DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 6 Trst - Gorica, 8. februarja 1957 'Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-iH. - tel. 3-62-75 Oprava.: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva .Piaz.zut.ta 18-1. CBN A: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Vedno ista pesem Kdor Je proti režimu je proti državi Za vse totalitaristične režime je značilno, da istovetijo sebe z državo. Vodijo stissih diktatorji ali pa klike, ki so prepričane, ali pa zarradi lastnih koristi vsaj druge prepričuj etjo, da imajo neko »posebno zgodovinsko vlog o«, da zastapaijo »edino pravilno rešitev«, da so v posesti »edino zveličavne resnice«. Ko je tako vse znanje zbrano na eni strani, seveda ne more biti nikogar drugega, ki bi tudi lahko imel prav. Vsaka, drugačna, pa še tako utemeljena trditev in zamisel, s katero totalitaristični režim ne soglaša in rii njegova, je torej napačna, škodljiva in končno — ker jo je pač treba preganjati — izdajalska. Čimbolj se kopičijo napake, čimbolj stvarnost dokazuje, da hodi totalitaristični režim po zgrešeni poti, tembolj vztraja pri svojem. Zaveda se, da zanj ni poti nazaj, ker bi to bil njegov konec. Tako se zgodi, da na koncu ne brani več niti svoje namišljene resnice, v katero so celo njegovi nosilci izgubili vero, temveč brani samo sebe, gola življenja in položaje svojih predstavnikov, valptov in hlapcev. V takih trer nutkih je še posebno kričav, nasilen in nevaren. Ce gremo kar po vrstnem redu najnovejše zgodovine, bomo videli, da so tako postopali fašisti, katerih bes je doselgel svoj višek v obdobju republike v Sald. nacisti, ki so do zadnjega likvidirali svoje nasprotnike. Take in podobne misli nam je vzbudila izjava zastopnika, jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve, ki je na vprašanje o vzrokih odložitve Titovega obiska v. Združenih državah vedel povedati, da je bil tak sklep sprejet zaradi »ozračja, ki ga je v ZDA povzročila sovražna in žaljiva gornja proti Jugoslaviji in njenemu predsedniku« in ker je »vlada ZDA imela možnost■ nekaj storiti, da se prepreči ta gonja«, pa očividno tega 7vi storila. Za totalitarce je pač nerazumljivo, da demokratična vlada ne more svojim državljanom in listom enostavno ukazovati, kako naij odpirajo ali pa za,pirajo usta. Ni ne prvič, ne zadnjič, da beremo tar ke trditve, v katerih se Tito in njegov režim istovetita z državo, jugoslovanskimi narodi in njihovimi interesi. Na isti osnovi temelji nedavna obsodba Djilasa ki si je upal izreči negativno mnenje o jugoslovanskem komunističnem režimu, zaradi istega političnega monopola so meji vojno in po vojni morali biti odstranjeni iz javnega in neredko sploh posUmi na drugi svet vsi tisti, ki niso soglašali s tem, kar so hoteli Tito in njegovi somišljeniki. Tudi mi smo že bili predmet podobnih očitkov. Kadarkoli naš list ali pa katero izmed demokratičnih gibanj, ki jih zastopa, dvigne svoj glas proti jugoslovanskemu komunističnemu režimu kot takemu, proti eni ali drugi njegovi politični potezi ali delu njegovih tržaških in goniških sopotnikov, že takoj prileti očitek, češ do smo »proti Jugoslaviji«, da smo »proti matični domovini«. Se pred par leti so nas obkladali tudi z »izdajalci«, zadnje čase pa je vsaj to odpravljeno. Tudi z nami je torej prav tqko, kot z Združenimi državami, katerim glasnik Titove vlade očita, da so proti Jugoslaviji zaradi tega, ker so dovolile svojemu tisku in politikom, da so povedali nekaj bridkih resnic o jugoslovanskem diktatorju, njegovem preganjanju svobode, zaivoženem gospodarstvu, trmoglavem totalitarizmu itd. Prepričam smo, da se bodo ZDA že same znale braniti pred takšnimi krivičnimi obdolžitvami. Resnici na ljubo je pa treba le povedati, da ni v Združenih državah padla niti ena sama beseda proti Jugoslaviji aili proti jugoslovanskim narodom. Združene države so s svojo velikodušno pomočjo po letu 1948 še vsako leto reševale Jugoslovane pred lakoto, jugoslovansko gospodarstvo pa pred popolnim polomom. Nedvomno je, da so s tem posredno pomagale tudi Titu, toda vedno so poudarjale, da je njihova pomoč namenjena Jugoslaviji kot taki in njenim narodom, ne pa režimu. Združene države so toretj izpričale svojo naklonjenost JjUr ooslarviji s tako tehtnimi razlogi, da je tudi najbolj površnemu opazovalcu mednarodnih dogodkov jasno, kako iz trte izvita je trditev, da je Tito maral odpovedati svoj obisk v Washington zaradi tamkajšnjega »Jugoslaviji sovražnega- o-zračja«. Navedli smo ta najnovejši in kričeč primer zato, ker se v. njem še enkrat in v vsej jarkosti kaže totalitaristični značaj sedanjega jugoslovanskega režima, za katerega ni razlike med trenutno vlado in državo, niti med osebo predsednika republike in vse drugače razpoloženimi narodi. Opozarjamo na ta primer tildi zato, ker dokazuje, da nismo izpostavljeni podobnim očitkom samo zamejski Slovenci, v kolikor se ne strinjamo z vsem, kar jugoslovanski komunisti in njihovi sodelalv-ci ukažejo ter podvzemajo, temveč da je za sedanji jugoslovanski režim »protidr-zavenv, v našem, primeru »protidomovin-skiu element vsak, kdor ne kriči »Živel Tito in njegova) oblast!«, pa čeprav bi mu ta ukazal, na} se zaletava v zid ali skoči v prepa d . Kaj bo izmozgal Blenni? V Benetkah se bo odločila usoda italijanskega socializma: zedinjenje, odlaganje ali razkosanje V torek, 5. tega meseca, je v Bene-itkah, v kinu sv. Marka, .začel 'težko pričakovani kongres 'Italijanske .socialistične stranke, ki zaseda .v okoliščinah in z ■dnevnim redom, zaradi katerega bi to moglo postati eno najvažnejših zborovanj italijanskega socializma. Gre za nič manj kot za problem socia.-iističnega .zedinjenja. Na, drugem mestu poročamo, kako sta glasili obeh glavnih italijanskih socialističnih strank, Nen.ni-jeve in Saragatove, še enkrat iznesli in poudarili načela, o katerih morajo socialistični delegati odločati. S tem sta -seveda hoteli vplivati na njihovo .zadržanje. Svoj lonček so pristavile tudi manjše socialistične stranke, tako U.SI, v kateri so organizirani tudi tržaški in goriški tiitov-•ci. Skladno s tem svojim zavezništvom st je ta stranka izrekla proti Saragatove-mu .»antikomunizmu« in s tem za dejansko nadaljevanje dosedanje politike Italijanske socialistične stranke, s katero se je pripravljena združiti. Italijanski komunisti so .postali nekoliko popustljivejši do Nennija, ki velja za pobudnika in voditelja skupine, katera se v Italijanski socialistični stranki zavzema ,za zedinjenje s socialnimi demokrati. Pač pa je »Unita« osredotočila, svoje napade na Saragata, katerega prikazuje za nepopustljivega in nespravljivega človeka. Napad na Nennija je ostal pridržan moskovski »Pravdi«, ki je neposredne pred kongresom ožigosala voditelja I- talijanske socialistične stranke za reak cionarja. Pri tem se »Pravda« sklicuje predvsem na izjave, s katerimi je Nenni obsodil sovjetski nastop na Madžarskem. Na drugi strani skurajo tudi .zahodni listi in posebno zahodne socia 1 no-de mokrats ke stranke vplivati na italijanske socialiste, da se izrečejo za prekinitev svojega zavezništva s komunisti, v katerem bodo vedno ostali samo drugorazredna sila. Porivajo jih, naj se izrečejo za samostojno pot, ki jim bo omogočila, da se tvorno in uspešno udejstvujejo na politični pozor-nici. Vsi se pa vprašujejo, ali je Nenni sploh res gospodar v domači hiši in ali bo svojo zamisel tudi lahko izpeljal do kraja. Vse to sploš-no in vsestransko zanimanje dokazuje, da je sedanji kongres Italijanske socialistične stranke važen ne samo z italijanskega, temveč tudi z mednarodnega vidika. V trenutku, ko to pišemo, še ni -znana vsebina govora, s katerim bo Nenni pred ložil kongresu svoje politične zamisli in predloge. Nekateri napovedujejo, da bo skušal dosledno uveljaviti svoje spoznanje, da se morajo socialisti združiti in si s tem odpreti vrata v vlado, v kateri bodo začeli izvajati preosnove. To je potrebno, ker so množice že site večnih napovedovanj popolne revolucije, 'ki se moče dn se tudi zlepa ne bo uresničila. Na drugi strani obstoja nevarnost, da bi Krščanska de- mokracija ob pomanjkanju socialističnega soledovanja in podpore mogla, zdrkniti preveč na desno. Nenni -je tudi spoznal, da te vloge ne more zaigrati mimo ali preko Saragata in njegove socialno-demo-kratske stranke. Za pomirjenje z njim naj bi bil — posebno po razkritjih o Stalinovih izločinih na XX. kongresu sovjetske KP in 'najnovejših dogodkih na Poljskem in Madžarskem — pripravljen žrtvovati tudi svoje dolgoletno zavezništvo s komunisti. Tako naj bi se vsaj glasile Nennijeve besede, če bi bile odkrite. Drugi zopet opozarjajo, da mora Nenni v svoji stranki računati z raznimi strujami. Levica, v kateri so JPertini, Target ti, Lussu, Lizzadri in drugi, je za še tesnejše prijateljstvo s komunisti. Njeni pripadniki ne odobravajo zbliževanja s Saragatom. V primeru .združitve s socialnimi demokrati zahtevajo njegovo glavo. Tudi ne odobravajo Nennijevih kritik sovjetske