GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK
Leto X.
Hrastnik 1.1.1974
št. 1
Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard. Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973).
V NOVO LETO VSTOPAJMO Z JASNIMI POGLEDI
Leto, ki se poslavlja od nas, je bilo, lahko rečemo, zelo pomembno in dinamično z dogodki. To je obdobje, v katerem smo se ravnali po sprejetih samoupravnih dogovorih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, s svojimi pozitivnimi učinki, vendar posebno v zadnjem času ugotavljamo, da so nujne tudi bistvene spremembe. To je obdobje bolj intenzivnega dela pri urejanju in spro-vajanju ustavnih dopolnil in nove ustave, še posebno s poudarkom na delavska dopolnila. To obdobje karakterizirajo napori za uveljavljanje družbenoekonomske reforme na področju stabilizacije gospodarjenja kot nelikvidnost, politika cen itd.
V tej splošni jugoslovanski bitki je tudi naš delovni kolektiv skušal dati ustrezen doprinos, kar lahko s ponosom ugotovimo, da smo v naporih za stabilizacijo, ki smo si jih začrtali po pismu tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ, precej tudi realizirali. Seveda vse te akcije niso terminsko opredeljene in se napori na vseh teh področjih še naprej odvijajo. Tudi v naslednjem obdobju bo potrebno še nadalje vlagati vse sile za dosego predvidene in želene stabilizacije v našem življenju. Da rezultati teh naših prizadevanj niso še boljši, so posledice vzrokov, ki so izven domene naše ožje skupnosti. Leto 1973 je leto mnogih pomembnih gospodarskih monetarnih kriz, katerim se v zadnjem času pridružuje še kriza v energetiki. Vsi ti činitelji v svetu in doma niso šli mimo nas, pustili so in še puščajo za seboj odprte probleme.
Rad bi poudaril nekaj večjih akcij, s katerimi se bomo srečevali in katerim bomo v naslednjem obdobju posvetili mnogo časa in naporov, ki pa obenem pomenijo garancijo hitrejšega in učinkovitejšega dela in gospodarjenja v naši OZD.
Najprej bi se rad zadržal pri naših novih investicijskih posegih. Nova tehnična oprema, nova tehnologija, ki bo v prihodnjem letu vpeljana, nam mora Ob pripravljenosti in pravočasni usposobitvi kadrov omogočiti predvsem rentabilnejšo proizvodnjo in večjo proizvodnost. To so pa
osnovne komponente dobrega gospodarjenja.
Sredstva ki smo jih v ta namen usmerili, in ob pomoči družbenih sredstev, ki nam jih je posredovala Ljubljanska banka, so že dokaz realizacije ekonomske politike, saj smo jih v glavnem porabili za nabavo modernih osnovnih sredstev in tehnologije. Proizvodnja kozarcev z nogo po najnovejši tehnologiji bo prva tovrstna proizvodnja v naši državi. Ob tej investiciji pa moramo vsi skrbeti za ugodne delovne pogoje in počutje, ki zagotavljajo tudi najboljše proizvodne rezultate.
Za dosego vseh zastavljenih ciljev nam mora v prihodnje precej pomagati naša nova ureditev po TOZD. že dejstvo, da so naši delovni ljudje pokazali tolikšno mero prizadevnosti za realizacijo manjših proizvodnih enot z neposrednim angažiranjem in odgovornostjo daje ne samo upanje, temveč realno možnost za boljše gospodarjenje ob še detaljnejši analizi in kontroli. Nova organizacija v proizvodnji in v samoupravljanju pomeni velik kvaliteten napredek v naših družbenoekonomskih odnosih in ob vestnem delu in zainteresiranosti vseh, morajo biti rezultati ugodnejši tako za ožjo kot širšo družbeno skupnost.
Ob decentralizaciji samoupravljanja pa ostaja v prihodnjem letu velika naloga pri združevanju gospodarstva. Združeni v gospodarsko močnejši grupaciji je vsekakor nuja današnjega časa, kajti le na ta način je lažje kompenzirati sunke, ki nastajajo v svetovnem gospodarstvu in njih posledice.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem članom naše delovne skupnosti za dosedanje skupno delo, za napore, ki naj nam vsem zagotovijo boljše življenjske pogoje. Obenem velja zahvala tudi vsem predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, tako v naši delovni skupnosti kot vsem v občinskem okviru ter Skupščine občine Hrastnik za zgledno sodelovanje.
Vsem pa veljajo iskrena voščila ob novem letu z željo, da bi še nadalje v zdravem počutju tesno sodelovali in ob tem boljše živeli.
Dipl. ing. Maks Mrcina
Vsem članicam in članom kolektiva, upokojencem, vojakom, poslovnim partnerjem in vsem bralcem časopisa STEKLAR želijo srečno in uspešno leto 1974
Skupščina podjetja Delavski sveti vseh TOZD Kolektivno izvršilni organi skupščine in vseh TOZD	^
Osnovna organizacija sindikata /
Svet ZK steklarne in sekretariat osnovne
organizacije
Aktivi mladih delavcev
uredništvo »STEKLARJA«
Letna konferenca ZM Steklarne
V	nedeljo 9. 12. 1973 je bila v sejni sobi redna letna konferenca ZM Steklarne. Navzočih je bilo okrog 50 mladincev, med povabljenimi pa so bili tov. direktor, predsednik DS, predstavnik ZK ter predsednik OK ZMS Hrastnik.
Na konferenci je najprej podal svoje poročilo predsednik TK ZM Steklarne Rojko Jože. Poročal je o delu ZM v tem obdobju od zadnje konference, ki je bila spomladi letos. To obdobje je temeljilo na izobraževanju mladih in okrepitvi mladinskih vrst. Organizirali smo seminar v Gorah, ki je zajemal aktualno temo o ustavnih dopolnilih — organizaciji TOZD in organizaciji ZM v Steklarni po TOZD.
V	mesecu mladosti smo organizirali športna tekmovanja z ostalimi aktivi v občini, sodelovali pri Titovi štafeti, se precej aktivno udeleževali pohodov po partizanskih poteh. Ponovni seminar smo imeli v Čečah in sicer o novi organiziranosti ZM in sindikatov v DO po TOZD. Povezovali smo se z mladinskimi aktivi steklarn iz Jugoslavije, ki bodo organizirali mladinsko delovno brigado steklarn JU-73.
Rojko Jože
Kot lansko leto, smo tudi letos sodelovali v mladinski oddaji, ki so jo pripravljali aktivi šestih DO iz Slovenije. Oddaja je bila v Kopru pod naslovom 30 let socialistične Jugoslavije, ker je bil aktiv TOMOS iz Kopra lanskoletni zmagovalec iz Ljubljane. Na oddaji smo zasedli četrto mesto in mislim, je dejal predsednik, da je to še kar uspeh. Precej časa pa so nam vzele sedanje priprave na novo organiziranost ZM po TOZD, ki so sedaj najaktualnejše.
Zatem pa je Zaletel Vili spregovoril o novi organiziranosti ZM in ZS. Na temeljih sklepov 4. seje konference ZSS in 2. seje konference ZMS se izvaja skupna akcija ustanavljanja aktivov mladih delavcev v okviru sindikatov in njihovo povezovanje v okviru konference ZM. Namen tega je, je poudaril, da bi se mladi še bolje uveljavili kot enakopravni člani delavskega razreda in sindikata kot njihove najširše razredne družbenopolitične organizacije. že na seminarju, ki smo ga o tej temi imeli v Čečah, smo
se odločili za ustanovitev šestih aktivov mladih delavcev v sed-
Zaletel Vili
mih OOS, se pravi, da bi se mladinci iz OOS slikarnice in menze združili v en aktiv iz povsem objektivnih razlogov, glede na strukturo mladih v teh organizacijah. V ta namen so bile imenovane tri ali štiri članske komisije po posameznih TOZD, ki so bile zadolžene za sestavo kandidatnih list za predsedstva posameznih aktivov mladih delavcev. Te komisije naj bi predvidele tudi dva kandidata za predsednika, ki se izvoli nà seji aktiva mladih delavcev. Na nivoju celotnega podjetja pa se bo ustanovila konferenca mladih delavcev OZD Steklarne, katero bodo sestavljali delegati iz aktivov mladih delavcev in njihovi predsedniki. Vsak aktiv pa bo moral imeti svoj program dela. Seveda pa se bodo morali aktivi v dogovoru s konferenco mladih delavcev domeniti katere naloge bodo opravljali samostojno in katere skupno oz. v okviru sodelovanja z OOS. Torej največ bo sodelovanja in povezovanja z OOS, ki bo delovala v vsaki TOZD, torej 7 po številu.
Vprašanej je še kako bo s financiranjem. Na osnovi predloženega programa bodo aktivi dobili finančna sredstva in z njimi razpolagali. Sredstva, ki so še ostala v blagajni starega — dosedanjega predsedstva pa bomo verjetno dodelili bodoči konferenci mladih delavcev OZD za izvajanje njenega programa. To pa bomo dokončno videli na današnji konferenci, ko se bodo vsi prisotni člani ZM odločili kako je z njimi.
Na koncu je želel poudariti oz. je predlagal, naj o teh vprašanjih mladi razpravljajo ter sprejmejo tudi ustrezne sklepe.
Zatem je Deželak Stane povedal, da je nastal problem okrog združitve aktiva mladih delavcev TOZD menze in slikarnice. V sli-kamici bi lahko imeli celo svoj aktiv, za menzo pa je to težje, ker je v njej zaposlenih večina žensk in to skoraj vse poročene. Zato v mladinski organizaciji ne morejo več delovati, kljub temu da jih prištevamo med mladinke, se pravi do 27. leta starosti. Če pa bi se z menzo združili, pa v tem aktivu tako ne bi delovale. Zato se je konferenca odločila, da se imenuje komisija v sestavi vodij obeh TOZD in predstavni-
kov ZM, ZK in ZS, ter pretehta vse možnosti za ustanovitev enega skupnega aktiva mladih delavcev.
