156 7 7 6 37 26 57 4 1 13 50 2 2 Ravnodušnost ali trenutek premisleka? m 'TSi 1 I yLJ|| Posnetek z volišča v Bazovici Na trgu pred Palačo Diana se je tudi ob letošnjih volitvah zbrala radovedna uuiožica, da bi sproti Izvedela za volilne rezultate RAJONSKE 1978 RAJONSKE 1982 RAJONSKE 1978 RAJONSKE 1982 o IRANKA GLASOVI % SVETOV. GLASOVI % SVETOV. 5 T RANKA GLASOVI % SVETOV. GLASOVI % SVETOV. 1. Zahodni Kras 7. Stara mitnica KPI 1.482 39,3 6 1.285 37,9 6 KPI 4.675 17,4 4 3.884 16,1 3 PSI 268 1.7 1 301 8,9 2 PSI 1.134 4,2 1 1.743 7,2 2 SSk 331 8,8 2 340 10,1 2 SSk 340 1.3 375 1,5 KD 1.164 30,8 5 681 20,1 3 KD 7.526 28,0 6 4.762 19,8 4 PSDI 70 1,8 54 1,6 PSDI 583 2,2 594 2,5 1 PRI 55 1.5 56 1.6 PRI 648 2,5 1 794 3,3 1 PLI 25 0,7 36 1,5 PLI 441 1,6 439 1,8 MSI 151 4,0 1 145 4,3 1 LpT 8.387 31,3 6 8.520 35,4 7 MIT 165 4,3 1 - — — MSI 2.155 8,0 2 2.161 8,9 2 DN 64 1.7 —— — MIT 575 2,1 —— LpT — 398 11,7 2 DN 370 1,4 — DP — . 39 1,1 DP — — 421 1,7 LT 53 1,6 LT 365 1,5 2. Vzhodni Kras 8. Sv. Ivan KPI 2.114 32,8 5 2.005 32,1 5 KPI 2.590 24,9 5 2.213 23,0 5 PSI 541 8,4 1 592 9,5 2 PSI 480 4,6 1 813 8,4 2 SSk 608 9,4 2 651 10,5 2 SSk 397 3,8 1 412 4,2 1 KD 1.844 28,6 5 1.087 17,4 3 KD 2.596 24,9 5 1.784 18,5 4 PSDI 135 2,1 115 1,9 PSDI 232 2,2 1 283 2,9 1 PRI 149 2,3 146 2,3 PRI 222 2,1 1 240 2,5 PLI 175 2,7 1 102 1,7 PLI 115 1,1 152 1,9 MSI 355 5,5 1 291 4,7 1 LpT 2.729 26,2 5 2.818 29,3 6 MIT 303 4,7 1 ■■■ ■■ — MSI 731 7,0 1 747 7.8 1 DN 132 2,0 — MIT 221 2,1 — - DP 89 1.5 70 1.1 DN 104 1,1 ■■ ■ ■ ... LpT ■ ■ — 1.029 16,5 3 DP — ; 155 1,6 LT — . 74 1,2 PNP 79 1,3 3. Rojan - Greta - Bar ko vij e 9. Kjadin - Rocol KPI 3.573 18,5 4 3.032 17,4 3 KPI 2.909 19,8 4 2.744 17,6 4 PSI 869 4,5 1 1.412 8,1 2 PSI 705 4,8 1 1.355 8,7 2 SSk 643 3,3 1 688 3,9 1 SSk 196 1,3 238 1,5 KD 5.158 26,7 5 3.396 19,5 4 KD 3.907 26,6 5 2.943 18,9 4 PSDI 395 2,0 385 2,2 PSDI 311 2,1 472 3,0 1 PRI 458 2,4 1 525 3,0 1 PRI 343 2,1 1 514 3,3 1 PLI 311 1.6 369 2,1 PLI 184 1 »3 222 1,4 LpT 5.777 29,9 6 5.774 33,1 7 LpT 4.724 32,2 7 5.427 34,9 7 MSI 1.273 6,6 1 1.337 7,7 2 MSI 911 6,2 1 1.148 7,4 1 MIT * „ 427 2,2 1 MIT 330 2,2 1 —■■■ — DN - 203 1.1 MN. . — ■ DN 159 1,2 — .■■■.■n. DP 241 1.2 240 1.4 DP ' 235 1,5 LT 281 1.6 LT 253 1.6 4. Kolon ja - Škorklja 10. Sv. Jakob KPI 2.526 16,4 3 2.069 15,1 3 KPI 6.139 29,9 6 5.092 27,2 6 PSI 754 4,9 1 1.054 7,7 2 PSI 1.156 5,6 1 1.432 7,7 2 SSk 233 1.5 278 2,0 SSk 333 1,6 356 1,9 KD 4.076 26,5 5 2.590 18,9 4 KD 5.174 25,2 5 3.703 19,8 4 PSDI 346 2,3 1 324 2,4 1 PSD' — — 479 2,6 1 PRI 358 2,4 1 445 3,2 1 PRI 358 1.7 1 393 2.1 PLI 282 1,8 303 2,2 PLI 169 0,8 190 1,2 LpT 5.036 32,8 7 4.916 35,9 7 LpT 5.086 24,8 5 5.374 28,7 6 MSI 1.269 8,3 2 1.302 9,5 2 MSI 1.082 5.3 1 1.153 6,2 1 MIT 250 1.6 — — MIT 547 2,7 1 — __ DN 228 1.5 ■ ■ — DN 219 1.1 — — DP ... . . 188 1,4 DP — — 301 1,6 LT - 216 1,6 LT — — 10 0.1 PNP 223 1,2 5. Novo mesto - Nova mitnica 11. V Skedenj - V Carbola KPI 1.895 12,2 3 1.570 11,8 2 KPI 3.470 21.7 4 3.020 20,1 4 PSI 582 3,8 1 963 7,2 2 PSI 740 4,6 1 1.237 8,2 2 SSk 258 1.7 254 2,0 SSk 278 1,7 293 1,9 KD 4.353 28,1 6 2.589 19,4 4 KD 3.907 26,6 6 3.461 22,9 5 PSDI 271 1,7 284 2,1 1 PSDI 311 2,1 1 440 2,9 1 PRI 505 3,3 1 583 4,4 1 PRI 249 1,6 372 2,5 1 PLI 394 2,5 1 362 2,7 1 PLI 118 0,7 178 1,2 LpT 4.873 31,4 6 4.674 35,1 7 LpT 4.554 28,5 6 4.621 30,7 6 MSI 1.662 10,7 2 1.453 11.2 2 MSI 889 5,6 1 982 6,5 1 MIT 236 1,5 — — MIT 404 2,5 1 - i DN 226 1,5 — — DN 171 1,1 ■ ■ - DP 242 1.6 194 1,5 DP — — 198 1.3 LT — ■ 194 1,5 LT — — 257 1,7 PNP 1 165 1,3 6. Sv. Vid - Staro mesto 12. Sv. Ana - I Vaselj e Sv. Sergija KPI 3.040 14,7 3 2.404 13,2 3 KPI 5.043 26,5 5 4.722 24,3 5 PSI 901 4,4 1 1.438 7,9 2 PSI 843 4,4 1 1.669 8,6 2 SSk 169 0,7 168 0,9 SSk 329 1,7 1 416 2,1 1 KD 5.864 28,4 6 3.701 20,3 4 KD 5.044 26,5 5 4.040 20,8 4 PSDI 467 2,3 417 2,3 1 PSDI 548 2,9 1 775 4.0 1 PRI 550 2,7 1 739 4,1 1 PRI 304 1,6 367 1.9 PLI 353 1.7 416 2,3 PLI 129 0,7 205 1,1 LpT 6.945 33,6 7 6.767 37,2 7 LpT 4.864 25,5 5 5.531 28,5 6 MSI 1.736 8,4 2 1.817 10,0 2 MSI 1.068 5,6 1 1.290 6.6 1 MIT 352 1.7 ■ — MIT 460 2,4 1 DN 281 1.4 — — DN 169 0.9 - n - DP — 327 1,8 DP 241 1,3 357 1.8 LT Z1 :,2 F.1AZKIK MLADIH NA OPČINAH Lep, bogat spored pesmi in folklore Poleg Vesele pomladi sta nastopila dva folklorna ansambla V nedeljo. 6. junija, se je na vrtu Finžgar jevega doma na Op činah sredi zelenja in cvetoče pomladi odvijal prvi praznik mladih pevcev otroškega in mlajšega rala dinskega zbo. a »Vesela pomlad*. Na priložnostno okrašenem odru se je odvijal pester kulturni pro gram, ki ga je povezovala Majda Daneu. V svojem uvodnem nago voru je orisala namen praznika, ki si ga je ožji odbor staršev za m is Ul že pred časom. Mladi pevci, ki so imeli skozi vse leto številne vaje in nastope, so si piav gotovo zaslužili brezskrben razvedr ilni popoldan v družbi svojih vrstnikov, članov otroške folklorne skupine slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin ter imenitnega ča rodeja Renorja iz Ti si a Spoznali pa naj bi tudi glasbeni ansambel iz matične domovine ter skupaj z vsemi nastopajočimi nudili obiskovalcem predstave, nekaj ur prijetne zabave in razvedrila. Spored je začel otroški pevski zbor «Vesela pomlad*, ki je pod vodstvom Lucije Cač prisrčno za pel šest otroških pesmi. Pri kla virju jih je spremljal David Le niša. Sledil je nastop prve in dru ge otroške folklorne skupine Slo venskega kulturnega društva Ta bor z Opčin. Prva. najmlajša sku pina je na tem prazniku prvič javno nastopila, male plesalke skoraj izključno deklice, ki obiskujejo šele otroški vrtec, so na svojem krstnem nastopu ljubko zaplesale splet primoskih plesov. Pripravili s a jih Mi tla Čok in Dunja Sosič, Na hramoniko pa jih je spremljal Aleksander Ipavec. Druga nekoliko starejša skupina, ki jo vodi Anka Kocjančič, je zaplesala nekaj belokranjskih in štajerskih plesov. Pevci mlajšega-nvadinskega pevskega zbora. Vesela pomlad so prišli na oder še polni vtisov z zahtevnega nastopa v Zagorju ob Savi. Pred domačo pubiiko so sicer nastopili precej sproščeno, vendar so dokazali, da so s požrtvovalnostjo in resnim delom dosegli že lepo kakovostno petje. Pod vodstvom Franca Pohajata so zapeli sedem pesmi. V naslednji točki je mlade in odrasle zabaval priznani čarodej Renor iz Tista, ki je prikazal celo vrsto spretnosti in čarovnij. V zaključnem delu programa se je predstavil glasbeni Ansambel bratov Krt iz Stranj pri Kamniku, ki je že precej poznan v domovini in v zamejstvu ter celo ori rojakih v Nemčiji. Vse je prijetno presenetil s svojim simpatičnim nastopom. naravnost navdušil pa je mladi humorist, ki je povezoval posamezne glasbene točke. Starši mladih pevcev so ob tem prazniku poskrbeli tudi za prigrizek in pijačo, še posebno je treba pohvaliti mame, ki so napekle raznovrstnega peciva za pogostitev nastopajočih. Prvi praznik Vesele pomladi je torej lepo uspel, saj je navdušil mlade in odrasle. Zato nasvidenje prihodnje leto na drugem prazniku Vesele pomladi. Piranski mladinski ex tempore V Piranu se pripravljajo na 7. mednarodni mladinski ex tempore ki bo 12. in 13 t.m. Tekmovanja se lahko udeleži mladina do 17. leta starosti Priglasitev k tek movanju in žigosanje pudlag bo v Mestni galeriji Piran v soboto. o> oi-to ZA /f ■■ V * / '.1 12. junija, od 7. do 18. ure ter v nedeljo, 13. junija, od 7. do 10. tire. Slikarski pribor prinesejo u-deleženci s seboj, velikost podlag in tehnika pa sta prosti. Mladim slikarjem se priporoča, da upodabljajo motive iz narave in življenje v Piranu in okolici. Organizatorji tekmovanja opozarjajo. da bo tekmovanje tudi v primeru slabega vremena. Dokončna dela morajo udeleženci oddati najkasneje v nedeljo. 13 junija, do 12. ure, na hrbtni strani predloženega dela pa mora biti označeno ime. priimek. starošt in naslov tekmovalca Nagrajena dela ostanejo last obalnih galerij, ostala dela pa lahko dvignejo posamezniki po zaključeni razstavi, vendar najkasneje do 15. julija in sicer od ponedeljka do sobote med 10. in 12, ter med 17. in 19. uro. Tuai za ta mednarodni mladinski slikarski ex tempore je že i-menovana mednarodna žirija, ki bo podelila nagrade in priznanja posameznikom, skupinam in tudi šolam, ki bodo sodelovale. Žiri-rijo sestavljajo akademska slikarka Alenka Gerlovič, akademski slikar Janez Matelič, akademski kipar Janez Lenasi, vsi trije Jugoslovani, iz Trsta pa bosta sodelovala likovni kritik Roberto Ambrosi in akademski slikar Klavdij Palčič. Dela, ki bodo izročena žiriji v nedeljo, 13. junija, dopoldne bodo v prostorih mestne galerije Piran dali na ogled še istega dne, ko bodo ob 18. uri, seveda po jugoslovanskem času, odprli zadevno razstavo. Samo ob sebi se razume, cla so na ex tempore v Piranu vabljeni tudi mladi slikarji iz našega zamejstva, Slovenci in Italijani. MED DALJŠIMI KRIŽARJENJI IN POMORSKIM KAMPIRANJEM Na krovu obvezna priročna lekarna in smotrna oprema za prvo pomoč Med križarjenjem in pomorskim kampiranjem se človek znajde v popolnoma novi sredini, kjer je prepuščen samemu sebi, svoji iznajdljivosti in prilagajanju, saj si bo moral v večini primerov sam pomagati. Nič čudnega torej, da vain bo vsak bolj izkušen dopustniški kapitan svetoval, da vzamete na pot priročno lekarno in opremo za prvo pomoč, kljub temu da zakon tega izrecno ne predvideva. Manjša obolenja, ki v našem vsakdanjem življenju, ne predstavljajo večje nevšečnosti, so na morju, kjer nimamo pri roki zdravnika ali ambulante, lahko usodne. Seveda nam bo vse to le malo rabilo, če zdravil in ostale opreme ne znamo uporabiti. Osnovne veščine dajanja prve pomoči bi torej morale biti obvezne za vsakega dopustniškega kapitana. Ker to na žalost v naši državi ni obvezno. nam ne preostaja drugega, kot da si priskrbimo dober priročnik. V prihodnjih tednih bomo dali nekaj praktičnih napodkov za najbolj značilne zdravstvene nevšečnosti m nezgode za plovbo, sedaj pa kar preidemo na sestavo naše priročne lekarne, saj opremo za prvo pomoč lahko kupimo že v kompletih v vsaki lekarni. Katera zdravila bomo torej vzeli s seboj na večdnevno križarjenje in kam jih bomo spravili? Plastično škatlo s predlački, ki se odpirajo v obliki harmonike, lahko kupite v vsaki trgovini z orodjem. Namesto ključev, klešč in odvijačev boste vanjo