politike in postopkov. Nato ste še dve skupini, katerima, je pri srcu predvsem enotnost delavskega razreda, ki je tudi komunistična stremljenja po nadoblasti in zlodela ne bi smela razbiti. Eni od teh skupin pripada tudi ravnatelj strankinega glasila i»Avant« in z njim večina strankinega organizacijskega aparata. Končino pa je tu še Nenni in poleg njega skupina, ki se ogreva za socialistično ®družitev še bolj kot on sam. iPravijo, da naj bi bil izid pokrajinskih kongresov aa Nennija ugoden, to se SKUPNO EVROPSKO TRZISCE Evropsko gospodarsko sodelovanje Je na poti uresničenja - Doseženo v 12. letih Lansko spomlad se je v Messini porodila zamisel za ustvaritev skupnega evropskega tržišča. Ta .zamisel pa je pravzaprav .zaplodek tistih 6 držav, ki so se leta 1950 združile v Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost, ki jo s tujo besedo označujejo tudi "Montanunion. Na podlagi ugodnih izkušenj, ki so jih te države doživele s premogom in jeklom, bi želele sedaj razšrlti število carine prostih izdelkov na vse pomembnejše blago. Postopoma bi tako med Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, BeLgijo, Nizozemsko in Luksemburgom v dvanajstih letih popolnoma odpadle vse carinske pregraje med temi državami. Zamisel po razširjeni carinski uniji držav Evropske skupnosti ni takrat naši« razumevanja pri vodilnih državnikih Velike Britanije .zaradi obzirov do Common-wealtha, in tudi 'Francozi so se zaradi svojih kolonij v Severni Afriki le načeloma izrekli .za to 'zamisel.. Od sicilijanskega lanskoletnega sestanka ministrov Evropske skupnosti pa se je v evropskem političnem in gospodarskem življenju marsikaj spremenilo. Sueška kriza in dogodki v vzhodnoevropskih državah so povzročili globoka preobraže- nja. Velika Britanija in Francija sta se znašli osamljeni, in Sovjeti jima niso prizanesli z najhujšimi grožnjami. Ostarel in -trhel svet se je 'nenadoma podrl. Se nikoli se niso evropske gibkosti tako Taiz-gal.ile kot v tiistih grozljivih dneh, ko je vprašanje vojne ali miru obviselo na tan ki nitki. Nikdar ni bila slika Evrope in zlasti njene skupnosti tako obupna. Velika Britanja je takrat spoznala, da pomeni njena »splendid isolation«, na kaite-ro je bila tako ponosna, izstradanje otočja. Tudi Francija se je streznila. Starček Adenauer je takrat dejal: »Moramo ukrepati, če ne bo Evropa izginila s pdzorni-ce svetovnih dogajanj, na katero se je povzpela z Grki in Rimljani dn je skozi tisočletja igrala vodilno vlogo v kulturi in napredku človeštva.« Nov načrt šestorice je ■ pomenil novo gospodarsko razkosanost, namreč razko-sanost med šestimi državami Evropske skupnosti in ostalimi 17 državami, ki o-stajajo izven te skupnosti. Velika Britanija je spoznala nevarnost, in novi predsednik vlade Mac Millan je razglasil revolucionarno voljo svoje dežele, da se priključi Evropski gospodarski skupnosti in s tem poruši za seboj vse mostove pre- PKETEKLO NEDELJO V ROMUNIJI ■Preteklo nedeljo so imeli na drugi strani železnega zastora še ene »svobodne« volitve, tokrat v 'Romuniji: Seveda so volitve poznale samo eno listo, na kateri je kandidiralo prav toliko komunistov in sopotnikov, kolikor je razpoložljivih poslanskih mest. Nikogar ni presenetilo, da so vsi izvoljeni. Nihče se tudi ni začudil, ko je bukareški radio javil, da. to »sploh niso bile volitve, temveč navdušena mar nifestacija za ljudsko demokracijo«. Po poročilih te postaje so volivci korakali na volišča v strnjenih vrstah, ter so komaj čakali, da glasujejo za vlado in potrditev vladne politike. Ker je bila volilna lista ena sama, je volivec lahko pokazal svoje (nasprotovanje samo s tem, da je prečrtal vse kandidate. Budni skrutinatorji so pa (pazili in nihče ni imel poguma napraviti poteze, ki bi iga lahko stala glavo, Kakor velja, na naših cestah pravilo »Vozi previdno, kajti življenje, ki ga 6 tem rešiš, utegne biti Tvoje«, tako velja pač tudi za komunistične volitve nasvet »Voli vlado, kajti glava, ki jo s tem rešiš, utegne biti Tvoja«. ■Romunski volivci niso smeli niti zar menjati vrstnega reda kandidatov, kar so lahko delali na Poljskem. Pred dnevi smo žt poročali, da. je Romunija odpovedali syoj dogovor z 'Združenimi državami, po katerem bi opazovalci iz Združenih držav lahko prisostvovali romunskim voli tvam. prav tako, kot so romunski opazovalci preteklo jesen prisostvovali predsedniškim volitvam v ZDA. Prav tako so romunske oblasti prepovedale tujim časnikarjevi, da bi opazovali potek volitev. Res lepa je takšna »ljudska« demokracija, ki se sramuje sama sebe. Vendar je vse to popolnoma razumljivo. V Romuniji so na oblasti najbolj zagrizeni stalinovci, iste osebe in voditelji, ki so zavzemali današnje a,li pa druge vidne položaje še pod rajnkim Josifom Visarjonovičem. 'V Romuniji sploh ni bi-1> destalinizacije Pač pa so se domači rdeči oblastniki tako zbali ljudskega gneva, da so po nemirih na Madžarskem in Poljskem sami predlagali Sovjetom, naj razorožijo romunsko vojsko, na katero se niso mogli več zanesti. Takšna je priljubljenost sed»nje romunske vlade med narodom, za katerega zdaj trdi, da ji je dal 100-odstotno zaupnico. Strahovlada na Madžarskem Madžarski komunistični minister Gyoe-ry Marosan je zadnjo nedeljo na nekem sestanku poklicnih komunistov v Bekecs-sabi napovedal, da se bo Kadarjeva vlada preobrazila v strahovlado za vse »sovražnike ljudstva«. Sovražniki ljudstva pa so po vseh »ljudskih demokracijah« vsi .tisti, ki tvorijo 80 odstotkov prebivalstva. Marosan je vsaj -toliko odkril, da svojo vlado označuje za teko, kakršna je. Drugi .# 1 juds kod e mokrat ičn i« diktatorji zavijajo taka svoja obnašanja v ovije kože. Kadar grozi ts oborožitvijo delavstva. S tem bo protirevolucionaTjem sairto u-stregel, saj na to konte} čakajo... tfcklosti. Tako se je načrt šesterice držav, da se združijo v carinsko unijo, razširil in zajel tako rekoč vso Evropo. * Vsi ti načrti, ki so se le ,z največj.im! začetnimi težavami približevali uresničitvi, so nenadoma dobili poln zagon. P ml kratkim so .zborovali v Bruslju -zunanji ministri šestih držav. Prihodnji torek in sredo bo zasedala v Parizu konferenca ■ministrov Evropske gospodarske skupnosti. Strokovnjaki mislijo, da bo 'že s l. januarjem 1958 stopilo v veljavo »skupno tržišče«. Tako bo od 1. 1970 do L 1975 Evropa predstavljala eno samo carine prosto tržišče. O,d Severnega morja do Sicilije, od zahodne atlantske obale iVelike Britanije pa vse do Elbe bodo evropski izdelki potovali od proizvajalca do kupca brez slehernih zaprek in obremenitev. Korak do politične skupnosti Evrope takrat ne 'bo več niti dolg, niti težak. To, kor se sedaj dogaja v tednih in mesecih v Evropi, je gotovo orjaško delo. To ne pomeni nič drugega kot 'nekrvavo, postopno revolucijo, ki postavlja svoje cilje .po evolutivnih poteh postopne prilagoditve in previdnih preobratov. Gotovo sf postavljajo temu gospodarskemu poenotenju tako zamotane in zemljepisno tako diferencirane celine ogromne težkoče nasproti. Med ogromnimi gospodarskimi bloki na Vzhodu in Zahodu se nam Evropa pokaže ikot zemljišče s številnimi o-grajenimi vrtovi, ki meji na ogromne la-tifundije, neizmerne plantaže im orjaške farme. 'Nova politika podira ograje med vrtovi in vrtički in ustvarja s tem obširen gospodarski prostor, ki bo s svojimi skupnimi močmi v bodočnosti z lahkoto konkuriral svojim sosedom. Preporod Evrope je pričel. Gospodarstveniki so ustvarili tisto, česar niso zmogli politiki. Sele čez dvanajst let se bodo politiki lahko spet spravili na delo, to je potem ,ko jim bodo gospodarstveniki pripravili pot. IMovsha senzacija z »neznancem" Sovjeti so pretekle dni zopet poskrbeli za senzacijo, ki je po vsem tisku dvignila veliko prahu. Slo je za uglednega bol nika, ki ga z ozirom na naravo njegove bolezni sovjetski zdravniki niso hoteli zdraviti sami, temveč so poklicali na pomoč še dva ugledna zdravnika iz zahodnega sveta, dva priznana strokovnjaka za krvne bolezni. ^ vso nujnostjo sta bi h poklicana v Moskvo priznani nemški internist prof. .Schulten in ravnatelj klinike za krvne bolezni na medicinski fakulteti pariške univerze, prof. Bermard. IPri takem tajinstvenem postopku ni preostalo časnikarjem drugega, kot da začno ugibati. Eni so že vedeli povedati, da je bolnik minister Kaganovič, ki naj bt bil ranjen s strelom iz samokresa pri ravsanju z Bulganinom in Hruščevom, Drugi so šli še delj ter so sporočili, da je ■bila po »redi zarota m 'združenje Bulga-ninove in Hruščeve klike, ki se pa ni posrečila in je bil Kaganovič težko .ranjen Končno se je po celih petih dneh Vročičnega ugibanja le zvedelo, da je bolnik maršal Vasiljevski, 'ki ima v sedanji sovjetski vladi položaj ministra za strojno industrijo. pravi, da je večina od 700 delegatov, ki imajo na, beneškem kongresu glasovalno pravico, vsaj v načelu na Nennijevi strani.'Ce je tako, potem bo Nenni najbrž uspel, da bo kongres glede socialistične združitve sprejel jasne sklepe. Morda pa tudi v tem primeru ne bo