Mejač Jože je menil, da smo prepozno pristopili k ustanavljanju aktiva mladih delavcev, torej, da bi se nanje morali pripravljati že veliko prej, če bi želeli, da bi ti uspešno delovali. Zatem se je dotaknil še perečega vprašanja o vključevanju mladih v ZK. ZK po njegovem mnenju ni ničesar naredila na tem področju. Morala pa bi imeti predlog kandidatov za vstop v ZK. Te kandidate pa bi morala določeno obdobje opazovati in ugotavljati ali so sposobni in primerni za vstop v njene vrste ter jih šele nato sprejeti.
Takšnega mnenja so bili tudi nekateri drugi mladinci. Posebno je to poudaril predsednik občinske konference ZM Hrastnik. Špacapan Marjan je menil, da so mladi premalo seznanjeni s pro-.gramom in statutom ZK.oz. njenim delovanjem nasploh.
Mejač Jože
Ponovno sta se oglasila Rojko Jože in tov. Halzer Robert, in sicer na diskusijo tov. Mejač Jožeta. Menila sta, da pri ustanavljanju aktivov nismo v ničemer zakasnili, saj smo med prvimi v naši občini, ki nam bo to uspelo.
V razpravi je sodeloval tudi tov. Kalšek Franc, ki je seznanil mlade, da je o njihovem delu bilo zadnje čase precej debate na sestankih ZK. Po eni strani da smo aktivni, po drugi pa imamo vrsto problemov, s katerimi se srečujemo ter nerazčiščene stvari, ki bi jih slej ko prej morali razčistiti med seboj. Po njegovem smo se tudi pri sedanjih volitvah, ki so bile v posameznih organih TOZD, slabo izkazali. Premalo smo naredili na tem, da bi čim več mladih bilo na kandidatnih listah za volitve. V prihodnje bi se po njegovem morali že poprej resno zavzeti za to.
Poudaril je tudi, da je največja napaka na nas mladih — ZM, da ni prišlo do večjega sodelovanja in povezovanja z ZK, kar vseskozi ponavljamo. Omenil je tudi, da morajo vsi mladi, ki vstopijo v vrste «ZK imeti razčiščene v prvi vrsti pojme v zvezi z religijo, da jih potem ne bomo po nepotrebnem izključevali.
Konferenci je prisostvoval tudi
tov. direktor. Omenil je, da ne more nikakor mimo predsednikovega poročila o delu ZM v zad-
Dipl. inž. Mrcina Maks
njem obdobju. Dejal je, da je v njem navajal predsednik le tiste konkretne akcije, ki so več ali manj evidentne v obliki ekskurzij, seminarjev, se pravi čiste mladinske akcije. Namreč, da je pomanjkljiv tisti del analize dela, kako smo mladi bili soudeleženi v političnih akcijah, saj smo bili zadnje čase priča širokih javnih razprav o ustavnih dopolnilih, ki so za DO silno pomembne. Dejal je, da smo med prvimi DO v občini, ki nam je uspelo ustanoviti TOZD. Menil je, daje sedaj naša naj večja in najvažnejša naloga aktivno sodelovati v okviru ustanavljanja TOZD ne le po mladinski liniji, pač pa tudi v vseh organih upravljanja in akcijah, ki jih bodo TOZD zahtevale in pripravljale.
Konferenco je pozdravil tudi predsednik OK ZMS Hrastnik Trbovc Ivo. Poudaril je, da smo res med prvimi v občini, ki imamo vse pripravljeno za ustanovitev aktivov mladih delavcev v TOZD. Upa, da bo s tem prišlo do še poglobljene aktivnosti mladih v našem kolektivu. Ko ste se nekoliko ustavljali ob vprašanju ustanovitve aktiva združeno v slikarnici in menzi naj omenim, da je v navodilih, ki jih je izdala RK ZMS jasno zapisano, da lahko ustanovimo en aktiv tudi če šteje samo tri ali štiri člane. Torej po njegovem bi lahko ustanovili v vsaki TOZD svoj aktiv, če upoštevamo število članov v njem.
Omenil je tudi našo precejšnjo neaktivnost pri sprejemanju mladih v ZK. Nazadnje pa je še načel vprašanje okrog Kluba 67. Dejal je, da je bilo s strani mladincev Steklarne precej pripomb na njegovo delo. želel bi, je poudaril, da bi bilo v prihodnje manj pripomb na delovanje kluba in več pomoči pri njegovem delu.
Na konferenci so bili pod zadnjo točko načeti še razni problemi in vprašanja okrog:
— saj v spodnjem delu Hrastnika. V razpravi o tem vprašanju so sodelovali: Zaletel Vili, Gornik Slavko, tov. direktor, ki je predlagal konferenci, naj organizira razgovor s poslancem v republi-(Nadaljevanje na 8. strani
Nova organiziranost Zveze mladine in Zveze sindikatov
Nova stopnja razvitosti odnosov v naši družbi nasploh po 3. seji konference ZKJ pomeni vprašanje vrste novih odnosov in zahtev v organiziranju in delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij. Tako smo se tudi v ZM odločili v tem smislu, da organizacija ZM resnično postane bolj množično ter učinkovito sredstvo za organiziranje, mobiliziranje, usmerjanje in usposabljanje mladih ljudi v neposredno družbeno akcijo v vseh družbenih sredinah na programskih načelih ZKJ. Zato mora reorganizacija ZM pomeniti predvsem:
1.	dosledno uresničevanje že sprejete usmeritve 8. kongresa ZMS na vseh tistih področjih, ki so še danes živa in aktualna in jih nismo dovolj dosledno uresničevali ter njihovo dograjevanje in prilagajanje novim družbenim spremembam in spoznanjem v okviru Zveze mladine;
2.	v osnovnih celicah družbenega življenja in tudi širše je nujna večja usmeritev mladine v SZDL in sindikat, saj je mladina integralni del družbe;
3.	da je nujno potrebno oblikovati enotna idejno-politična načela in program za vse oblike organiziranosti mladine, ki temelji na programu in načelih ZKJ;
4.	da je potrebno omogočiti ne-posrednejše izražanje družbenih in specifičnih interesov vseh slojev mlade generacije;
5.	zagotoviti je potrebno odgovoren odnos vseh organizacij in društev, ki združujejo mladino, posebej še ZM, Zvezo študentov do oblikovanja, sprejemanja in uresničevanja skupnih socialističnih ciljev in nalog mlade generacije;
6.	da v celotnem družbenopolitičnem organiziranju, sami aktivnosti in 'povezovanju mladine prevlada vloga in vpliv delavske mladine.
Take težnje in potrditve skušamo uveljaviti z odpravljanjem elementov, ki razvijajo in postavljajo mladinsko organizacijo v položaj splošnega političnega predstavnika mlade generacije. Zato je izhodišče, da morajo različni interesi posameznih slojev in delov mladine prihajati svobodno in vsak zase do izraza. Poleg tega pa se poskuša zagotoviti, da družbenopolitično organiziranje zagotavlja tudi usklajevanje posameznih interesov s širšimi interesi samoupravne socialistične usmeritve. Ali poeno-
stavljeno, da mladina sama znotraj TOZD, krajevnih skupnosti in občin uveljavlja in oblikuje te interese ter se hkrati vključuje v celotno samoupravno politično življenje znotraj teh.
Če potem izhajamo iz načela, bi se aktivi mladih delavcev formirali po TOZD v najtesnejši povezavi s sindikalno organizacijo. Toda, to ne pomeni, da se aktiv spreminja v sekcije sindikalnih organizacij. Bistvo tega je predvsem to, da se omogoča oblikovanje interesov po mladinskih aktivih v TOZD. Ti interesi pa se potem uresničujejo tudi znotraj sindikalne organizacije. V šolah vseh stopenj (univerza, višje šole, srednje šole, poklicne in osnovne šole) bi se ustanovili aktivi mladih v izobraževanju, prav tako pa se aktivi ustanovijo tudi v kmetijskih zadrugah in krajevnih skupnostih v mestu kot tudi na vasi. Aktivi se na nivoju občine združujejo v konference mladih na osnovi delegatskega principa po specifičnosti njihovega dela. Konference mladih iz občin pa se na nivoju republike povezujejo v republiške konference po že prej opisanem načinu na nivoju občine. Vse konference mladih tako na občinskem in republiškem nivoju bi po delegatskem sistemu iz svojih sredin formirale skupno predsedstvo. To pa bi bilo izključno le 'koordinacijski organ, ki naj bi usmerjal dejavnost vseh konferenc po specializiranosti ter zagotavljal, da je aktivnost mladih iz različnih področij vključena tudi v enoten program, ki temelji na osnovah samoupravne socialistične usmeritve in programa ZK. Predviden je tudi poseben plenum konferenc kot najvišji organ, ki bi predstavljal le obliko oziroma metodo dela in ki bi omogočal oblikovanje splošnih skupnih odločitev ter nalog, ki so skupne posameznim delom oziroma vsem konferencam. Namen tega plenuma konferenc je tudi, da se v okviru organizacije ZM resnično zagotovi prostor, ki bi omogočal tudi zastopanost celovitih Interesov posameznih sredin oziroma bi se lahko na plenumu konferenc usklajeval poseben interes posamezne konference s splošnim, ko vprašanje presega okvir posebnega. Uresničevanje takega načina organiziranja pomeni zavestno zagotavljati odločno, učinkovito politično organiziranje in izražanje av-
tentičnih interesov vseh struktur mladih ljudi od mladih delavcev, kmetov, učencev, študentov iz specializiranih organizacij, do JLA ter drugih, ki se združujejo v kakršnikoli obliki. Ta osnovna izhodišča organiziranja, funkcioniranja, usklajevanja in načrtnega delovanja organizacij iz posameznih osnovnih struktur, ki zaradi različnih interesov vključujejo mlade ljudi, lahko zagotavljajo hitrejše vključevanje še vedno velikega števila neorganiziranih in družbeno neaktivnih mladih ljudi v graditev samoupravnih, socialističnih odnosov in aktivnosti.