spravili zdravila. Take škatle so navadno vodotesne, kar je osnovni pogoj za ladijsko priročno lekarno. Glede nakupa samih zdravil je najbolje, če se napotite k vašemu družinskemu zdravniku, ki vam bo izdal potrebne recepte, saj brez njih ne boste uspeli kupiti vseh zdravil. Zdravnik vam bo tudi svetoval, katera zdravila si nabavite, saj sam najbolje ve, kaj vas tare. Poleg teh subjektivnih zdravil, ki bodo za vsakogar različna, pa lahko navedemo seznam skoraj obveznih zdravil. V prvi vrsti ne bi smel manjkati aspirin, prav tako so obvezna sredstva proti bolečinam od tablet in svečk do injekcij. Izpahi in vnete mišice niso nobena redkost, prav tako manjša očesna in ušesna vnetja, da moramo temu primerno u-krepati. Prehrana med plovbo je skoraj vedno nesmotrna, da lahko pričakujemo težave s prebavo, ki jih bomo z lahkoto odpravili, če bomo imeli s seboj primerna zdravila. Skorbuta bržkone ne bomo dobili, a kaka polivitaminska tableta bo lahko dobro nadomestila pomanjkanje sočne zelenjave in sadja. Prav tako se moramo zaščititi pred soncem in imeti s seboj sredstva proti sončnim in drugim opeklinam. Piki žuželk nam lahko pokvarijo dopust, če nimamo s seboj ustreznih zdravil in preparatov, ki odvračajo žuželke. V glavnem bi bilo to vse. Ne smemo pa pozabiti vsaj na en antibiotik širšega spektruma. Kot zadnje med zdravili moramo svetovati tudi sredstvo proti morski bolezni, saj se lahko celo utrjenemu pomorščaku zgodi, da ga v določenih pogojih popade ta nevšečnost in se zato ne smemo iiiiMiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiminmiiiniiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia Po 22 letih spet mini sramovati, če kupimo italijansko samamino ali jugoslovanski movi-bon. Glede kompletov za prvo pomoč ne bo odveč, če si kupimo dobre pincete in skalpel, morski ježi so namreč vedno ha preži. Bržkone ste že sami opazili, da bo izdatek kar precejšen, a ne odvečen. Vsekakor pa vzemite na pot tudi zdravstveno knjižico. ALFA ROMEO M N A KDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 790348 in Miramarski drevored 9, Lei.: 414020. Maksimalne ocenitve va šil) rabljenih avtomobilov, nu dimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO alfetta 2000 77, alfetta 1800 77, 76. alla 1750 71, giu-lietta 1600 79, 78. alfa sud Sprint veloce 1500 80, 79, alfasud 1300 81, 79 allasud TI 1200 1975. alfasud 1300 79, alfasud 5m 1200 77, FIAT supermirafiori 1300 80, 125 special 71, 127 Top 79, 127 special 1977. TALBOT Solara 1600 SX 81, AUTOB1ANCHI A 112 abarth 81, Elegant 1976, RENAULT 5 alpine 81. VOLVO 244 DL 77, MERCEDES benz 220 80, MOTO HONDA easton 650 82 km 180. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!!! RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA L’ASSICURATRICE ITALIANA AGENCIJA TRST Ul. Diaz 15 Tel. 730-011 TRG GARIBALDI 9 Telef. (040) - 763420 TRST Al JTO SPRINT VELIKA IZBIRA: prevlek tepihov "J slamnatih podlog nnturei/ "=ii senčnikov FILTRA - VEDO in nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov. Malo je avtov, ki so si zagotovili toliko sim ualij kot issigonisov mini. Lani je v Veliki Britaniji, 22 let po svojem rojstvu, mini bil še vedno na 8. mestu glede prodaj. Seveda ne gre več za revolucionarno vozilo, kot je mini bil leta 1999, ko so ga predstavili, ima pa privlačnost tradicije in zalo so pri Leglandu sklenili okrepiti proizvodnjo, v upanju, da bo še vedno pritegnil dovolj za nimanja, da bi se naložba izplačala. Zamisel sir Aleca Issigonisa, ko je v peldese-tih letih premišljeval. kako izdelali sodobno volilo, ki bi bilo z lahkoto kos takrat ie gostemu mestnemu prometu, obenem pa bi bilo tudi primerno za daljša potovanja, je bila v svoji genial •losti zelo preprosta. Narisal je pravzaprav skat lasto karoserijo, kolesa dal na vogale, da bi ji lagntovil dobro lego na cesli. motor pa je vgradil prečno m tako pridobil veliko prostora za šoferja in potnike No. zadnja različica minija ■se ni spremenila, razen v nekaterih detajlih: motor nima več 850 kub. cm kot v začetku, temveč ie zlezel -na liter prostornine, obese nisq več hg-drolastic, temveč ima teleskopske blatnike, pre- slavna ročica ni več tako nerodna in dolgu nul ie bila v osnovnem modelu, temveč so jo postavili nekoliko bolj nazaj, da je sedaj bolj pri roki. armaturna plošča je v modelu HLE na žalost, nekoliko bolj bogata in postavljena pred Voznika, ne več desno od volana, prav na sredi cčckpita. Prav nova namestitev armaturne plošče pa je najmanj posrečena sprememba, saj jo voian v dobršni meri skriva, tako da ni sploh pregledna. Sicer pa so to tudi vse spremembe. Da bi vsa zadeva postala privlačnejša, je Leg-'and poveril modnemu kreatorju Trussardiju nalogo. da izdela posebno «obleko» za mini. v skladu z današnjo ponovno uveljavitvijo minikril. Trussardi ie notranjost obložil z dragocenim lesom in izbrano tkanino, poleg tega je dodal svo jemu mini ju, ki je kot znano skoraj popolnoma brez prtljažnika še zunanji kovček iz prav talce ga blaga kot je v notranjosti ter vso zadevo pod pisal. Za sedaj velja tak mini «trussardi» približno dvakrat več od serijskega, vendar upajo, da bodo lahko znižali, če bo kaj zanimanja. CARROZZERIA Lastnik Francesco Lionetti & C. CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA DELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV Ul. Caboto 23 — Trst Telefon 040/829-885 • avtuelektrični servis • barvanje • naravnava karoserije na «ear bendi* • toplo čiščenje avtomobilov in večjih prevoznih sredstev • servis proti rji »Dinitrol & Waxoyl* • popravila izpušnih cevi AVTOŠOLA DARIO Odrlo Bortuzzo TRST - UL! BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657 • Avtomobilisti: pazite kda| vain zapade vozniško dovoljenje • Zdravniški pregledi v našem sedežu • Hitri in dopolnilni tečaji • Avtomobilske pratike w C u JADRALNA SOLA »NAUTICLUB* • Tehnični In administrativni servis • Pratike za registracijo plovil • Dovoljenja zo upravljanje jadrnic in motornih čolnov • DOPOLNILNI TEČAJI 0 Z/fff/io /tistiii Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja Kaj rad pa je v zadnjih letih sprejemal svoje najožje sodelavce in gorske prijatelje kot so bili Albert Bois de Chesne (Pepina mu je pravila kar «Boadišen»), s katerim sta ustvarila v Trenti čudoviti planinski botanični vrt •Juliana« in v muzeju kotiček b slikami alpske flore; Vladimir Dougan, njegov mladi somišljenik, ki je s Kugyjevim blagoslovom ponesel slavo tržaških planincev leta 1929 celo na Elbrus v Kavkaz; dr. Graziadio Bolaffio, akoravm se v politiki nista trpela; dr. Fabrizi, njegov osebni zdravnik; župnik Jože Abram, s katerim sta se poznala še iz Trente; baron Economo in še nekaj drugih, med njimi tudi nekaj Slovencev, ki mi pa sedaj ne pridejo na pamet. Z njimi je koval vedno kake nove načrte za planinarjenje ali obujal spomine na »Police bogov« in «večno pot« pod vrhom Viša, ki jo je utri Emilio Comici ter objokoval belo-rumeno Scabioso Trento, ki je kljub vsem naporom še niso našli v skalovju.« Za naše občasne in večerne razgovore smo zajemali snov po večini iz prebranih Kugyjevih knjig, ki puščajo bralca, pri vsej njim lastni čustveni izčrpnosti, vendar mestoma o tej ali oni dogodivščini še v dvomih. Predvsem zaradi njihove časovne neusklajenosti. Spraševala sva o tem in onem ali tudi Pepina ni bila vedno razpoložena, da bi nama odgovarjala na vse poedinosti. Pa tudi ni imela več kaj dodati k temu na doživetjih tako zgoščenem in bogatem življenju njenega varovanca. Dodala je lahko samo to, kar je doživljala z Juliusom doma. «Saj se je že sam dovolj izpovedal in napisal vse, kar se mu je zdelo vredno1 spomina. Večkrat je prišel celo k meni v kuhinjo in me spraševal o raznih dogodkih ali pa prečita! kak odstavek, ki se mu je zdel sumljiv. Od prej pa sem vedela zelo malo, ker smo gledali in doživljali mi, kar nas je bilo služinčadi, vse bolj od daleč, kar se je godilo v hiši in nas to tudi ni zanimalo, saj smo imeli polne roke dela in lastnih skrbi. Spominjam se Je še toliko, da mi je Julius včasih pripovedoval, kako se je že kot mlad gimnazijalec pričel zanimati za giasbo in rastlinstvo in kako ga je vpeljal v ta zanj nov svet harmonije in botanike1 knjigovodja njihovega podjetja g. Kuhnau, ki so mu zaradi njegove slabe italijanske izgovorjave pravili »signor Kino«. Ta ga je o priliki seznanil z učiteljem in pesnikom dr. Rudolfom Baumbachom, ki je pričel zaradi sestra za hajati potem v njihovo hišo in postal tako tudi njegov mentor pri botaniziranju. Ta zanimiva dejavnost pa ga je privedla najprej na tržaški Kras, potem v Trento, v naše gore in med naše ljudi, ki jih je pozneje tako močno vzljubil. Toda vse to se je godilo že davno, konec preteklega stoletja, od 1870 naprej. Sedaj to ponavljati bi pomenilo kvariti čudovite opise rastlin, živalic, gora in ljudi, ki jih je uspel dr. Kugy v svojih spisih tako prisrčno, ganljivo in slikovito pred staviti svetu. Pri vsem tem pa je edinstven tudi način, kako občuteno in čustveno je znal povezati prirodo z glasbo. «S prijate! j iT se je tudi z .Velikim admiralom« — Gross admiral — glavnim poveljnikom bivše avstrijske voine mornarice Antonom Haussem, ki ie bil po rodu Slovenec iz Tolmina in je dorastel v Sv. Jerneju na Dolenjskem, od koder so ga poslali v kadetnico. Teko je spoznal Haus v Kugyjevi hiši tudi Pepino in se t njo kaj rad pogovarjal po slovensko. Ko mu je poslala leta 1916 v Pulj voščila za njegov god, ji je poslal 5.7.1916 svojo fotografijo, na kateri je lastnoročno napisal sledečo zahvalo: .Vaše čestitke k mojemu imendanu so me zelo razveselile. Sprejmite tem potom mojo srčno zahvalo in po zdrave.« Original te dopisnice je sedaj v Pomorskem mu zeju v Piranu. .Tako sem prišla šele pozneje, nedolgo pred prvo sve tovno vojno, ko je tudi mati umrla in so bile sestre že vse poročene — očeta že dolgo ni bilo več — do primerne veljave, kajti ostali sva pri Paulu in Juliusu s Polono sa mi. Zaradi vojnih dogodkov leta 1915 je trgovina skoro presahnila, Julius je bil 'poklican na fronto, jaz pa sem spremljala obolelega Paula, ki ie moral v živčni sana torij na Dunaj, k tam poročenim sestram. Na Dunaju sva ostala skoro ves čas vojne, dokler ae ni povrnil Julius leta 1918 od vojakoV, zdelan in bolan tudi'on od zanj že preve likih naporov. Leto za tem je Pavel umrl, trgovsko podjetje je v novih pogojih, trgovanja shiralo. Od vseh teh usodnih sprememb in pretresov, ki so pomenili za Juliusa propad življenjskega dela dveh generacij,' je na kraju še sam zbolel na živcih in moral tudi on v zdravilišče na Dunaj. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Onstran planetov 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK 14.00 Manon — 3. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Perche si ritirano a Bol-gheri? 15.00 Šolska v/.gcjna oddaja 15.30 Vsi za enega 16.00 Happy circus 17.00 TG 1 — Flash 17.05 Astroboy, risanka 17.30 Calciomatto — 12. del 18.00 Gori na vrh gora 18 20 Problemi gospoda Rossija 18.50 Colorado: Krila smrti, 2. del 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 Kojak: «Hudičeva nebesa* TV film Na domu detektiva praznujejo. Toda vtem, ko si napivajo, nečak Johnny ukrade stricu fotografski aparat, da bi ga prodal in si z izkupičkom kupil nekaj mamila. Toda razpečevalca mamil umorijo, Rojakov nečak pa, ki je bil navzoč, predstavlja nevarnost za morilca. Zato ga hoče likvidirati. Toda Kojak bi ne bil to, kar je, če bi se ne vmešal in seveda zadevo rešil. 21.35 Quark Svet je krepko zajadral v bodočnost in se z njo tudi igra. Čedalje pogosteje govorimo o umetnih satelitih vojaškega značaja. Vohunskih umetnih satelitov je vedno več, Sovjeti pa so preizkusili tudi «satelite morilce*, umetne satelite, ki uničujejo druge satelite Prav s tem v zvezi se ved no pogosteje govori o «vo jaških igrah* v vesolju, to rej o poskusih, ki naj bi služili nekakšni simulirani vojni v vesolju, ki naj bi torej služili temu, kako z računalnild »reševati* vojaške probleme v vesolju. Danes bo govor tudi o robotih, torej ne več o avto matiki, pač pa o računskih strojih, ki že »ustvarjajo*, točneje povedano, ki se prilagajajo razmeram in že «odločajo», seveda v smislu vloženih podatkov. ■Potovanja v svet znanosti 22.15 športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12 30 Popoldanski program 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 TOMftigjMi del . 14.00 Popoldanski program 14.10 ■ Mundi«!'"412 *»» 15.25 Šolft ih gledališče 16.00 Program za otroke: Varietejski program za o-trbke Galaxy Express 999 16.55 Mundial! 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - športne vesti 18.05 Program za otroke: Čebelica Maja 18.30 Programi pristopanja 18.50 Srce in utrip srca 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 TG 2 — Ti ugaja Garibaldi? 3. del 21.45 L’enigma Bordcn — 2. del 22.35 Čudoviti svet Arthurja C. Clarka — 10. epizoda 23.10 DNEVNIK 2 - Vesti 23.30 Vloga staršev — vzgojna oddaja Tretji kanal 17.35 Povabilo 18.30 L’orecchiocchio 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Brata Rosselli, 2. nad. 20.05 Problemi energije 20.40 Človek, ki je zbežal iz pri hodnosti — film 22.45 Medicina '81 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Ciciban, dober dan: Pojoče ure 18.45 Gusarji kapitana Gancha 19.15 Pozdravljena Makedonija 19.30 Obzornik 19.45 Zapisi za mlade: Borut Lesjak 20 26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: Deželanka «Deželanlca» je francoski barvni film, ki prikazuje zgodbo dveh žensk, zgodbo Christine in Claire. Obe sta lepi, privlačni, stari kakih 30 let, obe pa preživljata e nake težave, razlikujeta pa se po značaju in konceptih Zgodba se odvija v Parizu, kamor Christine pride v u panju, da bo dobila zanimivo delo, a je njeno stanje ves čas nejasno. Pri nekem naključnem delu se sreča s Claire, ki je prav tako brezposelna. Po poklicu je igral ka in ima dva otroka. Claire je ženska modernih nazo rov, ne izbira med prijate lji. ki jih menja po potre bi in si na vsak način hoče zagotoviti ekzistenco. Christine pa želi ostati zve sta svojim načelom, noče se podrediti mestnemu stan dardu, noče prigod, avantur in se počuti odtujeno. Odlo či se zato, da se bo vrnila v rodni kraj, kjer je življenje res bolj dolgočasno, a so stiki med ljudmi pristnejši. 22.50 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 18.00 Z nami pred kamero Danes bo v oddaji »Odprta meja* med drugim tudi prispevek o gospodarskem razvoju doline Rezije in pa kulturna napoved. 18.05 TV D - Vesti 18.30 TV šola 19.30 Z nami pred kamero f* TT.TV IT- Stičišče 20.15 TV D - Danes 20.30 Bubu, film 22.10 Mundial 1982 Predstavitev ekip 22.30 športna sreda — boks Zagreb 19.45 Glasba narodov: Peru 21.05 Šibenik: Igre brez meja 22.30 Zapis o Hoffmanovih pravljicah ŠVICA 18.50 Kim - TV film 19.20 Agenda ’81/’82 20.40 Šibenik: Igre brez meja TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.0(1. 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetkov do danes; 8.15 Glasbene skice; 9.30 Alternativna koz.metika; 10.10 Koncert; 11.30 Poldncvniški raz-rledi: Literarni listi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Vodiških dolin, Beležka; 13 20 De :elnj zbori na letošnji »Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; »Pojte, nojte. drobne ptice*: 14.30 Roman v nadaljevanjih: Ciril Zlobec: Moj brat svetnik*, 1. del; 15.00 Ali Talking! Ali Singing! Ali Dan ing! Ameriški gledališki musical; '6.00 12 let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona; 17 10 Mi in glasba: Mladi izvajalci in Skladbe slovenskih av-'orjev; 18.00 Pesniki so čudenje sveta; 18.20 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležnice Viljema Černa. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25. 15 00 Poročila: 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7 45 Cestne razmere; 8 15 Radijski in televizijski spored; 8.30 Val 202: 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Re portaža, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 15.30 Z našimi glasbenimi umet nild; 116 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.35 Glasbeni kiosk; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8 30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 15.30, 17 30 Poročila; 9.00 Štirje koraki; 9.19 Iz sveta kul ture in umetnosti; 10.00 Z nami je; 10.45 Mozaik; 11,10 Otroški kotiček; 10.32 Kim; 12 00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 15.0(1 Vabilo v glasbi; 15.36 Radio rock; 16.00 Na prostem; Zadar; 16.10 Brez besed; 16 45 Jug. po pevkarji; 17 00 Kino danes; 17.32 Crash; 18.00 G. Verdi; Ples v maskah: 18.30 Muratti mušic; 19 10 Zbori; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00, 7.00 , 8.00, 10.00, 11.00, 12 00. 13.00, 19.00 Poročila; od" 6 00 do 9.00 Jutranji program; 9 02 Radio anclfio '82; 9.58 Zeleni val; 11.10 Tuttifrutti; 12.03 Ul. Asiago Ten-da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.20 Kateri dan je bil tisti dan?; 15.00 Errepiuno; 16.00 II Paginone; 18.30 Globetrotter; 19 30 Jazz; 21.00 Operna glasba; 22.20 Oddaja za avtomobiliste. RADIO 2 6 30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12 30 13.30, 16.30, 17 30, 19.30 Poročila; od G.OO do 8.00 Dnevi; 9.00 Otro ci in ljubljenci; 9.32 Radiodue 3131; 11.32 UiVisola da trovare! 13 41 Sound Track: 16.32 60 mi nut; 17.32 U. Marino: «1 fioretti di San Francesco*; 18 45 Glasbe no - govorni program; 19.57 Se stanek petih; 20 40 Non stop šport in glasba. LJUBLJANA 7.00, 7 30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 14.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija: 7.10 in 7.45 Prometne informaci je; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 00 Jutranja kronika; 8.25 Iz na ših sporedov: 8.30 Z radiom na poti; 9 05 Pisan svet pravljic; 9.30 Izbor za sredo: 10.05 Z glas bo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...: 11.40 Lokalne radijske postaje; 12.05 Ali poznate...; 12 55 S pesmi jo po Jugoslaviji; 13.00 Na današ nji dan; 13.10 Veliki orkestri: 13.3() Kmetijski nasveti; 13 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev; 14 20 Obve stila in zabavna glasba: 14.30 Pri poročajo vam...; 15 05 Razmišlja mo. ugotavljamo; 15 25 Naši po slušalei čestitak); 16 00 Dogodki in odmevi; 13 50 Radio danes, ra dio jutri; 17 00 Vrtiljak: 18 (K) Stu dio ob 18.. uri; 19.00 Zborovska glasba; 1915 Naš gost: 19 30 Ci ril Traibarič - violina; 20.00 Ra di.iski dnevnik; 20 35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansam blom Slovenija; 21.00 Koncert za besedo — Misel: 21.25 Toradze in Pogorelič z deli Ravela in Chopina: 22 05 Handei: iz opere; »Acis in galerija: 23 00 Našim rojakom po svetu: 23 15 Informa tivna oddaja; 23 25 Iz naših spo redov; 23 30 Revija slovenskih pevcev: 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Jazz pred polnočjo; 1.05 - 5.30 Nočni program. PRIMORSKI DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. junija 1982 NOGOMET V okviru priprav na SP Italija razočarala Italijani niso razblinili dvomov glede svoje forme Precej nepovezana igra, predvsem v napadu Sporting Braga — Italija 0:1 (0:1) SPORTING BRAGA: Joao, Arthur, Nelito (Germano). Guedes, Dito. Serra, Vitor Oliveira (J. Arthur), Mailheiro (Fontes), Chico Faria (Muninho), Spencer, Vitor Santos. ITALIJA: Zoff (d.p. Bordon), Gentile (d.p. Bergomi), Cabrini, Marini (d.p. Massaro), Collovati, Scirea, Conti. Tardelli, Rossi, An-tognoni, Graziani. STRELEC: Graziani v 39. min. BRAGA — Na svojem izletu v Portugalsko se Italija ni izkazala, čeprav je šlo za prijateljsko tekmo S portugalskim prvoligašem, ki u-vršča pet reprezentantov, pa «az-zurri* niso pokazali ničesar, kar bi lahko navdalo z optimizmom številno spremstvo. Samo pet dni pred prvim nastopom Italije na svetovnem prvenstvu v Španiji je položaj vse prej kot rožnat. V včerajšnji prijateljski trening tekmi je Italija igrala dokaj nepovezano. Medtem ko igra od obrambne črte do sredine igrišča še teče. pa je napad prepuščen samemu sebi, tako da Rossi v prvem polča su skorajda ni videl žoge. Tudi gol Grazianija je bil dokaj naključen, saj ga je napadalec Fiorentine dosegel na nepričakovan način in je netočen strel Cabrinija poslal v mrežo. Treningi služijo predvsem za uigravanje ekipe, večjih taktičnih zamisli pa nismo videli: Gentile in Cabrini sta glavna moč Italije. tudi v napadu, Conti je nekon-kreten, Tardelli pa še nima pravega mesta na igrišču. V začetku drugega polčasa, k" je v igro vstopil Massaro, so se stvari