hotel gnati stvari na nož iter se tbo zadovoljil s kakšno bolj mlačno resolucijo. .Seveda bo istočasno skušal doseči, da se prepusti nadaljnje sklepanje in izvedba glavnemu odboru, za ‘katerega bo gledal, da bodo v njem imeli večino njegovi zanesljivi ljudje. Ce ipa propade eno in drugo, potem je jasno, da bo upanje na socialistično zedinjenje za- dogleden čas pokopano. Kaj se plete? Glede razmerja Sovjetske zveze z njenimi sateliti na eni iter Titovo Jugoslavije na drugi 'Strani se vesti precej nasprotujejo. Tako se je pred dnevi mudilo na prijateljskem obisku v Albaniji odposlanstvo bolgarske vlade. O razgovorih so seveda izdali običajno zaključno poročilo, in ker obe državi mejita z Jiugoslavijo, sta se dotaknili tudi svojega razmerja do te države. Poudarili sta, da bosta svoje stike iz Jugoslavijo izboljšali, in sicer na osnovi enakopravnosti, spoštovanja, neodvisnosti in medsebojnega nevmešavainja, v notranje zadeve. •Iz tega bi lahko sklepali, da so se Sovjeti — in po njihovem ukazu tudi sateliti — odločili, da svojih ideoloških sporov .z Jugoslavijo ne bodo prenašali na področje .praktične politike, temveč jih bodo ohranili v mejah tako imenovane (»koeksistence«. S tem 'D.i rečeno, da bodo Titu priznali, da ima prav, ne bodo mu nehali očitati, da je komunistični krivoverec, toda vkljub temu ne bodo dovolili, da pride do podobnega preloma, kakršen je bil tisti, ki je< sledil izključitvi Jugoslavije iz Kominiforma. Nekaj pa bo verjetno obstalo: Tito bo tudi v naprej izključeni iz občestva pravovernih kemunistov. To je o> biskiu nakazal itudd albamjki mit\jstwhi predsednik lEnver Hodža, ko je na proslavi albansko-bolgarskeigp prijateljstva v Skadnu dejal, da so »revizionistično-anar-histična gibanja, ki bi rada dala socializmu več središč in ki hočejo obračati Marx-Leninov nauk, v. resnici protisocialistična stremljenja, ki pospešujejo cepljenje držav socialističnega tabora in sil komunističnega gibanja.« Ta stremljenja so po Hodžovem mnenju »sad buržujskega gledanja, so orožje imperialistov, uperjeno proti socialističnim državam.« Zdruge strani pa so istočasno prišla ia Beograda poročila, po katerih n,aj bi na zborovanju glavnega odbora Zveze jugoslovanskih komunistov posvetili posebno pozornost pismu, ki naj bi ga bil sam Hruščev iposlal tjtovcem. Pismo naj bi prišlo preko jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi, MičuTiovičcij Ta naj bi bil povedal, da y satelitskih državah in v Sovjetski .zvezi ni Mako močnih protijugoslovanskih struj, da bi to izključevalo Jugoslavijo iz tabora svetovnega komunizma. Mičunovič naj bi tudi dobil zagotovilo, da Moskva ne bo več nadaljevala ideološke polemike z jugoslovanskimi komunisti. Spore, ki so se 'pojavili v zadnjih mesecih, naj bi poravnali na posebnem sestanku jugoslovanskih in sovjetskih komunistov, katerega bi morali sklicati v čim krajšem času. Zanimivo je nadalje, da naj bi tajnik srbske komunistične partije Stambolič, izrekel zadovoljstvo nad tem stališčem sovjetskih voditeljev do Jugoslavije. Maršal Tito, ki je predsedoval zborovanju, pa naj bi bil izrekel prepričanje, da se bo s sovjetskimi komunističnimi voditelji prej ali slej že našlo popolno soglasje. Temu nasprotno je zopet pisanje glasila centralnega odbora sovjetske komunistične partije' »Sovjetskaja Rosi j a«, ki je objavilo članek, v katerem obtožuje jugoslovansko in poljsko časopisje, da iž-rttžata zamisel tako imenovanega »narodnega komunizma«. Takšne ideje pa naj bi bile zgrešene. »Narodni komunizem — piše »Sovjetskeja Rosija«. — ni nič drugega kot sebična struja prefinjenega buržujskega nacionalizma.« Tako so v Moskvi vzema nekako -stališča, ki so prišla do skupnega izraza pri zaključkih strankinih pokrajinskih svetov. Iz pokrajinskih resolucij -naj bi izhajalo, da- s-o socialisti (nennijevci) proti vsakemu socialističnemu reformizmu, de vztrajajo pri načelu razredne .borbe in enotnosti delavskega razreda nad vse. Poleg tega -zahtevajo, naj bi Evropa zaigrala nekako posredniško vlogo med Sovjetsko -zvezo in Združenimi d-ržavami, skratka, da bi v mjunih spiorih in tekmovanju ostala nevtralna. Vecchietti odklanja torej -Saragatovo ,zunanjepolitično usmerjenost, obtožuje Saragata, da je napram komunistom »intransingenten«, ne pove pa, kaj -bodo glede .razmerja do teh svojih dosedanjih, zaveznikih sklenili socialisti. 'Obljublja samo, da -bo beneški kongres socialistične stranke izrekel glede razmerja socialistov do .komunistov »zelo jasne -besede«. Treba je torej počakati na ta kongres, ki se je začel 5. t. m., spremljati njegov potek in potem se bo videlo, ali bodo socialisti premagali notranja trenja, neodločnost in spore ter bodo tako omogočili nastanek zares množičnega in demokratičnega italijanskega socialističnega gibanja, ki naj bi postalo eden najodločilnejših činiteljev Italijanske notranje politike. V -tem pričakovanju beležimo, da bo tržaško sekcijo Italijanske socialistične stranke zastopal na kongresu v Benetkah njen tajnik dr. Teiner, ki je prejel navodilo, da mora zagovarjati politiko socialističnega -zedinjevanja. Sovodenjsha občinska sejo Pretekli petek 1. t. m. se je ses-tal so-vodenjski občinski svet. Na dnevnem redu so bili številni predlogi, o katerih so svetovalci razpravljali. -Med drugim so -šolski .postrežnici odobrili mesečni prispevek 6 tisoč lir. Prispevke drugih postrežnic bodo obravnavali na prihodnji seji. Nadalje -bodo nabavili 500 ku-bič. metrov gramoza. Izvolili so tudi občinsko komisijo za reševanje rekurzov proti odmeram obč. davkov za 1 1957-58. Izvoljeni so bili naslednji gg.: Tomšič 'Peter, Florenin Franc, Pelicon Jožef, Devetak Ivam; za Peč: Kovic Alojz, Kosič Karel; za Vrh: J-uren Leopold, Devetak Bogomil; za Gaber je: Pipan Jožef. Tri ostale pa imenuje po zakonu prefektura. Odobrili so odškodnino g. Koviču Francu s Peči. 'Potrdili so lestvico trošarine za 1. 1957. Odobrili so še nekaj drugih predlogov. Nadalje so odobrili popravo gradbenega pravilnika in dovolili nekaj olajšav v plačevanju -bolniških stroškov g. Batističu Francu iz Sovodenj. Uredili so -tudi vprašanje posojila pri Goriški posojilnici. Resolucijo glede deželne avtonomije in glede slovenskega šolstva, ki jo je predlagala manjšina, so soglasno odobrili. delih Francije, kjer ma-terin jezik prebivalstva m francoščina: pri Bretoncih, Flamcih, Baskih, na Alzaškem in v Loreni. Na Alzaškem in v Loreni potujčujejo otroke že od( četrtega leta starosti V tako imenovanih »Ecoles maternelles« (otroških vrtcih). 'Vrtnaricam je'Štpogp "prepovedano, da bi otroke tolažile 'v’ Ti jihoVem materinem jeziku, v alzaščini. ^fav 'teko je prepovedano petje nemških... otroških pesmic. Gv.raon- m. Ta pbtujčevalna vizgoja'-pb-Se nadaljuje tudi pri odraslih. Nemški časniki smerjo izhajati le s fra-ncoskimi naSk&Hv Sport-•fii hči mora biti objavljen v Trincbščlni, ker prebira ta poročila v glavnem mladina. : : cono- :. »Veste katera kolonija je naslednja, ki jo ‘bo Francija po Alžiriji izgubila?« sprašujejo Alzačani v šali. — »AliapijžAh Lorena! Francozi sami so dež&i pbnižali na stopnjo kolonije!« odgovarjajo, z-nasmehom. To je res samo šala;, vendtfr~'dbk&-zu-je, da je že skrajni čas,, dg Fjpncozi pospravijo s preživelim kulturnim centra- Vabimo Vas na Glasbeni koncert »Veselih fantov" ki ga prireja SKFD iz Gorice v soboto 9. februarja 1957 ob 20.30 in v nedeljo 10. febr 1957 ob 17.30 v dvorani .»Brezmadežne« na Pla-čuti. 'Nastopajo: 1) Mandolinistični orkester (vodi M. Debenjak) 2) Oktet »Planika« (vodi F. Valentinčič mlajši) 3) Fiza-rmonika z duetom (pod vodstvom D, Klanjščka) 4) Humoreska ('pripravi! M. Mazora). Povezavo oskrbela: . I. Bolčina in V. Prašnik. lizmom In asimilacijskimi nasilji/ Kolonije se -podirajo tudi zaradi takih nestrpnosti, ki so še vedno v navadi ne samo v Franciji, ampak tudi v Avstriji in Italiji. Evropska skupnost -bo. resnično zaživela, kc bodo vsi »asimilacijski apostoli« za vedno -upokojeni in bo -nov red svoje življenjske sile posvečal prav -nasprotnim težnjam: pomirjevanju in prijateljstvu skupaj živečih narodov, medsebojnemu zaupanju'in spoštovanju! . : “j GOSPODARSTVO SETEV -POVRTNINE — Sedahje' milo vreme moramo izkoristiti s setvijo povrtnine. 'Sejemo lahko solato, radič, petršilj, zeleno, korenček in zgodnji ohrovt (vr-zote) -za presajanje. Peteršilj, 'iželeno in korenček moramo sejati Samo V1-grede, ki -so bile lansko leto pognojene s hlevskim gnojem ali le-tos s kompostom (mešancem). Grede, ki so" bile "lalhsko leto pognojene s hlevskim gnojem, bomo sedaj pognojili z umetnim gnojilom ORT-IL, ki je nalašč pripravljeno za gnojitev po-vrtnin. Gotovo ga dobite j>ri'tvrdki »Vi-noagraria« v Gorici, kjer dobite tudi potrebno -navodilo za uporabo, m/ Vrtne grede, kamor bomb sejali povrtnino, morajo -biti primerno0 v&ike, da jih z lahkoto dodelujemo. Najprimernejša širina je 120 cm z vmejn^pL-stesicami, širokimi 30 cm. Ko smo jKiiejaljE je prav, da seme nekoliko zagrebimo z železnimi grabljami im nato s tl ači f-i ' lopato ter s tem pritisnemo se-m^ ,k Kdor razpolaga s kompostom'ali--hrta?'