Še vedno je čutiti zaprtost organizacij na liniji mladina—sindikat—ZK, predvsem v delovnih organizacijah. V praksi se pogosto te organizacije obnašajo kot posamezne stranke, ne zavedamo pa se, da je v današnjem času potrebna enotna fronta socialističnih sil. Tu gre torej predvsem za usklajevanje programov in za enotno politično akcijo v delovni organizaciji, če hočemo biti učinkoviti in uresničiti tiste cilje, ki smo si jih zadali v teh organizacijah. Pomanjkanje kadrov je eden od osnovnih problemov, ki se danes pojavlja, ne samo pri nas v ZM, ampak tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in družbenih sredinah, kjer je v preteklosti bila slaba kadrovska politika. Ljudem ne zaupamo posameznih nalog in od njih pričakujemo, da bodo za te naloge že popolnoma pripravljeni, kakor tudi to, da morajo biti ti delegati in funkcionarji že popolnoma zgrajeni ljudje. Ne zavedamo pa se tega, da se v naši organizaciji ti 'mladi ljudje, mladi delavci gradijo,, formirajo, z njimi pa raste od sestanka do sestanka tudi njihov nivo in kvaliteta ter istočasno tudi organizacija. Vse to pomeni, da te mlade ljudi ne smemo pustiti v pasivnem položaju, temveč jih moramo postaviti v tak položaj, da bodo postali aktivni borci za uresničitev naših ciljev.
Na temeljih sklepov 4. seje konference ZSS in 2. seje ZMS se izvaja skupna akcija o ustanavljanju AMD v okviru sindikatov in njihovo povezovanje v konference v okviru ZM. Namen in cilj tega je, da bi se mladi delavci še bolj uveljavljali kot enakopravni člani delavskega razreda in sindikata, kot njihove najširše razredne družbenopolitične organizacije. Prizadevamo pa se tudi, da bi bili problemi in interesi mladih spoznani kot skupni problemi in naloge vseh delavcev, ki jih je potrebno tudi reševati v okviru skupnih akcij vseh delavcev, ob neposredno aktivnem sodelovanju mladih. Ne smemo pozabiti tudi tega, da morajo vsi sindikalni organi, v skladu z delegatskimi načeli, imeti v svojem sestavu procentualno toliko mladih do 27. leta starosti, kolikor mladih je v sestavu članstva
OOS.
Programiranje dela OOS in AMD je tudi zapisano v skupnem sporočilu RS ZSS in RK ZMS. Vsak izdela svoj program dela, skupaj se dogovorijo, katere naloge bodo skupne, katere akcije bo samostojno izpeljal aktiv mladih delavcev, katere OOS. Za izvrševanje tako sprejetih nalog o-ziroma programov vodstva v prvi vrsti odgovarjajo svojemu
Na mladinski konferenci je bila diskusija zelo plodna
članstvu, za tisti del, ki pa je skupen, aktiv mladih delavcev odgovarja torej tudi OOS. Temu delu odgovornosti se ne moremo odreči, predvsem ne zato, ker bi lahko to pomenilo neizvr sevan j e skupno dogovorjenih nalog. Gre za obojestransko usklajevanje programov in obojestransko odgovornost. Odgovorni smo tudi nasproti konferenci mladih delavcev kot osnovni obliki organiziranosti delavske mladine in ostalim vodstvom v okviru skupno dogovorjenih nalog, ki jih delegati sprejemajo na teh nivojih. Torej morajo tudi v družbenopolitičnih organizacijah zaživeti delegatski odnosi, da delegati ne bodo predstavljali sami sebe, ampak nastopali s stališči sredin, iz katerih izhajajo.
Če dobro pregledamo naloge ZS in posameznih sindikatov ter ZM, praktično ni naloge, ki ne bi bila naloga obeh organizacij hkrati. Res pa je, da je mlada generacija do nekaterih izmed teh nalog bolj pozorna, ker zadevajo neposredno njo. Iz tega sledi, da se bo dejavnost aktivov v celoti financirala iz sindikatov v okviru njihovih možnosti.
Na osnovi sklepov s seminarja v Čečah, glede prej navedenih stališč in smernic, smo se tudi mi mladi iz steklarne odločili, da konkretno preidemo na reorganizacijo TK ZM Steklarne Hrastnik. Sklenili smo, da ustanovimo šest aktivov mladih delavcev v sedmih OOS. Po preteh-tanju vseh realnih možnosti se iz čisto objektivnih razlogov glede strukture mladih v menzi zaenkrat tu ne ustanovi aktiv mladih delavcev. Imenovali smo tri- ali štiričlanske komisije po posameznih TOZD, ki so bile zadolžene za. sestavo kandidatnih list predsedstev posameznih aktivov. Zaradi demokratičnosti volitev smo prešli tudi na to varianto za izvolitev predsednika aktivov, da komisije predvidijo tudi po dva kandidata za predsednika aktiva, ta pa se potem voli na seji konference aktiva, ne pa da izvoljeno predsedstvo med seboj na prvi seji voli predsednika, kot je bila marsikje praksa do sedaj. Poleg tega pa naj se na kandidatni listi predvidijo tudi delegati za konferenco mladih delavcev pri OK ZMS po ključu, ki ga je izdelala komisija za DEO. Ta pa je na približno 50 zaposlenih mladih en delegat.
Na nivoju celotnega podjetja pa se ustanovi konferenca mladih delavcev OZD steklarne, katero naj bi sestavljali delegati iz aktivov. Tudi tu smo se zaradi boljšega poznavanja dela odločili, da to konferenco mladih delavcev sestavljajo vsi predsedniki aktivov in po en delegat. Ti pa potem po predhodni razpravi v samih aktivih po predloženih predlogih izvolijo predsednika KMD OZD, ki bo predstavljal mladino steklarne navzven. Ta skupen organ pa mora biti zaradi usklajevanja stališč enotne politike in interesov v OZD.
Glede na novo organiziranost sindikata pri nas se'predvideva sedem OOS in štiri sindikalne skupine po izmenah ali po interesnih skupinah v eni OOS, dve sindikalni skupini pa se predvidevajo v drugi OOS, v vseh o-stalih OOS pa se le-ti ne delijo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Osnovna organizacija sindikata — po novi organiziranosti
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata steklarne je na razširjenem sestanku, na katerem so bili navzoči tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij podjetja, direktor, predsednik občinskega sindikalnega sveta, obravnaval osrednjo točko dnevnega reda: priprave za novo organiziranost sindikalne organizacije v tovarni po TOZD.
Preden so prešli na konkretno obravnavo organiziranosti osnovnih organizacij, je predsednik OSS Hrastnik tov. Žibret Albin obrazložil pravila osnovne organizacije in poslovnik o delovanju sindikalne konference. Ker je postavljena posebna komisija za pripravo pravilnika, bomo v na šem glasilu več napisali o tem v eni prihodnjih številk.
Po obširni razpravi so se vsi navzoči strinjali za naslednji predlog organiziranosti sindikatov v podjetju:
L.V vsaki temeljni organizaciji združenega dela (TOZD) se organizira samostojna osnovna organizacija sindikata. Tako bomo imeli sedem 00 sindikata.
2.	Ker imajo v dveh TOZD več kot 300 članov, se organizirajo sindikalne skupine. Tako bi imela TOZD 1 — 4 sindikalne skupine, vsaka izmena bo imela svojo sindikalno skupino, vključujoč tudi kontrolo in zmesarno ter sindikalno skupino v oddelku brusilnice. TOZD 7 bi imela dve sindikalni skupini in to: skladišče in komercialno službo ter vse ostale službe ena skupina.
3.	V izvršne odbore bi volili člani sindikata po posameznih TOZD naslednje število članov:
TOZD 1 — 9 (4 skupine)
TOZD 2 — 7 TOZD 3 — 5 TOZD 4 — 5 TOZD 5 — 5 TOZD 6 — 5 TOZD 7 — 9 (2 skupini)
Za vsako skupino se naj izvoli 5-članski odbor sindikata.
4.	Za celotno podjetje se organizira tovarniška konferenca sindikata, ki bi štela 35 članov (vsaka TOZD po 5 delegatov). Ta konferenca nato izvoli izvršni odbor konference, ki bi štel 9 članov.
5.	Vsaka osnovna organizacija izvoli delegacijo za konferenco na ravni podjetja, ki bi naj štele 3 člane.
6.	Pri vsaki osnovni organizaciji sindikata pri TOZD se izvoli aktiv mladih delavcev. Na ravni celotnega podjetja se pa izvoli tovarniška konferenca mladine, ki izvoli iz svoje sredine predsedstvo mladine.
7.	Rešiti vprašanje financiranja in razdeljevanja sredstev, kakor tudi priprave pravil osnovne organizacije 'sindikata in poslovni-
ka o delovanju sindikalne organizacije.
8.	Za pripravo vsega gradiva imenuje izvršni odbor komisijo, ki bo pripravila vse za letne konference. V komisijo se imenujejo tile člani: Cigler Janez predsednik, člani Drerriel Karli, in Vidovič Ida.