nekoliko obrnile na bolje, tako da je imel napad več uporabnih žog. Proti koncu pa je Italija močno popustila in Portugalci bi z malo več spretnosti lahko izenačili. Skratka tekma, ki ni razblinili dvomov okrog forme reprezentance, kvečje mu jih je še stopnjevala. reprezentance, Jos Daerden. nadomestil pa ga bo V PRIJATELJSKI TEKMI Jiijjoslavija-Vojvodina 5:1 V okviru priprav na svetovno prvenstvo v Španiji je Jugoslavija v Novem Sadu v trening tekmi premagala Vojvodino s 5:1 (1:0). Gole so dosegli: Petrovič 33. min. (11-metrovka), Pejovič 50. min. (izenačil), Z. Vujovič 57. in 70. min., Petrovič 77. min. in Gudelj 87. min. Vandereycken ostane verjetno doma BRUSELJ — Srednji krilec belgijske državne nogometne reprezentance Rene Vandereycken ver jetno ne bo nastopil na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji. V ponedeljek se je ta igralec Genoe med treningom nekoliko poškodo val. Če današnji zdravniški pregled ne bo potrdil njegove sposobnosti za nastop v Španiji, bo izpadel iz Vojaško prvenstvo PARIZ — Na mednarodnem rokometnem vojaškem prvenstvu je Italija v kvalifikacijah premagala Libanon z 38:16, Belgija s 16:13, Francozom pa je podlegla z 22:21. Sinoči je v končnici od 1. do 6. mesta igrala z Egiptom neodločeno 19:19, danes pa bo igrala s Kitajsko. ODBOJKA V PRVENSTVU «UNDER 15» Kontovel v državnem finalu Na nedeljskem turnirju so naše predstavnice osvojile prvo mesto pred favorizirano šesterko iz pordenonske pokrajine Naraščajnice Kontovela so v ne deljo dosegle izreden uspeh, saj so osvojile naslov deželnih prvakinj in si zagotovile pravico nastopanja v državnem finalu. Takega uspeha si res nismo pričakovali, saj je bila na turnirju konkurenca zelo ostra, favoritinje pa so bile nedvomno igralke Itas Fiume Veneto, saj na stopa članska ekipa celo v ženski A-2 ligi. Kontovelke so imele z žrebom precej sreče, saj so se v izločilnem srečanju sta se pomerila Itas Fiume Veneto in Ausa Pav Cervignano. Predstavnice pordenonske pokrajine so takoj dokazale, da upravičeno merijo na osvojitev deželnega naslova. Ekipo so sestavljale visoke igralke, ki so pokazale veliko mero borbenosti in tehničnega znanja. Z izredno učinkovito igro ob mreži so povsem strle odpor požrtvovalnih nasprotnic in se uvrstile v finale. Popoldne sta bili na vrsti finalni srečanj. Ausa Pav je brez težav odpravila skromne predstavnice Cor ridonija in osvojila tretje mesto. Najbolj napeta in privlačna je bila nedvomno tekma med Kontovelom in Itas, ki je odločala o prvem mestu. Igralke iz Fiume Veneta so bile prepričane o zmagi. Kontovelke pa so stopile na igrišče s trdno voljo, da zapustijo čim boljši vtis. Tekmo so začele zagrizeno in borbeno in so z učinkovito igro ob mreži in v polju kmalu spravile v težave nasprotnice. Te so se skušale zbrati in vsiliti svoj tempo, vendar Kontovelke niso popustile in so osvojile prvi set To je našim igralkam vlilo novega poguma in so v nadaljevanju ob glasnem navijanju publike igrale še bolj odločno. Tokrat so bile zlasti učinkovite v bloku in so ustavile skoraj vse napade nasprotnic. Ne pričakovano, vendar povsem zaslu ženo so tako osvojile prvo mesto, Sledilo je nagrajevanje, Kontovelke so za prvo mesto dobile pokal, osta le ekipe pa spominske plakete. KOŠARKA V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE Tretja zaporedna zmaga borovcev « Plavi» so se izkazali (posebno v drugem polčasu) z moštveno igro IZIDI (Izločilna srečanja) 2:0 2:0 2:0 2:0 Kontovel - Corridoni Libertas Itas - Ausa Pav Finale za 3. mesto Ausa Pav - Corridoni Finale za I. mesto Kontovel - Libertas Itas (15:11, 15:10) LESTVICA 1. Kontovel (Trst); 2. Itas Fiume Veneto (Pordnon); 3. Ausa Pav Cervignano (Videm); 4. Corridoni Fo-gliano (Gorica). Kontovelke so nastopile v naslednji postavi; Dunja Antoni, Nataša in Silvana Daneu, Erika Grdini, Livia Pertot, Elena Prašelj, Loredana Umek in Kristina Ukmar. (T.C.) Autogamma — Bor 59:67 (29:26) BOR: Oblak 6, Canciani 12, Mesesnel 6, Berdon 8, Gerdol 3, Perko 16, Ferluga 14, Sestan 2. Borovci so izbojevali svojo tretjo zaporedno zmago v povratnem delu prvenstva prve divizije. Naši fantje so se tokrat pomerili z moštvom Autogamma, ki lahko računa na nekaj visokih in solidnih igralcev, ki so v borbi pod košema še kako koristni. Po dokaj poprečni igri so «p!avi» popolnoma popustili v zadnjih minutah prvega polčasa, ko so jih nasprotniki prehiteli. V drugem delu tekme pa so se naši predstavniki le zbrali in zaigrali nekoliko bolj zanesljivo, tako da ni bila njihova zmaga praktično nikoli v dvomu. V nedeljo so se «plavi» izkazali predvsem kot celota. poudarili bi pa dober nastop Berdona in Perka ter prisebnost Oblaka. ki je v ključnih trenutkih dosegel nekaj odločilnih košev. Še en izid tega prvenstva: Ouadrlfogllo -- Kontovel 79:52 PROPAGANDA Drevi bodo na stadionu «1. maj* ob 18.00 odigrali zaostalo tekmo propagandne lige med Borom in milj-skim Interjem. (Cancia) Obžalovanje Olimpije ob Vilfanovem izgredu Izvršni odbor košarkarskega kluba Iskra Olimpija je sinoči razpravljal o izpadu igralca Petra Vilfana, ki je v petek povzročil prekinitev tekme. Izvršni odbor je obsodil nešportno dejanje Petra Vilfana. Slabo sojenje ne more biti opravičilo za nešportno obnašanje, je rečeno v sporočilu s tega sestanka. Po mnenju strokovnega vodstva košarkarskega kluba Iskra Olimpija in drugih prisotnih košarkarjev strokov-j njakov pa vendarle ni bilo razloga za prekinitev srečanja. Ne glede na to pa je izvršni odbor naložil disciplinski komisiji kluba, da temeljito preuči okoliščine, v katerih je prišlo do neljubega dogodka in izreče primerne ukrepe. Izvršni odbor še zlasti obžaluje, ker se je to zgodilo na turnirju v prijateljski sosednji državi, ki ga je organiziral košarkarski klub zamejskih Slovencev rJadram, ki deluje v okviru športnega združenja Slovencev v Trstu. Klubsko vodstvo, igralci in trener Janez Drvarič se opravičujejo občinstvu v Trstu in zamejskim Slovencem, ki so bili prikrajšani za lepo in kvalitetno športno prireditev. «Storili bomo vse. da se v prihodnje kaj takega ne bo več ponovilo». Sodelovanje se bo nada Ijevalo že konec meseca, ko bo Iskra Olimpija s košarkarskim klubom Jadran v Trstu odigrala prijateljsko medsebojno tekmo in ko se bodo dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. J. Pengov prav so bile skupine nastopajočih okrnjene zaradi bolezni, so dosegle prav lep uspeh. Veliko število gledalcev je z aplavzi opogumilo dekleta, katera so se vživela v zanimivo sestavljene vaje. Pohvale pa so vredne večie telovadke. ki so se resnično potrudile v sestavah raznih vaj. s katerimi so nastopile tudi na tekmovanju v Novi Gorici. Osemdeset nastopajočih je pokazalo dvanajst točk in sicer z žogo, kolebnico in s prostimi sestavami. Četrti telovadni nastop .je uspel, obenem pa zbudil pozornost v mnogih mladih, ki bi se želeli udejstvovati v tej koristni in zanimivi panogi. P. Pavletič POKAL PETRA ŠPACAPANA Danes druga skupina Sinoči se je s teKmami prve skupine (01ympija, Jamlje in Bor) v Gorici pričel 8. odbojkarski turnir za pokal Petra Špacapana. Danes ob 19.30 pa bo na igrišču Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra na sporedu druga skupina, v kateri nastopajo ekipe Kanala. Soče, Sovodenj in ASFJR iz Čedada. Jutri bodo odigrali še tretjo skupino. v kateri so Juventina, Bovec ter PAV iz Čedada. Zmagovalci vseh treh skupin bodo odigrali v petek finalna sreča nja. (R.P.) MILAN — Na velodromu v Mantovi bo od danes do sobote veliko mednarodno amatersko kolesarsko dirkališčno tekmovanje, na kate rem bodo nastopali tekmovalci de setih držav. " V W,AV w W'V v—•' N • •" OBVESTILA t, . N s ■■ •. ••Ak •Ji' • v... . sv . v. O ' ^ ŠD Primorje sklicuje za v petek, 11. t.m., ob 21. uri na sedežu na Proseku sestanek za vse člane in simpatizerje društva. Govor bo o sestavi novega odbora, kar je življenjske važnosti za nadaljnji razvoj in obstoj ŠD Primorja. VIDEM — V italijansko državno bovvlihško reprezentanco sta se u-vrstili tudi Videmčanki Rigato in Marcuzzo. ATLETIKA NA DEŽELNEM IN POKRAJINSKEM TEKMOVANJU Naši skakalci v zadovoljivi formi Vasilij Pečar (Adria) je dosegel v tekmovanju v troskoku letošnji najboljši rezultat v deželi (med naraščajniki) V preteklih dneh so bila na Gre-zarju razna tekmbvanja deželnega in pokrajinskega značaja Prav med naraščajniki smo največ pričakovali od adrijevca Vasilija Pečarja, ki je imel v troskoku realne možno?’ i doseči normo za državno prvens.vo. Kljub temu, da norme ni izpolnil pa je z 13,24 me tra občutno izboljšal društveni rekord in dosegel drugi letošnji rezultat v deželnem merilu. Poleg te ga je s časom 12"2 popravil osebno znamko na 100 metrov za 7 desetink. Slabše je šlo na 1.500 metrov adri jevcu Davidu Gregoriju, ki zaradi poškodb zadnje čase bolj malo trenira in je dosegel zanj skromen čas 4’44"6. Med člani pa je adrijevec Fabio Ruzzier zopet izboljšal osebni in društveni rekord v hoji na 10 km, , ki sedaj znaša 52’13”6 (v tej panogi so zaradi hude vročine od 10 tekmovalcev tekmo končali le trije. Od borovcev je oba dni tekmo- iiinHiiimiiiimiiiiiimiiiiniiiiilMininiiiiiHmMiiiinntiitliniiiiiilliitliiiiinimmililllHMiiiitiitnmi«««« val Mitja Terčon, ki je startal na razdaljah 200 metrov in 400 metrov; od obeh tekem je boljši rezultat dosegel na daljši progi, kjer je zabeležil čas 55” 1. Pokrajinsko prvenstvo kadetov in skromno obiskano, predvsem zaradi neprimernega datuma. Naši atleti so dosegli nekaj dobrih rezultatov ter uvrstitev. Pokrajinski naslov sta med borovkami osvojili Helena Kalc v metu krogle, Jadranka čulav v daljini ter adrijevec Max Viller v četveroskoku. Poleg tega pa sta tako borovka Kalc kot adrijevec Viller zasedla še drugo mesto, prva na 80 metrov (ovire), drugi pa v disku. REZULTATI (1. dan) KADETI Četveroskok: 1. Max Viller (Adria) 13.87 m; 4. Alan Oberdan (Bor) 12,58 m. Met diska: 2. Max Viller (Adria) 22.88 m. ODBOJKA TURNIR MC GORICA y Štandrež A v finalu Mladinski krožek Gorica se bo drevi potegoval za 3. mesto SZ Bor -Odbojkarska sekcija sporoča, da bo seja sekcije nes, 9. junija, ob 18. url. da- V ponedeljek so odigrali polfinalne tekme druge skupine moškega odbojkarskega turnirja v okviru sedmega turnirja Mladinskega centra Gorica. V ta del tekmovanja so se