viuRSKI DNEVNIK *£mna p,a^ana v gotovini ■ w»tai« i grup«. Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 267 (10.486) TRST, sobota, 17. novembra 1979 >&0nSKJ DNEVNIK je /ateI izhajati v Trstu 13. maja 1940, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakrit nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob-Cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČENO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPI ODLOČEN ODGOVOR BERLINGUERJA POLITIČNIM STALIŠČEM AMENDOLE Tajnik KPI zavrnil predlog o «žrtvovanju brez preobrazbe», kar bi pomenilo predajo brez boja Vofjj . " Enrico Berlinguer je go-Seg J.11 je imel zelo posrečen polo' ~a Je bil uspešen, se je mo-®°k>viti takoj po zaključku s&ij S® govora, ko so komuni-taj, v°ditelji začeli zapuščati dvi-\>ih Botteghe oscure. Z obrazov je odsevalo olaj-Zaradi od vrnjene nevarnosti. t(tinu ■ 80 bili bolj mračni, toda biia r, Je. bila zadovoljna. Seja je ginjena, in čeprav je bil farjev poseg vsaj formalno mnogih, se je takoj ra-\ *, ba je bila razprava konča-b>»eriul- °®tali prijavljeni so se od-nastopu, med njimi tudi (k a' Zgodaj popoldne je sicer !aldi .^onte povzel v 10 minutah %'u ’ *"°ba sklepno resolucijo 'o Kfatko, ki odobrava Pajetto-HijPoročilo o evroizstrelkih in Antejevo o gospodarstvu in V’ ter obvezuje stranko, da se tej,/®1'1 za razorožitev, družbeno <° bii-nosb gospodarski razvoj) ®Wrlie razc*ebb časnikarjem. Sltegg a° Berlinguerjevega opoldan-^ Sovora so pa razdelili šele JojL zvečer. Razlog je jasen: ta *H)va bpstane politična podlaga za ®nje KPI, po premostitvi težav s skupščine pokrajinskih tajnikov in odgovoru na napad Amendole. Do njega je bil Berlinguer zelo oster, vsaj kar zadeva temeljne smernice ni dvoma, da je bil «ne» odločen. Pri tem se je tajnik močno usmeril v levo, poudarjajoč tematiko družbene preobrazbe, z odločno o-brambo plodov 15 let bojev in zavračanjem Amendolovih kritik glede dobe 1968-69. Postavljena pred izbiro med napadalnimi stališči desnice in tajnikom, Ji ohranja odprto razpravo o preobrazbi, je strankina levica (zaradi boljšega razumevanja: tisti, ki so na julijskem CK krivili tajništvo imobilizma) takoj sprejela premirje. V kritiki proti Amendoli je bil Berlinguer učinkovitejši kot v nedeljo v kinu Adriano, manj ideološki in stvamejši. Argumenti so bili naslednji: KPI mora tolmačiti naraščajoče neugodje italijanske družbe, drugače se bo to gibanje obrnilo proti njej. Amendolov predlog pomeni v bistvu »poziv k vrsti odpovedi in žrtev*, ki bi pripeljale le do ohromitve KPI. «Kaj naj predlagamo upokojencem, mladini, ženskam delavcem?*, se je vprašal Berlinguer. Po njegovem mnenju bi V "■'■»lllmi, m„, tmn, mi, im, im miiiuiiillllliiiiiillltlHlllHimtlliilllllllinmlinMimlll ^ KOT DVA TEDNA PO DRŽAVNEM UDARU bolivijski diktator prisiljen odstopiti p0/fr, tf/ Ovnik Natusch Busch popolnoma osamljen tu-oboroženimi silami • Kmalu nove volitve? Sh d'*' ~ Polkovnik Alberto Na-%.«Psch, ki je v Boliviji pred * lt^,lrni dnevi prevzel oblast avhn državnim udarom, je NamV^era' P°d ostrim pritiskom j-jj Sre,nta. sindikalnih organiza-i kfmA ^ oboroženih sil odstopijo, a n<5alo se je tako sicer krat-“hjSL ^o razburljivo obdobje bo-!’iti zgodovine, kjer so blisko- * ta.‘!avni udari in vojaške vstaja 0 rekoč «na dnevnem redu*. samega začetka je bilo si-n v vseh največjih me-i ‘ tev?1'' na ulice ter demonstri-SSSft' vojaškemu puču. Samo v 'Pestu je v spopadih med 'V^nti in vojaki izgubilo živ-i st° ljudi, medtem ko a'ne organizacije oklicale *if0ni') stavko, ki je 'popolnoma ^avj a gospodarsko dejavnost vi t »dl Parlament ni klonil politi ft '■ v ^i^ovnika Buscha, ampak ,al . Sem svojim ugledom priti-i ^ikov v°isk« naj nc podpira u %lj v. v vrstah katerih so se Mdj.jpPiavljati prvi spori in ne-?‘Iq l j. Včeraj pa kratko obve-5 je “bvijskega državnega radia, .'jftovp^.atusch Busch odstopil, brez o ®st , ’ kdo bo sedaj prevzel Ncil državi V La Pazu se je Pv da bo ponovno prevzel ^rcvo republike odstavljeni fJ*o .[p k Guevara, vest pa so JH, Z*Pantirali. Vsekakor je go-l?sPoUa bo predsedniške posle za-Nt^vijala predsednica par-> Lidia Geiler in to morda V6 k;t?pi°šnih volitev, ki bi mo- i Tttoio »vrihnrin letfl. ••• •• •• ■''•?: • • /s&MM Alberto Natusch Busch bil prvi rezultat Amendolove linije, da «bi v nekaj dneh ali nekaj tednih imeli proti sebi narod na ulicah, delavske skupščine, manifestacije*. «Žrtvovanje brez preobrazbe bi moglo kvečjemu upočasniti propadanje, ne pa ga preprečiti*, torej Amendolova linija ne bi mogla niti zagotoviti rešitve države, take, kot je danes. Berlinguer je zagovarjal «prelom*, ki so ga povzročile v sistemu borbe zadnjih let in je za to priznal zaslugo delavskemu gibanju, «Naša naloga je, da ustvarjamo nova soglasja, nova ravnotežja*, je poudaril, «najhujši poraz bi pa bil poraz brez boja*. Obtožbo frakcionaštva je obrnil na A-mendolo, ki ga je pozval, naj bolj pazi na besede, ker ni mogoče podtikati, da je v KPI kdo, ki «misli graditi socializem na ruševinah države*. Pohvalil je pred zaključkom še vlogo «centra* v stranki, ki ne izvaja «malega posredništva*, ampak izdeluje inteze in je poudaril, da je v boju na dveh frontah skoraj vedno najtežji tisti «proti onim, ki se ne marajo več boriti*, torej proti desnici. V ozračju, ki se je v primerjavi s prejšnjim dnem odločno spremenilo, je bil Amendola manj zadovoljen. Uspelo mu je sicer, da je vsilil nekatere teme v diskusijo, toda na koncu so se stvari uredile, stranka je spet našla notranje ravnotežje, s tem, da se je tajnik približal strankini levici, ta pa ponovno njemu. Sestanki Cossige s tajniki strank RIM — Po včerajšnjem posebnem sestanku na vrhu z vodstvom lastne stranke, se bo predsednik Cossiga, kot se je izvedelo v vladnih krogih, srečal najverjetneje prihodnji četrtek in petek s tajniki KD, PSDI, PLI, PSI in PRI .torej strank, ki so neposredno flli posredno (z vzdrža-njem) omogočile umestitev njegove vlade. TEHERAN — Zasedba ameriškega veleposlaništva v iranskem glavnem mestu z zadržanjem večjega števila talečv, ki je povzročila* pravo gospodarsko in politično vojno med Iranom in ZDA, vzbuja vse večjo zaskrbljenost v svetu ter odpira vprašanja, ki bi skalila že tako napete odnose med državami proizvajalkami nafte in Zahodom. Odločitev teheranske vlade, da prekine dobavo petroleja Združenim državam Amerike ter Carterjeva odredba za blokado iranskega premoženja onkraj Atlantskega oceana sta namreč sprožili vrsto verižnih mehanizmov ter reakcij, ki bi lahko že v kratkem negativno vp ivali na gospodarsko ravnotežje med državami. ki so vezane na Was 4ng-ton in med nekaterimi arabskimi državami, ki bi v bližnji bodočnosti lahko odločneje opc le Iran. Upati je torej, da bo v te.i ključnih trenutkih, predvsem v Teheranu, med verskimi voditelji, ki v tem trenutku dejansko vodiji državo, pravladala razsodnost ter zavest, da mednarodne spore ter žarišča napetosti ni mič rešiti z zasedbo veleposlaništev ter s talci, i Gospodarska kriza ter morebitna petrolejska blokada s strani arabskih držav bi torej sprožili ze o nevarne reakcije predvsem v ZDA, ....................................................................... V TURINU SE JE ZAKLJUČILA PRVA FAZA «ZADEVE FIAT» Poziv CGIL državnim uslužbencem RIM — Tajništvo CGIL je pozvalo državne uslužbence, ki bodo 18. in 19. t.m. izvolili svoje zastopnike v upravne svete ministrstev, naj glasujejo za liste, ki so jih predložili CGIL, CISL in UIL. Enotna sindikalna zveza se zavzema za poenotenje službenih odnosov in za reformo javne uprave, poudarja poziv, medtem ko avtonomni sindikati zagovarjajo le cehovske interese in male privilegije v okviru džungle prejemkov. TURIN — Organizacija «Ronde comuniste* si je prevzela odgovornost za atentate na dve predstavništvi avtomobilske tovarne Fiat. Papirnate bombe so povzročile le manjšo škodo na navojnicah, tudi nekaj steklenih izložbenih delov se je razbilo. PREDSEDNIK IS SRS DR. ANTON VRATUŠA SPREJEL ENOTNO DELEGACIJO SLOVENCEV V ITALIJI SLOVENSKA NARODNOSTNA SKUPNOST MORA POSTA Tl OSNOVNI DEJA VNIK PRI REŠEVANJU SVOJIH VPRAŠANJ Osimski sporazum zagotavlja narodnostni skupnosti globalno zaščito ne glede na administrativne meje med pokrajinami - Člani delegacije seznanili predstavnike izvršnega sveta z zamejsko stvarnostjo Delegacija IS SR Slovenije na srečanju z zastopniki Slovencev v Italiji iiiiiHiiiiuiiMiiiiiimfiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiHiiiiiMMniHiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiiiHiiiHiiitiiiiiiiNiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii KIJI H NEVARNEMU ZAPLETU GOSPODARSKE VOJNE MED DRŽAVAMA Islamski študenti nadaljujejo z zasedbo veleposlaništva ZDA V Iranu umestili novo vlado, niso pa imenovali novega ministrskega predsednika - Nepotrjene vesti o sporih med verskimi voditelji in vojsko izjavil, da. bo v petrolejskih dobavah v prihodnjem letu »luknja*, ki bo dosegla 20 odstotkov porabe iz leta 1979. Gre za 21 milijonov ton petroleja, za katere pa Rebecchini ni povedal, kje bi jih dobili ali kako bi jih privarčevali. ki bi z druge strani prekinile gospodarski izvoz v Iran, z neprecenljivo škodo za to gospodarstvo. Mnogo bo odvisno od stališča, ki g., bodo dokončno zavzele nekatere arabske države, proizvajalke nafte, kot sta Irak in Libija, ki podpirata dogodke v Teheranu, mnogo pa bo odvisno od razvoja dogodkov ter notranjih odnosov v Iranu. | rim — Vsedržavno tajništvo enot-Islamski študenti so, vsaj pj u- nega sindikata kovinarjev FLM je radnih vesteh, trdno odločeni na- izrazilo popolno podporo štiriurni daljevati zasedbo veleposlaništva pio5ni stavki, ki je oklicala zveza ter nimajo namena izpustiti nobene- ;qil - CISL - UIL za sredo, 21. t.m. ga talca. Pred poslopjem ambasade n je pozvala deželne in pokrajin-še vedno množica ljudi burno zahte- , .e organizacije ter tovarniške sve-,va izročitev Reze Pahlavija, med- ^ naj prispevajo k velikemu uspe-tem ko si po teheranskih ulicah lu obrije stalno sledijo protiameriške manife- stacije. Kar zadeva govorice in domneve o morebitnih sporih med aiatulahom Homeinijem in njegovimi pristaši ter med vojaškimi o-blastmi, ki bi nasprotovale naraščanju verskega fanatizma v državi, si ostale tudi včeraj nepotrjene. To, ua vlada predvsem med nekaterimi vojaškimi pove jnil nezadovoljstvo nad politiko a;atulahov, ni Huda letalska nesreča v ZDA NEW YORK - V četrtek je nad severnoameriško državo Arizono strmoglavilo letalo DC-3 krajevne družbe »Nevada Airlines*, na kate- nobena novost, je pa zelo težko in rem je bilo 44 oseb. Po prvih __ k . ji . . i__i Tiaofah Izi id mvrpHrttifllp JITTIP- i*« O' maja prihodnjega Sr *OTei' ^ je položaj v h1® st*0 Vstopu polkovnika Bu-?l it) °ra.i popolnoma normalizi-25% da bo Bolivija, brez zu-JS ■ Pritiskov, lahko demokra-\|k];iZv°lila novega predsednika ^ (st) Atni ^ — Po dolgi preiskavi je Pravdnik Spadaro podpisal tn ’ s katero bodo predali po-tSJ sodišču skupino 12 do-(v sivi Aoristov, ki so jih osu- llTObjj^vvanja s »Primo lineo*.-|P% Ca je kar zajeta, saj osum-, tctžujejo organizacije obo-.%i. (JPlpe s prevratniškimi na-, “toženci naj bi tudi skušali ^ ,2,°d>ni, ropi in teroristični- drlavljansko vojno. POTREBEN BO NOV SODNI POSTOPEK ZA PREKLIC ODPUSTOV 60 DELAVCEV Vodstvo Fiata je z izplačilom zaostalih mezd zadostilo odloku pretorja, ki pa je družbo obsodil na plačilo sodnih stroškov TURIN — Delavci, ki jih je «Fiat auto ''ja* drugič suspendiral, ne bodo smeli, vsaj do nadaljnjega v tovarno. To je smisel razsodbe sodnika za delovne spore dr. Conver-sa ki je tako zavrnil priziv pravnih zastopnikov kazensko odslovljenih delavcev. Converso se je v razsodbi skliceval na delovno pogodbo za delavce tvinarske stroke, ki predvideva »previdnostni začasni odpust*. S tem se je spor Fiat — odpuščeni delavci pravno končal, vendar je pretor na podlagi obstoječih norm obsodil turinsko družbo na plačilo sodnih stroškov v višini 1.952.000 lir. Ta sklep je pretor opravičil s pripombo, da bi se delovni spor če bi se nadaljeval, negativno končal za tovarniško vodstvo. Tu je treba pripomniti, da je dr. Converso med prvo razpravo izdal odlok, ki je Fiat obvezal, da je ponovno sprejel v službo delavce, katerim je moral plačati plačo za vse dni suspenzije. Tedanji odlok jr bil neoporečen. ker je Fiat predložil, v nasprotju s pravno zakonodajo, nepopolno motivacijo suspenzije. ■ Vodstvo Fiata je v celoti in brez priziva upoštevalo pretorjev odlok in je delavcem brez odlašanja na- kazal zaostale plače. V tovarno pa jih ni pustilo: že ob vhodu so delavce čakala nova pisma, tokrat s podrobno navedbo obtožb, na podlagi katerih je Fiat sprejel »disciplinske ukrepe*. Jasno je, da so suspendirani delavci vložili priziv in zahtevali od sodnika za delovne spore, da razveljavi drugi Fiatov disciplinski ukrep. O tem so včeraj razpravljali na preturi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, pred sodnim poslopjem so se zbrali delavci s transparenti, policija in karabinjerji pa so celo področje močno zastražili. Po govorih odvetnikov delavcev, ki so sprejeli pravno zastopstvo sindikalnih organizacij in delavcev, teh je bilo 10, ki so zaupali obrambo »alternativnemu kolegiju zagovornikov*, ter seveda posegu pravnih zastopnikov turinske tovarne, se je pretor umaknil v posvetovalnico, od koder se je po 3 urah in pol vrnil v sodno dvorano s pravno utemeljitvijo zaključka delovnega spora. Razsodbo so delavci sprejeli z nejevoljo in pretorjeve zaključke, ki so potrdile, da je Fiat v celoti iz- « »1 : 1 Mttir« J1 /lir P* /> LtvIKlivI Ni dovolj, vztrajajo sindikalni predstavniki, da Fiat izplača zaostanke: delavce bi morali dejansko pustiti k delovnim mestom, kar pa se ni zgodilo. Kaj sedaj? šestdesetim začasno odpuščenim delavcem ne preostaja drugega kot vložiti priziv. Če tega ne bodo storili v določenem roku, lahko direkcija Fiata preide k dokončni odpustitvi z dela ali pa, kot se