9.	Letna konferenca osnovne organizacije na ravni podjetja naj bi bila 12. januarja 1974. Do tega datuma pa se morajo izvoliti izvršni odbori po vseh TOZD in skupinah sindikata.
Med drugim je izvršni odbor sindikalne organizacije obravnaval in sklepal o naslednjem:
— Tov. Sušin Viktor, dipl. pravnik, je tolmačil članom spremembo samoupravnega sporazuma, ki je bil podpisan z ozirom na spremembo faktorjev ocenitve dodatkov po težavnosti dela za posamezna delovna mesta. Ker je bilo v kolektivu več nejasnosti zaradi objave ocenitev posameznih delovnih mest, se pojasni, da so to le vsote, ki vplivajo na obdavčitev mase osebnega dohodka, nikakor pa ne dohodek vsakega posameznega člana kolektiva.
Ta nova tabela se računa od'
1.	7. 1973, dočim se povišana kilometrina po 1,30 din za km obračunava od 1. 11. 1973 dalje.
Komisija je pregledala upravičenost članov kolektiva na dodatek za ozimnico po sklepu izvršnega odbora za člane, ki jim dohodek na družinskega člana ne presega 600 din. Ugotovila je 69 upravičencev, brez družinskih članov. Izplačali bodo 150 din na družinskega člana najkasneje do novega leta. Po predvidevanjih bo znašalo to okrog 30.000 din ter gre iz mase osebnih dohodkov podjetja.
—	Kadrovska komisija pri družbenopolitičnih organizacijah podjetja mora pripraviti predlog za člana kolektiva, ki bo šel na dvomesečni tečaj. Tečaj se bo vršil v Ljubljani.
—	Izvršni odbor sprejme sklep, da se tudi v letošnjem letu pred novim letom obišče in primerno obdari vse tiste člane sindikata, ki so več kot 10 mesecev v bolniškem staležu.
—	Šoferjem ki so vozili ozimnico za člane kolektiva, se izplača kot nadomestilo za izgubljene ure eno dnevnico.
—	Šahistom našega podjetja, ki so zastopali naš kolektiv v Rogaški Slatini, se izplača pristojbina za prijavo na tekmovanje po 40 din.
—	TOZD menza in počitniški domovi naj stavi predlog stroškov, v kolikor bi tudi v sedanji zimski sezoni organizirali smučarski tečaj za otroke naših članov kolektiva v Bohinju.
Rigo
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
>-
♦
♦
♦
Terenska organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del želi vsem članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine
obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1974
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Sekretar Vidovič Franc
Organiziranost podjetja na temeljne organizacije združenega dela je pogojila tudi novo organiziranost članov Zveze komunistov v našem podjetju. Na letni konferenci članov ZK Steklarne, ki je bila 21. 11. 1973, smo komunisti sprejeli novo organiziranost članov ZK Steklarne.
Do sedaj smo v Steklarni imeli eno osnovno organizacijo in tri oddelke ZKS. Po novi organiziranosti pa imamo šest osnovnih organizacij, in sicer v vsaki TOZD, razen menze, kjer zaradi premajhnega števila članov ni osnovne organizacije. Vsaka TOZD ima tako osnovno organizacijo in svoj sekretariat s sekretarjem na čelu.
Vsaka osnovna organizacija je samostojna in ima vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz statuta ZKS in ZKJ. Na ravni podjetja
Izvoljena nova vodstva zveze komunistov v Steklarni Hrastnik
Svet je na svoji seji dne 10. 12. 1973 izvolil sekretarja, namestnika sekretarja in organizacijskega sekretarja.
Za sekretarja je bil izvoljen tovariš Vidovič Franc, za namestnika sekretarja je bil izvoljen tovariš Halzer Robert in za organizacijskega sekretarja tovariš Ka-pelar Albert.
Vidovič Franc se je rodil 25.
11.	1939 v Ptuju. Po poklicu je steklarski tehnik, zaposlen v Steklarni od leta 1957. Član ZK je od leta 1962. Bil je član revirskega komiteja ZK, občinskega komiteja in občinske konference ZK Hrastnik in namestnik sekretarja sekretariata prejšnje osnovne organizacije ZK Steklarne.
Kapelar Albert se je rodil 30. 1. 1942 v Hrastniku. Po poklicu je strojni tehnik, zaposlen v Steklarni od leta 1956. Član ZK je od leta 1968. Dosedaj je bil član sekretariata oddelka ZK.
Osnovna organizacija ZK TOZD
I	je izvolila 7-članski sekretariat, za sekretarja pa je bil izvoljen Savič Momir.
Osnovna organizacija ZK TOZD
II	ima 3-članski sekretariat, za sekretarja je bil izvoljen Koritnik Matija.
Osnovna organizacija ZK TOZD
III	(vključeni tudi člani ZK iz
Družbenopolitične organizacije občine Hrastnik
želijo vsem delovnim ljudem
srečno in uspehov polno novo leto 1974
—	Skupščina občine Hrastnik
—	Občinska konferenca ZK
—	občinski odbor ZZB NOB Hrastnik
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinska konferenca ZMS
—	Občinski sindikalni svet
♦
♦
%
X
♦
♦
kot celote deluje svet ZKS Steklarne, katerega naloga je, da koordinira delo osnovnih organizacij v primeru oblikovanja enotnih stališč vseh članov ZKS Steklarne.
Osnovne organizacije so na svojih prvih sestankih izvolile delegate za občinsko konferenco ZKS Hrastnik, delegate za svet ZKS Steklarne, sekretariate osnovnih organizacij in sekretarje.
V	občinsko konferenco so bili izvoljeni: Grum Jože II, Tosič Savo, Novak Avgust, Cigeljnak Božo, Logar Boris, Kosem Gvido, Kajzer Adolf, Končina Erna in Petan Marjeta.
V	svet ZK Steklarne pa so bili izvoljeni: Vidovič Franc, Halzer Robert, Kapelar Albert, ing. Kavšek Niko, Krajnc Ludvik, Mlakar Anton, Savkovič Ilija, Tovornik Marjana in Šoba Viktor.
menze) ima 3-članski sekretariat, sekretar je Tovornik Marjana.
Osnovna organizacija ZK TOZD
IV	ima 3-članski sekretariat, sekretar je Klemen Jože.
Osnovna organizacija ZK TOZD
V	ima 4-članski sekretariat, sekretar je Kajzer Adolf.
Osnovna organizacija ZK — skupne službe ima 5-članski sekretariat, za sekretarja je bil izvoljen ing. Kalšek Franc.
Vsak član ZK je zaradi nove evidence in statistike, urejene s popisom članstva, dolžan vse spremembe javiti svojemu sekretarju, posebno pa še, če se premesti iz ene TOZD v drugo, ker je to prehod iz ene osnovne organizacije ZK v drugo in morajo biti izpolnjeni predpisani obrazci za prehod iz ene osnovne organizacije v drugo.
Krsnik
OSNOVNI POJMI 0 TRANSPORTU PROIZVODOV IN MATERIALOV
Transport proizvodov in materiala pridobiva v industriji pomembno vlogo. Visoko razvita podjetja posvečajo tèmu vprašanju precejšnjo pozornost, ker z uredbo mehanizacije in avtomatizacije v proizvodnem procesu znižujejo čiste proizvodne stroške. Skladiščni, manipulativni in porabni stroški materiala in izdelkov postajajo v večini podjetij precej visoki.
Notranji transport kot lahko imenujemo transport proizvodov in materialov v okviru podjetja in skladiščenja, sta v tesni povezavi s proizvodnim procesom. Vsak tehnološki proces mora tvoriti neko zaključeno celoto od proizvajanja preko montiranja do transporta in skladiščenja. Transport in skladiščenje nekateri imenujejo tudi tok materiala. Kaj pomeni izraz tok materiala? Amerikanci uporabljajo v strokovni literaturi pojem »Materials Handling«, Nemci ga imenujejo »Materialfluss«. Sam pojem tok materiala (lahko notranji transport) je definiran (po Malliku):
»Tok materiala je gibanje in uskladiščenje materiala pri najnižjih stroških zaradi uporabe pravilnih metod in ustreznih transportnih naprav.« Tok materiala sestavljajo v podjetju naslednji delovni postopki:
prevzem surovin — notranji transport — skladiščenje — odprema.
Notranji transport je v celotnih stroških lahko udeležen s precejšnjim odstotkom. Predvsem so tu osebni prejemki delavcev, ki delajo na transportu, bistvenega značaja. Znani so podatki za stroške toka materiala v ZDA, kjer znašajo stroški plač za zaposlene pri materialnem toku
10—90% skupnih stroškov plač. Ta odstotek je različen v različnih vejah industrije, v poprečku pa znaša 22 % ali 8 milijard dolarjev. Po oceni njih samih (Američanov) bi bilo mogoče te stroške znižati za 25 % ali 2 milijardi dolarjev.
Ugotavljajo, da je v ameriških podjetjih možno izvesti 90 % vseh racionalizacij na področju toka materiala (Materials Handling). Če hočemo v splošnem vzeti primerjavo pri nas, se lahko reče, da so tu na področju toka materiala neizkoriščene rezerve še mnogo večje.
Probleme, ki nastajajo na tem področju, rešujejo skoraj vsa podjetja pri nas prisilno, to pa je podobno le gašenju požara. Vse kaže, da bomo morali tudi tok materiala (notranji transport in skladiščenje) obravnavati kot enakovreden faktor, vsakega tehnološkega procesa oziroma ga upoštevati kot njegov sestavni del.