-Striife-zpo-lago dobro, lahko zemljo, naj to preseje in posetev pokrije za pp^-.cm-jlia dfcbdo. Na ta način bo -gotov, da mu bo vse seme vskalilo in da ne bo suša 'tako hitro škodovala. .irr,'.«'r -z 1" 1 •> ](• A Vrtne pose t ve radi i^Ojri^tiJp vrabci. Proti tem nastavimo strašila^ aJi-prevle-čemo -gredice z nitmi dvakrat..do trikrat POČeZ. . ■ : ’ ; r. V VINOGRADU nadaljujehJo ž- gnojenjem, obrezovanjem in ma'dbmešča'n je m slabih kolov. Kole, ki služijo za-nategnite v žice ob koncih vrst, mbramo do 1 m tzišine v spodnjem koncu namazati s kar-bolinom ali katramom, da jih ha Ha način obvarujemo pred gnitjem in tako podaljšamo m j ih -trajnost. Predno jih namažemo, ■ moramo spodnji del olupiti, posušiti, če potrebno tudi na ognju, da tako bolje vsrkajo mazilo. (KROMPIR ZA SEME si lahko vsak naroči pri kmetijskih konzorcijih z vladnim prispevkom 1500 lir na- 100 -kg. Pridni in skrbni kmetovalci bodo izkoristili to priložnost, ker je tudi priporočljivo, da krompir za setev vsako leto obnavljamo, če hočemo dobiti obilen pridelek. SLOVENSKI ODER V TRSTU priredi v nedeljo 10. februarja ob 20. uri. v dvorani v DOLINI Linhartov, večer Na sporedu je Cojzovo omizje Mihaela Jerasa in Linhartova Zupanova Micka. »PROCES STOLETJA" V BENETKAH SOCIALISTI NA RAZPOTJU RHZŽHLJEHO ŠKOTSKO KRILO PISMO IZ AVSTRALIJE Trmoglavost 15 avstralskih rezervistoy jt 'britansko državno skupnost hudo raz-. burila; samo malenkost manj kot pa sueška kriza. - V središču afere, ki je celo hladnokrvni londonski dnevnik svetovnega slovesa, '»Times«, spravila v nevoljo, je .škotski kilt, ki mu pravimo Slovenci po domače tudi kitla, žensko, krilo. Namreč ..tisto kratko, -zato pa razkošno široko krilo, ki ga koit 'narodno nošo nosijo pred-. .vsem škotski hribovci. Tudi v Trstu smo te fante svoječasno z nasmehom občudovali!: To .krilo spada gotovo med najbolj spoštovane .svetinje britanstva.. 2e od’ vsega začetka je veljal kilt svojim nosilcem vse nekaj več kot pa navadno voljno oblačilo. Nosili so -hlače in. jih spet slekli, kilt pa je postal kos o-•seimega,;svetovnega T-azora, nekaka nezamenljiva. vizitka. Vladarji Velike Britanije $o nosili kilt kot svetinjo britanske skupnosti. Pokolenja angleških pustolovcev, .kol.onialnih pionirjev in osvajalcev s; nosila —.(tudi če niso bili Škoti — kilt v oddaljenih deželah. Na poti okrog sve-..ta je kijt Vjjrispel tudi v Avstralijo. KaUlci miru V Avstraliji je škotsko krilo našlo zavetje v vseh 'distih ustanovah, ki so v vseh-deželah in v vseh časih nosilke starih izročil: v armadi. Nekaj avstralskih polkov je bilo škotskega porekla. Tako sf .je zgodii<>, da so avstralske elitne čete nastopa#" po' evropskih, afriških in azijskih 'bojifčrh v škotskih krilih. K /tem enotam v krilih spada tudi slavni škotski polk, ki je znan pod imenom »Black Watch Regiment« in je nastanjen v avstralski izvezni državi New South Walles. Že od ustanovitve polka leta 1885 nosijo vojaki tega avstralskega polka kilt. Izbruhnil je škandal Nesreča pa je hotela, da so ob koncu leta 1958 poklicali na vojaške vaje petnajst mladih Avstralcev in prav v ta polk. Teh petnajst vpoklicancev je irskega porekla in 'njim je kilt neprijeten spomin borbe Ircev proti Angliji. Dvajsetletni vojak, kateremu je podčastnik izročil kilt, ga je zagnal na tla in zavrtal svoj kazalec v čelo, kar je mednarodni znak za določeno umsko stanje nasprotnika. Seveda je vojak podčastniku še marsikaj drugega povedal, med drugim tudi to, da ibi v fcjltu. ne maral biti niti pokopan. Tako je prišlo do majhne vstaje. Petnajst mladih rezervistov je nastopilo proti največji svetinji starega polka, ki ga je za hrabrost odlikovala sama kraljica Viktorija. Vseh petnajst rezervistov je pobralo svoje stvari in zapustilo vojašnico. Ko je polk nastopil k apelu, je manjkalo petnajst rezervistov. Tako j.e iizbruh-_jnU škandal. -Nekaj dni kasneje so vseh petnajst u-pornikov postavili pred posebno sedišče v Sy,dneyu. Eden izmed obtožencev je sodnikom povedal tole: »Ali si lahko predstavljate mladega spoštovanega moža, ki bi danes braz posmeha nosil kilt? Čistokrvni Irec tega vsekakor ne zmore!« -Državni, pravnik pa je postavil v o-brambo kilta množico prič, ki naj bi potrdile .sloves .škotskega krila. Sam poverim k polka, podpolkovnik Hamer, je med drugim.dejal tole: »Kilt je najstarejši del vojaške .uniforme, vsekakor mnogo starejši od hlač.. Nosili so ga že rimski legio-narji.«tl. .Predsednik kraljevske škotske družbe, je povedal, da so angleški vladarji s ponosom nosili kilt. • VV: C :<>i) . M . Končno so obtožence obsodili« da mo-rajo dvainštirideset dni trajajoče .urjenje dokončati, namesto v dveh letih v enem samem. Uporniki so obsodbo sprejeli, premestili pa so jih k bataljonu, kjer nosijo vsi vojaki hlače. Londonski dnevnik »Times« in škotska tekstilna industrija pa sta avstralski škandal sprejela zelo resno. Londonski »Times« je celo napisal uvodnik in tudi tale stavek: »Ce 'bi številni mladi ljudje mislili tako, kot teh petnajst mladih Avstralcev, potem bi škotski tekstilni industriji grozila težka kriza. To je žalostna in presenetljiva afera, ki jo je treba mir no, zato pa z vso resnostjo obravnavati.« „Andrea Doria“ iFopolna tema okrog dogodkov v noči 26. julija 1956, ko sta trčila pred otokom Namtuchet italijanski prekomornik mAn-drea Doria« in švedska ladja »Stockholm«, se ni še prav nič osvetlila. Obe prekooceanski družbi sta se v Londonu sporazumeli, da si bosta stroške med seboj porazdelili. O samem trčenju pa vlada popolna megla, verjetno iše gostejša od tiste, ki je povzročila nezgodo v poletni noči lanskega leta. Na podlagi sodne razprave v New Yor-ku izgleda, da je bila krivda na obeh straneh. Zato je tudi prišlo do pobotanja. O-be ladji sta vozili s preveliko hitrostjo in na obeh krovih so položaj nagpačno ocenjevali. Vse preveč so se zanašali na radarske slike, in na obeh ladjah so ocenjevali radarske slike premalo izurjeni u- službenci. Nerodnost — pravijo strokovnjaki — je tudi v tem, da radar ne škili Nesreča je pričela takrat, ko sta obe ladji prezrli mednarodna določila za, zmanjšanje hitrosti pri slabi vidljivosti. Ce bi na mostu »Stockholma« službujoči tretji častnik pravilno ocenil radarsko sliko, bi morala »Andrea Doria«, ki je vozila v nasprotni smeri, hiteti s hitrostjo vsaj 40 vozljev na u,ro, da bi varno prekrižala smer »Stockholma«. Popolnoma nepojasnjena pa je ostala okoliščina, zakaj na »Stockholmu« niso slišali akustičnih signalov,'ki jih' je dajala »Andrea 'Doria«. V dveh letih bodo zgradili novo ladjo »Andrea Daria«, za katero so že postavili gredelj, in verjetno je, da bo prvo vožnjo vodil zopet kapitan Calamai. Predavanje SPNI Slovenska prosvetna matica vabi na predavanje dr. ing. Bo risa S a n c i n a v sredo 13. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 o zanimivi aktualni temi: » ZAKAJ ZASTAJA JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA PROIZVODNJA. Pota in napake jugoslovanske povojne agrarne politike. « ODBOR Jemen - mala shrfa britanskega ieua (Na jugozahodni konici arabskega polotoka leži Jemen — dežela desnice, prava. Pravo pa je tisto, kar leži pobožnemu muslimanu v Meki, obrnjenemu z obrazom proti vzhajajočemu soncu, na desni strani. Le zelo redki so Evropejci, ki so prepotovali Jemen, kajti prebivalci sovražijo tujce. Dežela meri dobrih 200.000 kv. kilometrov in šteje okrog 4,5 milijona prebivalcev. Gotovo bi se dežela ugodnejše razvijala, če bi svetovni trgovini odprla meje. Alah pa je (prebivalstvu prepovedal sklepati kupčije in zahajati v kinomatografe. Alah pa ne dopušča,' da bi kdor koli od lakote umrl, če se strogo drži koranovih zapovedi. Kaj naj torej prinesejo tujci v deželo? V Jemenu ležijo rude, zlato in tudi nafte ne manjka. Tujci so že večkrat poskušali, kako bi prišli do teh nedotaknjenih zakladov. Američani so ustanovili celo posebno trgovsko družbo, ki naj bi izkoriščala naravne zaklade dežele. Američani, Angleži in Nemci pa so deželo kaj hitro zapustili. Neverjetno je zato, da je sin imami Ahmeda, vladarja te patriarhalne in teokratske dežele, kjer je trgovina s sužnji državna ustanova, našel pot v Moskvo. Tam je sklenil prijateljsko pogodbo z boljševiki, kateri so sledili trgovski dogovori, tem (pa seveda orožje in munici-je. Tudi Skoda, je prispeval s svojim »ljud-skodemekratičnim« revolucionarnim pri- Tam-tam klice v Afrijd Ko je med bivanjem takratne presto-lonaslednice Elizabete v Keniji, umrl v Londonu kralj Jurij VI., je v nekaj sekundah novica prodrla skozi eter v Gibraltar, Tanger, Johannesburg. Od tam pa so vest prenašali črnci s svojimi tam-tam bobni. V nekaj minutah je aovica zajela tudi zadnjo zamorsko naselje. Se predno so misijonarji v vsakodnevnih dnevnih poročilih po radiu slišali vest, so že prihiteli domačini k domačim zdravnikom in misijonarjem z novico, da je pri belcih umrl velik kralj