govori v Turinu, bi se zadovoljila le z disciplinskimi ukrepi kot so globe in podobno in delavce seveda ponovno prepustila v tovarno. Bolj verjetno pa bo, da bodo suspendirani delavci vložili priziv na sodnika za delovne spore. BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrho vec je včeraj sprejel iraškega ministra za trgovinsko izmenjavo s tujino Alija, ki se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji. PRAGA — Včeraj je dospel na uradni obisk v Prago avstrijski minister za zunanje zadeve Pahr, ki bo imel s češkolovaškimi oblastmi polnil njegov prvi odlok, so kritizi- razgovore o razvoju sodelovanja rale tudi sindikalne organizacije. | med državama. v tem trenutku skoraj nemogoče, da bi ta odpor prišel na katerikoli način na dan. Ajatula' Homeini uživa med iranskimi množicami tak u-gied, ki bi v primeru kakega državnega udara ali podobno, sprožil v državi bratomorno vojno. Ni pa izključiti, da obstajajo med sa-! mirni verskimi voditelji nesoglasja glede razvoja dogodkov po zasedbi veleposlaništva ZDA ter predvsem načina, kako zahtevati šahovo izročitev. Kot je bilo pričakovati so v iranski prestolnici včeraj umestili novo vlado, niso pa imenovali ministrskega predsednika na mesto, ki je bilo nezasedeno po odstopu Bazarga-na, ki pa je še vedno član revolucionarnega sveta. Funkcije predsednika vlade bodo sedaj praktično o-pravljali verski voditelji ter predvsem Homeini. Iz Washingtona pa prihajajo vesti, da skoraj vse ameriško javno mnenje podpira Carterjevo zadržanje do dogodkov v Teheranu, kar mu bo gotovo v veliko pomoč za bližnje predsedniške volitve. Ameriško vlado pa zaskrblja morebitna petrolejska kriza, ki ne bi pozitivno vplivala na položaj dolarja na valutnih tržiščih. State Departement je tudi včeraj odločno zanikal vsak načrt za morebitni vojaški poseg v. Iranu, o katerem so tudi včeraj pisali nekateri kuvajtski časopisi, (st) RIM — Preiskovalni sodnik Fran-cesco Amato, eden izmed sodnikov, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi in umori predsednika KD Alda Mora, je pridržal profesorja Paola Pozzi-ja, ker med pričevanjem v prid pa-dovskega profesorja Tonija Negrija. ni hotel odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. V prihodnjem letu 20 odstotkov manj petrolejskih dobav RIM — Podtajnik v ministrstvu za industrijo Rebecchini je na srečanju s sindikalnimi predstavniki vesteh, ki jih je posredovala ameriška policija, naj bi vsi potniki in č ani posadke izgubili življenje. Letalo je bilo namenjeno na letališče narodnega parka »Grand Canyon». V TURINU Atentat RB na vojašnico «Lamarinora» TURIN — Rdeče brigade so si prevzele odgovornost za a-tentat na bivšo vojašnico «La-marmora* v Turinu, ki so ga izvedle v četrtek ponoči. V telefonskem sporočilu nekemu tu-rinskemu dnevniku brigadisti hladnokrvno izjavljajo, da so »izvedli z uničevalno logiko napad na oklopno vozilo karabi-njerjev ki pa je samo zaradi tehnične napake propadel*. Proti bivši vojašnici, ki je sedaj preurejena v sodišče, so teroristi izstrelili protioklepno raketo tipa energal, J jo ima v dotaciji italijanska vojska in sproži pri eksploziji tako uničevalno moč, da dobesedno stopi večcentimetrski oklep. To po meni, da le po naključju ni prišlo do pokola treh karabinjerjev, ki so se nahajali v oklop-nem vozilu, v katerem stalno stražijo pred sodnim poslopjem. Zakaj atentat na vojašnico? Verjetno je v zvezi s procesom proti »zgodovinskim voditeljem* Rdečih brigad. Tam je namreč potekala leta 1978 prvostopenjska razprava, 28. novembra pa bodo Curcio in ostali prisostvovali prizivnemu procesu. čeprav je raketa, ki so jo brigadisti izstrelili v četrtek, različnega tipa od onih ki so jih pred kratkim zaplenili v Orioni, je vsekakor zaskrbljivo dejstvo, da se teroristi poslužujejo vedno nevarnejšega in iz-branejšega orožja za svojo krvavo dejavnost. Eno leto po obisku v Ljubljani, kjer se je sestala z izvršnim svetom in s skupščino republike Slovenije, se je enotna slovenska delegacija včeraj ponovno, tokrat v Gorici pogovarjala s predsednikom in člani delegacije IS SR Slovenije, ki se v Furlaniji - Julijski krajini mudi kot gost dežele. Srečanje, ki je potekalo v prisrčnem in sproščenem vzdušju, je nudilo priložnost, da so zamejski Slovenci najvišje predstavnike matičnega naroda informirali o svojih problemih in še zlasti o postopnem slabšanju svojega položaja, v katerem se — zaradi ofenzive nasprotnikov Slovencev in italijansko-jugoslovanskega sodelovanja — občutno zmanjšujejo možnosti za u-veljavljanje njihove osnovne zahteve, se pravi sprejema globalnega zaščitnega zakona. Predsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je pokazal polno razumevanja za težave, ki jih slovenska narodnostna skupnost srečuje pri uveljavljanju svojega enakopravnega položaja, ter je dejal, da gre za procese širšega značaja, v katerih se bije boj za uveljavljanje enakopravnih odnosov med ljudmi in med narodi, za uveljavljanje koeksistence med državami z različnimi ureditvami, za. boj proti vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav. Jugoslavija ima te principe vgrajene v temelje svoje neuvrščene politike ter predstavljajo sestavni del politike odprte meje in dobrega sosedstva. Toda narodnostne skupnosti morajo dobiti svoje pravice, kot je bilo to zapisano ob srečanju predsednika Pertinija s predsednikom Titom, in kot je bilo poudarjeno ob obisku zveznega sekretarja Vrhovca na Dunaju. «V svetu, kjer se stvari urejujejo s pozicij sile, je veliko nasprotnikov napredka. Kot smo v narodnoosvobodilnem boju premagali veliko hujše nasprotnike in zmagali, tako imamo tudi sedaj velike možnosti za razvijanje pridobitev protifašističnega boja, v katerem smo Slovenci prelili veliko krvi*, je dejal Vratuša ter poudaril, da mora pri reševanju vprašanj narodnostne skupnosti, vštevši vprašanj gospodarskega značaja, narodnostna skupnost sama nastopati kot osnovni dejavnik. Delegacija slovenske vlade pa bo informacije, ki jih je prejela na sedanjem srečanju, vključila v jugoslovansko dogovarjanje. S predstavniki dežele in države, je nato dejal Vratuša smo ugotovili, da lahko tudi konkretno marsikaj rešimo na obeh ravneh. Nadaljevali bomo sodelovanje Slovenije s Furlanijo - Julijsko krajino ker se zavedamo, da nam je v tem delu Evrope odkazana naloga, da takšno sodelovanje razvijamo. Osimski sporazum zagotavlja narodnostni skupnosti globalno zaščito ne glede na administrativne meje med pokrajinami. Prav tako zagotavljajo varnost številni mednarodni dokumenti OZN, ki sta jih podpisali Jugoslavija in Italija*. »Osimski sporazum je velika zmaga demokratičnih sil Italije in Jugoslavije. To je prispevek k preprečevanju delitve Evrope na bloke in k uveljavljanju listine o človečanskih pravicah iz Helsinkov. Sogovorniki so mi rekli, da pri uresničevanju teh ciljev ne sme biti stagnacije, zato bomo po vzgledu izgradnje ceste na Kolovratu, šli dalje v izgradnjo Briške ceste, mostu čez Sočo ter mednarodnega mejnega prehoda Štandrež. Podobno kot z osimskim sporazumom moramo sodelovanje obogatiti in razširiti tudi z videmskim sporazumom.* Predsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je tudi v Gorici pokazal zaskrbljenost zaradi negotovosti v Slovenskem stalnem gledališču ter izrazil pričakovanje, da se bo ostalo pri tem. Ob sklenitvi svojega govora je želel delegaciji veliko uspehov in tisto enotnost, ki jo je videl in občutil na obeh srečanjih z njo. Enotna slovenska delegacija (sestavljali so jo Boris Race, Ivan Bratina, Miloš Budin, Viljem Cer no, Marija Ferletič, Boris Gombač, Marij Maver, Damijan Paulin, Izidor Predan, Mirko Primožič, Marjan Terpin, Marko Waltritsch, Sal-vatore Venosi in Aljoša Volčič) je preko svojih predstavnikov članom izvršnega sveta podrobno osvetlila posamezne vidike manjšinske problematike. Tako je Boris Race opozoril na strupeno kampanjo proti globalnemu zaščitnemu zakonu in na krepitev tistih političnih sil, ki so iz nacionalizma nasprotne Slovencem. V takšnem vzdušju se slabijo Slovencem naklonjene sile in kolebajo tisti, ki niso nikoli bili preveč prepričani, da jo treba naši manjšini zagotoviti toliko pravic, kolikor jih terja, če naj se kot narodnostna skupnost ohrani in razvije. Ob upoštevanju teh dejstev je Race izrazil zaskrbljenost, kdaj bo zaščitni zakon sprejet, kakšen bo in ali bo zajel vse Slovence v Furlaniji - Julijski krajini. Race je nato opozoril na interpretacijo, ki jo italijanska stran daje preambuli osimskega sporazuma, češ da v njej ni nobenih obveznosti, temveč kot premisa poudarja politično orientacijo in dobre namene, ki naj bi bili osnova za dobre odnose med obema državama. Po sodbi italijanske strani je torej potrebno preambulo ločevati od sporazuma, sporazum pa zato ni mogoče jemati kot mednarodno obveznost. To naj bi bilo hkrati izhodišče, da osimski sporazum ne more veljati za vse Slovence, ampak samo za nekdanjo cono A. Damijan Paulin je visoko postavil vrednote srečanj manjšine z matičnim narodom ter dodai, da .je predsednik dežele Comelli prejšnji dan govoril o obveznostih dežele, ki pa se žal prepočasi izvajajo. Programska večina na deželi bi imela po Paulinovih besedah pristojnost za celo vrsto vprašanj, o-stale pa bi si morala od države izgovoriti. Obširno je govoril o razlaščanju, o veljavnosti fašističnih zakonov ter sklenil svoj govor s poudarkom po nadaljnjih strnjenih nastopih. »Italijanske stranke, ki vključujejo Slovence in slovenske organizacije — je dejal Miloš Budin — se borijo za člen 6. ustave, člen 3. deželnega statuta in člen 8. o-simskega sporazuma. Zaščita, ki mora biti globalna, pa je tudi stvar italijanske demokracije.* Budin je opisal predložene osnutke za zakonsko varnost, za rabo jezika v javnosti, omenil je prizadevanja za šolsko avtonomijo in za socialno gospodarski razvoj ter dejal, da se mora manjšina pri odločanju pojavljati kot samostojen dejavnik. «Kljub zmagi nad fašizmom moramo še vedno prenašati fašistične zakone, ki nas grobo žalijo — je dejala Mariia Ferletič. — Ko v javnih telesih govorimo slovenski nas opozarjajo, da nam zakon tega ne dovoljuje.* Po besedah Aljoše Volčiča je intenzivno sodelovanje med- Italijo in Jugoslavijo ter porast pretoka preko meje v Interesu obmejnega prebivalstva. Osimski sporazum je sprožil proces z bogatim potencialom, hitrost tega procesa pa je odvisna od obeh strani, žal je volilni premik nekai desettisoč glasov v Tr-GORAZD VFSEL (Nadaljevanje na zadnji strani) ZDRAVICI COMELLIJA IN VRATUŠE Predsednik deželnega odbora Comelli je priredil sinoči v Trstu večerjo na čast delegaciji izvršnega sveta SRS. Večerje so se udeležili naj višji predstavniki deželnih in tržaških oblasti. Ob koncu sta predsednika Comelli in Vratuša izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila zavzetost za nadaljnje prijateljstvo in sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo . Julijsko krajino. Spregovorila sta tudi o vprašanjih narodnostnih skupnosti. Predsednik deželnega odbora Comelli je poudaril zavzetost za potrditev vloge o-beh dežel v okviru alpsko - jadranskega območja kot točke pretoka med srednjo in severno Evropo ter Podonavjem in Balkanom. »V tem duhu, je dejal Comelli, je naša dežela začela in namerava v bodoče nadaljevati kar zadeva vprašanja v zvezi s potrebami o zaščiti manjšinskih etnično : jezikovnih skupnostih. Zato je potrebno, tako menimo, da se čim prej končajo dela posebne komisije pri ministrskem svetu in da predloži vlada zadevne določbe. Istočasno želimo, da bi se manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem pravilno ustreglo v njenih potrebah glede šolskih vprašanj in sredstev obveščanja, zlasti televizijskih. Če bomo tako ravnali bomo dejansko prispevali k napredku naših narodov. Tako bomo dali pomemben doprinos, da se bodo uveljavili spoštovanje, razumevanje, sodelovanje in mir med narodi.* Vprašanje manjšin je obravnaval tudi predsednik Vratuša, ki je med drugim dejal: «še posebej pomembna vez, ki na specifičen način bogati naše odnose, pa sta obstoj in dejuvnost slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji — seveda pod pogojem, da u-živata vse možnosti svobodnega razvoja, vključno s stiki z matičnim narpdom. Nas v Sloveniji zavezujeta jugoslovanska in slovenska u-stava, da na vseh področjih dosledno uresničujemo enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. V tem smislu so jima ustavno zajamčene posebne pravice. S teh pozicij in v interesu prijateljskega sodelovanja med dvema državama pa je razumljivo, da spremljamo in se nenehno zavzemamo za vsestranski nemoten obstoj In razvoj slovenske manjšine v Italiji. Tako upravičeno pričakujemo, da bo demokratična Italija na osnovi ustave in v duha načel osimskih sporazumov pospešila celovito zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji.* NA VČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA USTA ZA TRST PONOVNO KALI VODE STRPNOSTI IN MIRNEGA SOŽITJA Na dnevni red postavili Gambassinijevo resolucijo o «fojbah», ki pa jo je občinski svet z večino zavrnil Občinski svet je sinočnjo sejo skoraj v celoti posvetil razpravi, ki se je vnela okrog resolucije odbornika Gambassinija, s katero je listarski predstavnik zahteval, da bi bazoviška fojba postala narodni spomenik, kakor velja za Rižarno. Resolucijo je odbornik Gambassini predložil že meseca avgusta, na včerajšnji dopoldanski seji načelnikov svetovalskih skupin pa je zahteval, da mora občinski svet o njej razpravljati na sinočnji seji. Svoji resoluciji o istem vprašanju, vendar pa iz različnega zornega kota in z različno vsebino sta predložili tudi KD in radikalci, tako da je to vprašanje postala osrednja tema zasedanja. V svoji predstavitvi resolucije je odbornik Gam-bassini med drugim dejal, da je ni predložil iz kakšnega političnega namena, ampak iz pietete in humanosti do padlih. Zato se ni hotel zaustaviti ob njeni vsebini, niti se ni spuščal v podrobnosti, ker bi lahko drugi — tako je dejal — stru-mnetalizirali njegove besede. Sama po sebi pa se nam ob tem vsiljuje ugotovitev, da sovpada predložitev resolucije z obiskom Vratuše v naših krajih, kakor je ■sovpadla resolucija o Osimu z obiskom predsednika Pertinija v Jugoslaviji. Gre nemara za golo naključje? Res je, da ni obujal že pozabljenih spominov, resnici na ljubo pa je treba poudariti, da je bilo v občinski dvorani kot v velikih priložnostih prisotna krajevna zasebna televizijska ekipa. Na sedež italijanskega tržaškega dnevnika je odposlal tudi posebno tiskovno noto, v dvorani pa se je zbrala »rnefa ninrfni.iU _: I_ i • vanjem, s katerim bi se moral občinski svet izreči o tako popravljeni resoluciji, je odbornik Gam-bassini resolucijo umaknil. Občinski svet je nato z večino glasov zavrnil tudi resolucijo ra dikalcev , sprejel pa je resolucijo krščanskih demokratov z glasovi KD (razen enega svetovalca), KP1 in PSI (proti so bili MSI, PR in skoraj vsa LpT). Z njo se občinski odbor obvezuje, da bo okrepil varnostno službo pri spomenikih vseh tistih, ki so darovali svoje življenje za svoje ideale. Nadalje bo moral občinski odbor poskrbeti, da se bodo ori-memo uredili dostopi do vseh spo menikov ter da se bodo ti spomeniki tudi vzdrževali. nes v naslednjih krajih: ob 18. uri na sedežu krajevne sekcije ARCI v Ul. Biasoletto in v dvorani krožka Rinaldi v Ul. Madonnina 19, ob 20. uri pa v gostilni «Bella Triestes v Ul. Cisternone. Seja openskega Združenja staršev O Tržaška federacija KPI obvešča, da bodo strankini prazniki da- Združenje staršev openske osnovne šole France Bevk in otroškega vrtca vabi vse starše, ki imajo o-troke v openskem otroškem vrtcu, da se udeležijo zborovanja, ki bo v sredo, 21. novembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu. Na sestanku, ki se ga bodo udeležili tudi izvoljeni slovenski predstavniki bodo govorili o akciji za tretjo sekcijo. KLJUB NASPROTNEMU POZIVU ZDRUŽENJA TRGOVCEV MED VČERAJŠNJO STAVKO VEČINA TRGOVIN ZAPRTIH Nobenega incidenta - Sindikati obrazložili jugoslovanskim kupcem razloge stavke in jih prosili za razumevanje Delavci in kupci iz Jugoslavije, razredna solidarnost ne pozna meja! Tako, v slovenščini pa tudi srbohrvaščini, je zapisano na letaku, ki ga je ob včerajšnji dopoldanski deželni stavki trgovskih uslužbencev dalo natisniti tajništvo enotne sindikalne zveze FULCTAS / CGIL -CISL - UIL in so ga nato stavkajoči razmnoževali po mestu med sprevodom, ki je obšel središčne ulice. Množica prizadetih, ki se borijo za obnovitev že junija zapadle delovne pogodbe, je krenila tudi skozi Terezijansko četrt. Večina tamkajšnjih trgovcev se za bučno manifestacijo še zmenila ni, kakor že med stavkama 6. in 10. novembra. Združenje tržaških trgovcev je predvčerajšnjim razširilo preko javnih občil poziv lastnikom in najemnikom trgovskih obratov, naj puste svoje prodajalne med stavko odprte. Ravnanje združenja se samo komentira, sindikalni in delavski krogi pa so ga seveda označili kot o-čitno izzivanje. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIImllll|imM(ll|||||||||IMI|||||||||M||||M|||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||M|n||||||||||l|||||||l||,l„||,|,|„,„„„„||,||„|,||m|n|||||||||||||||||||||||||| RAZPRA VLJALI SO 0 PROBLEMIH LICEJA PREŠEREN IN TRGOVSKEGA ZA VODA ZOIS Okrogla miza z odbornikom Spadarom uspeh za slovensko dijaško gibanje Sprejet predlog o ustanovitvi komisije, ki naj bi sproti preverjala potek nadgradnje liceja ■ Na obeh šolah bi se moral začeti pouk v pmedeljek Dijaki liceja Prešeren in trgov-vrsta njegovih somišljenikov, ki so j skega tehničnega zavoda Zois so imeli včeraj v prostorih Dijaškega seji sledili do konca. Predstava je bila torej naročena za dogodek, ki ga je bilo treba reklamizirati daleč naokrog. Razprava, ki je bila od časa do časa zelo ostra, je skupščino takoj razdvojila na dva tabora. Na eni strani so stale demokratične sile, ki so ostro obsodile vsebino Gambassini-jeve resolucije. Predstavniki KD. KPI, PSI in SSk so predvsem poudarili, da tak način obujanja spominov lahko samo kali strpnost in kulturno sožitje na tem področju. Svetovalec Cantoni je v predstavitvi resolucije KD med drugim dejal, da je treba spoštovali vse mrtve, ki so padli iz kakršnegakoli ideala. Tisti časi nam morajo biti vsem v opomin, saj je nasilje že povzročilo veliko gorja. Zamisliti se moramo in se zoperstaviti proti ncjvpmu valu nasilja, ki v zadnjem času prihaja ponovno do .izraza. Svetovalec D’Amore (PSI) pa je v svojem posegu med drugim dejal, je Gambassinijeva resolucija da doma v Trstu napovedano okroglo mizo s pokrajinskim odbornikom za šolstvo prof. Steliom Spadarom, ki jim je v kratkem a dovolj izčrpnem poročilu orisal dejansko stanje na obeh šolah poleg tega pa jim je dal tudi res zanimiv predlog, da bi bili v bodoče sproti in bolje seznanjeni o delih za nadgradnjo liceja, ki so trenutno v teku. Takoj uvodoma moramo poudari ti, da so dijaki dobro organizirali okroglo mizo in da so se je udeležili v presenetljivo velikem šte vilu. Bilo jih je namreč nad 170 z liceja in trgovske, čeprav je bil na teh šolah v teh dneh pouk prekinjen zaradi znanih nevšečnosti z ogrevanjem, prisotni pa sta bili tudi predstavništvi dijakov z učiteljišča in strokovnega zavoda. Vče rajšnja okrogla miza je pokazala, da lahko dijaki marsikaj naredijo, če hočejo, prav zato jih je treba v tem njihovem delovanju podpreti ter jim pomagati, kar pa se je doslej dogodilo žal v preskromni meri. Vsekakor pa ne sme pohvala za te prve uspehe uspavati dijakov in koordinacijskega odbora, ki so ga pred kratkim ponovno oživili, saj imajo pred sabo še kup odprtih vprašanj in nerešenih problemov. s katerimi se bodo morali — po tem uspešnem začetku — prav kmalu spoprijeti. Odbornik Spadaro je v svojem poročilu v bistvu potrdil vesti, ki so v teh dneh krožile v našem šolskem ambientu. Glede ogrevanja je dejal, da so delavci podjetja Ši-gest zamenjali vseh 12 ventilov na ogrevalnih napravah ter natočili gorivo v kotel. Včeraj so že začeli z ogrevanjem, ni pa stoodstotno gotovo, da je bila okvara odstranjena. Vsekakor bi se moral v ponedeljek spet začeti pouk na li- MiiiMiiiiiiiiiiiiiilMHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiMiminiiimiiiiHiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiUiiminiiMi med najbolj nevarnimi inštrumenti za obujanje sovraštva v zadnjih letih. Vsebino listarske resolucije sta ostro obsodila tudi komunista Mon-falcon in Poli. Slednji je še posebej poudaril, da je to pravo hujskanje sovraštva in mržnje, ki prihaja iz vrst tistih krogov, ki z besedami pravijo, da se borijo za družbeni napredek mesta. Trsi. mora gledati naprej in obnoviti svojo identiteto: samo tako bo mesto lahko ponovno zaživelo. Svetovalec Monfalcon pa je med drugim dejal. da se občinski svet vsako leto in sicer 2. novembra pokloni spominu tudi vseh tistih, ki so umrli v fojbah. Na vsak način pa je ostro obsodil tako enostransko tolmačenje zgodovine ir. istovetenje Rižarne z bazoviško fojbe. Tudi svetovalec Lokar (SSk) je ožigosal nov melonarski izbruh proti mirne mu sožitju v teh krajih, ki nikakor ne more koristiti tistim, ki imajo pri srcu prijateljsko sodelovanje med obmejnima deželama. Gambassinijevo resolucijo pa so *eveda podprli neofašisti, z njeno vsebino se strinjal tudi socialdemokrat Lanza, češ da je treba vse mrtve spoštovati. Sociaiist D'A-more je k tej resoluciji predložil dva amandmaja, ki sta v bistvu spreminjala njeno vsebino. Tako popravljena resolucija je obvezovala občinski odbor, da mora tako urediti tudi bazoviško fojbo kakor se temu pritiče. Iz resolucije so bila črtana tudi vsa enostranska tolmačenja zgodovine. Oba amandmaja je občinski svet sprejel z ve čino giasov: KPI, KD (manj fanfa-nijevca Ponisa), PSI in svetovalcev Perca (LpT) in Ercolessija (PR). Svetovalec Gambassini je pred glasovanjem predlagal, da bi skupščina izglasovala eno samo resolucijo, ki pa bi morala upoštevati bistvene točke njegove resolucije. Sejo so za nekaj minut prekinili, saj .je bilo takoj jasno, da je združitev treh resolucij nemogoča. Po glasovanju, s katerim je skupščina z večino glasov sprejele D’Amo-rejeva amandmaja in pred glaso- JUTRI NA OSNOVNIH SOLAN Tudi slovenski dijaki na vsedržavni demonstraciji v Rimu V Rimu bo danes enotna demonstracija dijakov iz vse Italije proti poskusu restavracije v italijanski šoli, ki jo hoče uvesti minister za šolstvo Va-litutti z zadnjimi spornimi u-krepi. Demonstracije se bo u-dcležila tudi delegacija tržaških dijakov višjih srednjih šol, med katerimi je tudi desetina slovenskih dijakov. Predstavništvo dijakov je odpotovalo sinoči z avtobusom iz Trsta, iz Rima pa se bo vrnilo jutri. VSI STARŠI NA VOLITVE VMEDRAZREDNESVETE Jutri bodo starši, ki imajo otroke v osnovnih šolah, stopili na volišča, da bi izvolili predstavnike v medrazredne svete, v dolinski občini pa bodo poleg tega potekale tudi volitve v svete otroških vrtcev. O pomenu in nalogah medrazrednih svetov v osnovnih šolah smo že na dolgo in široko pisali, zato naj da nes le na kratko opišemo sam sistem volitev. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure in v tem času bodo na vsakem volilnem sedežu prisotni predsednik, tajnik in skrutinator. Kot je znano, pooblaščeni odloki ne predvideva jo predložitve kandidatne liste, za to so kandidati dejansko vsi volilni upravičenci. Iz tega razloga bo na vsakem volilnem sedežu razobešen seznam vseh volilnih upravičencev, kar bo omogočilo tudi morebitno preverjanje kandidatov neposredno pred glasovanjem. Vsak upravičenec i-ma pravico voliti v razredu, ki ga obiskuje njegov otrok; kdor ima o-troke v več razredih, voli v vseh razredih, ki jih obiskujejo njegovi otroci. Glasuje se lahko za enega ali največ dva kandidata tako, da se na volilnieo napiše kandidatovo ime ali na njegovo zaporedno številko po izobešenem seznamu. Zgolj kot Informacijo naj povemo, da je vseh slovenskih upravičencev, na področju, ki ga zajema naših pet didaktičnih ravnateljstev 2755, in sicer 578 v Dolini 816 na Opčinah, 532 v Nabrežini, 392 pri Sv. Jakobu in 435 nri Sv. Ivanu. Slovenski starši so na dosedanjih volitvah pokazali velik čut odgovornosti in zanimanja za soudeležbo v upravljanju naših šol, saj so se vedno v velikem čtevilu udeležili volitev. Dovolj je, da povemo, da se je zadnjih volitev v medrazredne odbore udeležilo nad 80 odstotkov slovenskih volilnih upravičencev. Zato lahko pričakujemo, da se bomo Slovenci tudi letos polnoštevilno u-deležili volitev in izkoristili možnost soupravljanja, ki nam jo dajejo pooblaščeni odloki. Jutri torej vsi na volišča! Uspeh sejma Stereosoimd 79 Včeraj je bila v prostorih Tržaškega velesejma uradna otvoritev sejma naprav za reproduciranje zvoka cTrieste Stereosound 79». Na slovesnosti so bili prisotni predstavniki oblasti in še drugi gostje, ki so si v spremstvu predsednika avtonomne ustanove tTrieste fiera» ogledali razstavo najbolj zahtevnin aparatur HI-FI. Letošnja pobuda spada med najpomembnejše te vrste, saj razstav- ljajo na sejmu mnogi svetovno priznani proizvajalci teh naprav; na sejmu bodo celo predstavili novosti. ki niso bile razstavljene niti na Mednarodnem salonu glasbe v Milanu. Že zjutraj je mnogo obL skovalcev, med katerimi je bilo največ mladih, dobesedno 'natrpalo paviljon A-B, kjer so aparature nameščene, tako da ši organizato rji obetajo res veliko udeležbo in to ne samo iz Italije, temveč tud, iz sosednjih Slovenije in Avstrije. Posebna žirija pregleduje še pos netke amaterjev, ki so se udeležili državnega natečaja. Ob koncu sej ma bo namreč nagrajevanje za najboljši glasbeni posnetek; prizna nja bodo prijavljeni prejeli v ne deljo ob 18 uri v sejni dvorani Tržaškega velesejma. • Tržaška občina sporoča, da bo mestni muzej Revoltella zaradi nujnih popravil v nekaterih razstavnih dvoranah v nedeljo, 18. novem bra, zaprt. ceju in na trgovski. Pokrajinski upravitelj je še dodal, da bo šolska telovadnica še za kakih 10 dni neuporabna, ker morajo delavci menjati oba grelca za prhe. O nadgradnji liceja je Spadaro povedal, da se bodo najbolj nujna dela končala čez kakih 40 dni, tudi potlej pa bodo na šoli nevšečnosti. O vprašanju laboratorijev pa meni, da je problem zelo resen, ter je v tej zvezi napovedal skorajšnji sestanek s tremi ravnatelji naših višjih srednjih šol, na katerem bi skušali dobiti primemo rešitev. Zelo pomemben pa je bil njegov predlog o sestavi posebne komisije (skupine) dijakov, ki bi imela od tedna do tedna stike s pokrajinsko upravo ter bi preverjali, kako potekajo dela za nadgradnjo liceja, da bi bili dijaki tako stalno obveščeni o nadaljevanju nadgradhje. Dejal je, da pooblaščeni odloki sicer ne predvidevajo takih koordinacijskih teles, takoj zatem pa je dodal, da vlada doslej še ni dala slovenski šoli vsah pravic, ki ji pripadajo, komisija naj bi bila zato le poskus, zametek samoupravljanja, na naših šolah. Dijaki so predlog osvojili ter se domenili, da danes sestavijo skupino svojih predstavnikov, ki se bo že popoldne sestala na pokrajini. Na včerajšnjo okroglo mizo so dijaki povabili učno in neučno osebje šol ter starše. Resnici na ljubo je bil njihov odziv minimalen, kar pa ne smejo dijaki tolmačiti kot njihovo popolno odtujitev. Nasnrot-no. poiskati morajo pravi stik z vsemi našimi šolskimi organi in dejavniki (zavodskim svetom, profesorji, starši in drugimi), kajti le na tak enoten način bodo lahko uspešno nadaljevali začeto akcijo. S torkovo stavko, ki je pripomogla, da so se nopravl.jalna dela na šoli pospešila in z včerajšnjo okroglo mizo so sp izkazali kot resna in odgovorna komponenta šolskega življenja, na katero sedaj lahko računamo. (šč) Tudi sami smo obšli mestne ulice in ugotovili, da razen redkih primerov in z izjemo manjših trgovin v družinski režiji, ki pač v stavko niso vpletene, poziv ni dosegel namena. Vse veleblagovnice in dobršen del večjih pa tudi še manjših prodajaln, ki zaposlujejo vsaj nekaj uslužbencev, so bile do 15.30 zaprte. Na izložbenih oknih so kraljevali italijanski, slovenski in sr-bohrvatski napisi «Sciopero — stavka — štrajk», ponekod opozorila, da se trgovina odpre šele popoldne, drugod pa nobenega napisa, a v. notranjosti tudi žive duše ne. Takšna je bila na primer slika na Korzu Italia in v Carduccijevi ulici, takšna tudi v Mazzinijevi ulici in na Trgu stare mitnice, medtem ko sta bila na Goldonijevem trgu parkirana tovornjaka s karabinjerji v bojni opremi, ki so seveda o-stali križem rok. V uvodoma omenjenem letaku, zamišljenem kot odgovor vsem, ki nasprotujejo priznanju sindikalnih pravic tudi tistim šestim milijonom trgovskih uslužbencev, ki jih v danih razmerah lahko vsak .