V zahodni Evropi že precej časa izhajajo strokovni časopisi s področja problematike toka materiala in skladiščenja. Znani so »Manutention« (Francija), »Fördern und Heben« (Nemčija), »Mechanical Handling« (Anglija), »Transporti Industriali« (Italija), v SZ »Promišlenij transport« in »Reperativnij zbornik«. Obstajajo pa tudi ustanove, ki se izključeno ukvarjajo s problemi toka materiala in transporta ter skladiščenja. V Zahodni Evropi (Nemčiji) VDI/AWT (Verein Deutscher Ingenieure -Ausschuss für wirtschaftliche Fertigung), v Ve-
liki Britaniji se ukvarja s problemi notranjega transporta in toka materiala poseben institut z 2000 strokovnjaki. Vse te ustanove so združene v Evropski federaciji notranjega transporta (Federation Europeane de la Manutention — FEM).
Od vseh pa še največ pozornosti posvečajo temu problemu v ZDA. Spodbudila jih je možnost prihranka omenjenih 2 milijard dolarjev. S to problematiko se bavi Ameriška družba za notranji transport (»American Materials Handling Society«).
Spoznavanje o pomenu proučevanja in racionalizaciji notranjega transporta v svetu rapidno raste in se temu primerno tudi ukrepa. Vlagajo se precejšnja sredstva v raziskave in izboljšanja.
Dosedanji porast proizvodnje lahko pripišemo tehnološki revoluciji v zadnjem času in pa uvedbi sodobnih strojev za proizvodnjo. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se pri razporejanju investicij v podjetju — tovarni skoraj nikoli ne misli na velik problem, ki ga opazimo šele v trenutku, ko moramo določene izdelke transportirati med obrati. Transportni stroški se nekako skrijejo v splošni režiji ali pa v plačah proizvodnih delavcev. Notranji transport je zaostal ob razvoju ostalih panog. Vzroki takega stanja so:
—	s to problematiko se v večini podjetij nihče ne ukvarja, ampak je to dodatna zadolžitev vodij obratov;
—	slabe transportne naprave in njihova zaostalost (poprečen odstotek odpisanosti sredstev notranjega transporta znaša 70 %) onemogočajo kontinuirano delo;
—	slaba mehanizacija pogojuje izbor delovne sile za transport fizično močne delavce z nizko kvalifikacijsko strukturo;
—	transportne poti niso posebej označene, če pa so se ne upoštevajo in se zatrpavajo;
—	transportna bremena niso točno določena, prenatrpanost je splošen pojav (material izpada — lom).
Vse to je bila pobuda, da se je ustanovil Jugoslovanski center za transport v industriji s sedežem v Ljubljani. Seveda je to šele začetek, ki pa tudi nekaj obeta.
Ker je skladiščenje močno povezano z notranjim transportom in se je razvijalo v zaostanku z ostalimi panogami, so sprevideli, da zastareli postopki skladiščenja povzročajo precejšnje stroške, ki povečujejo ceno proizvoda.
Skladišča so dotrajane stavbe, grajene nesmotrno in neracionalno (kar se dogaja tudi pri novih). Sama delovna mesta so v skladišču ponavadi nekako primerna za fizično manj sposobne ljudi in ljudi pred upokojitvijo.
Napori za izboljšanje te situacije v celoti pa so manjši kot pri notranjem transportu.
Razlaga pojma in definicija notranjega transporta:
Beseda »transport« izhaja oziroma je sestavljena iz latinskih besed »trans« (preko, onkraj) in »porto« (nositi, odpraviti, prinesti). V širšem pomenu pomeni ta beseda- vsako spremembo ali kraja ali položaja predmeta. No-
tranji transport pomeni prenašanje, premeščanje predmetov-iz-delkov proizvodnje znotraj objekta. Sam notranji transport se povezuje s tehnološkim postopkom in drugimi fazami proizvodnega cikla v eno celoto. Racionalni notranji transport dosežemo s čim enakomernejšim tokom materiala od enega mesta do drugega, brez vračanj, majhnim številom manipulativnih operacij pri minimalni poti in majhni porabi dela za prenos od operacije do operacije. Tu lahko ponovno uporabimo že omenjene osnovne cilje:
—	prihraniti denar,
—	prihraniti čas,
—	varovati delovno silo z olajšanjem dela.
Notranji transport omejujemo, če hočemo spoznati stroške, ki jih povzroča:
—	transport na delovnem mestu,
—	transport med delovnimi mesti,
—	transport med oddelki in o-brati,
—	transport med tovarnami znotraj podjetja,
—	transport med podjetji znotraj dežele,
—	mednarodni transport.
Po vrstah ločimo notranji transport na horizontalno, vertikalno in poševno gibanje. Različni razporedi strojev so pogojeni z razionino vrsto proizvodnje, kar pa vpliva na način in organizacijo toka materiala.
Na enakomernost toka materiala ločimo:
—	kontinuirani ali neprekinjeni transport,
—	prekinjeni transport (tok materiala je prekinjen).
Skladiščenje pa naj bo medfazno, vmesno, vhodno, izhodno; v bistvu prekinjen transport materiala. Potreba po skladiščenju nastopa zaradi:
—	neskladnosti med porabo in potrošnjo,
—	oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje,
—	neuravnovešenost ritma proizvodnje in ritma potrošnje.
Skladiščenje je funkcija, ki regulira podjetja in zagotavlja u-rejen tok proizvodnje. Z ekonomskega stališča je naloga skladišča, da zagotovi določene količine zalog, da z njimi vedno lahko pokrije potrebe industrije in trgovske mreže. Seveda ne smejo biti zaloge prevelike ali
premajhne, z drugimi besedami, zaloge morajo biti kontrolirane. Glede na velikost delimo skladišča na vhodna, vmesna in izhodna, ki se nato delijo na odprta, pokrita zaprta in specialna vse glede na vrsto proizvodov — izdelkov.
Če se povrnem k notranjemu transportu in se ozrem na mnenja, ki se pojavljajo, da je notranji transport neproduktiven, bi lahko utemeljil to »neproduktivnost« z naslednjim:
Če bi bil notranji transport neproduktiven, potem bi morala biti proizvodnja možna tudi brez njega.
Drugo mnenje, da notranji transport ne povečuje vrednost izdelka (napihana krogla) še nima prodajne vrednosti, če jo ne pripeljemo — transportiramo do mesta dodelave in nato do mesta potrošnje.
Če citiram dobesedno Marxa, ki o tem problemu pravi:
»Transport ne povečuje množine produktov. Tudi sprememba njihovih naravnih lastnosti, ki jo morebiti povzroči, in z nekaterimi izjemami noben nameravan koristni učinek, ampak je le nujno zlo. Toda uporabna vrednost se uveljavi edinole v njihovi potrošnji in da bi se potrošile, utegne biti potrebno, da se premestijo, to je: potreben je dodaten produkcijski proces transportne industrije. Vanjo naloženi produktivni kapital dodaja torej premeščenim produktom vrednost, deloma s prenosom vrednosti transportnih sredstev, deloma z dodatkom vrednosti zaradi transportnega dela. Le ta dodatek vrednosti se deli tako kakor pri vsaki kapitalistični produkciji na nadomestilo za mezdo in na presežno vrednost.
V vsakem produkcijskem procesu je zelo pomembno premeščanje delovnega predmeta in za to potrebna delovna sredstva in delovne sile, na primer, bombaž, ki gre iz mikalnice v predilnico, premog iz jame spravljajo na površino. Prehod gotovega produkta kot gotovega blaga iz enega samostojnega produkcijskega mesta na drugo, ki je prostorsko oddaljeno, kaže prav isti položaj, samo v večjem obsegu. Transportu produktov iz enega produkcijskega mesta na drugo sledi še transport gotovih produktov s produkcijskega področja v kon-sepcijsko. Produkt je pripravljen za porabo šele, kadar konča to gibanje.
(Se nadaljuje) Kalšek inž. Franc

KOLEKTIV SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE PRI STEKLARNI
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1974 in se priporoča

Samoupravni
V zvezi z organizacijo TOZD so bile izvršene neposredne volitve in že prvi sestanki delavskih svetov ter skupščine podjetja, ikjer so bili izvoiljeni kolektivno izvršilni organi, kakor tudi predsednik skupščine podjetja.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE PODJETJA
Za predsednik skupščine podjetja je bil izvoljen TOSTO SAVO, rojen 1. 2. 1935 v Šibeniku, zaposlen v Steklarni Hrastnik od leta 1952, in sicer razporejen na delovno mesto kvalificiranega brusilca.
Imenovani je sodeloval pri delu družbenopolitičnih organizacij ah, zlasti pa v samoupravnih, organih, sveta organizacije združenega dela brusilnice, komisijah in drugih izvršilnih organih. Mnogo mandatnih dob je bil izvoljen tudi v delavski svet podjetja.
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD I
Savkovič Ilija je bil rojen 25.' 7. 1932 v Zlatarskem, Srbija, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 13. 7.
1953, in sicer kot brigadir RDBO. Imenovani je bil vedno zelo aktiven pri delu družbenopolitičnih organizacij, bil je sekretar ZK, član delavskega sveta podjetja ter različnih komisij.
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD II
Kapelari Albert, rojen 30. 1.
organi podjetja in TOZD v konstituiranju
1942 v Hrastniku, kvalificiran ključavničar, zaposlen v Steklarni Hrastnik od leta 1956 z enkratno
prekinitvijo. Je aktiven v ZK in samoupravnih organih enote.
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD III
Gradišič Frančiška, rojena 6. 3. 1941 v Hrastniku, zaposlena kot kvalificirana stekloslikarka, in
sicer od 1. 3. 1957 dalje. V preteklosti in sedaj je bila zelo aktivna v predsedstvu in osnovni organizaciji sindikata, kakor tudi samoupravnih organih enote.