uvrstile prvouvrščene ekipe B, C in Č skupine kvalifikacijskega dela in sicer: Mladinski krožek Gorica. Dom (košarka) in mladinski odsek A iz Štandreža. Prvo mesto je v polfinalnem delu osvojila še-sterka iz štandreža, ki je premagala MKG in Dom (košarka). Prvi srečanji sta potekali ob pre moči zmagovitih ekip in sicer MKG in MO A Štandrež, kar je tudi razumljivo, saj imajo košarkarji Doma na odbojkarskem igrišču še vedno premalo izkušenj. V zadnjem srečanju dneva pa je bila igra zanimiva in izenačena ter vredna polfinalnega dela. Poglejmo sedaj izide polfinalnega dela moške odbojke: MKG - Dom (košarka) 2:0 (15:6: 15:13) MitttiiinittiiitmuumiitiHHiuiitiiiMiimtiiiiiMituitiiiiHititiiu* NA DEŽELNEM PRVENSTVU KOTALKANJE Izvrsten uspeh slovenskih društev Kokorovec (Polet) in Marassijeva (Župančič) sta zmagala, na državno prvenstvo pa sta se uvrstili tudi Makučeva in Vizintinova (obe Župančič) Pri Bregu dobro skrbijo za svoj nogometni podmladek. Na sliki je trener Miran Švara s svojimi varovanci, ki igrajo v prvenstvu cicibanov Na sobotni akademiji ŠZ Bor Pregled enoletnega dela v gimnastiki V soboto so mlade telovadke Bo rovega gimnastičnega odseka na stadionu «1. maj» pokazale, kaj so se naučile v teku enega leta. če •lllllllllMlllUinilšKIIMIIIIIHIIIIimHMIIIIIIHlflllUIHUMIIIMIHUlHUimimillllMMIMIIIIIlIllIinillliiliiiiliiniuiiiiiiHiMiiiiiiiiiitiiiifiitiilllHillIlilHMHIDtllHIIIItllll OB PONEDEUKOVEM OBČNEM ZBORU NA PROSEKU Zagotoviti obstoj SD Primorje Člani niso izvolili novega društvenega odbora - Pomemben sestanek v petek, 11. tega meseca, ko bodo skušali rešiti to vprašanje V ponedeljek je bil na Proseku redni občni zbor ŠD Primorje, na katerem bi morali člani izvoliti novi društveni odbor, saj je sedanjemu potekel mandat. In prav izvolitev novega odbora je bila, lahko rečemo, glavna točka ponedeljkovega sestanka. Vendar je tu prišlo do zapletov, tako da je Primorje zaenkrat brez vodstva, tudi zato, ker se nihče od prisotnih ni kandidiral v odbor. Ob poslušanju razprave na občnem zboru lahko ugotovimo, da je sedaj ŠD Primorje v krizi, ki pa jo mora premostiti. Proseško društvo je med našimi najbolj starimi in trdnimi društvi, v svojem prostoru igra veliko vlogo, saj je vsa leta združevalo vaško skupnost v imenu športa in dajalo možnost mladim, da se ba-vijo z nogometom. Svojim navijačem pa je Primorje dajalo in še daje zadoščenje, saj je nogometna članska ekipa letos igrala zelo zadovoljivo v prvenstvu 2. amaterske lige. Sedaj pa je vse to delo in dejanski obstoj društva na nitki. Jasno je, da je brez vodstva nemogoče delati in zato bi se morali vsi privrženci športa na Proseku zavedati, da je delovanje društva stvar vseh. Zato bi morali pristopiti v novi odbor, da l morju in ne v vzhodnokraškem cen se zagotovi kontinuiteta v delovanju, tru, kot je hotelo združenje. Odbor sicer ŠD Primorje tvega, da se ne 1 bo udeležilo prihodnjih nogometnih prvenstev. Ob koncu občnega zbora, ki mu je predsedoval Josip Ferfolja, so člani sprejeli sklep, da ustanovijo tričlansko komisijo, ki bo kontakti-rala ljudi in skušala vsaj nekatere prepričati, da sprejmejo mesto v odboru. Komisija bo o svojem delu poročala v petek ob 21. uri na sedežu društva, ko bo širši sestanek članov ŠD Primorje. Upati je. da bo vsaj tedaj možno izvoliti novi odbor, ki bi zagotovil obstoj proseškega športnega društva. V ostalem je ponedeljkov občni zbor ŠD Primorje potekal po ustaljeni praksi. Predsedniško poročilo je prebral Marjan Nabergoj, ki je v svojem kratkem izvajanju pozitivno ocenil delovanje društva v zadnji sezoni, se javno zahvalil trenerjem Kozini, Pertotu in Mikušu, nato pa se zaustavil ob odnosih z ZSŠDI. Obrazložil je, zakaj je Primorje izstopilo iz vrst združenja. Odbor je prepričan, da je ZSŠDI nastopila nedemokratično, ko je odbila prispevke društvu, zato ker je hotel nogometaš Vidali nastopati pri Pri ŠD Primorje se je čutil užaljenega, to pa ne pomeni, da ne bi v prihod nje lahko spet vstopil v ZSŠDI. še naprej pa bo društvo iskalo stikov s slovenskimi društvi in se borilo pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Nabergojevemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika Darija Kante ja, ob katerem se je razvila živahna diskusija, ki je zaobjela še pereče vprašanje sestave novega odbora, o čemer smo spregovorili že na začetku. Razrešnico staremu odboru je dal Emil Puntar ROKOMET LIZBONA — Na mednarodnem ženskem rokomentnem turnirju Lizboni so dosegli te izide: Angola - Lizbona Portugalska - Italija Angola - Portugalska Italija - Lizbona Angola - Italija Portugalska - Lizbona KONČNA LESTVICA: galska, 2. Italija, 3. Lizbona. 27:20 22:12 13:18 20:15 19:26 28:15 1. Portu-Angola, Slovenski kotalkarski društvi ni sta mogli bolje pričeti deželnih pr venstev. Na prvenstvu za državne mladince, ki ga .je priredilo trža ško društvo SC Gicni v tržaški športni palači v soboto in nedeljo sta posegli po obeh razpoložljivih naslovih: Samo Kokorovec je nam reč zmagal med fanti, Nadja Ma-rassi pa med dekleti. «En plein* tudi na društveni lestvici Med 14 nastopajočimi društvi je »Župančič* iz Štandreža osvojil 1. mesto, Polet z Opčin pa drugo. K uspehu teh dveh društev so pri pomogle tudi kotalkarice Damjana Makuc (Župančič, 2. mesto). Ta n.ia Vižintin (Župančič, 3. mesto) in Nicoletta Sossi (Polet, 8, mesto). FANTJE Po prvem dnevu tekmovanj .je v obveznih likih vodil Padoan (Mon falcone), sledil pa mu je Di Mar co (SC Pordenone). Z malenkostnim zaostankom .je bil na tretjem mestu Samo Kokorovec (Polet). Skupaj je nastopalo 8 kotalkarjev. Veliko pričakovanje je bilo za nastop v prostem programu. Samo Kokorovec je trenutno v zelo dobri formi, kar je potrdil tudi s svojim izvajanjem. Vse mu je šlo kot po olju. Za svoj nastop .je prejel najvišjo oceno, tako med fanti kot med dekleti, in zasluženo premagal nasprotnike. Tržaški kotalkar Cucinella, ki je še na pokrajinskem prvenstvu osvojil prvo me sto, se je tokrat s poprečnim na stopom uvrstil šele na četrto. Na državno prvenstvo, ki bo v drugi polovici julija v Rimu, so se uvr stili prvi štirje kotalkarji. Uspeh Sama Kokorovca je še to- | liko večji, če pomislimo, da šele prvo leto nastopa v tej kategoriji. Vsekakor je dokazal, da se ne boji starejših nasprotnikov, če se bo tako izkazal tudi na državnem prven stvu, lahko upa na zelo visoke u-vrstitve. LESTVICA 1 Samo KOKOROVEC (Polet) 154.6 2 PADOAN (Monfalcone) 140,0 3. MELIDEO (SC Pordenone) 137.7 4. CUCCINELLA (Jolly) 134.6 DEKLETA Nastopalo je 32 kotalkaric. Društvo »Župančič* je imelo 3 zastopnice (N Marassi, D. Makuc in T. Vižintin), Polet pa Nicoletto Sossi. Štan-dreške kotalkarice so bile že po obveznih likih med najboljšimi, N. Sossi pa je zasedla 11. mesto. Pripomniti moramo, da so sodniki pri prvih dveh obveznih liki' Sossijevo oškodovali. V prostem programu so se vse štiri kotalkarice izkazale, tako da so Nadja Marassi, Damjana Makuc in Tanja Vižintin osvojile prvo, drugo in tretje mesto, Nico- letta Sossi pa je z 11. napredovala | LESTVICA na odlično osmo mesto. Konkurenca i 1. Nadja MARASSI (Župančič) 146,3 je bila izredna, zato je uspeh slo- 2. Damjana MAKUC(Župančič) 145,0 venskih kotaikaric še pomembnejši. , 3. Tanja VIŽINTIN (Župančič) 143,5 Na državno prvenstvo so se uvrstile j 4. S. SERRI (Polisporiiva) n le prve tri kotalkarice, kar pomeni,; 8. Nicoletta SOSSI (Polet) da bodo našo deželo zastopala samo slovenska dekleta. Od skupnih 7 u-vrščenih (4 fantje in 3 dekleta) bodo kar štirje slovenski zastopniki; lahko smo torej ponosni. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 9. t.m., ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 20 SEJA KOŠARKARSKE KOMISIJE Na dnevnem redu bodo tečaji za začetnike. 144.0 135.6 DRUŠTVENA LESTVICA 1. Oton ŽUPANČIČ 15 2. POLET in SC Pordenone 7 4. Mcmfalcone 5 Sledijo Jolly (Trst), Polisporti- va itd. SK MO Štandrež A - Dom (košarka) 2:0 (15:3, 15:5) MO Štandrež A - MKG 2:0 (15:12; 15:5) KONČNA LESTVICA 1. MO KD O. Župančič in ŠD Juventina iz Štandreža A 4: Mladinski krožek Gorica 2; Dom (košarka) 0. POSTAVE EKIP DOM (KOŠARKA): Mauro Dornik, Livijo Semolič, Marjan Sošol. Alberto Ziani, Berto Hvalič in Samo Sancin. MLADINSKI KROŽEK GORICA: Carosj odstopil CAGLIARI — Trener Cagliari ja Paolo Carosi je odstopil. Kot vzrok za ta korak je navedel družinske razloge. SOFIJA — Naslov letošnjega bolgarskega državnega nogometnega prvaka je osvojila enajsterica CS KA. V zadnjem prvenstvenem srečanju je premagala Lokomotiv s 4 proti 2. TURNIR MC - GORICA Danes mali finale v odbojki in košarki V okviru «7. turnirja Mladinskega centra - Gorica*, sta danes na sporedu tekmi malega finala za 3. in 4. mesto v moški odbojki in košarki. Najprej bosta stopili na igrišče odbojkarski ekipi, nato pa košar-;kl promrpa poglejmo današnji razpored: MOŠKA ODBOJKA ob 19.30: KD Danica - MK-GO KOŠARKA ob 21,00: Mlad. krožek A - KD Naš prapor Obe tekmi se bosta odvijali na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Svetogorska u-lica 84), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma (Ul. Brass - Gorica). Feruccio Mučič, David Klanjšček, Igor Pahor, Damjan Klanjšček, Jo žef Cej, Boris Peric, Rudi Pavšič in Igor Komel. MO KD O. ŽUPANČIČ in ŠD JU VENT1NA IZ ŠTANDREŽA A: Da vid Faganel. Bojan Makuc, Marijan Cingerli, Renco Faganel, David Mučič in Ivan Plesničar. SODNIKI: Ivan Kont in Golob STRANSKI: Sandro Corva; ZAPISNIKAR: Flavij Baranja. MO Štandrež A se je tako uvrstil v veliki finale, ki bo na sporedu v soboto, 12. junija, ob 20. uri na igrišču Dijaškega doma v Gorici; ekipa MKG pa v mali finale, ki bo na sporedu danes ob 20. uri. 300 m; 4. Marko Saksida (Adria) 44’ '4; 100 m ovire: 5. Borut Race (Bor) 17 "4; met kopja: 3. Borut Race (Bor) 29,54 m. KADETINJE Skok v višino: 3. Veronika Gerdol Bor 1,35 m: 6. Mirjam Gregori (Adria) 1,20 m; Skok v daljino: 1. Jadranka Čulav (Bor) 4.53 m, 5. Helena Sancin (Bor) 4.24 m; 9. Tanja Rakovič (Adria) 3,84 m; 80 m ovire: 2. Helena Kalc (Bor) 13”9; 4. Neva Albi (Bor) 16”5. Met krogle: 1. Helena Kalc (Bor) 9,59 m; 2. Helena Sancin (Bor) 8.50 m; 7. Agata Kuhar (Bor) 5.99m; 8. Barbara Curman (Bor) 5,75 m. DEČKI Met kroglice: 2. Omar Bachi (A-dria) 33.58 m: Skok v višino: 2. Rodolfo Madotto (Adria) 1.30 m; 80 m ovire: 