čas in brez utemeljitve delodajalec postavi na cesto (brez dopolnilne blagajne), tajništvo enotne sindikalne zveze obrazložuje jugoslovanskim gostom vzroke stavke. Ti ne tičijo zgolj v denarnih zahtevah (čeprav je trgovsko osebje v naši deželi slabše plačano kakor drugod v državi), ampak predvsem v nuji po smotrnejši in pravičnejši ureditvi obratovalnega in delovnega urnika, po učinkoviti obrambi delovnih mest z uveljavitvijo delavskega statuta ter po pospešitvi zadružnega procesa tudi v tej pomembni gospodarski panogi. Sindikati nazadnje naprošajo jugoslovanske kupce za razumevanje. Ne verjamemo, da so prišleki iz naše matične domovine bili včeraj v hudih težavah. Tudi zato ne, ker so jim bile na stežaj odprte prodajalne tudi takšnih trgovcev, ki cenijo le denarno plat dinarskega in deviznega priliva z onstran meje, ne pa tudi njegove globlje vsebine, ki jo označujeta demokratična odprtost in vzajemno sodelovanje. (dg) DRŽAVA ŠE VEDNO NI NAKAZALA OBLJUBLJENIH 4,5 MILIJARDE LIH | Uslužbenci tržaške pokrajin« brez decembrske in 13. plače ¥ Skupno zneseta nad milijardo lir - Predsednik Ghersi posredoval pri ministru Rognoift Zdravstveni načelnik tržaške občine je objavil seznam primerov nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v obdobju od 5. do 11. novembra: 5 primerov škrlatinke, 9 primerov noric, 2 primera oslovskega kašlja, en primer ošpic, 3 primere srbečice (od katerih je eden izven občine). 2 primera nalezljivega vnetja jeter, en primer salmoneloze in en primer nalezljive mononukleoze. Uslužbenci tržaške pokrajine utegnejo ostati brez decembrske pa tudi brez trinajste plače. To ni morda kak nov moderen način pobijanja inflacije spričo dejstva, da božična nagrada (kot Italijani tudi na-zivajo trinajsto plačo) vsako leto povzroči občuten narast denarnega obtoka; to je le naravna posledica že kroničnih zamud, ki spremljajo preliv finančnih sredstev iz državne blagajne v blagajne krajevnih u-stanov. Mislimo na milijarde, ki jih je država dolžna tudi pokrajinskim upravam, odkar nimajo te po Preti-ievi davčni reformi več lastnih dohodkov od neposrednih davkov. Zadnja takšna zamuda se nanaša na 4,5 milijarde lir, katerih tržaška pokrajina še danes ni prejela kljub pravočasnemu posredovanju pri notranjem ministrstvu. Zaradi te zamude pokrajina ni mogla poravnati dolgov z raznimi dobavitelji in podjetji, ki se kopičijo že od maja. Kaj storiti? Plačati dolgove in pustiti osebje brez decembrskega in trinajstega prejemka ali obratno? Prva rešitev bi pomenila popolno paralizo pokrajinskega upravnega aparata in storitev, zato je pokrajinski odbor odredil poravnavo omenjenih dolgov, z druge strani pa o-pozoril na nevzdržno finančno stanje prefekturo ter krajevne in deželne parlamentarce Cuffara in Gerbčevo (KPI), Tombesija (KD), Fortuno in Lepreja (PSI), Gruber -Bencovo (LpT) in Scovacricchija (PSDI) pa še deželni tajništvi PRI in PLI. Obenem je predsednik pokrajine Ghersi primerno posegel pri notranjem ministru Rognoniju: če država ne bo še ta mesec izplačala pokrajini omenjenega zneska ali ji vsaj postregla s formalnim jamstvom v tem smislu, uslužbencem ne bo mogoče izročiti decembrske in trinajste plače, ki skupaj presegata lllllllllllllllllimMlimtIlIMMIIIIiniHlltllHIIIIIIIIIIIIIlMIIIimmillllllllHHIMIHIIMIIIHttllHIIIMIIinilllinillll OD PONCDCLJKA PR! SV. SOBOTI Družinska posvetovalnica končno pričenja z delom Sinoči je bilo v kinodvorani Lu-miere pri Sv. Soboti javno zborovanje, ki ga je sklical soupravljal-ni odbor družinske posvetovalnice, ki bo končno, po petih letih pn zadevanj, v ponedeljek začela delovati v Ul. Valmaura 7. Zborovanje so sklicali z namenom, da bi seznanili prebivalce z delom, oz. s cilji, ki si jih posvetovalnica zastavlja in pa z novim pravilnikom o delovanju, ki ga je izglasoval občinski svet. Na zborovanju so bili prisotni člani ekipe, ki bo delala v posvetovalnici, pokrajinski odbornik za zdravstvo in predsednik pokrajinskega zdravstvenega konzorcija Pessato, opazili pa smo tudi predstavnike političnih strank in občinske svetovalce opozicije Dokaj značilno pa je, da se zborovanja ni udeležil nihče od listar-ske občinske uprave, ki bi morala celo sodelovati pri upravljanju. Vloga družinske posvetovalnice pri Sv. Soboti, ki je prva v naši pokrajini, je v preventivnem delovanju na področju zdravstva, informiranju in sensibiliziranju prebivalstva na vseh ..področjih družbenega življenja. Prav tako bo o-sebje posvetovalnice nudilo meščanom pomoč pri osebnega in socialnega značaja. V ta namen bosta pri posvetovalnici, poleg babice, ginekologov, in zdravstvene asistentke, zaposleni tudi psihologinja in socialna delavka. Na sinočnjem zborovanju se je razvila zanimiva razprava v zvezi z nameni delovanja posvetovalnice in ni manjkalo niti polemičnih tonov. Navzoči so, poleg potrebe po pomoči nosečnicam in materam, organiziranju spolne vzgoje v sodelovanju s starši in šolskimi ustanovami, po pomoči ženam pri prevenciji nezaželenih nosečnosti in pri prekinitvah nosečnosti, poudarili nujnost po zavestnejši pomoči mladostnikom in mladoletnim prestopnikom. Prav tako so sprožili vprašanje ostarelih in osamljenih oseb, ki so, kot drugi ali pa še bolj, potrebni pomoči Prva družinska posvetovalnica na Tržaškem torej začenja z delom, v kratkem pa bi ji morale slediti še druge. V zvezi s tem naj opozorimo bralce na določilo iz pravilnika o delovanju, po katerem lahko skupščina članov posvetovalnice (vpiše se lahko vsakdo in vpisnina je zastonj) zahteva, da vsaj eden od osebja posvetovalnice govori slovenskp. riJJiv/i flia •MiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiniiiiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiiMiimitiiiiiiiiKiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiu SKLEP DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA O V torek, 20. novembra, ob 19.30 se sestane na sedežu (Rotonda pri Bošketu 3/f) rajonski svet za Sv. Ivan. # Izreden PO-I črpanj v cerkvi sv. Silvestra bo v četrtek, 22 no anbra, romunski pianist A-drian Vasilache Koncert se bo pri čel ob 18 30. Občine Dolina, Milje in Koper bodo sklenile prijateljstvo Brzojavka ministrstvu z zahtevo po namestitvi učnih moči za uvedbo celodnevnega pouka na šoli v Bofjuncu Predsinočnjim se je v Dolini se- mostili še to zadnjo oviro. Oba sta stal občinski svet. Svetovalci so o- sicer zagotovila vso pomoč, ker pa bravnavali predvsem vprašanje u- do danes ni še nobenega pozitivnega vedbe celodnevnega pouka na osnov- odgovora, je dolinski občinski svet ni šoli v Boljuncu in pobudo vzposta- soglasno sklenil, da pošlje na pri-vitve prijateljskih vezi med obmej- stojno ministrstvo brzojavko z zah-nimi občnami Dolina - Milje Koper, tevo po namestitvi potrebnih učnih Glede celodnevnega pouka na slo- moči. V diskusijo so poleg župana in venski osnovni šoli «Fran Venturini* podžucana posegli še Sancin in šva-v Boljuncu je bilo rečeno, da so ra (KPI) ter Bandi (PSI), ki so po-slovenski starši že dobili zagotovilo zitivno ocenili pobudo staršev, od šolskih oblasti za nadomestitev | 'Na seji so razpravljali še o usta-potrebnih učnih moči in s pornič jo novitvi občinske sekcije združenja obč ne ter z udarniškim delom so krvodajalcev. Kot 'e poudaril žu- uredili še par potrebnih učilnic. Ob začetku šolskega leta pa niso namestili obljubljenih moči. Tako so se starši s predstavniki občinske u-prave sestali v šolskim skrbnikom in vladnim komisarjem, da bi pre- oan Švab je veliko krvodajalcev prav iz dolinske občine, ki bi se lahko povezali v združenje, če bo do tega orišlo, bo uprava nudila vso pomoč, ki je v njeni pristojnosti. Tudi pravilnik o sklenitvi prijatelj- Kako bo z morebitnimi prekinitvami električnega toka M, .i u ; Kot smo včeraj že poročali v okviru vsedržavne kronike, je ustanova za električno energijo ENEL začela pripravljati emergenčn-i varnostni načrt, da bi bila lahko kos morebitnim redukcijam toka ali o-kvaram elektrarn, ne da bi bile prizadeto celotno električno omrežje. Načrt je bil potreben, ker zaradi stalnega in zelo hitrega naraščanja potrošnje ENEL nima več zadostnih rezerv, da bi lahko zadostila povpraševanju tudi v primeru večjih tehničnih okvar ali prekomerne porabe energije. Zaradi tega je ravnateljstvo ustanove pripravilo načrt, katerega učinkovitost bo preverjalo v prihodnjih, dveh tednih, da bi v primeru okvar preprečilo električni «black out» na obsežnejšem področju in da bi zmanjšalo na najmanjšo možno mero nevšečnosti za porabnike. Načrt zadeva tako majhne porabnike, katerim dovajajo tok srednje napetosti, kot tudi velike porabnike (gre predvsem za industrijske obrate), katerim dovajajo tok visoke napetosti. Vse porabnike so teritorialno razdelili v dvajset skupin, vsaka od teh pa bo v primeru potrebe, en dan v tednu za poldrugo uro brez toka, v primeru industrijskih obratov pa bodo le ti en dan v tednu za tri ure brez toka. Morebitne prekinitve, pravijo pri ENEL, bodo res le v izrednih primerih in ko bodo nujno potrebne, porazdeljene pa bodo od ponedelj- ka do petka enakomerno na omenjenih dvajset skupin porabnikov od 7.30 do 16.00 (od 16 00 do 19 00 za industrijske obrate). Celotno zasnovo in njeno učinkovitost bodo preverili v prihodnjih dveh tednih z nekajminutnimi izključitvami toka za vsako skupino. Za Trst pridejo v poštev skupine 1 (prekinitev v ponedeljek od 7.30 do 9.00), 4 (ponedeljek, 14.30 -16.00), 7 (torek 10.30 - 12.00), 10 (sreda 9.00 - 10.30), 14 (četrt :k 9.00 - 10.30), 19 (petek 10.30 - 12.00). Ravnateljstvo ENEL sicer ne izključuje možnosti prekinitve toka v drugih časovnih obdobjih, če bi razpoložljivost energije to zahtevala, poudarja pa vsekakor, da so navedena časovna obdobja tiska, v katerih bo lahko najpogosteje prišlo do prekinitev. Zato vabi vse porabnike, naj ugotovijo, kateri skupini pripadajo, da sprejmejo vse potrebne ukrepe in preverijo delovanje morebitnih avtonomnih generatorjev. Kako lahko porabnik ugotovi, kateri skupini pripada? Na podlagi priložene mape ali pa v prihodnjih tednih ob preverjanju funkcionalnosti in učinkovitosti načrta. Vzemimo primer: porabniki, ki jim bo v sredo, 21. novembra, (in v sredo, 28. novembra) ob 9. uri zmanjkal tok za tri minute, naj vedo, da pripadajo 10. skupini in da bodo, seveda če bo to res potrebno, brez toka ob sredah od 9. ure do 10.30. stva med občinami Dolina - Milje in Koper je bil soglasno sprejet. V decembru bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu prvo srečanje s podpisom listine in sodelovanjem skupin vseh treh občin. Medsebojno sodelovanje se bo doslej odvijalo na vseh področjih, kar naj bi prispevalo k čimboljšemu sožitju obmejnih prebivalcev. Ob koncu seje so sprejeli še sklep o podelitvi naloge za izdelavo dokončnega načrta za izgradnjo občinske hiše pri Domju. Župan pa je poročal o poteku drugih javnih del, o sestanku glede problema motokrosa na hribu Sv. Roka ter o obisku delegacije slovenske vlade v naši deželi. V. L. Psovke, klofute In brce v «Caffe degli specchi* V četrtek je bilo v «Caffč degli specchi* na Trgu Unita vroče. Dva prenapeteža sta se brez vsakršnih vzrokov znesla nad mlado Patrizio Perlitz, jo psovala, oklofutala, ji strgala rokav plašča ter nato priso-lila krepko klofuto tudi enemu od gostov lokala, ki ji je priskočil na pomoč. Moška nista prenehala z norčijami niti po prihodu policije. Enemu od agentov sta razbila zapestno uro, drugega pa sta tudi napadla in kar na lepem je mož postave ostal brez ure. Agentoma ju je uspelo pomiriti ter odpeljati na kvesturo, kjer so ju legitimirali, gre za Sergia Sušo, 26 let, Ul. Toffani 3 in za Claudia Martinuzzija, 31 let. Pozneje so ju tudi aretirali. Eden od agentov, Paolo Mola se je moral zateči v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 15 dneh. ih milijardo lir. Ne samo, tudi za. plačilo zakonito določenih soc$ prispevkov ne bo možno poskr^ Vsa zadeva ne potrebuje Prav,j?) • nega dodatnega komentarja. (<■»' Razcepljen sprevod italijanskih dijakov po mestnih ulicah Včeraj je skupina italijanskih ^ k jakov višjih srednjih šol prot®^ s la po mestnih ulicah proti P° k sil javnega reda,' ki so v sredo | gnale dijake iz šestih zase*! | italijanskih šol in proti znani P*; dijaški politiki ministra za šols*\ uijasivi isuuuiu ministra. /,a i,- Sprevod dijakov se je na Ul- jj, ducci razdelil: medtem ko so # .P1 jaki levičarskih skupin napotili ‘sj Goldonijev trg, kjer so imeli J} vanje, so odšli desničarji do šo,sj ” ga skrbništva, kjer jih je spte^ eden od funkcionarjev. Lista za Milje se predstavlja Po Listi za Trst, sedaj še za Milje. Bližajo se namreč ^ ske volitve in tiste politične J ki so na zadnjih volitvah "IH spretno zaigrale na dobro znane magoške strune lažne ekologi)e, L J tonomije in obrambe italij3®*^ Trsta, da !>i zaustavile določen yr voj, ki ni bil po godu tržaškim ^ servativnim in nazadnjaškim Sjj! gom, so zavohale novo pri) da se politično uveljavijo. t bodo v Miljah uradno preds" irorf! odbor, statut, simbol in Prl"Lji nove liste. Srečanje s predstm'^ V ficlrn 1H nr»J ir Virv+olll bj tiska bo ob 10. uri v hotelu 4 v Miljah. V ponedeljek občinski seji v Nabre^ in na Rcpcntabru V ponedeljek se sestaneta ska sveta Devin - Nabrežina m ^ pentabor. Devinsko - nabrežinsKJ -s činski svet, ki se sestane ob p ri ima na dnevnem redu med gim razpravo o odkupu zeimJ 1 za gradnjo nadvoza nad Pr0L^ bližini Vižovelj, o spremembi P1* p nika družinske posvetovalni^ ? določitve pogodbe z zdravstvemi*' sebjem-4e-«|wsvetovalnice ter 0 jj-1 imenovanju slovenskih osnovnm v Mavhinjah in Devinu po " Murnu - Aleksandrovu oz. Jurčiču s !