in, da ga bo nasledila mlada kraljica, ki se sedaj mudi v Afriki. Tam-tani je ena izmed redkih tehničnih iznajdb, s katero so črnci prehiteli belega človeka. V Afriki deluje prenos vesti z bobni tam-tam že 4000 let. Se takrat, .ko so po Evropi prenašali vesti 7 dvora na dvor kurirji na konjih, so se zamorski poglavarji- že davno pogovarjali med seboj na mnogo hitrejši in varnejši ■način. Se več. Se takrat, ko je ljudstvp mesece in mesece dolgo čakalo na novice po svetu, v času, ko so vesti prihajale v mesta in vasi s potujočimi trgovci in raznimi postopači, so na črni celini obveščali vasi in celo posameznike o vseh važnejših dogodkih bližnjih in daljnih naselij. Te vesti so donele na sto in sto kilometrov daleč. Način tam-tamskega prenašanja vesti je gotovo magičnega izvora. Boben ,še danes igra v notranjosti Afrike pri vseh verskih svečanostih posebno važno vlogo. V Afriki je nad 500 jezikov in narečij. Prav iz 'te tajinstvenosti si lahko razložimo okoliščino, da so prav ti bobnarski znaki premostili jezikovne težave. Iznajdljivosti prebivalcev pred 4000 leti se imamo zahvaliti, da-so v zvokih tam-tama našli rešitev, podobno tisti, ki so jo ob istem času poznali tudi Kitajci. Tako kot si dva Kitajca, eden z juga, drugi s severa, ker se jezkovno ne razumeta, pomagata tako, da na dlan narišeta enak določenega pojma, ki ga imata v mislih, piav tako razume v Afriki svojega soseda vaščan, ki je od njega oddaljen morda sto kilometrov. Bobnarski znaki tam-tama morda spominjajo belca, ki v jasni noči posluša u-darce na kožo leoparda, na naše brzojavne znake. Vendar je med obema .razlika. Zvoki in donenje, zamolklo bobnjenje po tenko ustrojeni koži leoparda, ki je na-ipeta čez izdolben čok orjaškega drevesa, ki. se je sušilo morda 200 let, ns naznanjajo kot pri Morsejevih znakih posameznih črk, pač /pa celoten pojem. Za besedo »kača« obstoja čisto določen bobnarski glas, prav tako kot za besedo »smrt«, itd. Vteku mnogih let so se tisti, ki bodo nekoč vzeli v roko bobnarski tolkač, naučili te znake med seboj .razločevati. Nikjer niso mogli radovedni raziskovalci a-friških skrivnosti izslediti kakih zapisanih tolmačenj tam-tamske skrivnosti. Stari ‘bobnarji izročajo svojim naslednikom skrivnost kot največjo tajno. Tam-tam pa ne pošilja samo vesti in opozoril pred epidemijami ali pred lovci na sužnje. Tudi žalovalne pesmi nad smrtjo poglavarjev in zaklinjevanja proti hudobnim duhovom odzvanjajo preko napete leopardove kože po nedostopnem pragozdu. Pogostokrat so ti znaki tako starega izvora, da se je prvotni smisel že popolnoma izgubil. Ostala pa je magična sila ritma in seveda tudi izročila. Ti ritmi so še vedno tako silni, da razgibajo milijone črncev. Kdo jih bo raztolmačil? Za žensko enakopravnost V naših naprednih časih si ženski spol osvaja vedno nova mesta in zahteva enake plačilo kot moški. Ta stremljenja po izenačenju pa ne potekajo vedno gladko. V New Yorku sta se n. pr. sporekla natakarica May Martin in restavracijski, kuhar zaradi pečene čebule. Ker pa dokazila natakarice pri kuharju niso zalegla., mu je temperamentna natakarica pri-smolila krepko klofuto. Kuhar pa ji tega ni ostal dolžan in je vrnil milo za drago. Povračilo pa je kuharja stalr 200 dolarjev. Sodnik je namreč odločil takole: »Ce ženska moškemu pritisne klofuto, ta rii-ma pravice, da jo vrne.« Na Zahodu, torej ženske in moške pravice še niso izenačene. Kako je na Vzhodu, pa žal ne vemo. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na VI, VELIKI DOBRODELNI PLES ki bo v soboto 9. februarja 1957 ob 22. uri v HOTELU „EXCELSIOR PALACE“ VSTOP IZKLJUČNO Z VABILOM, KI GA LAiHKO DVIGNETE NA SEDEŽU S D D V ULICI MACHIAVELLI 22-11 OD 16. DO 18. URE, KJER SE SPREJEMA TUDI REZERVIRANJE MIZ. spevkom. Jemen je začutil, da je dovolj močan, da lahko tvega majhen ugriz v levjo zadnjico. O vsem tem je bil seveda ves komunistični svet poučen i«. zato so vsa komunistična trobila, od »L’Unita« d-o /»Pr. dn.« zapela slavospeve vladarju, ki je največji zatiralec delovnega ljudstva in kjer so vsa naravna .bogastva njegova osebna last. Pa ne samo prirodna bogastva, pač pa tudi ves narod. -Daleč smo od 'tega, da bi kakorkoli zagovarjali kolonialne posesti katere koli države, smešno pa je, da krmijo komunisti z orožjem srednjeveškega, potentata, ki bi moral biti — po komunističnih dogmah. — njihov največji sovražnik. Komunistična hinavščina je pač neizmerljive. Sožitje v stratosferi Brez posebnega hrupa in- bobnanja sta Washington in Moskva, v sredi svetovno-(političnih dogodkov, sklenila mednarodni dogovor o sožitju v stratosferi. Obe državi 'bosta v svrho raziskovanja našega planeta in njenega okolja v okviru »geofizikalnega leta« (1957-58) sodelovali id svoje načrte vskladili,- Jedro tega presenetljivega znanstvenega pobratimstva • obstoji v skupni odstrelitvi dveh »miniaturnih svetov« v, stratosfero. Oba nova spremljevalca naše zemlje bosta krožila okrog naše zemlje kot nekaka satelita. S seboj 'bosta vodila najmodernejše opazovalne znanstvene instrumente. Washington in Moskva sta se celo sporazumeli, da bosta uporabljali iste a-parate in merilne naprave za registracijo temperature, /zračnega pritiska, kozmičnega izžarevanja in drugih geofizikalnih podatkov. V Združenih državah so se že pojavili glasovi protestov proti ,»kolon:aliz.«ciji« vsemirja. »Naš namen ni osvajanje«, je ugotovil Andrew Haley, juristični izvedenec \vashingtonske vlade in predsednik ameriške družbe »Rocket Society«. Dostavil je še: »Ce pa že .prodiramo v vsemir-je, moramo postaviti neko mednarodni' nadzorno oblast, ki naj se ukvarja z vprašanji vsemirja.« S to izjavo je mir v vsemirj.u zaenkrat zajamčen, zato se nam ni treba bati, da bi nas nekega lepega dne naša luna zapustila in se obrnila pod okrilje kakega oddaljenejšega planeta. p O B Str to KREPOSTI IN VRLINE fcoumulzmii In rdečih tiranov , a i«t 'mu vi. Sodišče postaja zivačno >! - -7 orf t.l Ci I Trajko.;. Kostov je vsebino obtožnice dobro poznal. Sedem dni jo .preučeval v svoji celici. Razumel je tudi, zakaj obtožnica pričenja z letnico 1931: Tega pa Trajko-Kostov ni hotel. Ustvaril si je svoj hačrt in prav zato se je zgodilo nekaj nezaslišanega v zgodovini komunistične g^ftgsterske justice: »Kostov, ob-. •tožnic.ovsjtfl .slišali, razumeli ste tudi, česa va£,dolži>, Kaj lahko izpoveste sodišču v svojo obrambo?« — Kostov je odgovoril: »Prosim, .da mi dovolite vpogled ,v moje zapiske.« —, Predsednik sodišča ?e je zasmejal, »Dobro!« Izpovedni listek je vedoč- koristna opora, spominu, posebno ob obravnavah, kjer naj bi obtoženec izpovedal samo to, kar mu je zabila v glavo policija. Tudi javni tožilec se je smehljal »gorečnosti« obtoženca. Kostov je pričel z zelo stvarnim poudarkom: »Državljani sodniki! Priznam svoje požrešno obnašanje do Sovjetije, ki pir-haja do izraza v mojih šahovskih potezah v trgovskem poslovanju s Sovjeti-jo, v zatajevanju nekaterih vrednostnih označevanj pri pogajanjih 5 kapitalističnimi deželami, kakor tudi v mojih napotkih za uporabo zakona o državnih tajnostih nasprot Sovjetske zveze. Priznavam da sem dopuščal protisovjetske spremembe. Priznavam . . .« V tem smislu so se vrstila priznanja, Iti so po današnjih tolmačenjih ena sama vrsta narodnih in državnih zaslug. Stalno je prihajala na površje misel: »Moje delovne metode nasproti Sovjetiji so bile take vrste, da so izzivale nezaupanje med sovjetsko vlado in bolgarskim ljudstvom. Priznavam se za krivega nacionalistične- ga odklona nasproti Sovjetski zvezi Ja z ...« ■Predsednik sodišča Losanov je nestrpno dvignil roko. Ze nekaj časa je javni tožilec živčno 'bobnal s prsti po kupu svojih spisov. Večkrat je Boris Losanov o-bračal svoje poglede proti oblastnemu javnerhu tožilcu Vladimirju Dimičevu. Kaj naj pomeni ta dolg goivor? Da. se je Kostov obtoževal ideoloških pogreškov in narodnega komunizma, da se je ožigosal za sovražnika Sovjetije — no dobro! Vendar to ni tisto, kar je bilo dogovorjeno in zaukazano. Kostov bi moral priznati, da je agent, da je titovec, da je fašistični izdajalec, saboter, zakrknjeni zaupnik hudobnega zahodnega tajnega vohunskega omrežja! „Nisem kriv!" Ali ta vražji Kostov bo verjetno poskušal s poveličevanjem svojih nekdanjih partijskih dejavnosti preslepiti sodišče, poskušal bo povzdigovati svoje zasluge za partijo še iz časov, ko je vodil ilegalo KP v Bolgariji, medtem ko so drugi — od Dimitrova do smrtnega sovražnika Rostova, Cervemkova — prijetno posedali po Moskvi in tam pridigovali po radijskih valovih. 'Tega seveda ni mogoče dopustiti pod nobenim pogojem. V vrstah poslušalcev so že opazili, da se stvari ne razivijajo po programu. Dvorana je nemirna. Časnikarji so kar preveč pazljivi, funkcionarji med seboj šepetajo. Tedaj je predsednik dvignil roko. Nenadoma je prekinil Rostova. »Kostov, na podlagi obtožnice ste obtoženi dejanj meseca aprila in maja 1942. Kaj nam o tem lahko poveste?« — Obtoženec: »Sem prav na. tem da to storim.