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD IV
Orožen Stanislav, rojen 10. 11. 1933 v Hrastniku, po poklicu kva-
jena kot blagajnik v bifeju. Aktivno udeležena v delu samoupravnih organov in urejanju odnosov v svoji enoti ter član različnih komisij.
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA SKUPNIH SLUŽB
Razpotnik Mirko, rojen 22. 2. 1944 na Dolu pri Hrastniku, študent pravne fakultete v Ljubljani, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 14. 2. 1967, razporejen na delovno mesto ref renta prodaje. Poleg funkcij v samoupravnih or-
Nova organiziranost Zveze mladine in Zveze sindikatov
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vso podrobnejšo dokumentacijo in razlago pa bo v kratkem dala v javno razpravo OOS celotnega podjetja. Na nivoju podjetja pa se OOS povezujejo preko svojih delegatov v konferenco OOS, v kateri deluje tudi aktiv mladih delavcev. V shemi organiziranja je jasno razvidno, da gre tu le za metodo dela, ne pa za to, da bi se v teh aktivih odločalo v imenu mladih delavcev. V tem primeru bi se resnično lahko zgodilo, da bi se zaprli v ozke skupine, da bi šlo za privatizacijo politike in da bi bili odmaknjeni za konference. Naloga mladih, ki delujejo v teh odborih je, ker bodo nekateri od njih tudi člani KMD, da stališča, ki jih sprejemajo v konferenci, prenašajo v odbore sindikata in se z. argumenti borijo za njihovo uresničitev ter sprožijo določene akcije v sindikatu kot skupno nalogo. In obratno, da stališča iz odborov sindikata prenašajo v konferenco. Ni torej greh, če se ti mladi, preden nastopijo na seji odbora, dobijo skupaj kot aktiv mladih delavcev, se posvetujejo in enotno nastopijo na seji s stališči, ki jih je sprejela konferenca. Vse to pa pomeni, da konferenca ni izgubila na pomembnosti in da se interesi vseh mladih delavcev izražajo na tej konferenci, ki preko svojih delegatov iz odborov sindikata te interese, stališča in hotenja prenašajo v odbore sindikata, kjer ta stališča dobivajo širšo verifikacijo.
V. Z.
lifioiran cizeler, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 17. 3. 1955 s prekinitvijo. Aktivno se je udeleževal v samoupravnih organih enote v ZK, kakor tudi v ustreznih izvršilnih organih.
PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA TOZD V
Selič Franc, rojen 5. 3. 1937 na Breznem, po poklicu kvalificiran elektrikar, obiskuje TSŠ, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 30. 8. 1954
ganih v skupnih službah je bil predsednik mladine v steklarni Hrastnik in član različnih izvršilnih organov.
VSEM izvoljenim predsednikom čestitamo za izvoljeno funkcijo in jim želimo mnogo uspešnega dela v mandatni dobi.
in opravlja delovno mesto vodje obrata. V preteklosti je bil zelo aktiven v delavskem svetu podjetja, v svetu .enote, član različnih komisij.
PREDSEDNIK TOZD KOT SKUPNOSTI MENZE
Hribernik Sonja, rojena 6. 8. 1942 v Hrastniku, po poklicu prodajalka, zaposlena v Steklarni Hrastnik od 14. 8. 1958, razpore-
KRATEK PREGLED POSLOVNIH USPEHOV DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA OBDORJE JANUAR-SEPTEMBER 1973 IN OCENA ZA LETO 1973 NA OBMOČJU OBČINE
Analiza gibanja gospodarstva v občini je izdelana na osnovi periodičnih obračunov organizacij združenega dela za tretje tromesečje letošnjega leta, obenem pa vsebuje tudi primerjavo za enako obdobje leta 1972.
Informacija je kot doslej sestavljena po podjetniškem principu, pri posameznih elementih finančnega rezultata je vključen tudi ustrezni del rudnika, kmetijska zadruga pa je zajeta s 33 %. Poleg tega smo v analizo prvič vključili tudi Industrijo otroške konfekcije »Jutranjka« Sevnica — obrat Dol pri Hrastniku. V tabelah, kjer so prikazani številčni kazalci poslovnega uspeha omenjenega podjetja, niso izračunani indeksi zaradi tega, ker je obrat na
Dolu pričel obratovati šele v mesecu juliju 1972, tako da se podatki za leto 1972 nanašajo samo za mesece julij—september. Primerjava teh kazalcev z letom 1973 bi bila nelogična.
Namen analize je ugotoviti doseženo stopnjo gospodarske dejavnosti v občini ter na podlagi te ocene ugotoviti ali se izpolnjujejo planske obveznosti nakazane v resoluciji o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Hrastnik v letu 1973.
Primerjava doseženih proizvodnih rezultatov v devetih mesecih leta 1973, pri nekaterih osnovnih delitvenih razmerjih, s postavljenim planom za leto 1973, je razvidna iz naslednje tabele:
(v 000 din)
%
izpolnitve
plana
Elementi	1. 9. 1973 Plan 1973
Celotni dohodek	448.852	566.539
Porabljena sredstva	262.414	305.572
Dohodek	178.477	238.670
Bruto OD	123.188	158.220
Izvoz v dolarjih	3.712	3.808
79,2
85,8
74.7
77.8
97,4
Iz pregleda je razvidno, da so vse delitvene kategorije prekoračene nasproti postavljenemu planu, razen dohodka, ki je za 0,3% nižji od planiranega (v devetih mesecih 75 %).
Gospodarske organizacije v občini so v devetih mesecih letošnjega leta dosegle sorazmerno ugoden finančni rezultat, ki se odraža v povečanju celotnega dohodka za 20,3%, dohodka za razdelitev za 22% in ostanka dohodka za 36,6%.
Podatki devetmesečnih obračunov 1973 kažejo, da so vse delovne organizacije dosegle več celotnega dohodka kakor v enakem obdobju lanskega leta. Pri posameznih delovnih organizacijah se je celotni dohodek povečal zelo različno. Največji porast beležimo pri naslednjih podjetjih: pri TKI za 21,4 %, pri SGP za 46,3 %, gostinskem podjetju »Jelka« za 21,1 odstotek, pri rudniku za 23,4 %, pri KZ Hrastnik za 74,4 %. Ostale delovne organizacije so dosegle naslednje povišanje celotnega dohodka: Steklarna za 9,2 %, KOP za 13,1 %, stanovanjsko podjetje za 6,6 %> združene brivnice za 7,8 odstotkov, STP za 12,5 %. V merilu občine je bil dosežen celotni dohodek v višini 448,912.780 din (vključno z deležem rudnika), kar
pomeni, da se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1972 povečal za 20,3 %. Glavni nosilec povečanja celotnega dohodka in sploh gospodarstva v občini je še vedno industrija. Tako je iz podatkov razvidno, da se 78 % doseženega bruto vrednostnega rezultata nanaša na industrijo, 8,3 % na trgovino, 7,5 % na gradbeništvo, 0,9% na obrt, 5,3% na kmetijstvo ter stanovanjsko in komunalno dejavnost. Še vedno je doseganje celotnega dohodka Steklarne Hrastnik odločilnega pomena, kajti njen delež v skupnem bruto rezultatu znaša 27,5 %, sledi Rudnik z 22 % in TKI z 18,8%.
Porabljena sredstva so bila dosežena v višini 262,413.585 din ter je indeks v primerjavi z baznim obdobjem leta 1972 120,2. Iz tega lahko ugotovimo, da so porabljena sredstva narasla za 1 poen manj kakor celotni dohodek. Bolj kot celotni dohodek pa so porasla porabljena sredstva pri naslednjih delovnih organizacijah: v steklarni za 12,6 %, v TKI za 22,1 %, v Sijhju za 6,1 %, pri STP za 13 %, pri SGP za 48 %.
Koliko celotnega dohodka so dosegle posamezne delovne organizacije na 100 din porabljenih sredstev v primerjalnih obdobjih je razvidno iz tabele:
V merilu občine kot celote je tako prikazana ekonomičnost poslovanja nekoliko padla nasproti primerjalnemu obdobju.
Amortizacija je bila dosežena v višini 14,443.995 din (brez rudnika), kar je nasproti III. tromesečju lanskega leta več za 4 %. V tej amortizaciji je vključena tudi amortizacija, ki so jo podjetja obračunala po višjih stopnjah od minimalno predpisanih. Več obračunana amortizacija se nanaša predvsem na Steklarno Hrastnik, ki je obračunala za 1,914.000 din več amortizacije kot bi jo, če bi napravila obračun le po predpisanih stopnjah. Precej več je obračunala amortizacije tudi TKI, in sicer za 1,049.000 din.
Družbeni proizvod (brez rudnika) se je zaradi sorazmerno malo povečane amortizacije povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani za 16,4 %, torej nekoliko manj kot celotni dohodek, seveda če ne upoštevamo deleža rudnika.
Nadalje je iz podatkov razvidno, da je dohodek dosežen v višini 178,477.000 din ter se je povečal nasproti primerjalnemu obdobju za 22 %, to je za 1,7 % več kot celotni dohodek. Na ta odstotek povečanja dohodka je bistveno vplival rudnik Hrastnik, ki je v enaki primerjavi povečal dohodek za 33,2 %. Tudi vse ostale delovne organizacije, razen Sijaja, so povečale dohodek nasproti baznemu obdobju. V tem obdobju tudi nobena delovna organizacija ni poslovala z izgubo.
Bruto osebni dohodki so se povečali za 17,9% ter so bili doseženi v višini 123,188.985 din. Po-
prečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu znaša 2.136 din in se je povečal v primerjavi s III. tromesečjem leta 1972 za 14,2 %. V tem poprečju so zajete vse gospodarske organizacije v občini.