* Repentabrski občinski svet seJj Ij sestal ob 19.30 in razpravlja* jj '- drugim o finančnem proračun^.. leto 1980, o ukrepih v korist m.u nega kmetijstva in drugih vPr njih. V Vidmu je zasedala komisija za kooperrf Pod predsedstvom odbornik® H zaua se je včeraj sestala ? mu dtželna komisija za 7 .lV tvo. Na dnevnem redu je K pomembnih točk. Ena izmed , j nejših je zadevala mnenje, kl ga morali izreči člani o za osnutku, ki predvideva uskj1 , Delavskih zadrug Trsta, Ist^it Furlanije z novimi pravili °.nf nih podjetjih. Komisija se Je budi izrazila povoljno. Nada člani delovne komisije . . sklep, ki potrjuje važno v*°“ jo igra kooperacija v sklop1* nomije naše dežele. V dok1", t lokff, meri^ j> i stanove in se poudarja j bi se njena dejavnost še ra^|SAi* spričo naraščajočega števila Iff v avtonomnem servisu za k^L# cijo. Na koncu sestanka je ^ ja odobrila razpustitev šestih ^ nov, ki so prenehale z redn11^ lovamjem. Naslednji sestanek j-/ sije za zadružništvo v del^r. jjif laniji - Julijski krajini bo Prl” n’ pomlad, prav tako v Vidm temo «Dom in sodelovanje v beništvu». Nevaren padec bolnika v bolnici 5nf Včeraj zarana je padel P®. (p‘ nicah v glavni bolnici 61-l®'tnJce5t* seppe Stancich s Stare istrsk® S(T 15, ki so ga sprejeti v bolnic® p do zaradi ulkusa na dvanajst® ,^0. Med padcem si je moški stegnenico leve noge, zar®?1jni ^ se bo moral zdraviti še 9® nevrokirurškem oddelku. ŠD Breg izreka globoko j Marinu in Armandu Soviču °® bi dragega očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi ANDREJ ŠKERLAVAJ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 17. novembra, ob uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerk®*' Žalujoči žena Amalija, sinov* rljo In Peter % družinam* Opčine, Trebče, Frankfurt, 17. novembra 1979 Ki '1 L»« **ko stalno gledališče v Trti J; danes, 17. t.m., ob 19. i ur,- rtVču in jutri, 18- t.m., ob 1 kaj« nv Črnomlju s predstavo Mi- ^OSSEJ a^°Va <<^Van ^asdjev‘d®' baes«.17. t.m., ob 20.30 (konec U kv^ <16.00 - 19.00 - 22.00 «Nel cor-'b Iro“eitlPO»- Wim Verders. j0s^° ' 18.20 - 20.10 - 22.15 »Ara-• Ho p.a colazione*. E. Montesa-\ YJ*ude Brasseur, S. Dionisio. ■ *Tre ^otto 11 lenzu°lo*-ti fj?r Chiari, Lia Tronche. Barv-.18 J , - Prepovedan mladini pod ki« m- V0j!!“r 15.30 «Campione». Jon * Barvni film. Ve ,° 16.00-22.15 «Uragano» k 16-00 »Manhattan*. Woody Stih .Barvni film za vsakogar. V 15.00 «Lawrence d’Arabia» t fa matico 14.00 «E continuano !iltt/ra le porno mogli*. Barvni ,jrn C) ^ ~y prepovedan mladini pod 18. |l V* 16-80 «Uno sceriffo extra- J6str! re"'P°C0 extra e molto ter-Vn ' Bud Spencer. .tile "° 16.30 «11 dottor Yeky e gen-tt0 S|«nora». p. Villaggio. Vl n, 6 «Ratataplan* ®3». n «11 corpo della ragas-Jini “arvni film. Prepovedan mla-CPod 18. letom. ,,;enetčaS-° lovsko društvo Doberdob 'j k tiho.i ne' da za danes najav-J*te Vedavanje dr. Černeta iz Ljub-% ,^_0snovni šoli v Divači od- Vn; v kriškem Ljudskem do-HtSovanje na sedežu ZKMI v 16 71 domu še danes, 17. t.m., >>18. we- k ?*e1.1stvi liceja France Pre-JJ* trgovskega zavoda Žiga S, j r°čata profesorjem in dija-h [J, Je šolsko skrbništvo na pre-arajinske uprave zaradi o-Vjkrevalnih naprav dovolilo r Pohifv .Pouka za čas najnujnej-X ‘ av'l. Začetek rednega pouka ' Vv*atGljstvi javili po radiu A2?«® tisku. heVj * odsek smučarskega klu-'Jk V? sporoča, da 3. jesenski ' ^ 12. KONEC PRIHODNJEGA TEDNA STROKOVNA ŠOLA V NOVE PROSTORE PRI SV. IVANU Ob vselitvi kulturna prireditev - Po kom se bo šola poimenovala ? - Nujno potrebna 4. in 3, letnik Vse kaže, da se bo slovenska poklicna šola za industrijo in obrt prihodnjo soboto lahko vselila v obnovljene prostore v pritličju paviljona «B» v okviru bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Občinski delavci so namreč v paviljonu že opravili vsa glavna dela in pravkar dokončujejo nekatera obrobna opravila, v ponedeljek pa bo osebje neke tvrdke začelo s čiščenjem prostorov. Upoštevajoč dejstvo, da se šola seli v posebno okolje in da so nekateri mirni bolniki še vedno gostje sve-toivanskega kompleksa, je vddstvo šole poskrbelo za primerno pouči-tev dijakov in je za danes ob 13.45 organiziralo na šoli predavanje dveh psihiatrov, dr. H. Jogana in dr. D. Sedmaka, katerima se bo pridružil še znani filmski amater A. Žerjal, ki bo zavrtel film o problemih psihiatrije. Na preda vanje so topio vabljeni tudi starši dijakov. V zvezi z vselitvijo šole v nove prostore naj omenimo, da nameravajo dijaki v kratkem prirediti v njih posebno kulturno prireditev, s katero hočejo proslaviti dogodek. V ponedeljek 19. novembra z začetkom ob 18. uri, bo na šoli rodi teljski sestanek, na katerem bo govor tudi o poimenovanju šole. Kolikor smo lahko izvedeli, pridejo v poštev za to naslednja imena: Jo-sef Ressel, Nikola Tesla, Jožef Štefan, Oskar Rustja in Jurij Vega. Zadnja odločitev bo vsekakor padla na seji zavodnega sveta, ki bo prve dni decembra. Na tej seji bodo vzeli v pretres še številna druga vprašanja, med temi tudi zahtevo po izpopolnitvi šole s 4. in 5. letnikom vseh treh specializacij (kemije, e-lektrotehnike in mehanike). f Čestitke PD SLOVENEC vabi. na DRUŽABNI VEČER ki bo danes, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu. Na sporedu je nastop mešanega in otroškega zbora Slovenec in nekaj družabnih točk. MLADINSKI KROŽEK Prosek - Kontovel priredi drevi, ob 20. uri PLES v Kulturnem domu (bivši kinodvorani Iris) na Proseku. Vabljeni! L. . .„Jd ie zaradi slabega vreme-m c'lj k5’ B° jutri, 18. t.m. Start ^ 9 .°o na istem mestu, odhodi Razstave V občinski galeriji razstava učencev grafične šole «Carlo Sbisa». Razstavo bodo odprli danes in bo trajala do 25. ■-ovembra. V galeriji Tribbio bo do 30. novembra odprta razstava Uga Caraja. V prostorih (Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec- Kristian Schvveifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo dnprta do 19. novembra. V Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava noš, slik in domačih predmetov. Razstavo sta pripravila odsek za zgodovino NŠK in TFS «Stu ledi*. Odprta bo do 9. decembra. V galeriji Planetarii, razstavlja Dova. , V Peterlinovi dvorani v Ul. Dom-zetti 3/1, nadstr. razstavlja do 26. novembra Robert Kozman. Razstava je odprta od 18.30 do 20. ure. V galeriji II Mandracchio razstavlja Ondina Brunetti. Razstava bo odprta do 29. t.m. V galeriji Tcatro Romano, Ul. Do-nota 20. razstavlja Guido Antoni. Razstavljal bo do 26. t.m. V prostorih «La Navetta* bo od danes, 17., do 24. t.m., razstavljal Puccio Monaco. Otvoritev razstave bo ob 18. uri. V galeriji «Alla corsia Stadion« bo od danes, 17., do 20. novembra, razstavljal Alberto Alfiero. Danes praznuje svoj rojstni dan MARIJA PETAROS. Da bi dočakala še mnogo let zdrava in srečna v krogu svojih dragih, ji želijo mož Marijo, hči Klara z možem Kora-dom, sin Stojan z ženo Fiorelo in i še prav posebno vnukinja Monika. | Vse najboljše za rojstni dan MAG-: Dl GRGIČ voščijo Suzana, Stojan, \ stric in teta. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 19. t.m., ob 18. uri na sedežu učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4. Glasbena matica - Trst vljudno vabi starše, da se udeležijo sestanka mladinskega pevskega zbora Glasbene matice - Trst, ki bo v ponedeljek, 19. t.m., ob 17.30 v fo-yerju balkona Kulturnega doma, Ul. Petronio A. Zaradi važnosti sestanka je prisotnost izredno zaželena. SPDT prireja ” okviru športne šole in s sodelovanjem jamarskega društva «Dimnica» izlet v turistično jamo Dimnico pri Markovščini. Izlet bo v nedeljo, 25. t.m., zbirališče pa bo ob 9. uri pred glavnim vhodom hipodroma (Piazzale De Ga-speri) ali pa ob 9.30 na parkirišču pri mejnem prehodu Pesek. Izlet bo z osebnimi avtomobili, domači jamarji pa bodo. izletnikom med drugim prikazali jamarsl > tehniko vzpona in spusta. Vabljeni! PD VALENTIN VODNIK - DOLINA priredi v Torkli FOTOGRAFSKO RAZSTAVO MIMO OBJEKTIVA Sodelujejo: JANKO FURLAN VILJEM ZAVADLAL JOŽKO PRINČIČ OSKAR KOCJANČIČ SAŠO OTA LADI KOMAR BAMCA DI CREDITO.DI TRIESTE TRŽAŠKA K-RieblTN A BANKA > V' S. P. a. - ■¥ ■ ■ TRST ' - ULICA F FILZMO - ' ' CSL‘ GV<3«40 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 16. 11. 1979 Ameriški dolar 825,— Funt šterling 1720.— Irski funt šterling 1680.— Švicarski frank 498,— Francoski frank 193.— Belgijski frank 27.— Nemška marka 462.— Avstrijski šiling 63,60 Kanadski dolar 685,- Holandski florint 413 — Danska krona 155,— Švedska kronr' 192 — Norveška krona 160.— Drahma 17 — Mali dinar 37,50 Veliki dinar 38,— MENJALNICA vseh tujih valut KRIZA V GOSPODARSTVU UDARJA TUDI PO SINDIKATIH Manj včlanjenih v razne sindikate zaradi manjšega števila zaposlenih Sindikati ne bodo dosegli lanskega števila članstva ■ Pozanimati se bodo morali za uslužbence v manjših obratih ali trgovinah Kriza v zaposlovanju v nekaterih večjih industrijskih obratih je negativno odjeknila tudi v včlanjevanju v sindikalne organizacije. Iz razpoložljivih podatkov izhaja namreč, da sindikati niso dosegli za le- elektrike namreč pride do izključitve toka. Tako je skoraj nemogoče istočasno vključiti električni grelec za vodo in imeti prižgano luč. . . Sicer pa je že dolgo časa govor o tošnje leto zastavljene si naloge po- I popolni preureditvi in razširitvi no-1 proste cone na območju celotne večanja svojih članov, marveč ima- | gometnega igrišča, tako da bi na pokrajine. Zveza trgovcev naj se jo celo manj članov kot v lanskem tern kraju nastal nekakšen športni šega kruha. Izogniti bi se morali dvojni ceni mesa, eni za meso proste cone in drugi za meso v svobodni prodaji. Uvesti enotno ceno za vso pokrajino. Poenotiti cene in kakovosti blaga za osebno potrošnjo center. Za to se zavzemajo predvsem domačini in tako spremembo naj bi vnesli tudi v regulacijski načrt, ki bo v prihodnjih tednih predmet široke (in najbrž tudi polemične) razprave v občinskem svetu. Na seji rajonskega sveta so razpravljali tudi o občinski telovadnici.'ki je, čeprav so jo dokončali že pred nekaj meseci, še neuporabna zaradi nekaterih manjših poškodb tlaka. letu. Sicer imamo r.a mizi podatke o številu članstva ob koncu lanskega leta in o včlanjevanju do letošnjega 30. septembra. Možno bi bilo torej tudi, da bi se število članov povečalo do konca leta, vendarle v sindikalnih vodstvih v to ne verjamejo. Zmanjšanje števila članov beležijo v vseh sindikatih. Pri delavski zbornici - CGIL so imeli n.pr. nekaj sto članov manj kot lani. Enako je pri drugi sindikalni centrali, t.j. pri CISL. O tem padcu članstva je vodstvo CISL obvestilo svoje aktiviste na nedavni organizacijski konferenci, ki je bila v Gorici 26. oktobra. Našim bralcem lahko postrežemo z nekaterimi podatki. Ob koncu leta 1977 so imeli v CISL včlanjenih 10.770 ljudi, ob koncu leta 1978 je njih število naraslo na 10.883. Predvidevali :.o, da bodo imeli konec letošnjega leta 11.725 članov, do 30. septembra pa jih irriajo le 10.227. Torej precej manj kot so načrtovali in tudi manj kot ob koncu lanskega leta. V vodstvu CISL sicer pra- raščanja draginje. Po mnenju sin-vijo. da se je položaj v mesecu in • dikatpv bi morali tudi trgovci pre- Zamrzniti cene jestvin do konca tega leta Na sestanku zveze trgovcev in pokrajinske sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL so se pogovarjali o cenah in draginji v goriški pokrajini. Kakor nam je sporočila, je sindikalna federacija' na tem sestanku zahtevala, naj se v skladu s pristojnostmi poiščejo mehanizmi za zamrznitev cen in zaustavitev na- pol precej izboljšal. V tem številu niso všteti tisti delavci in uradniki, ki so se včlanili v enotne strokovne sindikate, kot n.pr. FLM (enotna zveza kovinarjev). Še vedno velja, da se nekateri delavci včlanijo v strokovne sindikate posameznih sindikalnih central, drugi pa izberejo enotni strokovni sindikat. Najmočnejši strokovni sindikat v goriški CISL je sindikat kovinarjev FIM. Tu imajo 2501 člana, lani so jih imeli 2508, predvideli so jih 2.800. Tu niso zabeležili zmanjšanja števila včlanjenih, čeprav se število članov v največji tovarni, t.j. v tržiški ladjedelnici manjša. Na drugem mestu po številu važnosti prečevati davčne utaje raznih kategorij samostojnih delavcev. Na tak način bo mogoče preko posameznih faz, kjer se cene oblikujejo, določiti končno ceno. Preko takšnega mehanizma bi lažje določili dodatno vrednost, ki naj se prišteje trgu namenjenemu blagu. Sindikalna delegacija je zvezi trgovcev predlagala izpolnitev nekaterih predlogov, ki imajo za cilj zaustavitev naraščanja draginje. Tako naj bi se trgovci obvezali, da bodo zamrznili cene hrane do konca tega leta. Preučijo naj možnosti za razširitev te pobude tudi na druge sektorje kot so oblačila itd. Potrošnika je potrebno vzgojiti in ga s tem zavarovati. Peči naj bi priče- je sindikat uslužbencev krajevnih j jj kruh po 800 lir kg, kar bi pome-uprav. Teh so zabeležili doslej 1.100, nj]0 za 100 lir znižati ceno najcenej lani so jih imeli 1.145, predvideli pa so jih 1.160. Povečali so število članov med gradbinci in sicer od lanskih 720 na 800 in s tem do: segli tudi zastavljeni plan. Manj pa je članov rnecfdelavci v jestvin-ski industriji ip sicer 252, medtert .ko jih , te,.,pilo lani 297, predvideli so 300 članovi' Povečalo se je tudi število Članov med delavci električnih podjetij iin sicer od 195 na 210. Na isti ravni kot lani so ostali med tekstilci (500 članov, lani 501), čeprav so si zastavili nalogo doseči število 600 članov. Manj članov je med kmetijskimi delavci (250 namesto lanskih 338). Kjer je najbolj opaziti zmanjšanje števila članov, je v raznih servisnih službah. Ponekod poteka včlanjevanje počasneje, ker so to podjetja z manjšim številom zaposlenih, drugod pa so se delavci včlanili v novoustanovljene enotne strokovne sindikate, ne da bi se ozirali na eno ali drugo sindikalno centralo. Mali oglasi telefon (040) /946 72 jj °dni nagovor: prof. Milko Rener Q)e: Ženski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Vihre Kodrič borite >v: DANES, ob 20. uri. Vabljeni! Včeraj - danes 1|)^ 1 SOBOTA, 17. novembra i LJUBA ob 7.06 in zatone ob ti(j„ Ua'2ina dneva 9.27 — Lu-h, .?r, 4.20 in zatone ob 15.45. 