« Predsednik se je naslonil na stolico in zmagoslavno pogledal javnega tožilca. Tudi ta je svoj svinčnik odložil. Časnikarji so se pomirili. Sleherni človek v dvora- ni je bil sedaj prepričan, da bo temu sledilo odločilno priznanje krivde. Mnogi v dvorani niso niti zapopadli, kaj je Kostov po majhnem odmoru v enem samem stavku povedal. Nekateri so se dvignili. Časnikarji so bili tako presenečeni, da so pozabili na pisanje. Kaj pa je Kostov dejal? .Dejal je: »Ne priznavam se za krivega kapitulacije pred fašistično policijo, niti tega, da me je zasnubila angleška tajna služba, niti da sem kdajle&ft zarotniško deloval £ Titom in njegovo kliko.« Celo sam predsednik je bil prepričan, da ni dobro slišal, da se mu je nekaj utrgalo v možganih. Saj bi obtoženec vendar moral glasno in razločno zaklicat: »Kriv sem!« Predsednik je stresal z glavo, končno pa se je skoraj očetovsko obrnil do obtoženca: »Kostov, govorim vendar o prestopkih po 29, aprilu 1942. Vi ste o tem tu slišali in čitali ste tudi v obtožnici!« Seveda je Kostov prebiral obtožnico. .Seveda je prav dobro vedel, kam bi želel predsednik sodišča. Dne 29. aprila 1942 so Kostovn in večino članov ilegalnega CK RPB aretirali v ulici Paterica 11. Pod strahotnim trpinčenjem so mnogi priznali svoje politično delovanje. Vseh 62 aretirancev so postavili meseca junija 1942 pred preki sod, ki je sodil po »zakonu o zaščiti države«. Glavni obtoženci b: morali biti obsojeni na smrt. Na splošno začudenje pa je bilo samo šest obtožencev obsojenih na smrtno kazen, trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Med njimi .tudi Kostov. To dejstvo je seveda vzbujalo v krogih his\erično-zločinske Stalinove policije sumničenja. Sodeč po lastnih merilih so se policijski vohači spraševali: »Kakšno ceno je 'plačal Kostov za tako milost?« Odgovor iztrebka, ki misli in deluje neprenehoma v slabi veri, je pač enostaven: Gotovo z '•vstopom v službo kraljeve policije, kaj ne počenjajo zločinci komunistične tajne policije prav tako? Seveda s pismeno obvezo. In -ta obveza je po vojni končala v rokah zahodnih sil: Izsiljevanje Rostova, njegov prestop v tajno zahodno službo, premestitev agenta v službo Tita — sama železna logika komunističnega pokvarjenca! Kako pa ie bilo z resnično pomilostitvijo Kostova? Zelo enostavno!1 Tako e-nostavno, tako meščansko sentimentalno, da nobeni komunistični policijski možgani tega ne bi mogli zapopasti. Ko so zaključili dokazovalni postopek razprave iz 1. 1942 in so vojaški sodniki pripravljali gradivo za obsodbo, so polkovnika Mladenova, predsednika vojaškega sodišča, nepričakovano poklicali v pisarno vojnega ministra, V imenu bolgarskega carja je spraševal, kako je z obsodbami. Mladenov je odgovoril: »Glavne krivca bomo obsodili na smrt.« Pri tem je pričel naštevati imena kandidatov smrti. Ker ni imel pri sebi sodnih spisov, je našteval imena kar na pamet, in sicer najprej tista imer.a, ki jih je sam obdeloval. Tako je Kostovo ime prišlo na sedmo mesto po vrstnem redu. Tedaj pa je vojni minister pomahal z roko: »Ne, ne, nič več kot šest smrtnih obsodb! Tako želi Njegovo Veličanstvo. Za ostae poiščite olajševalne' okoliščine.« Tako je Trajko Ko-slov ostal pri življenju. Kateri komunistični preiskovalni sodnik pa bi »krvoločnemu fašističnemu kralju« pripisoval toliko sentimentalnosti a-h tako sentimentalnost celo priznal? To vendar ne bi soglašalo s komunistično teorijo in s komunističnim presojanjem. Ne, cena za carjevo milost ni mogla biti drugačna kot prestop v kraljevo policijsko službo. To priznanje pa hoče za vsako ceno Boris Losanov. In prav tega ne priznava Trajko Ko stov, čeprav so mu to priznanje v preiskavi pismeno . izsilili: »Ce dovolite, bom nekaj povedal o svojem preteklem levičarskem sekstaštvu.« Tedaj pa je javni OD TU IN TAM Angleški potapljač George Wookley je postavil nov rekord v globinskem potap Ijanju. Pred norveško obalo je 34-letmi Anglež dosegel globino '200 metrov. Po-tcpljaška ladja »Reclaim« ga je pod vodo oskrbovala z mešanico kisika in helija. * * m Ameriški raziskovalec dr. C. J. Bollin-ger, ki deluje na vseučilišču v Oklahomi, je prepričan, da so sončne pege posledica privlačnosti planetov, M deluje na sončno površino. Privlačnost planetov je zlasti pomembna, če' več planetov istočasno deluje iz iste smeri. Dr. Bollinger pouda/r-ja v tej zvezi, da zavzerruijo Jupiter, Venera, Mars in Saturn v točno določenih časovnih razdobjih lego, ki poteka sksrra,j premočrtno proti soncu. Ta lega planetov se ponavlja vsakih 11 let in 27 dni, in prav v teh časih se tudi pojavljajo sončne pege. » » * i Skupina avstralskih, japonskih in a-meriških znanstvenikov poskuša že nekaj časa vzgajati v avstralskih vodah bisere. Prvo farmo bisernic so ustanovili m p-balah otoka Augustus, kaikih 240 Miome-trov severno od mesta Derby v severno-zahodni Avstraliji. tožilee planil pokonci. Se predno je utegnil nekaj izustiti, je predsednik sodišča že vpadel v Kostove besede: »Obtoženec, vaše levičarsko sekstaštrvo ne datira od aprila 1942.'« — »Tako je!« — Predsednik: »Mi pa želimo govoriti o dogodkih meseca aprila 1942, kakor stoji v obtožnici. Kaj lahko poveste o tej točki obtožnice?« Sedaj je tudi ie zadnjii poslušalec v dvorani razumel, da se tu pričenja nemajhna senzacija. Poslušalci so obsedeli kot pribiti. To je nezaslišan prizor komunističnega sodstva: Trajko Kostov se je nenadoma izmuznil iz vloge krvave komedije, ki so jo pripravljali in urili polnih , šest mesecev. Časnikarji buljijo na sceno dvoboja, in scena je v tem trenutku postala resnični tribunal. Javni tožilec leži z bledim obrazom čez svojo mi ■ zo. Predsednik z obema rokama krčevito grabi za naslonjala, svoje stolice/ Trajko Kostov pa stoji s svojim ukrivljenim hubtom pred tem tribunalom: .»Nimam namena, da razjasnim celotno zadevo levičarskega sekstaštva. Hotel bi samo o-■svetliti vprašanje svoje lastne udeležbe, ali sem bil namreč .v resnici aktivni udeleženec te skupine, kakor to zatrjuje obtožnica. 2elel bi . . .« Predsednik pa je pri teh besedah zagrmel: »Obtoženec, ali potrjujete svoje izjave, ki ste jih izrekli v preiskavi?« Redkokdaj je v kaki sodni dvorani zavladala taka tišina kot v tem trenutku. Redkokdaj je bilo pred kakim sodiščem o-zračje tako napeto kot v tem hipu. In v to ozračje donijo besede Trajka Kostova z vso mirnostjo in prepričevalr.ostjo: »Teh izjav ne 'potrjujem!« Bomba se je razpočila. Kostov, prvi obtoženec komunističnega sodišča, energično odklanja priznanje. V zgodovini velikih komunističnih procesov sta zaznamovana samo dva primera, pri katerih sc je kaj takega zgodilo: Kostov in Kre-stinskijev iz leta 1938 v Moskvi. (Nadaljevanje prihodnjič) f Ponovna pridobitev državljanstva KmBtijshi in aospodarshi problemi Koliko Slovencev in Hrvatov italijanskih državljanov je bilo pod fašizmom primoranih izseliti se iz domačih krajev iai se razkropiti po svetu s trebuhom za kruhom! V tujini so bili prisiljeni .sprejeti državljanstvo dotičnih držav, če so hoteli dobiti nameščenje in košček kruha. S tem so izgubili Malij. državljanstvo. Po končani vojni se je mnogo teh bivših italijanskih državljanov vrnilo v Italijo, v Gorico in .Trst. Tu so jih smatrali za tuje državljane ali kot apolide, brez pravice do državnih in javnih služb, brez političnih pravic. Slovenska demokratske zveza je storila vse, ;da ti rojaki ponovno pridobijo italijansko državljanstvo na podlagi zakona o državljanstvu iz leta 1912. Takoj po vrnitvi Italije v Trst je storila potrebne korake pri generalnemu komisarju in v Rimu -ter je predlagala, naj bi se nepretrgano bivanje v 'Trstu in na Tržaškem v povojni dobi štelo v dveletno dobo, ki jo zahiteva zakon za ponovno pridobitev državljanstva. Končno je prišla iz Rima vest, da je bilo med ministrstvi dogovorjeno, de prične teči dveletni rok 26. oktobra 1954. Ta rok je potekel 26. oktobra 1956, tako da bi država imela čas do 26. januarja 1957, da se -upre ponovni pridobitvi ital. državljanstva iz težkih vzrokov. (Dne 26. januarja t. 1. je potekel trimesečni rok za upor (inhibicijo). Rim se ni uprl v nobenem primeru. Zato so postali avtomatično zopet italijanski državljani vsi tisti in njih družine, ki .so bili nekdaj italijanski državljani in ki so to državljanstvo izgubili 3 tem, da so v tujini pridobili tuje državljanstvo. 'Tako je bilo končno rešeno vprašanje, ki so se ga tukajšnje oblasti proti jasnim določilom zakona na vse mogoče načine dosledno otepale. Mnogim našim rojakom, posebno šolnikom, ki so jih pognali na cesto i izgovorom, de niso italijanski državljani, je bila storjena občutna krivica. Šolske oblasti so zahtevale državljanski ■list in se niso ozirale na zakonite pravice zopetne pridobitve. Nekateri prožnejši so odšli za tri mesece v notranjost Italije in dosegli svojo pravico. Tako je bila pravica — mačka v vreči... ■Rojaki, ki se nahajajo v tem položaju, naj se obrnejo na občinski urad, kjer jim 'bodo izdali državljanski list. Izvzeti so samo oni, ki so optirali, in oni, ki so postali jugoslovanski državljani na podlagi pariške^ mirovne pogodbe iz leta 1947. Kdor je zopet pridobil italijansko dr žavljanstvo, naj poskrbi, da se mu priznajo politične pravice in da ga vpišejo v volilni imenik. Program in želje italijanskih liberalcev V izvezi z državnim kongresom italijanske liberalne stranke in z ozirom na splošne volitve, ki naj hi bile leta 1958, je tajnik liberalne stranke, Malagodi, razložil program, za katerega se zavzema njegova stranki. 