Ostanek dohodka za sklade je bil dosežen v višini 35,586.907 din, indeks glede na leto 1972 pa je 127,2.
Izvoz, v katerem so udeleženi Steklarna Hrastnik, Tovarna kemičnih izdelkov, Sijaj in KOP Hrastnik, je bil realiziran v višini
3,711.666	dolarjev, kar predstavlja
58,1	% povečanja nasproti enakemu obdobju lani.
Število zaposlenih se je glede na lanskoletno zaposlenost v enakem obdobju povečalo za 2,1 % Pri rudniku Hrastnik pa je zopet zaslediti upad zaposlenosti, in sicer za 3,8 % glede na enako obdobje lani.
Ob analiziranju posameznih kategorij poslovnega uspeha gospodarskih organizacij lahko ugotovimo, da se stopnjuje rast gospodarske aktivnosti iz preteklega leta in da gospodarstvo izpolnjuje naloge, ki jih je prevzelo s sprejeto resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine za leto 1973. Ob takšnem gospodarjenju delovnih kolektivov lahko ob koncu leta pričakujemo ugodne poslovne rezultate.
V naslednji tabeli posredujemo oceno nekaterih delitvenih kategorij, ki naj bi jih gospodarstvo v merilu občine doseglo do konca leta 1973.
Predvideni kazalci poslovnega uspeha za leto 1973 in primerjava z letom 1972:
(v ,000 din)
Elementi	1972	1973	Indeks
Celotni dohodek	507.626	605.000	118.8
Porabljena sredstva	290.900	345.000	118,5
Dohodek	216.726	260.000	119,9
Bruto OD	146.500	169.500	115,5
Izvoz v dolarjih	3.147	4.912	156,0
Zaposleni	4.155	4.250	102,2
Na koncu naj poudarimo še to, da je sestavljena analiza zgolj opisovanje številčnih podatkov, ne zajema pa podatkov, na podlagi katerih bi bilo možno ugotoviti, kaj je vplivalo v največji meri pri posameznih podjetjih na finančni rezultat dosežen v tem obdobju, kajti od vseh delovnih organizacij v občini je samo TKI poleg šte-
vilčnega dela predložila tudi tekstualni del. Menimo, da bo potrebno v bodoče, da bodo tudi ostale gospodarske organizacije predložile kratek tekstualni opis poslovanja, ker le na ta način bo naša služba lahko izdelala realno analizo, kar pa je sedaj samo iz številčnih podatkov zelo otežkoče-no.
Ekonomičnost
januar—september
Podjetje	----------------- Indeks
1972	1973
Steklarna Hrastnik TKI Hrastnik SGP Hrastnik STP Hrastnik
Gost. podjetje »Jelka« Hrastnik Sijaj Hrastnik Brivnice Hrastnik Stanovanjsko podjetje KOP Hrastnik
235,6	228,5	96,9
127,6	126,9	99,4
198,3	166,0	98,0
117,9	117,5	100,0
160,4	166,0	103,0
143,5	140,2	97,7
394,9	424,3	107,4
203,0	219,3	108,0
197,5	213,7	108,2
Vsem ženam in dekletom, zaposlenim v Steklarni Hrastnik, ki ste se odpovedale darilu ob 8. marcu 1973 in je bil denar oddan otrokom bolne matere Klare Rus v Verjanah — Gradišče v Slovenskih goricah, naj velja njena čestitka naslednje vsebine:
Spoštovane žene in dekleta!
V novemu letu 1974 vam želimo srečo, zdravja in še in še veselih dni.
Vedno hvaležni vseh sedem otrok in mati Klara Rus
Skupaj
166,0
163,5
98,5
Ustanovljeni aktivi mladih delavcev
Priprave za TRIM progo na Dolu
Na osnovi sklepov in priporočil o realizaciji nove organiziranosti Zveze mladine in sindikata smo se takoj lotili dela in rezultati so že vidni. V zastavljenem roku, to je do 15. 12. smo uspeli ustanoviti od predvidenih šestih aktivov mladih delavcev pet, šestega pa bomo do 19. decembra, ker je pri ustanavljanju le-tega aktiva prišlo do burnih razprav in diskusij glede upravičenosti združevanja mladih iz TOZD slikamdce in menze v en aktiv. Tu smo se potem na osnovi realno prikazanih dejstev odločili samo za aktiv mladih v slikarnici.
Pripravili smo celoten razpored in potek sej konferenc aktivov. To so bile hkrati ustanovne in tudi ' volilne seje, kjer smo volili vodstvo aktivov mladih delavcev. Na prenekateri teh sej so potekale precej burne razprave o novi ox’ganiziranosti in tudi o drugih perečih problemih. Na vse te seje smo po posamemih TOZD vabili tudi predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij kot tudi dosedanje vodje TOZD in so se v večini primerov teh sej tudi udeležili, izjemoma ni bilo nobenega vabljenega predstavnike le
na seji aktiva mladih delavcev notranji obrat. Vzroki za to nam na seji niso bili poznani in vsi mladi so tudi precej ostro kritizirali in zahtevali pojasnila. Potem je debata stekla v smeri precej nizkih osebnih dohodkov, o kadrovskih problemih celotnega podjetja, o problemu samskega doma in še o vrsti drugih problemov.
Na kratko bi omenil tudi skrajno neresnost nekaterih ali pa večine mladih, ker bi o sklepčnosti večine teh sej težko govorili. Večina mladih se več ne zaveda dolžnosti in nalog, ki so jih spre jeli nase ob sprejemu v mladinsko organizacijo, ne zavedajo se, da so tudi oni odgovorni za neizvajanje programov in nalog. Večina mladih samo stoji ob strani in kritizira delovanje mladinske organizacije, do česar pa nimajo nobene pravice, če kot člani nočejo oziroma ne čutijo dolžnosti, da bi pomagali pri izvrševanju nalog.
Vsi rezultati volitev s posameznih sej konferenc aktiva mladih delavcev bodo objavljeni v naslednji številki, ko bodo znani vsi rezultati.
V. Z.

MLADINCI!
Že dolgo časa lahko poslušamo negodovanje mladih oz. vseh članov kolektiva glede neinformiranosti o delu mladinske organizacije v našem kolektivu. Na osnovi tega in tudi realnih potreb po boljšem informiranju in s tem tudi za aktivnejše delo vse mladine smo se odločili, da zopet začnemo izdajati GLAS MLADIH, ki je kot priloga glasilu Steklar že izhajal. Zato apeliram na vse mladince, da resno pristopite k delu ter takoj začnite pošiljati kakršnekoli dopise za objavo. Zaželeno je, da zajamete predvsem vaše delo, probleme, na katere naletite pri izvajanju zastavljenih programov. Torej, čim več dopisujte, da bomo lahko realizirali zastavljeno nalogo in že prihodnjič izdali Glas mladih. Poleg tega pa v vsakem kolektivu določite enega ali več članov, ki bodo redno, vsak mesec poročali o delu vašega aktiva. Sestavljen je že uredniški odbor, ki bo sprejemal vaše dopise in ki je tudi odgovoren za izdajo glasila.
V. Z.

Mladinke mladinci


»
Srečno novo leto 1974 ter veliko uspehov na delovnem področju in v zasebnem življenju vam želi
Konferenca mladih delavcev OZD Steklarna Hrastnik
Na Dolu zadnje čase tu in tam slišimo o pripravah za TRIM stezo. Ker so nas zanimale podrobnosti, smo prosili tov. Ermana, načelnika TVD Partizan, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Kdo vodi organizacijo za ureditev TRIM proge na Dolu?
—	Ureditev TRIM proge na Dolu vodi pripravljalni odbor, in sicer tov. Drago Kozole, Jože Dragar, Jože Klanšek, Adolf Laznik, Anton Dolanc in Silvin Erman.
Kaj bo proga vsebovala?
—	20 postaj z različnim orodjem in pripomočki za vadbo.
Kdaj bodo pričeli z delom?
—	Spomladi.
Koliko bo proga dolga?
—	Približno 2000 metrov.
Koga bi pritegnili k delu?
—	Za denarno pomoč bi zaprosili sindikalni svet in podjetja v občini Hrastnik. Opremo za postaje bodo izdelale po predhodnih
prošnjah delovne organizacije v naši občini, in to SIJAJ, STEKLARNA, KEMIČNA, KOP in RUDNIK.
Kdo bo pomagal pri delu?
—	Pritegnili bomo višje razrede osnovne šole in mladince krajevne skupnosti Dol.
Kje bo potekala?
—	Od Grče ob pobočju Kovka do Čerdenca in nazaj. Dve tretjini poti bo potekala po gozdni jasi in eno tretjino po travniku.
Kdaj bo proga končana?
—	Upamo, da v mesecu aprilu ali najpozneje do Dneva mladosti.
Zahvalila sem se za informacije, ki bodo zanimale marsikoga, ki želi prosti čas preživeti z zdravo rekreacijo.