'LDELJA, 18. novembra MILKO : najvišja temperaturi sPi^j, najnižja 9,7, ob 18. KL. . lac^.Pinje, zračni tlak 1004,2 ltiil5 Sca. veter 8 km na uro vlaga 60-odstotna, nebo i s,°’ Padlo je 0,2 mm dežja, 1 l3 ”ra.i mirno, temperatura stopinje. irBJStva im NivfRTI : Fed< Šušteršič, ^42SE: Federico Simo-Sara Bo- 8;>*| SO: 64-letni Mauro Bel-IJmir ’ Marcello Stanzini, 82-AnJ{a Petrič vd. Pasini, 58-(kfli 0 Antonio Bandolin, 82-11 p,a Costantini vd. Radmilli, '■'taudio Delbello, 74-letna Rosalia Bolko vd. Fucka, 45-letna Bianca Rosa Lorenzon, 81-letni Ni-cold Parovel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Drevored Miramare 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. ir od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel, 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001. Prosek; tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina' tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. PRODAJAM prosto poslopje v središču mesta, Ul. S. Maurizio pri Trgu Stare mitnice. Pritličje 400 kvadratnih metrov, 1. nadstropje 300 kv. m in 2. nadstropje 300 kv. metrov. Primemo za kakršnokoli uporabo, tudi za veleblagovnico. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecehi 6, pod šifro «Poslopje». KUPIM rabljena motorni stroj za okopavanje in traktor. Telefonirati na štev. 228185. ŠTUDENTKA išče sobo v najem v mestnem središču. Prijave na šifro ŠTUDENTKA. PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019. NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Trstu uradnici/ku z znanjem slovenščine. Poslati kratek življenjepis na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «S. P. > . KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. 225973 od 20. do 22. ure. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovinn vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel 211489. UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan Pu 727 Polyurethan. brez priključkov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 825247 v večernih urah. PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro »sposoben* DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 — Opčine 34160. Vse bolj se zapleta na pokrajini Vse kaže, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta v Gorici potekala v precej razburljivem in napetem ozračju in nekateri celo napovedujejo skorajšen izbruh krize. V zadnjih tednih se namreč množijo ostre kritike na račun načina vodenja upravnih poslov in na račun političnih odločitev enobarvnega kr-ščanskodemokratskega odbora in to s strani strank, ki sestavljajo tako imenovano večino politične solidarnosti. Po ostrih kritikah socialistične stranke, so se včeraj oglasili socialdemokrati. Njihov predstavnik v pokrajinskem svetu, Edoardo Bressan je predsedniku pokrajine naslovil pismeno vprašanje, v katerem sprašuje za' pojasnila' v zvezi z zadržanjem na nedavnem sestanku na deželi, kjer so razpravljali o načrtu gradnje variante ceste štev. 56. Predstavniki pokrajine naj bi ob tej priložnosti izrekli neugodno mnenje glede gradnje nove infrastrukture, kar naj bi bilo v nasprotju z vsebino programskega dogovora. Bressan tudi sprašuje, kakšne ukrepe namerava sprejeti predsednik pokrajine, da bi državno podjetje za ceste ne preklicalo že odobrenih sredstev. Razprava v okviru rajonskega sveta Dokončno uredili nogometno igrišče v Štandrežu Zadnja seja rajonskega sveta v štandrežu je bila skoraj v celoti posvečena obravnavi nekaterih perečih vprašanj ureditve nogometnega igrišča Juventine. Zato so še zasedanja udeležili tudi predsednik in nekateri člani upravnega odbora tega športnega društva. Športni objekt je že nekaj let v zelo slabem stanju, saj občina slabo skrbi za njegovo vzdrževanje, kljub temu, da so člani Juventine, kakor tudi rajonski svet že nekajkrat opozorili na rešitev nekaterih najbolj nujnih vprašanj, še preden bi se lotili globalnega reševanja. Tako predstavlja šibka električna napeljava v slačilnicah redno vrsto težav. Db vsaki večji porabi angažira v boju proti davčnim u-tajam na splošno ter na trgovskem podorčju še posebej. O teh vprašanjih se bosta obe strani ponovno sestali. Po volji sindikatov naj bi na tem sestanku sprejeli dokončne sklepe. Na koncertu raznih zborov, ki bo danes zvečer v Mošu pri Gorici, na katerem kodeluje poleg drugih tudi moški zbor Seghizzi iz Gorice, bo zapel nekaj pesmi tudi mešani komorni zbor iz Nove Gorice. V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Danes in jutri «Cecilijanka» Na reviji, ki je že 21. po vrsti, bo sodelovalo 18 zborov Danes in jutri, prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Katoliškem domu v Gorici tradicionalno revijo pevskih zborov tCeci.i-janka.t Na letošnjem prikazu napredka zborovskega petja, 'ki bo doživel že 21. izvedbo, bo sodelovalo 18 zborov. Prevladovali bodo goriški zbori, ob njih pa bodo zapeli še gostje iz Kanalske doline. Beneške Slovenije, s Koroškega, s Tržaškega in iz Slovenije. Drevi ob 20.30 bodo nastopili naslednji zbori: mešani zbor «Rečan» iz Benečije, ženski pevski zbor «Oton Župančič» iz štandreža, moški zbor *France Bevki, iz Prvačine, moški zbor . 9 14.00, 15.00, 19.00 Porodu®' ^ Dnevni koledar; 6.00 Našu1® kom na tujem 6.20 Rek 6.50 Dobro jutro, otroci!; naših sporedov: 8.08 Pionir^ ^ nik; 9.05 - 10.00 Z radiom 'p 9.45 Turistični napotki iJ* goste iz tujine; 10.05 Sobotna^j tineja; 11.05 Zapojmo pesFjj; it. Po republikah in pokrajinf^jj Zapojte z nami; 12.10 2. ritmu; 12 30 Kmetijski nf5 p Industrijski lesni ostanki'^« Veseli domači napevi; h'\|P nes do 13. - Iz naših kraje^gli-Priporočajo vam . . .; H-;'" bena panorama; 15.30 dio ob 17. zunanjepolitje^ )|^! ’ ,00 z glasba; 16.00 «Vrtiljak»; ' (4 »lltif -“v., stil’ gazin; 18.00 škatlica z god^iu! Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Mladi'mladim; 19.25 Obve«1 # zabavna glasba; 19.35 L®1, ,# otroci!; 19.45 Minute z 'm'* planšarji; 20.00 Sobotni večer; 21.30 23.00 Oddaja 'J še izseljence: 23.05 Liric(1 ki; 23.10 Portreti jugoslova® f> stvarjalcev in poustvarjaj bavne glasbe; 00.05 - 4->>u program - glasba. S 1 Woodward | Bob Carl Bernstein I S: S g; mxomv PADEC I s &asisPrevedel Dušan Dolinar Bu7hardta je čakala čisto neposredna težava: v tem tednu je moral pričati v Siricovi sodni dvorani. On in Haig sta se začela redno sestajati v generalovi pisarni, včasih se jima je pridružil še Garment, in tako so razpravljali o etničnih plateh zadeve ter preračunavali naslednje poteze. Zasedali so dolgo, prekinjali pa so jih samo napeti triminutni ali štiriminutni sestanki med Haigom in Nixonom. Ozračje je bilo nabito z elektriko; pravnikoma se je zdelo, da sta s svojim klientom v malone sovražnem razmerju. Nixon jima je po Haigu sporočil, da bo Buzhar-dtu prepovedal pričati; skliceval se bo na privilegij razmerja med odvetnikom in stranko. Pravnika sta odšla k Sirici ter mu v njegovih prostorih zunaj sodne dvorane turobno sporočila, kakšen je predsednikov namen. Sodnik ju je vnaprej opozoril, da bo zavrnil sleherno zahtevo po upoštevanju takšnega privilegija. Haig, Buzhardt in Garment so o vsej zadevi razpravljali z Nixonom. Pravnika sta ga svarila, da bo z zahtevo po upoštevanju privilegija še bolj podžgal vtis, da gre res za prikrivanje resnice. Haig jima je pritrdil. Vedel je, da je Buzhardt s težkim srcem sklenil pričati celo, če mu Nixon prepove. Pravnik ne sme pomagati pri obveljavitvi privilegija, na katerega se predsednik sklicuje, ker se boji, da ne bi razkrili njegovega predloga, da bi ponaredili dik-tafonski posnetek. Burzhardta seveda ni prav nič mikalo, da bi se spremenil v orodje, s katerim bi uničili Nixona, toda zdaj je moral ščititi samega sebe. Predsednik se je navsezadnje le omehčal. Računal je, da mu bo Buzhardt pomagal. Haig in pravnika so sedli k veliki delovni mizi v generalovi pisarni in začeli razpravljati, kaj naj pove Buzhardt na prostoru za priče. Sporazumeli so se, da naj se skuša izmikati: sam ne bo ponujal nikakršnih obvestil in skušal se bo izogniti zadevi z diktafonskim trakom z dne 15. aprila. Na vprašanja pa bo odgovarjal po resnici in pravici. V petek, 9. novembra, se je pomočnik posebnega tožilca Richard Ben - Veniste lotil zasliševanja. Buzhardta je zastopal Sam Povvers, odvetnik s Floride, ki so ga obdržali pri Beli hiši, da bi jim pomagal v postopku v zvezi s trakovi. Šele pozno popoldne je Ben - Veniste naposled prišel k diktafonskemu traku. Sirica je že hotel prekiniti zasedanje do ponedeljka. •Vaša milost, še eno vprašanje imam,» je rekel Ben -Veniste. Sirica mu je rekel, naj nadaljuje. «Gospod Bu/hardt, vam je bilo osebno znano, da obstaja dilualunski zapis, ki ga je narekoval predsednik po sestanku z Johnom Deanom petnajstega aprila?« Buzhardt je poškilil proti zasliševalcu. «Ali bi hoteli zastaviti vprašan je še enkrat, gospod Ben- Veniste?« «Ali vam je bilo šestnajstega junija 1973 osebno znano, da obstaja zapis na traku, ki ga je predsednik narekoval bodisi v diktafon bodisi v kako drugo snemalno napravo, in v njem opisoval svoj sestanek z Johnom Deanom petnajstega aprila 1973?» «Takole vam bom odgovoril gospod Ben - Veniste. Kaj sem vedel tisti čas, je opisano v mojem pismu. Zato ne vem, kako naj odgovorim na tisti del vprašanja, ki se nanaša na to, kar mi je bilo osebno znano. Takšnega traku nisem nikoli videl.« •-Takšnega traku niste nikoli videli?« “Takšnega traku nisem nikoli videl,« je ponovil Buzhardt. “Nikoli niste videli takšnega posnetka?« je znova poskusil Ben - Veniste. «Ne». «Ste kdaj prosili, da bi vam tak posnetek pokazali?« Sam Povvers se ie pognal kvišku. «Če vaša milost dovoli, opozarjam, da to presega — zastopnik je rekel, da. ima eno vprašanje, in mislim, da gredo stvari v —» Sirica mu je segel v besedo. «No o tem bomo morali bržkone odločiti v ponedeljek zjutraj. Nadaljevali bomo torej v ponedeljek zjutraj.« 12. novembra je Ben - Veniste spet začel zaslišati pričo. «No, pravzaprav ni nikakršnega zapisa na traku o predsednikovih spominih na sestanek z gospodom Deanom, kajne?« «Da, tako je,» je odvrnil Buzhardt. »Takšneg® dni šel svoje zapise s tistega srečanja, ki si jih je 20 it. »laksnee- . nismo mogli najti. Še istega dne pa je (predsedn^ šel svoje zapisi takoj po njem.« «Kdaj ste postali prvič pozorni na to, da na u ni- nobenega posnetka s predsednikovimi spornih srečanje, gospod Buzhardt?« “Mislim, da je bilo to petega novembra, prete^, nedeljek, pred tednom dni,« je povedal Buzhardi", bil zadnji dan iskanja. Ni pa omenil pogovorov, , kli v tednu pred tem — najprej z Nixonom v Be‘ nato pa s Haigom in Zieglerjem r.a Floridi. Ste si vi osebno prizadevali najti trak s 10 zapisom?« Buzhardt je meglono opisal iskanje. Ben -prešel k vprašanjem o drugih manjkajočih trakori0' zhardtu se je odvalil kamen s srca. N9. Tisto popoldne je Bela hiša objavila dolgo, P0'f ' ' - neto' , predsednikovo izjavo o dveh manjkajočih magnfc1'- je in enem manjkajočem diktafonskem traku.* Natis^ je bilo še nekaj novih časopisnih naslovov, bilo \e 0 kaj novih grdih vprašanj, toda izbruh se je nekol* legel. * Predsednik je v izjavi dejal: «Ob koncu tedna 4. in z» bra 1973 sem ob pregledovanju svoje osebne dnevne mape pril 1973.. našel svoje zapiske o pogovoru z Johnom Dean0".« ___• * x. i _i• i i . . TilflD prila 1973 zvečer, nisem pa naše! diktafonskega traku... Jtl^ » bil prepričan, da sem svoje spomine na dogodke in pogoVa„£:ial anrilo nanol/mml <> /lilrlnf __ ___ r'* v« w*»* ut vjv uuvnu tiv, lici UUgUUIVC 111 15. aprila 1973 narekoval v diktafon. Odgovor, poslan Pose0Zj> žilcu 16. junija 1973. omenja tak diktafonski zapis Venda1' .%! sem pregleda! osebne dnevne mape za prejšnji dan in 001 del, da diktafonskega traku ni v njej.» t i I9fl JlMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. novembra 1979 Rije*1 polj* J^GOMET V DANES V VIDMU KOŠARKA ATLETIKA V LETOŠNJI TEKMOVALNI SEZONI Optimizem pred srečanjem s Švico H t h n m nm kn M h Ifilf/Acll rr 11M ff IM M n Fr (1 M* S murna /e ®«/A pomembnih novosti v italijanskem moštva - Švicarji nekoliko močnejši na sredini igrišča - Tekmo si bosta ogledala tudi Miljanič in Jerkovič Pa remizirali. Zadaje ti v so odigrali pred šestimi le-v okviru kvalifikacij za Bij* m . nrf. [iin> .IM \ (a rpn° ličarska državna nogomet *osePrezentanca je tista, s katero (j|j *azzurri» doslej največkrat sre-lojj a£ enainštiridesetkrat: dosegli ii t* fin*J?118®’ šestkrat so izgubili, šti- Da rAmirirnli 7nHnio IVn° prvenstvo v Nemčiji. Od iskateljsko nogometno sre-HenJC med Italijo in Švico bo SPffedno prenašala tudi ita-televizija, in sicer na «b um sP°retiu s pričetkom fen 4'k prenosa bo izklju- 0 CPlnlnA flillnmnlfn mn<1 *Wje. celotno videmsko pod- Cte? je švicarsko moštvo okrepi-%im ostaja še vedno pod evrop- p Povprečjem. 2aradi tega, ker je Švica So v„Ii0m<'n nasProtnik, mnogi ne 1 t7 iiaoj/iuuiutv, lic koristi od današnjega '*llŠk'|a'"^>0 evropskega prvenstva jlkeveJ ¥ Precej mesecev, zato #3*1 tib Janje sedanje forme italijan-tete°gometašev ne more koristiti ‘ tn 8 Bearzotu. Z druge strani C! Cr°nstvo *e n* tako daleč, da ■ttern-L Bearzot uvajati korenite Ptfju, tn“e- ^ato bo skoraj držala "Ire^ni da bi znalo italijanski reta i. .n°i lahko celo več škoditi Aar nStiti' saJ ne bi zmaga ni-»ačudila niti nič spremenila, 'Nirvte1 Poraz pa bi kot po na-jkjl^vzročil pravi plaz obtožb, po-i^trilo Sumničenj, kar bi lahko po-■ \ Vzdušje v ekipi. |jliN).raj so tako Švicarji kot «az-odigrali lažji trening tekmi. I oajbolf farjem povedal, da ‘Jer .