4. Daniele Giacomini (Adria) 15"1; 2000m: 2. Roberto Caffagna (Adria) 8 44 ”8. Kljub temu. da .je bil drugega dne tekmovanja osvojen le en pokrajinski naslov, lahko ta dan mirno ocenimo za boli pozitivnega od prvega in to zaradi nekaterih odličnih rezultatov naših tekmovalcev. Najprej moramo omeniti pokrajinski naslov in pokrajinski rekord adri.jevke Miriam Gregori v metu kopja, kjer je le za malo zgrešila mejo tridesetih metrov. Ta .je bil tudi v ženski konkurenci e-den najboljših tehničnih rezultatov sploh. Poleg nje so naši atleti osvojili še štiri druga mesta s strani borovk Jadranke Čulav ter Veronike Gerdol ter adrijevke Tanje Rakovič ter adrijevca Marka Sakside. Skupno so v obeh dneh naši a-tleti osvojili po štiri pokrajinske naslove, dva Bor in dva Adria, ter kar 7 drugih mest, kar .je sicer manj kot lani, toda skromnejša je bila tudi udeležba naših tekmovalcev. Med deklicami, ki niso tekmovale s.a pokrajinsko prvenstvo je na 1000 metrov premočno zmagala adrijevka Mariza Viller z zelo dobrim časom, kar velja tudi borovko Vero Kermec, ki je zmagala v teku na 60 metrov (o-vire). Končno .je za enega največjih uspehov za lonjersko društvo poskrbel Vasilij Pečar, za katerega .je bilo nalašč organizirano tekmovanje v troskoku v kategoriji naraščajnikov, ki naj bi služilo za dosego norme za državno prvenstvo. Naš atlet je svoj cilj dosegel v petem skoku, ko je preskočil razdaljo 13,43 m. kar Dredstav-l.ja poleg norme tudi najboljši deželni rezultat zadnjih let v tej kategoriji. REZULTATI (2. dan) KADETI 80 m: 5. Marko Tence 1C”1: 7. Aljoša Škabar (Devin) 10"3; 600 m: 2. Marko Saksida (Adria) 1’43 4; skok v daljino: 10. Alan Oberdan (Bor) 4,23 m. KADETINJE 80 m: 2. Jadranka Čulav (Bor) 10”8; mdt diska: 2. Tanja Rakovič (Adria) 188 m; 6. Agata Kuhar (Bor) 15,98 m, met kopja: 1. Miriam Gregori (A-dria) 29 94 m; 2. Veronika Gerdol (Bor) 22,70 m; 7. Lidija Glavina (Bor) 10.10 m; 8. Barbara Curman (Bor) 9'58 m. DEKLICE 1000 m: 1. Mariza Viller (Adria) 3'43”4; 4. Sandra Sumberac (A-dria) 4'00”4; 60 m zapreke: 1. Vera Kermec (Bor) U”4; 2. Poljanka Pavletič (Bor) 11”4; 60 m: 5. Jana Mijot (Bor) 9”4; Sara Bensi (Bor) 10”3; štafeta 4X100 m: 2. Bor (Mijot, Kermec, Pavletič, Bensi)) 1’02”7. R. F> ............................................................mini V Štandreža športne tekme in prijateljstvo Poročali smo že o uspelem odbojkarskem turnirju, ki ga je v Štan-drežu pripravilo tamkajšnje športno društvo Juventina ob sodelovanju s KD O. Župančič, VZPI, MO-KD tor Odbora za postavitev spomenika. Kot znano so si lovoriko najboljšega zagotovili odbojkarji iz Kamnika, ki so premagali bovške športnike. V malem finalu pa so domačini nepričakovano premagali Izolčane. Poleg športnih rezultatov je turnir potrdil in ovrednotil prijateljstvo, ki se je razvilo med vsemi odbojkarji in to je večkrat pomembnejše od samih dogodkov na igrišču. V kroniki sobotnega popoldneva gre vsekakor povedati, da so vsi nastopajoči, pred finalnim delom turnirja, postavili šop rož pred spominsko ploščo v veži Doma, nakar so člani mladinskega odseka reci- tirali nekaj priložnostnih verzov. Vse prisotne je v imenu Odbora za postavitev vaškega spomenika pozdravil Danilo Nanut, ki je poudaril pomembnost odkritja spomenika za celotno vaško skupnost. Finalnim tekmam je sledilo nagrajevanje, med katerim so predstavniki vseh društev, ki so sodelovala na turnirju, nagradili nastopajoče. Posebno priznanje je ŠD Juventina izročilo Marti Koren za njeno pomoč kot zapisnikarka pri vseh tekmah Juventine. Po nastopu domačega mešanega zbora Oton Župančič sta se prirediteljem za izredno gostoljubnost zahvalila Roman Pogačar (Kamnik) in M. Sulin (Bovec), ki sta Ju-ventino povabila jeseni na turnir. Na sliki: igralci in spremljevalci na 2. odbojkarskem turnirju v štan-drežu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchl 6. P P 559 Tel. (040) 79 4S 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorico, Drevored 24 maggio 1 Tei. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din, zo organizacije in pod|et|a mesečno 120.00. letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaikego tiska. Tret 11-5374 Stran 8 9. junija 1982 Zo SFRJ Žiro račun 50101-803-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob detavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. . . . I I ... član italijanske lidaia^^ZTT zvez« časopisnih|| Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trat založnikov FIEG* ali upravi, iz vseh drugih dežel RONALD REAGAN ZMAGOVALEC MERJENJA MOČI V VERSAILLESU VRHUNSKO SREČANJE SEDMERICE B0GATIH» NI ODPRAVILO TEŽAV V DENARNEM SISTEMU Zahodna Evropa je tudi tokrat potegnila krajši konec Ameriški predsednik le v besedah podprl svoje zaveznike Dopisnik Dela za Primorski dnevnik BRUSELJ - Navkljub (diplomat sko obarvanim) izjavam zahodnoevropskih udeležencev vrhunskega srečanja »sedmerice bogatili* v Versaillesu. češ da so zadovoljni s fi nančno monetarnimi dogovori, predvčerajšnji dogodki na valutnih bor zah držav EGS jasno kažejo, da je zmagovalec merjenja moči pravzaprav Američan Ronald Reagan. Že prvega dne po Versaillesu je vrednost dolarja v Bruslju poskočila od 48.80 na 49,15 belgijskega franka, v Frankfurtu od 2.3565 na 2,3850 matice ter v Parizu od 6.1460 na 6.2135 francoskega franka. Padec vrednosti zahodnonemške valute je bil pričakovan tudi zavoljo nedeljskega volilnega poraza kanclerja Helmuta Schmidta in njegovih socialdemokratov v Hamburgu, a drsenje marke navzdol je vendarle nižje od pričakovanj, kajti v borznih špekulant-skih krogih razmišljajo že o možnem revalvacijsko-devalvacijskem plesu kar marko — kot najpomembnejšo valuto, kamor se steka špekulantski kapital — drži navzgor. Monetarni dogovori iz Versaillesa kažejo, da je Ronald Reagan le deklarativno podprl zahodneevrop ske zaveznike, poudarjajoč zavzetost za večjo monetarno stabilnost v svetu ter pripravljenost na interven-ee na valutnih borzah, ne da bi Hkrati napovedal dejanske ukrepe, ki jih je od vvashingtonske admini stracijc pričakovala EGS. še več. v posebnem komunikeju o finančno-monetarnih problemih je zahodha Evropa potegnila krajši konec, kajti državniki so postavili v ospredju vodilno vlogo mednarodnega denarnega sklada (IMF), o katerem tukaj odkrito pišejo, da ima vlogo svetovnega monetarnega žandarja in da je praktično v ameriških rokah. Pičli dogovori o reševanju monetarnih navzkrižij, ki jih februarsko »prilagajanje* vrednosti valut v «ev- MED SVOJIM GOVOROM V BRITANSKEM PARLAMENTU Reagan povabil Brežnjcva na javno razpravo v ZDA Ameriški predsednik napovedal širokopotezno kampanjo za demokracijo in proti komunizmu LONDON — Ronald Reagan je drugi dan svojega obiska v Veliki Britaniji začel s sprehodom na konju v slovitem parku windsorskega gradu skupaj s kraljico Elizabeto II. Reagan, ki je predvčerajšnjim zvečer dopotoval v London iz Ri ma. je prvi ameriški predsednik za \Voodrowom VVilsonom, ki ga je do letela čast, da med svojim obiskom v VB biva v zgodovinski rezidenci britanske kraljeve družine. Pozornost, s katero so oblasti »pi-ejele ameriškega predsednika odraža njegove odlične odnose s premierom Thatcherjevo, s katero ima skupne poglede glede skoraj vseh vprašanj notranje in zunanje politike, ki jih niti nekatera nesoglasja v zvezi s falklandsko krizo niso skalila. Reagan, ki je star 71 let. je bii videti včeraj mnogo bolj sproščen in spočit, kot ob prihodu v VVind sor, ko je z nekaterimi spodrsljaji v spoštovanju uradnega protokola izzval pikre komentarje za te za deve nadvse pozornega britanskega ljudskega tiska. Ob glavnem vhodu v grad na primer Reagan ni hodil vzporedno s kraljico, temveč je z viteško potezo postavil ob njo svojo Ženo Nancy in spravil v obup vso kraljičino spremstvo. Še le ob poslušanju državnih himen se je Reagan spomnil svoje vloge, vl judno spodrinil ženo in se posta vil ob Elizabeto. Jutranji folkloristični in svetovljanski del obiska pa je kmalu za kril Reaganov popoldanski zgodovinski govor v Westminstru. britanskemu parlamentu. V svojem ob širnem posegu, ki je naletel na odličen odziv predvsem konservativ nih članov parlamenta, sc je Reagan dotaknil skoraj vseh medna rodnih vprašanj. Ameriški predsednik je napovedal širokopotezno kam pan,jo za uveljavitev demokracije, ki naj bi prispevala k porazu mar ksizma leninizma. Potem, ko je povabil sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva na javno razpravo v ZDA preko ameriških televizijskih ekranov, se .je Reagan spustil v poglobljeno družbenopolitično analizo Sovjetske zveze, ki je po niego vem mnenju živ dokaz propadanja komunističnega sveta in ideologije. Dejal .je, da sovjetska državna pro izvodnja stalno upada in da samo prizadevnost malih zasebnih kme tov preprečuje, da bi se zaradi pa razne politike na področ ju pol jedel stva. SZ znašla na robu lakote. K sodelovanju v svojo Križarsko vojno zoper komunizem ;e Reagan po vabil ves zahodni svet. Sovjetsko zvezo pa je pozval, naj se meri z istim orožjem, to je z močjo idej in vrednot, ne pa z uporabo sile. Reagan, ki se podrobneje ni dotaknil vprašanja jedrskega oboroževanja. je nadalje SZ opisal kot državo, ki doživlja veliko revolu cionarno krizo, v kateri se preple ta jo in spopadajo gospodarske in politične zahteve. SZ stopa proti zgodovinskemu toku. je dejal Rea gan, ker ne priznava svobode in človeškega dostojanstva svojim dr žavljanoin. Da bi pridobil naklonjenost bn lanskih parlamentarcev in obenem zgladil nesoglasja, ki jih je po vzročilo dvojno glasovanje v var nostnem svetu OZN (ZDA so kot znano sprva podprle britanski veto. nato pa se vzdržale) glede falklandske krize, je ameriški državni poglavar v emfatičnem tonu upra vičil poseg kraljeve vojske na juž netn Atlantiku, češ. da se bori pro ti uveljavljanju oboroženih agresij, kakršna je bila argentinska inva zija Falklandov. Glede libanonske krize pa je Rea gan dejal, da je treba čimpiej doseči prekinitev sovražnosti. Ameriški predsednik .je pozval izraelsko vojsko k umiku, obenem pa je dodal. da je treba odpraviti pojav terorizma ki bi utegnil povzročiti novo vojno na Bližnjem vzhodu, pri čemer je kajpak mislil na Pa lestince ir. njihov boi za uveljavi- tev njihovih pravic. Danes zjutraj se bo Reagan se- I