'Italijanski liberalci so za Združeno Evropo. Po njihovem mnenju sta kriaa Bližnjega vzhoda in kriza komunizma pokazali, da je nastopila zelo ugodna priložnost za 'Uresničenje te zamisli. 'Zato je treba čimprej odobriti pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Euratomu. Ce ne pride do Združene Evrope, bo Evropa u- ■Na seji 1. februarja je občinski svetovalec gospodarskega gibanja MEN dr. Caravelli najodločneje protestiral prod trem točkam deželnega statuta za bodočo avtonomno videmsko deželo in Julijsko krajino, ki so ga Videmčani sestavili in poslali v Rim. Videmčani predlagajo kot sedež bodoče dežele Videm. Z ozirom na svoj zgodovinski in gospodarski pomen ter z ozirom na svoj položaj kot pomorski svetovni emporij ne bi mogel Trst nikoli pristati na to, da tu ,ga. ponižali na stopnjo drugovrstnega pokrajinskega mesta. Prav tako je za Gorico in Trst nesprejemljiva videmska zahteva po odpravi pokrajinskih svetov Gorice in Trsta in popolna vključitev v novo deželo, kjer zahtevajo Videmčani proporcionalno zastopstvo. Ce bi to obveljalo, bi oni s svojimi osem sto tisoč prebivalci vedno preglasovali Goričane m Tržačane. Zato je bila gesta videmskih poslancev zelo neumestna. Podžupan Dulci je izrazil o videmskem predlogu negodovanje, in predsednik občinske komisije za ustanovitev nove dežele, odbornik dr. Franzil, se je pridružil izvajanjem predgovornikov. Tržaški občinski svet 'bo storil vse, da bo sedež nove dežele v Trstu in da bosta uživali Gorišku in Tržaško ozemlje svoj poseben samostojen položaj glede vseh točk, ki posebej zadevajo posebne koristi in interese Gorice ir« Trsta. Tako je vprašanje deželne samouprave Videlfisko - Julijska krajina končno našlo svojo pot tudi v tržaški občinski svet. To vprašanje bo seveda v podrobnostih zahtevalo mnogo treznosti, ohzirnosti in razsodnosti. Želeti je le, da hi ga v vseh treh zainteresiranih središčih tako obravnavah. Le na ta način bo doseglo tudi svoj namen. Nadaljevala je debata o proračunu ACBGAT-e in odbornik Gridelii je odgovarjal raznim 'govornikom. Na zadnjih sejah je občinski svetovalec ničena in z njo vse države, ki jo sestavljajo. To naj bi čutile tudi druge italijanske stranke, od krščanske demokracije in socialnih demokratov pa do republikancev in monarhistov. V tem duhu se bodo liberalci dosledno zavzemali za zahodno in evropsko solidarnost. V notranji politiki bodo liberalci pod pirali demokratični razvoj države in izločevanje komunistične partije iz političnega življenja. Liberalci smatrajo, da je treba ohraniti sedanjo vladno koalicijo, ki jo tvorijo stranke demokratične sredine, in da je treba istočasno čim bolj osamiti .komunistično stranko. Vendar ne gledajo z naklonjenostjo na napore za dosego socialističnega edinstva, ker se boje morebitne levičarske vlade, kakor tudi koali- Na seji občinskega sveta od 5. februarja se je razpravljalo o proračunu A.C.E. G.A.T.-d. Predlagali so razne popravke, med katerimi je bil predlog obč. svetnika Teinerja, da se zviša primanjkljaj, ki ga je predlagal občinski odbor, za 124 milijonov lir, ki naj bi se uporabil, da se zadovolji zahtevam uslužbencev ACEGAT-a. Z druge strani je predlagal podžupan prof. Dulci, da se naj zniža primanjkljaj še za 70 milijonov, tako da bi .znašal ves deficit, tudi če bi se zvišali stroški za 124 milijonov, skupno 660 milijonov lir. Razprava je bila živahna. Pri glasovanju je propadel popravek Teinerja in ni bil sprejet popravek za zvišanje deficita za 70 milijonov, tako da je ostal končni deficit 606 milijonov lir. Qb desetih zvečer so pričele izjave p 'glasovanju. Bilo jih je 11. Glavne misli izjave obč. svetnika dr. Josipa Agneletta so 'naslednje: 1) Kdor objektivno presodi napredek, ki ga zaznamuje Trst na področju prometnih linij in zvez in na področju cestne razsvetljave, mora priznati, da je ACEGAT v zadnjih letih storil dosti, posebno v korist siromašnih slojev prebivalstva. ■Prav tako je treba priznati, da so bile cene prevoznih listkov nizke in nižje kot v drugih mestih. dr. Josip Agneletto vložil interpelacijo na občinski odbor in .zahteval popravilo ceste pri Sv. Ivanu, od gostilne Suban na levo, ki je nujno potrebna popravila. T">-ko je dr. Agneletto pozval občinski odbor in pristojnega odbornika, da se popravi cesta ulica Moreri v Rojanu in tlakuje s kamenitimi kockami. Predložil je obenem prošnjo s podpisi okoli 200 stanovalcev. ki prosijo, da se to delo čim-prej izvrši. IMuhe letošnjega zimskega vremena Nad letošnjo zimo se res ne moremo pritoževati, raeen da je začela sorazmerno zgodaj. V ostalem pa je bil januar tako prijetno topel in sončen, kakor že dol-gone. Najbrž nas je prav zaradi tega tudi obiskale takšna megla, kakršno poznajo sicer samo v nižinskih predelih Severne Italije ali pa v Ljubljanski kotlini. Tsko je bilo tudi zadnjo nedeljo, ko smo po sončnem dnevu imeli tako meglen večer, da si še ladje niso upale v tržaško pristanišče, z izjemo nekega Jugoslovanskega parnika, ki je imel radarsko pripravo. Medtem ko je bilo pri nas tako toplo, je pa bilo drugje, kjer bi moralo biti še topleje, pravo zimsko vreme s snežnimi meteži, ki so v tistih krajih prava redkost, n. pr. na Srednjem vzhodu. .Tako so morali pristanišče v Aleksandriji, v E-giptu. .za dva dni zapreti aa plovbo, ker je sicer pretila nevarnost, da bi visoki valovi zagnati ladje proti pomolom. Cesta Kairo - Aleksandrija, ki se vije po puščavi, je bila zaradi deževja zaprta za promet od pretekle srede pa vse do pretekle nedelje. V nekaterih krajih, ki sicer slovijo po svojem milem podnebju, je temperatura padla pod ničlo.. V Izraelu, (Jordaniji in Siriji je celo s^aežilp. Jeruzalem je 'bil zaradi sjtežnih {rjeteiev nekaj dni skoro ptupolnoma odrezan od sveta. cijske vlade krščanskih demokratov s socialisti, do katere bi moglo priti v primeru že nekajkrat obravnavanega odprtja na levo. Ob zakljručku zasedanja svojega glavnega odbora, ki je končalo v nedeljo, so liberalci še izjavili, da 'bodo sodelovali v sedanji v.ladni koaliciji, samo v kolikor bodo spoštovane obveze, ki so jih sprejele koalicijske stranke. V kolikor bi tega ne bilo, potem liberalci ne vidijo dru-,gega izhoda kot predčasne volitve. Tako so se tudi liberalci uradno izjavili za morebitno izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, .za katere se že nekaj časa o-grevajo tudi nekateri krščanski demokrati, posebno v glavnem strankinem tajništvu s Fanfanijem na čelu. treba uvesti v vse podjetje več varčnosti; duh varčevanja mora prepojiti ves organizem. Zato pa je potrebna radikalna sprememba v vodstvu podjetja. 3) Te radikalne sipremembe pa ne mora izvesti upravna komisija ACEGAT-a, sestavljena po političnih vidikih iz ae-stopnikov vladajočih strank, ampak to komisijo, katere rok je potekel, mora zamenjati uprava komisije strokovnjakov, ki mora vzeti podjetje resno v roke, ga sanirati in spravit) bilanco v trajno ravnovesje. 4) Od občinskega odbora predlagani proračun ne bo ozdravil podjetja. Tudi če bi letos zvišali vse tarife, tako kot predlaga stara komisija, in zaenkrat pokrili deficit, bi drugo leto stali zopet pred pasivno bilanco. 5) Zato je treba menjati sistem uprave, to bo pa mogla storiti samo nova u-pravna komisija strokovnjakov in ne politikov z uvedbo večje varčnosti in z zvišanjem tarif, v kolikor je to neobhodno potrebno in za prebivalstvo .zmogljivo. Zato je dr. Agneletto izjavil, da ne more glasovati za pr oraču, predlagan od odbora; ker je pa ta proračun občutno znižal deficit v korist prebivalstva in tiudi zato, da se prepreči eventualni ponovni poseg prefekture v občinske zadeve, ne bo glasoval niti proti, ampak se bo glasovanja vzdržal. Za proračun so glasovali: demokršča-ni, socialni demokrati, republikanci, Nen-nijevi socielisti in MEN, 29 glasov, proti: komunisti, M1SI, monarhisti in. liberalci (25 glasov); vzdriali so se: dr. Agneletto, dr. Dekleva in Petronio, Gruber-Benco in dr. Pincherle. Za VO-urni delovni teden Socialno-.demokratski sindikat U-IL je začel po milanskih tovarnah akcijo za u-vedbo 40-urnega delovnega tedna, ki naj bi pa bil plačan enako kot sedanji 48-ur-m delovni 'teden. Pobudniki akcije skušajo pripraviti vlado do tega, da bi /ugodila tej delavski zadevi s proglasitvijo u-•stre.znega zakona. Zato pošiljajo delavci milanskih tovarn ministru Vigorelliju (minister .za delo, pripadnik socialno-de-mokratske stranke) tisoče dopisnic, v katerih ga prosijo, naj se zavzame za uresničenje te težnje, ki je — kakor