• J boji za sredino igrišča, M tj nasprotnik najbolj močan. Jati, j naPadalcev ne gre podcenje-saJ je med njimi tudi znani Sulser, za katerega se že vJ° •ne*i\ p ške A lige na drugo zaporedno gostovanje. V Leccu jo čaka težka preizkušnja s tamkajšnjim Canot-tierijem, ki je v prvem kolu povsem nepričakovano zadal v Maranu katastrofalen poraz 5:0 državnim prvakinjam ekipe AGMA. Prav zato bodo oči drevi uprte v Lecco, ko bo dejansko prišla do izraza prava moč domačink. Tudi za Krasovo vrsto je ta nastop izredno pomemben in delikaten, saj bi slovenska dekleta v primeru ponovnega poraza bistveno zmanjšale svoje možnosti za obstanek v prvoligaški konkurenci Na osnovi medsebojnih obračunov v prejšnjih sezonah ima na papirju Kras rahlo prednost. Sonja Miličeva bi ne smela imeti večjih težav z Montijevo in Stucchijevo, tako da osvojitev dveh točk bi ne smela predstavljati nobene težave. Odločilno tretjo točko bo zelo težko, če že ne nemogoče, izbojevati v igri dvojic, ker sodi par Manti - Stucchi med najbolj homogene dvojice v italijanskem merilu in brani tudi državni naslov 2. kategorije. Odločitev bo torej bržkone padla v srečanju med igralkama štev. 2 obeh moštev: Neva Rebula, ki dobro obvlada antilop igro, bi morala premagati Stucchijevo in tako priboriti odločilno točko za svoje barve. Po neuradnih vesteh pa se utegne Canottieri v zadnjem trenutku še okrepiti, saj se v dobro obveščenih krogih šušlja, da bo verjetno prestopila v njegove vrste igralka Bocale iz Novare, kar bi seveda bistveno spremenilo razmerje sil za zeleno mizo. Kljub vsem tem objektivnim težavam pa so krasovke trdno odločene, da v Leccu izbojujejo svojo prvo prvenstveno zmago in se tako izognejo krizi, v katero bi zašle v primeru ponovnega spodrsljaja. -bs- NOGOMET Finale pokala Iz Berna so sporočili, da bo finalno srečanje evropskega nogometnega tekmovanja za pokal prvakov prihodnje leto 14. maja v Madridu. NA TURNEJI PO ZDA Tretja zmaga «plavih» KANSAS — Na turneji po ZDA in Kanadi je jugoslovanska košarkarska reprezentanca po osmih tekmah 'r j osvojila svojo tretjo zmago. Doslej “ so bili Skansijevi varovanci uspešni v Kanadi proti moštvu Athlets in Action ter proti ameriški vseučiliški ekipi Visconsi University. Tokrat so »plavi* s košem razlike odpravili vseučiliško moštvo Lorenz iz Kansasa s 77:76 (38:40). Največ košev je dosegel Peter Vilfan (20), najboljši mož na igrišču pa je bil Mirza Deli-bašič, ki je v zadnji minuti z dvema točnima metoma zagotovil zmago. TURNIR V MONTE CARLU Gladka zmaga Italije MONTE CARLO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Monte Carlo je v B skupini po dveh tekmah Italija v vodstvu. Potem ko je v prvi tekmi remizirala s Škoti, je v drugem srečanju gladko odpravila Švedsko. Jugoslavija, ki je Švede premagala s skromnim 1:0, pa je klonila proti Škotom. B SKUPINA Italija - Švedska 3:0 Škotska - Jugoslavija 2:0 LESTVICA Italija 3, Škotska 3, Jugoslavija 2, švedska 0. Naše deklice najboljše v metih Odlikovale so se zlasti v mlajši kategoriji (H. Sedmak-Levstik) kjer so (borovke) osvojile tudi štafeto 3x 800 m KOŠARKA DANES IN JUTRI Start še treh prvenstev S prvenstvom bodo začeli namreč tudi dečki ter v naraščajniški in promocijski ligi - Jadran v Palmanovi D LIGA I del njegovih igralcev v mladin- TEKMA: ROBUR IL PORTICO skem prvenstvu, ki jc v teku že PALMANOVA — JADRAN. I dober mesec. Borovci pa so v zad- NASPROTNK: Ekipa iz Palma-| njih preclprvenstvenih nastc-pih do nove je lani zmagala v furlanski :AtoizN I TENIS V ŽENSKI A LIGI *ras na svojem drugem ^Porednem gostovanju l .tenska ekipa odhaja da-:'t t °kyiru 2. kola namiznoteni- skupini promocijskega prvenstva in je torej novinec v D ligi, kljub temu da tičijo na spodnjem delu lestvice, so Palmanovčani predvsem doma nevarna ekipa. V tem prvem delu prvenstva sta se kot strelca izkazala predvsem Patron-cino in Pallavicini. FORMA: Jadran je v prejšnjem kolu prvič odšel praznih rok z igri šča. Kliub porazu so jadranovci zadovoljili in so prikazali dopadljivo igro. Upoštevati moramo tudi, da je bil izid v tej tekmi postranskega pomena, kajti tako Jadrar kot Sagrado sta praktično že kvalificirana v naslednjo fazo. PREDVIDEVANJE': Jadran je 'VsekakHr favitfft1, Ččpfdv ’ se bodo morali Vallčevi fantje pošteno potruditi. OSTALE TEKME: Inter 1904 -Itala, Cervignano . Cer, Don Bo-sco - Sagrado: vse so precej ize načene, čeprav so Inter, Cer (Videm) in Sagrado favoriti. PROMOCIJSKO PRVENSTVO TEKMA: FERROVIARIO - BOR NASPROTNIK: Stan znanec bo roveev. Ferroviario, sodi letos med ekipe, ki merijo na visoko uvrstitev: že lani so »železničarji* odigrali dodatne tekme z Jadranom in miljskim Jeans Comerjem (ki se je letos preimenoval v Rifle) za dodelitev prvega mesta. Gonilna sila te ekipe je veteran Ritossa, ob katerem igra več perspektivnih mladih igralcev FORMA: Ferroviario je že v zadovoljivi formi, saj nastopa velik UlIlIlllllliiiiiiiiilliiiiiiiiilillliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiillillillllllllMiillinilillllMIIIIIIIIIIlilll DANES IN JUTRI ^Vahno na igriščih ^°Wt ne bo nobenega domačega derbija odbojkarskih igriščih bo » ‘Vahno, čeprav bodo igrale %"‘adinke, deklice in dečki. e bo nobenega derbija. fe4LAD,NKE ^ P°stavo 0MA. w Je še J 2 *n je nesporen favori' Fj tfJ,. ’ šestega zaporedneg. I * foNhjr Nabrežinke so v štiri! ri^tii, S?m° enkrat zmagale, kar ti. °stiUa ‘majo samo teoretične n»a usPeh. Prvo tekmo je „0MA A s 3:0. Papirju bo veliko bolj »posredni o . kNk C* ,in Slogo. V prvem sre-t, t, tel k s*avila Sloga, toda boj je pjriujnkurenei se bo drevi in L5kutii„- Povratni del prvenstva. te°) L01 A bo Sokol gostil (vo-j'0 Postavo OMA, ki je še jte in je nesporen favorit inega štirih i^soir, n.eP°sredni obračun med hiu L*logJjF Pet setov. Zadnje čase C' zat/’Ce Pokazale dober napre-rh, * 'majo možnosti za četrti C?tja Pr,av igrajo v gosteh. 13ove. tekma v tej skupini med iCJe U.J11 in preslabim H Modu-V tia ? Preložena na torek. Ne L? s j,- m Pa so mlade odbojka-L*. saj°n.tovela nespoi ^ tečk ie B Modulo še vedno nesporne favori- iNva/3*!"11. B bo vodeči Breg jutri Pri OMA B. Za neprema-ta Upnice Doline bi morala S*. le gola formalnost, ? 'žačanke ne bi smele pre- i'bagovite te kg0 in j«a, °vanje Borove šesterke se I. * ,[0 S .mi- ^ , It »2? in Interjem bo jutri. dr,g°vite P011- f V tekma v tej skupini tfjL’ da"u s Porazom. Težko je ver-J kAšt bodo slovenske igralke j ; ^tije'a°l^ile, ker je Inter izgubil samo 7. Brerom. Ag0 deklice , L V :.Wtii iP0vratno kolo bo samo v /, v'JPini . Bva slovenska derbija i jk ‘ A med Bregom in Borom • '' V0- ivn^ 'n Sokolom pa bosta v 0 go«u,de zastopnice Sloge B de ekipo Interja. Glede na dejstvo, da je Inter vse dosedanje tekme osvojil, ima vse možnosti za uspešen nastop tudi v telovadnici pri Banih. Kontovelke bodo gostile Volley club. Slabe Tržačanke so obsojene na neuspeh tudi v tem srečanju, saj so morale v vseh dosedanjih štirih nastopih oditi poražene z igrišča. DEČKI Po prvem nesrečnem porazu čaka jutri dopoldne mlade odbojkarje Bora zahteven nastop. V 2. kolu bodo igrali na stadionu «1. maj* z odlično vrsto Rozzola, ki zadnja leta nima enakovrednega nasprotnika v tej konkurenci, ne samo v Trstu, ampak tudi v deželi. G F, NOGOMET LONDON — Kapetan angleške nogometne reprezentance, Kevin Kee-gan, je prejel ponudbo, da bi za milijardo in šesto milijonov lir igral v Saudski Arabiji. Angleškemu nogometašu ^ zapade konec sezone pogodba z nemškim nogometnim društvom iz Hamburga. Ni znano, če se bo dal Keegan premamiti in se bo preselil v deželo naftnih mogotcev. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drug) X 2 1 2 1 1 X X 1 X 1 t kazali, da lahko merijo na visoka mesta, saj so premagali med dru gim tudi četrtoligaša Don Bosco. PREDVIDEVANJE: Enake možnosti za obe ekipi. TEKMA: KONTOVEL - INTER MILJE. NASPROTNIK: Enako kot Kori tovel, so bili Miljčani letos sprejeti v promocijsko prvenstvo ne zaradi lastnih zaslug, ampak zaradi razširitve prvenstva C lige v C-l in C-2, nakar so ostala prosta me sta v D ligi in promocijskem pr venstvu. Ekipa jč mlada in neiz kušena. njen najboljši igralec pa je Radesich, ki je že nastopal s Cianocolorijem v D ligi. FORMA: Cjlje ekipi sta v pred prvenstvenih nastopih dokazali, da ne nameravata odigrati podre'ene vloge in bosta povzročili nemalr preglavic tudi bolj »tituliranim* e-kipam. PREDVIDEVANJE: Lepa prilož nost za Kontovel, da prične prvenstvo na najboljši način. OSTALE TEKME: Barcolana Scoglietto, Rifle - Stella Azzurra, CUS - Alabarda, Grandi Motori -Cartaria: zanimivi bosta predvsem prvi dve, kjer si bodo stale nasproti štiri ekipe, ki merijo na višja mesta na lestvici. KADFTI A SKUPINA TEKMA: SGT - KONTOVEL. NASPROTNIK: SGT je veljal za nespornega favorita v tej skupini, a je že v prvem kolu nepričakovano izgubil z Don Boscom A. Pri tem se je poznala odsotnost Ma-ranzane, ki je najnevarnejši igralec te ekipe. FORMA: Kontovelci so že v prvem kolu jasno izpričali, da v prvenstvu ne bodo igrali podrejene vloge, prikazali pa so tudi zadovoljivo igro. SGT je, kot rečeno, v prvem kolu razočaral ter proti pričakovanju podlegel A ekipi (v bistvu pa .je to druga postava) Don Bosca. Obeta se nam torej ogor čen boj. PREDVIDEVANJE: Kljub vsemu ostajajo domačini favoriti, če že ne drugače zato, ker igrajo na lastnem igrišču. TEKMA: ALABARDA - POLET. NASPROTNIK: Alabarda sodi med slabše ekipe te skupine; v prvem kolu je ekipa, ki jo trenira Zorzin, doživela visok poraz na Kontovelu. FORMA: Poletovci so v prvem kolu počivali, že jutri pa se jim ponuja možnost, da osvojijo prvi par točk. Upati je, da se bodo poletovci letos boljše odrezali v ka detskem prvenstvu kot lani v na-raščajniškem, ko so obtičali na zadnjem mestu. Slej ko prej pa bosta najresnejša kandidata za to mesto (poleg poletovcev) prav Alabarda in Libertas. PREDVIDEVANJE: Nemogoče, kajti Polet bo jutri prvič stopii na igrišče za prvenstveno tekmo. OSTALE! TEKME: Libertas - Don Bosco A; v tej edini tekmi (Inter A bo počival) so salezijanci favoriti. B SKUPINA TEKMA: STELLA AZZURRA — BOR. NASPROTNIK: Po mnenju izvedencev je SA skupno z Don Bo seom C tehnično najslabša ekipa v skupini. V glavnem so to novin ci ali igralci, ki niso dobili pro štora v drugih ekipah. FORMA: Stelja Azzurra je sicer zmagala, a z veliko težavo, proti tretji (!) ekipi Don Bosca. in to šele po podaljških. Tudi iiorovci, resnici na ljubo, niso navdušili, upoštevati pa je treba, da trenirajo v nemogočih pogojih že od lanskega prvenstva. PREDVIDEVANJE: če borovci ne zmagajo v tej tekmi je vpra šljivo, ali bodo sploh še kdaj zrna gali v tem prvenstvu. OSTALE TEKME: Don Bosco B - Saba. Servolana - Don Bosco C, Inter B - Ferroviario: Don Bosco A, Servolana in Inter 3 so favoriti. NARAŠČAJNIKI TEKMA: BOR - ITALSIDER. NASPROTNIK:'Poleg borovcev je Italsider najslabši tekmec v tem prvenstvu. Sestavljajo ga slabši igralci Alabarde in Servolane, k: nastopajo letos skupno, pod ime nom Alabarda. FORMA: Borovci so vsi novinci, torej trenirajo praktično košarko le nekaj mesecev. Igralci Alabarde so nedvomno bolj izkušeni, saj so že igrali (čeprav malo) v prejšnjih letih. PREDVIDEVANJE: Več možnosti za Italsider. OSTALE TEKME: (počitek: Kontovel): Don Bosco - Alabarda, Ferroviario - Inter Milje: to so vsi neposredni spopadi med ekipami, ki š"e’ bodo' Bdrite za prvo mesto. DEČKI TEKMAH SOKOL - BOR. FORMA: Že prvo kolo nam po nuja slovenski derbi in na igrišču bomo videli, kako sta ekipi pripravljeni. Borovci so začeli s pripravami že veliko pred sokoiovci in so torej že dosegli zadovoljivo formo. Borovci tudi sicer sodijo med ekipe, ki naskakujejo višja mesta na razpredelnici. PREDVIDEVANJE: Vse govori v prid borovcev, razen negativne tradicije; vendar se je MesesneloVa ekipa letos tako ojačila, da ji bo zmaga težko ušla. OSTALE TEKME: Ricreatori - Inter 1904, Alabarda - Don Bosco, Saba - Ferroviario: najzanimivej- še bo srečanje med Don Boscom (lanskim državnim podprvakom) ter Alabardo (ki ie letos po združitvi s Servolano celo glavni favorit). Končala se je letošnja atletska sezona in z njo tudi tekmovanje v okviru trofeje »Pomlad 79» namenjene dečkom in deklicam A in B kategorije. Prva od dvanajstih tekem se je pričela že aprila, medtem ko je bila poslednja zadnje dni oktobra. Po končanih tekmovanjih vseh kategorij je pričela a-tletska zveza urejati razne lestvice, tako za posameznike, kot za društva. Prve smo prejeli lestvice dečkov in deklic, katerih prvi del (deklice A in B kategorije) objavljamo danes. Pojasniti sistem točkovanja in pravilnik teh kategorij, je letos nemogoče, saj je z letošnjimi spremembami postal tako zapleten, da ga še neposredno zainteresirani niso vsi razumeli. Za nas je važen le splošen pregled ter realni rezultati, ki so jih naši atleti dosegli v letošnji sezoni. Prav zaradi novega sistema ne moremo objaviti točnih mest vseh atletov, ker nam je atletska zveza sporočila le prvih 15, nakar smo morali ostale atlete razvrstiti po rezultatih, brez točne pozicije na skupni lestvici. DEKLICE KAT. A (letnik 1965/66) 80 m ovire: 1. G. Colautti (Edera) 13”7 3. A. Menegatti (Levstik/ 14”8 7. T. Natural (Bor) 15”1 I. Gerdol (Bor) 15"1 15. T. Starc (Bor) 16”0 I. Kebar (Bor) 16”6 A. Koršič (Bor) 16”8 80 m: R. Samec (SGT) 10”7 A. Menegatti (Levstik) 11”4 T. Starc (Bor) 11”5 T. Natural (Bor) H "8 V. Klemše (Bor) 11”8 J. Veljak (Bor) 11"9 S. Čok (Bor) 12”1 H. Ceraueni (Bor) 12"3 Ivana Gerdol (Bor) 12”4 A. Prašelj (Bor) 12”4 T. Gregori (Bor) 12”6 T. Pahor (Levstik) 12”6 L. Počkaj (Bor) 12’7 I. Kebar (Bor) 12”8 A. Koršič (Bor) 13”1 D. Danieli (Levstik) 14”0 N. Milič (Levstik) 14"2 M. Kobal (Levstik) 14”5 prihodnje leto še veliko možno-za izboljšanje. Na dobrem tretjem mestu imamo pokrajinsko prvakinjo Menegattije-vo, kateri blizu sledita borovki, ki pa sta precej mlajši in imata tako sti višina: 1. M. Cergol (SAAT) 10. I. Gerdol (Bor) T. Natural (Bor) L. Počkaj (Bor) V. Klemše (Bor) J. Veljak (Bor) S. Čok (Bor) T. Gregori (Bor) T. Starc (Bor) A. Koršič (Bor) I. Kebar (Bor) Glede na napredek, 1,48 m 1,35 m 1,28 m 1,20 m 1,15 m 1,15 m 1,15 m 1,10 m 1,10 m 1,10 m 1,09 m ga je le- tos opravila Gerdolova in ker bo še prihodnje leto nastopala v tej kategoriji, lahko upravičeno upamo, da nam bo ta atletinja pripravila še marsikatero zadoščenje, daljina: 1. P. Capitanio (SGT) 4,49 m T. Gnoato (SGT) 4,49 m 3. V. Klemše (Bor) 4,46 m 11. T. Starc (Bor) 4.19 m 14. T. Natural (Bor) 4,11 m T. Gregori (Bor) 3,97 m I. Gerdol (Bor) 3,81 m J. Veljak (Bor) 3,72 m A. Prašelj (Bor) 3,71 m K. Guštin (Levstik) 3,57 m T. Pahor (Levstik) 3,49 m L. Počkaj (Bor) 3,43 m A. Menegatti (Levstik) 3,39 m I. Kebar (Bor) 3,16 m T. Danieli (Levstik) 2,77 m D. Danieli (Levstik) 2,68 m N. Milič (Levstik) 2,42 m Če odvzamemo slabo izmerjen rezultat Vesne Klemše v prvi polovici sezone (cel meter več), opazimo, da so največji napredek na- iilMiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiimitiliimiiiiiiiiiuamitiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiHiiiiiiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI DERBI PRIMORJE-ZARJA OBETA PRIVLAČNO IGRO Libertas in Sovrana bosta odigrala najpomembnejšo tekmo kola - V 3. AL težko pričakovano srečanje Krasa in Gaje Kljub razmeroma dobrim rezultatom Menegafijeve, Starčeve, Na-turalove ter Klemše jc ve zadnja leta primankuje dobrih sprinterk, čeprav smo pred leti prav v tej di-scip ini želi lepe uspehe. 