ona valuta »kandidat* za premik stal še z ministrsko predsednico navzgor ali navzdol, pač pa je tre-Thatcher. I ha razpravljati o vseh valutah, pri Mirna ježa uglednih osebnosti ropskem denarnem sistemu* (EDS) nikakor ni zgladilo, pač pa kvečjemu odložilo novo prerazporejanje moči, so v Bruslju še okrepili glasove, da se v zahodnoevropski monetarnih odnosih pripravljajo nove spremembe. Iz Elizijske palače je prišel uradni demanti češ da predsednik Mitterrand med pogovorom z ameriškimi novinarji sploh ni o menil problema paritete franka in morebitne devalvacije, istega dne pu je združenje francoskili deloda jalcev izjavilo, da nimajo nič proti morebitnemu prilagajanju vrednosti svoje valute, češ da bi bil bolj realistični tečaj v korist gospodarskim gibanjem. Še bolj je pod udarom belgijski frank, najšibkejši člen v zahodnoevropski monetarni kači. Tik pred Versaillesom je belgijska Banque Nationale izdala sporočilo, da je od 22. februarja morala vreči na valutno borzo kar 117 milijard frankov, da je obdržala veljavo svoje valute v mejah, ki jih določa dogovor o »kači*. Belgijski valuti torej kaže enako slabo, kot v času devalvacije. Na drugi strani sta — kajpak — zahodnonemška marka, ki ostaja glavna zahodnoevropska špekulativna valuta, predvsem zaradi tradicionalno ugodnih gospodarskih tokov v ZR Nemčiji, ter nizozemski gulden, ki je bil spričo ugodne veljave na borzah že februarja prisiljen v revalvacijo. Iz takšne minianalize izhaja, da naj bi »prilagajanje* znotraj zahodnoevropske kače zajelo devalvacijo francoskega in belgijskega franka ter dvig vrednosti marke in guldna, dokaj možno pa je, da bi katera od članic EGS skušala izrabiti priložnost, da korigira tečaj svoje va lute, precej teže pa je odgovoriti na vprašanje, kdaj je pričakovati nov valutni ples v evropski skupnosti. Iz krogov bruseljske komisije prihajajo le nedoločni namigi, ki temo držijo vročo, nikakor pa ne omenjajo časovnega okvirja. »Obveščeni krogi*, kakor tukaj označujejo izjave, ki jih ne kaže podpisati z imenom, priimkom in funkcijo, recimo ugotavljajo. da je »eden ciljev EDS», da omogoča prilagajanja tečajev, kadar ekonomski položaj to zahteva. Ne gre torej govoriti, da je ta ali katerih je potrebno spremeniti osnovne tečaje, če okoliščine narekujejo tako. Bolj določni so nekateri eksperti, ki ugotavljajo, da je splošno prilagajanje paritet znotraj EDS sicer predvidemo, a da ni mogoče reči, kdaj bo do njega dejansko prišlo. Še veliko jasnejši pa je bil ameriški inštitut «VViiarton Eeono-metries*, ki je te dni presenetil tukajšnjo javnost z izjavo, da bo še v tem mesecu ali pa julija prišlo do devalvacije marke in guldna za pet do deset odstotkov. V bruseljski ko misiji takšne prognoze niso hoteli komentirati, kar pa zadevo nikakor ne postavlja ad aeta, kajti tudi pred februarskim »prilagajanjem* valutnih tečajev ni bilo uradnih namigov, kaj se pripravlja, dokler sc v soboto — ko so borze zaprte — niso sestali finančni izvedenci in pripravili papirje za ministrsko odlo čitev. ki je praviloma v nedeljo, da 00 JUTRI BENCIN CENEJŠI ZA TUJCE RIM — Od jutri dalje bodo tuji avtomobilisti, ki potujejo po Italiji, uživali precejšnje ugodnosti. Tisti, ki se bodo zadovoljili z obiskom severne Italije, bodo lahko odkupili na izpostavah avtomobilskih klubov in turističnih agencij v tujini ter na mejnih prehodih 10 bencinskih bo nov uo 15 litrov s 150 lirami popu sta pri litru, 5 bonov po 2.000 lir za cestnine, poleg tega pa bodo u-živali bi ezplačno cestno pomoč avtomobilskega kluba. Kdor bo potoval južneje od Rima in Pescare pa bo lahko računal še na dodatne ugodnosti. Prejel bo nadaljnjih 8 bonov po 2.000 lir za cestnino in še kupon za dodatnih 200 litrov bencina po znižani ceni. ki jih bo lahko tankal južneje od Lacija in Abrucov. Če bo imel težave z avtomobilom, bo tudi v srednji in južni Italiji lahko poklical na pomoč osebje ACI, ki ga bo izvleklo iz zagate zastonj. Ministrstvo za turizem in gostinski delavci si obetajo od teh olajšav. da bodo močno sredstvo za pritegnitev novih turističnih tokov v Italijo, saj naj bi pomenile v poprečju za tujce prihranek 78.000 lir, če niti ne štejemo brezplačne cestne pomoči. Toda tudi v tem primeru je moralo priti nekaj posredi: lastniki bencinskih črpalk grozijo, da ne bodo sprejemali bonov, če jim ZANIMIV INTERVJU V ZAGREBŠKI REVIJI DANAS Pogovor z nekdanjim javnim tožilcem o političnem kriminalu v Jugoslaviji V Jugoslaviji ni praksa kazensko preganjati politike zaradi njihovih napačnih odločitev ZAGREB — Revija Danas v zadnji številki objavlja zanimiv zapis, v katerem obravnava politični kriminal v SFRJ. Kot je znano, tuja sredstva obveščanja velikokrat dokaj tendenciozno in senzacionalistič no brskajo po tem poglavju jugoslovanske zakonodaje in zakonodajne prakse ter Jugoslavijo celo postavljajo na vrh Evropskih dežel, ki i-mi.jo največ političnih zapornikov. Kakšna je resnica o tem, so se vprašali časnikarji revije danes in pri zbiranju gradiva za članek u-porabili tudi izjave dosedanjega zveznega javnega tožilca Vuka Gože Gučeviča. Kar se tiče političnega kriminala, pravi Gučevič, je bilo lansko leto dokaj dobro, saj je bilo število kazensko preganjanih, z izjemo Kosova, seveda, relativno majhno. Čeravno se jugoslovanska družba v zadnjem času veliko ukvarja s tistim, čemur pravimo sovražno de- lovanje, je bilo zelo malo primerov I skoraj 80 odstotkov primerov tak-kazenskega preganjanja. Lani je | snih, ko je šlo le za blage verbal- bilo zaradi političnih deliktov obtoženih 594 Jugoslovanov, kar predstavlja okoli 0,5 odstotka od vseh obtoženih. To je, recimo, za 77 odstotkov manj kot leta 1972, glede na leto 1980 pa omenjena številka predstavlja le 7 odstotkov povečanja — čeprav so samo na Kosovu lani zaradi političnih deliktov obsodili desetkrat več kršilcev kot leto dni prej. Zato pa se je zelo zmanjšalo število obtoženih v SR Hrvaški, kjer je bilo zaradi političnega kriminala leta 1980 obsojenih 275 oseb — skorajda toliko kot na Ko sovu. ko so v tej pokrajini izbruhnili znani neredi. Tuji tisk seveda dvomi v omenjene podatke, vendar po mnenju Gu-četiča kritiki pozabljajo, da v SF RJ pod politične delikte trpajo zelo različne kategorije prekrškov (primer: do letošnjega leta je bilo bi sc izognili navalu na menjalnice, vlada ne zagotovi večjih marž pri BOŽO MAŠANOVIČ | prodaji. .............................................................■■■•■»■a.. V PONEDELJEK SO »OBOROŽENE SILE SEVERA* VKORAKALE V N’DJAMEN0 Zmaga vojaških sil Hisena Habreja v Čadu odpiru nove možnosti zu pomiritev v držuvi Predsednika Gukunija so vsi pustili na cedilu - Habrc sestavil začasno vlado - Prebivalstvo noče več vojne (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NA1R03I — Nekdanji obrambni minister Hišen Habre. čigar »obo rožene sile severa* so v ponede l.jek vkorakale v čadsko prestolnico N’Djameno, je napovedal, da se bo zavzemal za trajni mir in po iitično pomiritev v deželi, ki je poznala letno neprekinjeno dr žavljansko vdjho. Kenijski voditelj Daniel map Moi pa je kot seda nji predsednik Organizacije afriške enotnosti (OAE) pozval vse politične frakcije v deželi, naj preprečijo nadaljnje prelivanje krvi in zagotove varnost tako za tujce kot za celotno čadsko prebivalstvo fi; ' r' 'Cm ms&smm Ameriški predsednik Reagan in kraljica Elizabeta sta si včeraj zjutraj privoščila kratek in prijeten oddih med napornimi državniškimi dolžnostmi. Kljub neravno rosni mladosti sta se oba kar dobro odrezala, čeprav’ nista kdovekaj spustila vajeti z rok, da ju ne bi konja napak razumela in zdirjala po vvindsor skem parku (tlefoto AP) Kenijski voditelj Moi je v posebnem pozivu vsem enajstim obo roženim frakcijam v Čadu opozoril, naj se ogibajo sleherni voja ški konfrontaciji z mirovnimi silami OAE, ki so še v deželi. V Čadu je kakili 3.200 pripadniuov mirovnih sil OAE iz Nigerije Zaira in Senegala, poleg tesra pa tudi vojaški opazovalci iz Kenije in ne katerih drugih držav. Vse te sile bi se predvidoma umaknile iz Čada do konca tega meseca, vendar pa za zdaj še ni znano, ali se bo novi gospodar v N’Djameni. Hišen Habre, zavzel za to, da ostanejo se naprej in mu pomagajo pri ohranjanju miru širom po deželi. V prestolnici N’Djameni je drugače mirno in po ulicah patruljirajo oboroženi pripadniki Habreje-vih sil, s puškami na ramah. Kot kaže, so bili zadnji spopadi za prestolnico krakotraini, ranjenih je bilo bojda le kakih 50 voiakov / obeh strani. Do kratkega, polurnega puškarjenja je prišlo okrog predsedniške palače. Uro pa zavzetju N’Djamene .je prišlo na ulice več sto meščanov, ki pa niso toliko vzklikali Habrejevi vgjski, ampak bolj temu da je napočil mir. »Nočemo več vojne,* so bili najpogostejši klici. Predsednik Guluini. za katerega se ic sprva govorilo, da je bil ubit. ko je poskušal prečkati obmejno reko Chari, se je s svojimi prista: ši umaknil prek meje v severni Kamerun, očitno ob pomoči francoskih vojakov, ki so prišli v N' Djameno, da bi nomagali pri eva kuaciji tujcev. Kakšni so njegovi nadal.ini načrti, ni znano. Za zdaj pa je že očitno, da so Gukunija pustili na cedilu vsi nje govi poprejšnji zavezniki iz vladne koalicije. V zadnji odločilni bitki pred padcem N’Djamene. pri 80 kilometrov oddaljenem Massaguetu, kjer je bilo bojda več sto ubitih in nad 300 zajetih, so se Gukuni-jeve »Ljudske oljorožene sile* boje vale same. Podpredsednik države, polkovnik Kamugue, je namreč že pred tem odšel s svojimi »čadskimi oboroženimi silami* proti rod nemu jugu dežele, naseljenemu s krščanskim črnskim prebivalstvom. Tako vojska nekdanjega zunanjega ministra Ahmata Acyla kot tudi mirovne sile OAE, ki so ostale v prestolnici, pa niso Habrejevi vojski nudile nobenega odpora. Zdaj veliko zavisi od tega. ali bo Habre znal najti skupni jezik z ostalimi čadskimi političnimi frakcijami, pa tudi od tega. kako se bodo razpletle razmere na Jugu, kjer je očitno prišlo do oborože nega upora tamkajšnjega prebivalstva. Politiki z Juga dežele so že prej nasprotovali temu, da bi Ka muguejeve sile sodelovale v s-ki padu s Habrejem na Gukunijevi strani in so se zavzemali bodisi za federalno ureditev Čada bodisi cele za odcepitev južne tretjine, kme tijsko najbogatejše, od ostalega de la dežele. Zmagovalec Habre .je sklenil u-stanoviti začasno vlado in kot pra vi, se bo pogajal z vzemi, ki jim je do enotnosti in do trajnega miru v deželi. Poudaril je tudi, da se bo boril za nacionalno pomiritev, za obnovo dežele, za njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost: ni pa znano, ali je pi i tem mislil tudi na severni pas Au zu, 114.000 kvadratih kilometrov ve liko ozemlje, ki ga je svoj čas za- PRIMORSKE VESTI itilf m&gm Sunucijo Cimosu je trebu bolje premisliti KOPER — Bolj kot gospodarstveniki v Kopru premlevajo nekatere zastavljene na črte za sancijo avtomobilske in motorne industrije. manj so prepričani.. da so ti načrti lahko odrešilni. Kot kaže. si skupni sloven ski koncept razvoja vozil marsikje po svoje razlagajo, kar pa seveda nujno privede do nesoglasij in neenotnih stališč. Včeraj so se na primer na koprski medobčinski gospodar ski zbornici pogovarjali o tem. kakšna naj bo nadaljnja pot urejanja položaja v Ci mosu in videli, da jim ta še zmeraj povzroča kup skrbi. Za najučinkovitejše zdravilo pa nihče ne ve. Dejstvo je, da je zaradi stečaja tozda šem peter ostalo Cimosu iz lanskega leta še 93 milijonov nepokritih izgub, za katere pa bo potrebno najti pokritje. To niti ni tako zaskrbljujoče, saj bodo, kot vse kaže, s treh ali štirih strani lahko kljub vsemu zagotovili potrebne sanacijslfe kredite. Nekoliko težje je prepričati širšo družbeno skupnost, ali pa na primer člane odbora za razvoj industrije pri medobčinski gospodarski zbornici, ko so na včerajšnjem sestanku izredno kritično prerešetali predlagan Cimosov sanacijski pro gram, ki je povezan z investicijskim progra irom. Nosilci zdravljenja v Cimosu vidijo namreč bistvene sanacijske ukrepe v novih naložbah, ki naj bi po zdajšnjih ocenah znašale okoli 800 milijonov dinarjev. Gre za na ložbe v novo opremo in nove proizvodne pro store. Razvojni cilji Cimosa so na videz jasno opredeljeni: po eni strani naj bi nadaljevali dolgoročno industrijsko kooperacijo s Citro enom (pogodba je podpisana za 10 let), po drugi pa bi sodelovali s tovarno avtomobilov Maribor, s proizvajalci kmetijske mehanizacije in proizvajalci usnjene konfekcije iz Kamnika. Tako naj bi tozd Koper povečal proizvodnjo specialnih in dostavnih vozil, povezal naj bi se s Tomosom in s kamniškim U-tokom za povečano proizvodnjo usnjarskih izdelkov. V tozdu Buzet naj bi poleg proiz-' vodnje avtomobilskih delov za izvoz (Citroe- nu). sodelovali še z delovno organizacijo TAM. V tozdu Senožeče pa naj bi se vključili v programe kmetijske mehanizacije. Poleg teh dodatnih programov (za katere bi potrebo vali tudi nekaj deset novih delavcev), bi še zmeraj delali tudi za Citroen in to tako, da bi Cimos izvažal za 35 odstotkov višjo vrednost izdelkov, kot bi uvažal. Pomislekov ob tako zastavljeni sanaciji je bilo na sestanku odbora za razvoj industrije v Kopru nič koliko. Člani tega odbora so se spraševali, če je kakršnokoli vlagmje v avtomobilsko industrijo res gospodarno, ne da bi to vlaganje zagotovilo konkurenčnost na svetovnem trgu. torej da bi bila potem ta avtomobilska industrija sposobna tudi izvažati. Sklicevanje na socialno vlogo neke delovne organizacije, ki ima trenutno 1070 zaposlenih in približno 3000 kooperantov, ne more biti več odločilni argument. Že zato ne, ker bo z nepremišljeno sanacijo težak položaj te delovne organizacije trajal le še dalj časa. BORIS ŠULIGOJ sedla Libija. Pripravljen je orga nizirati okroglo mizo z vsemi po litičnimi frakcijami, vključno s tisto, ki jo vodi predsednik Gukuni, čeprav je slednji do zadnjega zavračal sleherna pogajanja s človekom, ki ga je bil v odsotnosti obsodil na smrt kot izdajalca. Toda Habre ,ie mnenja, da ie trajen mir mogoče doseči v deželi samo ob upoštevanju vseli političnih razlik, ki v njej obstajajo, vključno s tradicionalnim nezaupanjem med muslimanskim Severom in črnskim Jugom. Nepričakovano gladka zmaga Hi sena Habreja v prestolnici N’Dja meni .je med drugim vplivala tud; na to, da so veliko mednarodno konferenco, ki naj bi bila 15 in 16. junija v kenijski prestolnici Nairo-biju. prestavili za nedoločen čas: konferenca naj bi potekala pod o kriljem OZN in naj bi razoravlja la o mednarodni Domoči ori eosno darski obnovi razdejanega Čada. Konferenco so pripravljali v sodelovanju z OAE in Gukunijevo vlado, ki p? .je po Habre je vem pri hodu v N’Djameno razoadla TIT DOBERŠEK mmiiiinniiiiiiii mm uimMiiiiiiiiimiitniiiiniiiiiiiiiiimraiiiMHiHUiiiiiiiiiHii iiimi imininiiui um iiiii n PRIHODNJO NEDELJO V UKVAH Bogat program sklepne prireditve Nastopile bodo številne domače otroške in mladinske skupine ne izpade, zaradi katerih so večinoma sodniki izrekali pogojne kazni — več kot tretjina kazni je tudi sicer pogojnih. Vendar se je letos, glede na kvalifikacije dogodkov na Kosovu in glede na izvedene sankcije, to razmerje seveda precej spremenilo. V zadnjem času je precej aktualno vprašanje, ali je potrebno politike, ki so zaradi svoje napačne politike povzročali težko politično situacijo, kazensko preganjati. Vprašanje se seveda postavlja predvsem v zvezi s Kosovom, ima pa tudi nekatere druge odtenke. »To v preteklosti ni bila naša praksa*, pravi Vuko Gučetič. »Nismo kazensko preganjali niti Savko Dabčevič Kučar niti Mika Tripa-la, pa tudj ne Mahmuta Bakallija in Džavida Nimanija. V vseh primerih smo se strogo držali zakonov in zakonitosti. Za politične napake na Kosovu niso odgovorni samo tamkajšnji funkcionarji, temveč tudi nekateri drugi v Srbiji, v drugih republikah in tudi v federaciji. Vsi ti bi morali pravočasno reagirati na napačno politiko in spodrsljaje, pa niso ničesar storili, da bi to nacionalno evforijo preprečili. Sicer pa je težko reči in še težje dokazati, ali so in koliko izmed teh funkcionarjev jih je zavestno in premišljeno tako delovalo. Bolj verjetno je, da je šlo za spodrslja-je, popustljivost, nebudnost. Dokler pa ni dokazan namen, tudi ni mogoče odgovarjati za politični delikt, kajti za to kategorijo kaznivih dejanj je bistvena namerna sovražna usmerjenost. Imeli smo veliko napačnih ocen v Jugoslaviji, ne samo na Kosovu. Bi lahko v tem smislu pod politični delikt uvrstili tudi odgovornost za Obrovac (zagrešena investicija v zadrski občini, ki prinaša ogromno izgubo in težke glavobole občinskih, livaških in jugoslovanskih gospodarstvenikov)? s« sprašuje bivši javni tožilec Gučetič. (dd) Nikaragujci streljali na ameriški helikopter WASHINGTON — Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je nikaragujski patrolni čoln ob strljeval v mednarodnih vodah neoborožen ameriški helikopter. Ameriška vlada je že poslala protestno noto v Nikaraguo. Helikopter sc je vrnil nepoškodovan na matično ladjo. Na Poljskem težave z obilico denarja VARŠAVA — Kljub reformi cen bo na Poljskem še vedno ostalo od 140 do 200 milijonov zlotov brez odgovarjajočega kritja v blagu. Posebna komisija poljskega parlamenta, ki se ukvarja s temi vprašanji, je poleg tega tudi ugotovila, da bo vlada le uspela zagotoviti potrebne količine hrane, da bo zadovoljila o-snovno povpraševanje z živilskimi izkaznicami. UKVE — Ob sklenitvi uspešne sezone prireja kulturno društvo «Lepi vrh* iz Ukev v nedeljo, 13. junija, ob 15. uri v prostorih osnovne šole nastop učencev glasbene šole, igralske skupine, folklorne skupine, mladinskega mešanega zbora gimnazije iz Maribora tamburaškega ansambla Hodiše s Koroškega in instrumentalnega kvinteta Glasbene matice iz Trsta. Tako obsežno zasnovane prireditve ob sklenitvi razgibane prosvetne sezone, med katero so uspešno izvedli tudi tečaj slovenskega jezika. v ukvah, še niso imeli. K temu pa je potrebno dodati tudi ude ležbo, ki jo je zagotovil odbornik za kulturo in šolstvo občine Nabo-rjet - Ovčja vas. Prireditev je sad velike požrtvovalnosti, ki jo v težavnih razmerah na izobraževalno - prosvetnem področju v Kanalski dolini, in še zlasti v Ukvah, v delo vlagata prof. Salvatore Venosi in župnik Mario Garjup. (gv) Pred zasedanjem mednarodne zveze sindikatov kovinarjev RIM — r>red dvodnevnim zaseda njem centralnega komiteja Mednarodne zveze sindikatov kovinarjev, ki se bo začelo jutri v Rimu, se je včeraj sestal izvršni odbor organizacije, h kateri je lani pristopil tudi italijanski l'LM. Kot osrednje teme shoda, na katerem bo sodelovalo 165 sindikatov iz 70 držav, so postavili boj proti brezposelnosti, ki naj bi jo premagali s krajšanjem delovnika in preustrojem vojne in dustrije v miroljubne namene, tei krepitev mednarodnenr sodelovanja z večjo pomočjo državam v razvoju. ŠKANDAL LOCKHEED Na Japonskem prve obsodbe TOKIO — Tokijsko sodišče je ob sodilo na dve leti zapora bivšega ministra za prevoze in člana Ta-nakove vlade, Hashimota. Njegov namestnik pa bo moral ostati v zaporu šest mesecev. To je prva ob sodba proti udeležencem škandala, ki je povezan s prodajo ameriških letal «Lockheed» Japonski, v katerem je glavni obtoženec prav bivši premier Tanaka. Sodišče je obsojenca priznala za kriva, da sta leta 1972 sprejela pet, oziroma 2 milijona jenov podkupnne (približno 28, ozroma 11 milijonov lir). VIDEM — Agenti beneške kvesture so včeraj aretirali 31 -letnega Videmčana Giannija Morasuttija, ki je bil pred časom obsojen v odsotnosti na dve leti in 6 mesecev zapora zaradi razpečevanja mamil. Sovjetska podmornica vohunila pomorske • vaje ob francoski obali PARIZ — Sovjetska podmorn'ca, ki je plula na površju, je predsinoč-njim nd blizu spremljala pomorske vaje britanskih, francoskih in nizozemskih ladij ob francoski obali. Do incidenta, ki se je končal z umi kom podmornice, je prišlo zunaj francoskih teritorialnih voda. Šahovski računalnik moral ostali v ZDA NEW YORK — Ameriška carina je na newyorškem letališču Ken-nedy blokirala elektronski računalnik «belle», ki je leta 1980 v Linzu zmagal na šahovskem prvenstvu za računalnike. Ameriški cariniki so svojo odločitev odpravičili z bojaznijo, da bi Sovjetska zveza izkoristila tehnološko znanje, ki je bilo vloženo v računalnik, v vojaške namene. Raziskovalec, ki je sestavil zmagoviti računalnik, je odločitev ameriške carine ironično komentiral, da njegov računalnik obvlada le šahovsko igro. AGROTECNICA DARIO MASIILL1 mm m SEMENA "V J čebelarstvo • GNOJILA • KMETIJSKI STROJI Ul. Trieste št, 75 • VRTNARSTVO Tel. 0481/74155 34079 ŠTARANCAN (GO)