pravijo - »težnja vseh italijanskih delavcev«. NATEČAJ Cassa di Risparmio v Trst.u razpisuje natečaj za 12 mest za začetnike - izterjevalce užitnine (tassa consumo). Zahteva se najmanj izpričevalo osnovne šole. Točne podatke se dobi na sedežu zavoda. Zimska pomoč Za zimsko pomoč so do sedaj nabrali nad 7 milijonov lir. Med darovalci so častno udeležene tudi slovenske šole v Trstu In na podeželju. Verjetno je, da se ibo sklad še znatno povečal. Roncirt komorne glasbe Slovenska prosvetna matica v Trstu priredi v soboto, dne 9. marca 1.1. v Avditoriju koncert komcrme glasbe z nastopom godalnega kvarteta Sancin in klavirskega kvinteta. Instrumentalne prireditve tako imenovane absolutne glasbe so pri nas bolj redek pojav, saj je naš človek že od prvih časov glasbene 'Ustvarjalnosti bolj dovzeten za skupinsko zl^rno petje kot pa za intimno instrumentalno muziciranje ko-morno-glasbenih del. Vendar pa se okus Pogostokrat .razmišljamo sami ali v prijateljski družbi, kaj je ». našim kmečkim gospodarstvom? Človeku se stisne srce, ko opazuje, v naši bližnji .in daljni okolici, za silo preživljajočega se mesta, toliko zanemarjenih in neobdelanih zemljišč. Prav tako nam je .gotovo hudo pri srcu, ko smo priča skoro vsakodnevnim prisilnim razlastitvam v »občekoristne svrhe« in prisostvujemo, kako sadovi stoletnega in stoletnega. -truda kar čej noč kopnijo. Poreče kdo morda: mesto se mora širiti, povečati, industrializirati. Bodočnost je v industriji, kmetijstvo in mala posest pa naj bi bila žrtev napredka, ki bo — osrečilo vse ljudi in vse narode. Naša mala kmečka posest 'bije danes res trdo borbo za svoj obstanek. Prvič zaradi nezaupanja, ki ga goje do našega kmečkega gospodarja »nositelji idej socializma in napredka«, ker vidijo v njem svojega 'nasprotnika, ki se ga ne sme podpirati, kaj šele vzpodbujati. Kmet je komunistom trn v peti, kulak. Dejansko pa je navezan na svojo zemljo in mora na njej garati kot suženj samo zato, da si zasluži za mineštro. On si ne sme izboljšati svojih polj, vrtov in vinogradov, ker sicer ne bi bil več tovariš, in. nevarno bi bilo, če bi postal sam svoj gospod. Prav tako ima naš priden, delavni kmečki živelj tudi velike nasprotnike pri mogočnih magnatih industrije, ki vedrijo in o-blačijo v industrijski coni in ga s prisilno »zakonsko« razlastil* "o in sramotno nizkimi cenami za odkupljena zemljišča prisilijo v proletarstvo, med one reveže in nemaniče, ki so dandanes primorani živeti od podpor in miloščine, namesto tudi preprostega človeka čedalje bolj brusi in kultivira že spričo poslušanja takih ■združenj, ki so dosegla visoko stopnjo u-metniške kakovosti, in to so v zadnjem desetletju dosegla .prav nekatera vokalna .združenja, medtem ko se instrumentalna ■glasba uvaja slej ko prej v mnogo počasnejšem tempu med širšo publiko. Zato SLOV. PROSVETNA MATICA V TRSTU priredi v začetku marca 1.1. v Avditorij« Koncert komorne glasbe ob sodelovanju godalnega kvarteta in klavirskega kvinteta Sancin pričakujemo, da nas bo koncert komorne .glasbe SP'M y začetku marca prijetno presenetil. Za slovo g. Steku Nisva še končala, g. Stek. Odgovorili niste pravzaprav ničesar. Ste pač tudi Vi na liniji »lajanja in 'zagovarjanja«, kadar argumenti odpovedo. Kadar pa jih poskušate izgovoriti, Vam jezik lopne po piškavem zobu. V Jančah je bila umorjena fa-rovška kuharica — zločin brez dvoma; v Kočevju pa 10.000 slovenskih fantov domobrancev in na tisoče drugih Slovencev in Slovenk. Komunistična čednost in vrlina, podobna tistim, ki jih »Demokracija« objavlja »Pod črto« že vse letošnje leto. Vi seveda tega ne prebirate, to je »lajanje in zaganjanje«! Gotovo je pri dostojnih ljudeh treba pometati pred pragom. Pred pragom, g. Stek, ki leži pred svetiščem, ki ste1 si ga izbrali, pa bi metla ne služila. Tu so potrebni traktorji in vse itiste tehnične pridobitve, s katerimi gradijo nove, gladke ceste — ne konjiunkturisti, pustolovci in gagajevci — pač pa strokovnjaki, pošte; njaki in značajneži, g. Stek. Ne čez deset let, prej, prej, g. Stek; Bog Vam daj samo .zdravje, da bi tudi Vi doživeli tisto, česar si želijo vsi narodi' pod komunistično strahovlado. Plaz se je že sprožil na Poljskem in na Madžarskem. Zalet še šepa, pa se bo udelal. Le potrpljenje! Tudi Vi ste v šoli pri »Borbi«. Tudi Vam je Tito Jugoslavija; kaj pa Vam >bo ostalo, ko Tita ne bo? Prazna malha! Jugoslavija je samo ena; imenuje se svobodna Jugoslavija! ;Te ne blatimo mi, niti Američani, pač pa komunisti. da bi aktivno posegali v gospodarsko življenje in sorazmerno prispevali k državni skupnosti. Kot strela udarjajo v jav^ nost polomije industrijskih podjetij. Marsikdo se sprašuje, ali je .bilo res tako potrebno, da so mu odvzeli njegovo cvetočo in obetajočo mandrjo, da samevajo sedaj nad njo prazni itn goli zidovi. Življenje ne miruje, ubira svojo pot, dostikrat tudi proti našim upravičenim in dobronamernim željam. Treba je .imeti poguma, zaupati v lastne sile in se spomniti, prav posebno v stiski, starega, a vedno veljavnega pregovora: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!« Gospodarstvo, ena najpomembnejših in z?. nas Slovence prav gotovo najbistvenejše panoga našega udejstvovanja, zahteva- celega moža, neustrašenega, prekaljenega. (In vendar, ko .po težki poti, polni žrtev in samozaitajevanj končno dosežemo cilj, vzkliknemo: To je delo mojih rok, mojega uma, vztrajnosti in volje! Kaj je vendar na svetu lepšega kot biti na svoji zemlji svoj gospod; biti gospodarsko samostojen in od nikogar nikoli odvisen! Slovenci na Tržaškem imamo, hvala Bogu, še široko odprto področje udejsvo-vsnja ,y malem domačem gospodarstvu in •kmetijstvu. Prev zaradi bližine mesta i-mamo lepo priložnost, da ugodno vnovčimo svoje pridelke. Ce pa je •zemlje premalo, nam je le radodarna in iz nje črpamo vsaj tisto, kar potrebujemo za vsakodnevno rabo. Ne zanemarjajmo je, ne zapuščajmo je misleč, da nam prinaša »srečo in odrešitev« samo tovarna! Glejmo in prizadevajmo si, da izboljšamo naše vrtove, polja, vinograde in senožeti in vzgajajmo .tudi naš mladi rod k prizadevanju .za domače gospodarstvo in smotrno kmetijstvo! (Ne zamujajmo nobene priložnosti, da popravimo in izboljšamo gospodarska poslopja! Vztrajajmo vedno in povsod pri nalših upravičenih zahtevah po poljedelski šoli. Občinske (uprave našega podeželja so vendar poklicane, da skr-be in da na pristojnih mestih posredujejo za naše kmečko gospodarstvo, za tečaje v slovenščini in ne samo za gradnjo nepotrebnih športnih igrišč. Ne pozabimo nikoli, da v domačem gospodarstvu, ki pri nas, hvala Bogu, temelji še vedno na svobodni pobudi, dosežemo inajlepše in najkoristnejše .uspehe prav 'zaradi prizadevanja in vztrajnosti naše družinske skupnosti. M. U. DAROVI: G. Jože Laurenčič - Škrbec daruje L 3.000; gospa tP. 2. S., učiteljica, daruje L 1.000 za SDD v Trstu ob pri; liki '»Velikega slovenskega dobrodelnega pleša«. — Najlepša hvala! Posnci majte! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 10. februarja ob 17. uri v Avditoriju v 'TRSTU premiera Na nočnih poteh drama v treh dejanjih Spisal: 'RENATO LELLI .Prevedel: prof. IVAN SAVLI Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Scena izdelana- v delavnici SNG pod vodstvom IVA KUFERZiNA V torek 12. februarja ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Na nočnih poteh Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOV1C Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLHH PMIUCH sprejema v svojem ambulatartju v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dinevno od 9 - 13 in od 17 - 19 ure ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797 Podgorska NECCHI B. U. Supernoia autematlta je šivalni atroj, ki uživa popolno zaupanje in z neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesečna obročna odplačila In tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom stroja; si pridobite pravico na brezplačni tečaj za vezanje. NECCHI nEtPEIII A11 « omarici ttan« 62.000 lir Siva, krpa. in plete moderne vezenine. Koncesionirana tTgovina: TULLIO NATALE TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33 TRZIC, Corso del Popolo 28, tel. 2772 MILJE, Calle Tiepolo 6 CBRVTGNANO, Plawa Unttft 17, tel. 217 2) .Toda za ozdravljenje ACEGAT-a je Deželna avtonomija kakor si jo želijo Furlani Veliki dobrodelni ples je vsakoletna med našim tržaškim slovenskim življem ukore; ninjena družabna prireditev, ki ima namen: podpirati našo šolsko mladino z darovi in prispevki; 'družiti brate Slovence vseh slojev in stanov v prijateljstvu, slogi in edinstvu, na kate= rega so bili tako ponosni naši predniki. — Pokažimo širši trža= ški javnosti in svetu, da Slovenci v Trstu vemo, kaj hočemo: UTRJEVATI TUDI NAŠO DRUŽABNO ENAKOPRAV* NOST/ Zato na to edinstveno veliko zabavno in družabno prireditev, ki bo prihodnjo soboto 9. februarja ob 22. uri v veliki dvorani hotela EXCELSIOR PALAČE, pripeljimo s seboj tudi vse svoje prijatelje in znance. PRORAČUN ACEGAT-A SPREJET