300 m: 1. G. Colautti (Edera) 48”2 9. T. Starc (Bor) 49”2 Čeprav je na tej razdalji tekmovala le dvakrat je borovka dokaza la nadarjenost za dolgi sprint in jo bomo v prihodnosti verjetno večkrat . vi00 na Proseku Kontovel . Vol!ey club DEČKI 11.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Rozzot OCENJEVALNI POHOD 9.0U nad Naurežino Prireja SK Devin OBVESTILA Planinski odsek SK Devin sporoča, da bo jutri, 18. t.m., priredil jesenski ocenjevalni pohod, ki so ga morali v nedeljo zaradi slabega vremena preložiti. Pohod se bo pričel v naravni kra-ski pečini nad nabrežinsko postajo na cesti Nabrežina - šempolaj. Odhodi bodo od 9. do 12. ure. Bogate nagrade! Vabljeni! « • « Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 9. uri na stadionu «1. maj* občni zbor atletske sekcije ŠZ Bor. Dnevni red bo naslednji: L poročilo načelnika 2. diskusija 3. volitve 4. razno. Na občni zbor so vabljeni vsi atleti in atletinje Bora in njihovi starši, • • * S P D T vabi na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes, 17. t. m., v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 17. d. 21. ure. tekmah (Libertas, Sovrana, Rosandra) morala zadovoljite z remijem. Za Vesno predstavlja veliko hibo kazen, ki je doletela trenerja Finotta (po tekmi z Baxterjem) in branilca B. Tenceta, ki je bil izključen na tem srečanju. B Tence ne bo smel igrati vse do 6. januarja, trener Finotto pa ne bo smel sedeti na klopi do 31. decembra. Primorec — Campanelte Po dveh zaporednih zmagah je razpoloženje v taboru Primorca na višku. Vendar jutrišnji nasprotnik dela nekaj skrbi Ti-ebencem. Cam-panslle so namreč ena od treh e-najsteric, ki v tem prvenstvu še ni zaužila poraza. Po medlem začetku so se Tržačani posebno izkazali v zadnjih dveh tekmah (Zarja, Do-mio), kjer so dali šest golov in od-ns?M.Tse štiri točke. Torej jutri se obeta v Trebčah res zanimiv dvoboj, saj izgleda, da sta obe e-kipi v dobri formi. Primorje — Zarja Sedmi derbi tega prvenstva bo precej zanimiv, saj izhajata oba trenerja skoraj iz iste šole in sta zagovornika kolektivne igre. Trener Zarje Pertič, ki je pievzel vodstvo bazoviške enajsterice v začetku lanskega prvenstva, je žel lani v začetku izredne uspehe, nato se je stanje nekoliko poslabšalo, ' -tos pa gotovo ne moremo reči, da je Zarja izpolnila pričakovanja. Stolček Pertiča se je precej zamajal in bo zato izid tega derbija zelo pomemben ne le za Zarjo, ki se nahaja na spodnjem delu razpredelnice, temveč tudi za trenerja samega, ki že 24 prvenstvenih tekem ni pripeljal ekipe do zmage. Trener Primorja Marjon v začetku prvenstva ni povsem prepričal s svojimi taktičnimi potezami in se je ekipa znašla na spodnjem delu lestvice, V zadnjih nastopih pa smo bili priča lepemu podvigu proseške enajsterice, ki se je prerinila do zgornjega dela lestvice. Predvidevanja za ta derbi so vsekakor precej tvegana. Po dosedanjih izidih in lestvici ki lahk^ rekli, da ima večje možnosti Primorje a pozabiti ne smemo, da Zarja potrebuje točk, da bi popravila položaj na lestvici. 3. AMATERSKA LIGA V osmem kolu bo na sporedu pričakovani derbi med Krasom in Gajo, ki bo prav gotovo privabil okrog novega nogometnega igrišča v Velikem Repnu lepo število navijačev obeh strani. V tem derbiju, bo skušala ekipo Krasa ohraniti nepremagljivost, računa pa na celotni izkupiček, da bi ostala na vrhu lestvice, v družbi CGS Za gajevce, ki igrajo v gosteh, bi morda delitev točk predstavljala že lep uspeh, vendar smo prepričani, da tudi gajevci računajo na zmago. B.R. pravile Starčeva, Gregori jeva in Naturalova, ki se je v drugem delu sezone popravila za celih 50 cm. krogla: 1. G. 'Trampuš (Prevenire) 9,44 m 5. T, Milkovič (Bor) 8,25 m T. Starc (Bor) 7,74 m V. Klemše (Bor) 7,58 m T. Natural (Bor) 7,58 m K. Guštin (Levstik) 7,43 m I. Kebar (Bor) 6,83 m H. Cerqueni (Bor) 6,76 m T. Danieli (Levstik) 6,59 m S. čok (Bor) 6,36 m S. Rupel (Levstik) 6,33 m A. Koršič (Bor) 6,19 m T. Gregori (Bor) 5,59 m S. Bukavec (Levstik) 5,57 m I. Gerdol (Bor) 5,53 m Čeprav s slabšim rezultatom kot lani, najdemo tudi letos borovko Milkovič na prvih mestih, spodbudni pa so vsekakor rezultati Starčeve, Klemšejeve ter Naturalove. disk (1 kg): 1. A. Tommasini (SGT) 26,36 m 3. T. Natural (Bor) 22,32 ra 4. A. Košuta (Bor) 22,14 m 8. T. Milkovič (Bor) 20,08 m 9. I. Kebar (Bor) 20,02 m J. Veljak (Bor) 12,20 m T. Starc (Bor) 15,60 m T. Danieli (Levstik) 15,40 m I. Gerdol (Bor) 14,81 m S. Bukavec (Levstik) 13,72 m S. Čok (Bor) 11,94 m V tej disciplini so naše atletinje pokazale letos velik napredek, saj moramo pogledati celo tri leta nazaj, če hočemo videti več kot eno atletinjo z metom čez 20 m, letos pa so to prestižno razdaljo premagale kar štiri, od katerih je bila najboljša Naturalova, čeprav ima Košutova gotovo večje možnosti za napredek. kroglica (300 gr.): 1. M. Cergol (SAAT) 46,78 m 5. T. Natural (Bor) 32,34 m 8. A, Menegatti (Levstik) 30,90 m 9. I. Gerdol (Bor) 30,52 m 10. T. Gregori (Bor) 28,50 m 12. T. Danieli (Levstik) 27,84 m J. Veljak (Bor) 27,80 m V. Klemše (Bor) 26,12 m I. Kebar (Bor) 25,88 m A. Košuta (Bor) 25,16 m S. Rupel (Levstik) 24,36 m A. Koršič (Bor) 23,28 m S. Čok (Bor) 22,00 m T. Starc (Bor) 21,74 m L. Počkaj (Bor) 18,74 m S. Bukavec (I^vstik) 17,16 m H. Gregori (Bor) 15,36 m številčno je bila ta disciplina najmnožičnejša, kar pomeni tudi rast kakovosti in to do take mere, da je prva na lestvici celo dosegla državni rekord. V taki konkurenci so se naše predstavnice vsekakor dobro odrezae z svojo najboljšo predstavnico v Naturalovi, kateri sledi Menesattijeva ter pokrajinska prvakinja Gerdolova. 4x100 m: 1. SGT 53”2 8. Bor (čok, Koršič, Počkaj, .......... 61"4 7’58”5 8‘37”88 8"8 9"5 9”8 9”8 9''8 10”1 10"3 10''3 10"9 3’41"0 3'43’S iri 12”6 12”8 1,35 m 1,25 m 1,20 m 1,00 m 4.11 m 3,39 m 3,14 m 3.11 m OBVESTILA S P D T obvešča, da se danes od 17, do 21. ure na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/III) nadaljuje vpisovanje na smučarski tečaj. * * * ŠK Kras obvešča, da se v torek, 20. t.m., prične telovadba za otroke iz vrtca. Telovadba b ob torkih od 15.30 do 16.15. v prostorih repentabrske-ga vrtca. Kdor še ni vpisan, lahko to stori na treningu. « « • TPK Sirena obvešča, da se bo DELOVNA AKCIJA nadaljevala tudi v nedeljo, 18. t.m., s pričetkom ob 8. uri. • # • Planinska sekcija ŠZ Sloga prireja VESELO MARTINOVANJE danes, 17. novembra, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Vpisovanje pri Viktorju Sto- parju. M. 220-283. Veljak) 3x100 m: L SGT 5. Bor (Natural, Gregori, Klemše) KAT. B (1967/68) 60 m: 1. E. Rovina (Chiarbola) L. Štrajn (Bor) I. Ferluga (Bor) N. Grahonja (Bor) H. Sedmak (Bor) L. Pertot (Bor) N. Kemperle (Levstik) R. Košuta (Mladina) S. Sedmak (Mladina) 1000 m: 1. F. Cocolo (S. Giacomo) 3. L. Štrajn (Bor) če bi se borovka malo bolj po-, svetila tej disciplini, bi sedaj bila gotovo v vodilnem položaju, saj smo opazili, da ima v tej panogi res izredne možnosti za napredek. 60 m ovire: 1. D. Auber (Fdc.a) N. Grahonja (Bor) L. Štrajn (Bor) višin& i 1. L. Deibello (SAAT) 3. L. štrajn (Bor) 4. K. Sumberaz (Adria) N. Grahonja (Bor) daljina: 1. L. štrajn (Bor) H. Sedmak (Levstik) N. Grahonja (Bor) L. Pertot (Levstik) _____ V obeh skokih je štrajnova naša najboljša predstavnica in to z merami, ki bi jo tudi v višji kategoriji postavile na najboljša mesta. Zanimiva je tudi članica Adrie Sumberaz, ki je pričela tekmovati šel« ob koncu sezone, a je kljub temu dosegla lepo višino. krogla: 1. H. Sedmak (Levstik) N. Grahonja (Bor) kroglica: 1. H. Sedmak (Levstik) 4. K. Sumberaz (Adria) N. Grahonja (Bor) V obeh metih je bila Sedmakova letos v pokrajini nepremagljiva, u-spelo ji je osvojiti tudi pokrajinsko prvenstvo ter tretje mesto na deželnem. Tudi tukaj je presenetila Kristina Sumberaz z dobro mero v njeni -rvi in edini tekmi v tej disciplini. 4x100 m: 1. Edera 59-0 3x800 ut: 1. Bor (štrajn, Klemše, Pieri) 8’55"7 Na prvem mestu je štafeta Bora, ki je tudi osvojila pokrajinsko prvenstvo, škoda je le, da sta zadnji dve v drugi polovici sezone odpovedali, ;er bi sicer tudi na deželnem prvenstvu ta ekipa lahko merila p ecej visoko. Manjka sedaj še pregled kategorij dečkov, k’ ga bomo objavili v eni prihodnjih številk našega dnevnika. R. F. 7,41 m 5,15 m 32,02 m 26,10 m 17,40 m Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorico Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir - vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letna .. naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 400 lir za 2iro račun 50101-603-45361 «ADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 61000 L|ubl|0n4 43 rr('|l soz«1!1 . julij® j Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • — krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drufllh o v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 17. novembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Ves« trdaia| in tiska I rTT I Trst član Italijansko| zveze zacije na kratko najbolje oP^igl* kot pridelovanje vsega, kar c znesejo v panj. •edf. Danes Medex posreduje nje število čebelnih predelkoV' ^ bodo prodali tritisočpe^.Vi’ medu. Od tega je dvestope’ ^ ton posebej pobranega za ra;®* pri' parate, ki vsebujejo tudi drug p(r delke čebel, matični mleček, P j|f lis in cvetni prah. Za sedaj 1 (p dexom sodeluje 30 delavcev jrt pj mu ter preko tisoč kooperant ji vsej Jugoslaviji. Vse to s®'e n#' dovolj, o čemer priča tud* ,yt' tek, da že sedaj v JugoslavO1 jjl' žajo okrog pet tisoč ton no. V Medexu si bodo zato F pr devali, da bi sami, oziroma (p večanim številom delavcev n8fed' mu pridobili čimveč medu. v njeročnem obdobju 1981-1985 % l ravajo zlasti okrepiti sodelOrt slovenskimi čebelarji v Itali)11 Jjf st.rili in licfnnm/iftri mpgflnfl lovanje še okrepilo. Predsednik izvršnega sveta Vratuša se je najprej navezal na raz- 19 objektov, kolikor jih bodo zgradili na mejnem prehodu. Na goriškem gradu je delegacijo govore z delegacijo deželnega od- sPreJe' župan Pasguale De Simone bora v zvezi z izvajanjem osjm skega sporazuma in je poudaril, da imata Slovenija in Furlanija - Julij ska krajina prednost in privilegij ter obenem odgovornost, da prispe vata k izvajanju tega sporazuma Omenil je obisk v Kuitumem domu in pomen slovenskega gledališča in izrazil upanje, da bo v bodoče področje medsebojnega sodelovanja, vseširše, še zlasti kar zadeva tista vprašanja, ki jih lahko obe z odborniki. Župan je v nagovoru poudaril prijateljsko in tesno so delovanje med obmejnima občinama Gorico in Novo Gorico, kar ustvarja podlago za popestritev življenja ob meji in za reševanje kulturnih in narodnostnih vprašanj. Na izrecni poudarek v župano vem govoru, da italijanska stran pričakuje od jugoslovanske hitrejši tempo izgradnje objektov na mednarodnem mejnem prehodu Vr Mario Colli, Antoni« ComeUi in Anton Vratuša med včerajšnjim sprejemom nu deželi, strani sami rpšit,a obenem na tudi tojba, je Vratuša odgovoril, da je tista vprašanja, ki so predmet spo- to v veliki n-rri odvisno od skup razumov .pred vladami obeh držav, , nega iskanja potrebnih finančnih ki ju morajo za reševanje tyh vpra- sredstev. * Sanj spodbujati krajevni' dejavniki. 1 B.Br. - G:V. POGLEJ, KAKO LEP JE SVET NA DVEH KOLESIH 46. mednarodni sejem koles in motornih koles milan/sejmišče od 17. do 25. novembra 1979 striji in ustanovitvi mešana^ tja. Na ta način upajo, da S\V uspešnejše prodrli na evrops8. tovni trg s svojimi kvalitetni®.^# parati. Razen tega bodo zgr0®.^' vo tovarno dietetičnih PreP*a ^ in povečali celotni pridelek * odstotkov. ... V številnim delavcem podje^® belarjem, njihovim društvo® eji' zvezam ter strokovnim sode® jr znanstvenikom in znanastve®®,# štitucijam tako doma v Jug? -e kot v inozemstvu, s kateri®1 spešno sodeluje vrsto let, f0kgte-lili priznanja, značke in P*a,il£ JOŽE Admiral lorrisi kon< (iil obisk v Jugoslaviji ^ BEOGRAD - Vrhovni P' ■okrepitev sodelovanja vojnih TL# ric, predvsem na področju ® škega razvoja, onesnaženja “aflj v skega morja, reševanja živIJ varnosti plovbe. A TOKIO — Minister ČSSR nanje zadeve Strougal je ^ v včeraj petdnevni uradni °bijvs^ Japonskem, kjer je imel razgovore z gospodarski®1 Jdf terji te države. Češkoslovaške® jStf sta je sprejel tudi japonski ®w ski predsednik Ohira.