Janja Erman, članica literarno-novinarskega krožka osnovne šole na Dolu pri Hrastniku
LETNA KONFERENCA
ZM STEKLARNE
obliki seminarjev, tečajev, predavanj. Za te oblike izobraževanj bi po mnenju tov. direktorja morali imeti vsaj polletne, če ne letne plane — programe, da bi ne prišlo do prevelike odsotnosti posameznih tovarišev iz proizvodnje, se pravi da bi jih lahko nadomeščali drugi, če bi bili vodje obveščeni o tem;
— stanovanjske problematike, ki je verjetno pri nas najbolj pereča, posebno kadar gre za mlade, ki nimajo stanovanj. V razpravi so sodelovali Tosič Nikola, Kumlanč Roman, Žižek Janez, Špitaler Emil. Menili so, da posvečamo vse premajhno pozornost stanovanjski izgradnji, za katero ne dajemo ustreznih dodatnih sredstev, da bi se stanje izboljšalo. Toda slej ko prej se bodo morala tudi za izgradnjo stanovanj najti ustrezna sredstva in bodo morali merodajni organi o tem še resno razpravljati, ker bo sicer lahko primanjkovalo tudi delovne sile, če ta problem ne bomo vsaj ublažili, ker povsem rešiti ga verjetno ne bo moč nikoli.
Železnik Vojka
(Nadaljevanje z 2. strani) škem merilu o tem problemu, da nam razloži do kam so prišli v reševanju tega;
— izobraževanja mladih, ki je zaradi triizmenskega dela nekaterim onemogočeno. Problem je tudi pri izobraževanju mladih v
Ker se obrati steklarne vedno bolj širijo, se je pričela graditi tudi nova trafo postaja
PREDLOG
IZHODIŠČ ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, ZA DRUŽBENO DOGOVARJANJE IN PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1974.
Na podlagi analize izvajanja družbenega plana razvoja Jugoslavije, Slovenije in občine Hrastnik za čas od 1971 do 1975, ocene gospodarskih in družbenih razmer v občini Hrastnik, predlagata svet za gospodarstvo in finance Skupščine občine Hrastnik kot osnovo za dogovor o skupnih nalogah občine za leto 1974.
Uresničevanje osnovnih ciljev in nalog družbenega plana v obdobju od 1971 do 1975.
Skupna politika družbenoekonomskega razvoja je za obdobje od 1971 do 1975 določila naslednje temeljne cilje gospodarskega in družbenega razvoja:
—	nadaljnja graditev samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov;
—	vzpostavitev in ohranitev zadovoljive stabilnosti tokov družbene reprodukcije, dinamično gospodarsko rast in učinkovitejše gospodarjenje;
—	stabilna rast življenjskega standarda;
—	nadaljnja rast zaposlenosti;
—	intenzivnejše vključevanje v mednarodno tržišče in
—	hitrejše urejanje vprašanj na področju socialne politike.
Globalni kazalci gospodarskih gibanj kažejo, da bo z določenimi napori mogoče v nekaterih razvojnih usmeritvah v glavnem uresničiti predvidevanja družbenega plana. Ne smemo pa poza-
biti, da so v sedanjem trenutku odprta nekatera vprašanja • razvojne politike, zato bo potrebno ukrepe družbenoekonomske politike usmeriti predvsem na ta področja, kar velja za občino, kot za širše družbenopolitične skupnosti.
Novi družbenoekonomski odnosi v duhu ustavnih sprememb se vse bolj uspešno uveljavljajo tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Pri tem pa dobiva vedno večjo vlogo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, krepijo se integracijski procesi, posebno še ob oblikovanju in uveljavljanju nove ustave in njenem sočasnem vplivu na tekoča družbena dogajanja.
Tako >je precejšnja stagnacija zapažena na področju razširjene reprodukcije, problematične so cene in za nekatere proizvode tudi tržišče, financiranje družbenopolitičnih skupnosti in podobno. Prav gotovo se prepočasi rešujejo infrastrukturni problemi in z njimi vprašanje stanovanjske politike in to predvsem zaradi prehitrega naraščanja cen gradbenih materialov in storitev.
Tako kot v Sloveniji se tudi v občini opaža rahlo zmanjševanje gospodarske rasti in rasti produktivnosti dela, s tem pa tudi padec realnih osebnih dohodkov. V času med leti 1961—1965 je znašala povprečna letna stopnja
gospodarske rasti v SR Sloveniji nekaj nad 8 %, medtem ko se je v letih med 1966—1970 gibala nad 7 %, v zadnjih treh letih pa je padla na 6,8 %. Skoraj popolnoma enake ugotovitve veljajo tudi za območje naše občine.
Nizka stopnja rasti gospodarstva onemogoča hitrejše premike v strukturi delitve družbenega proizvoda. Ob taki stopnji gospodarske rasti ni možno povečanje produktivne sposobnosti gospodarstva, ker stroški, ki so neodvisni od obsega poslovanja zmanjšujejo dohodek, ki je namenjen za delitev. Zato je povečanje stopnje gospodarske rasti osnovni pogoj za potrebne strukturne premike tako na področju investicij kot v odnosih med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi.
Pomanjkanje strokovnih kadrov za neposredno proizvodnjo in nekaterih poklicev z ustrezno izobrazbo, je še vedno pereče zaradi odhajanja na delo izven meje občine ali v tujino. V zadnjem času ni bila dosežena načrtovana izobrazbena struktura zaposlenih, ki je temeljni pogoj nadaljnjega razvoja dejavnosti, čeprav je bil v te namene sklenjen ustrezni sporazum.
Socialna in ekonomska vprašanja v zasebnem kmetijstvu so bila mnogo hitreje reševana kot v preteklosti, čeprav ta panoga gospodarstva pri nas ne predstavlja pomembnejše vloge. V okviru smernic družbenega plana poteka preusmerjanje zasebnega kmetijstva.
Ugotovitve in primerjave o uresničevanju družbenega plana kažejo, da se kljub neugodnim pogojem pridržujemo osnovnih planskih predvidevanj srednjeročnega razvoja občine. Vendar pa kaže, da nekateri kazalci, kot sta celotni dohodek in dohodek dosegla v tem letu že višino planskih predvidevanj do leta 1975. Čeprav nekaterih ciljev ne dosegamo s predvideno dinamiko in kvaliteto, lahko zaključimo, da ne bo potrebno spreminjati temeljnih postavk družbenega plana razvoja občine za čas od 1971 do 1975, saj bo v naslednjih dveh letih z odločnejšo politiko in povečanimi napori vseh dejavnikov družbenega razvoja v pretežni meri možno uresničiti temeljne smernice srednjeročnega plana občine.
POLITIKA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA TER OSNOVNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJNE POLITIKE V LETU 1974
Predlog resolucije o osnovah družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije za leto 1974 postavlja naslednje osnovne skupne cilje in naloge v prihodnjem letu:
— odločno izvajanje ustavnih sprememb v smeri krepitve samoupravljanja predvsem njegove materialne osnove kot osnovnega družbenoekonomskega odnosa. Naprej je treba razvijati temeljne organizacije združenega dela in nadaljevati proces neposrednega povezovanja materialne
proizvodnje in družbenih dejavnosti z uveljavljanjem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogóvarjanja ter pospešeno oblikovati sàmoupravne interesne skupnosti, s posebnim poudarkom na področjih gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena;
— učinkovitejše gospodarjenje, povečanje produktivnosti dela in na tej osnovi pospešitev dinamike gospodarske rasti v stabilnejših pogojih ter povečanje življenjskega standarda;
— povečanje obsega, učinkovitosti ter izboljšanje strukture investicij v skladu z družbenim planom za čas od 1970 do 1975.
Ob uresničitvi teh ciljev zavisi samoupravna socialistična usmeritev naše družbe, izboljšanje pogojev dela in življenja delovnih ljudi ter krepitev njihovega vpliva na vsa družbena dogajanja.
V primerjavi z doseženim razvojem (ki je zaenkrat še ocenjen) v letu 1973, bodo v realnih vrednostih ti okviri predvidoma naslednji:
	stopnje rasti v občini • 1973 1974	
— družbeni proizvod gospodarstva	6,5	7,0—8,0
— zaposlenost v družbenem sektorju	2,2	2,0—2,5
— produktivnost dela v družbenem sektorju	2,9	4,0—5,0
— osebna potrošnja (ocenjeno)	4,7	5,0—5,5
Osnovna predpostavka prikazanih razmerij je pospešitev gospodarske aktivnosti v letu 1974, ki mora temeljiti na povečanju gospodarskih investicij v osnovna sredstva, na rasti produktivnosti dela ter na skladnejšem razmerju med rastjo osebnih dohodkov in rastjo produktivnosti dela. Pri tem pa bo najpomembnejša pospešitev rasti industrijske proizvodnje. To pa bo možno doseči z učinkovitejšim izkoriščanjem zmogljivosti kapacitet, racionalnim koriščenjem surovin in reprodukcijskim materialom, boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino in podobno. Samoupravno organizirano gospodarstvo bo moralo pripraviti konkretne programe za dvig produktivnosti in organizacije dela in vložiti maksimalne napore za čimvečjo izrabo razpoložljivih delovnih in tehničnih zmogljivosti, da bi odpravili ozka grla v proizvodnji in gospodarili bolj učinkovito.
Napori vseh za višjo gospodarsko rast, ki so možni z izboljšanjem izrabe zmogljivosti in zagotovitvijo nemotene oskrbe z energijo in surovinami', bodo ob ustrezni delitvi družbenega proizvoda povečali akumulativno sposobnost gospodarstva.
Predvideva se, da bodo realni osebni dohodki rasli nekoliko počasneje kot družbeni proizvod, stopnja rasti nominalnih osebnih dohodkov pa naj bi znašala okoli 20% nad ravnijo iz leta 1973. Pri tem pa naj bi tiste organizacije združenega dela, ki bodo dosegle rast dohodka večjo od povprečja in ki imajo že sedaj osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca višje od republiškega povprečja, povečale osebne dohodke nekoliko počasneje, tako da bi se hitreje večala sredstva za razširjeno reprodukcijo. Sredstva za osebne dohodke se lahko povečujejo hitreje kot sredstva za razširitev materialne osnove dela v primerih, ko zaradi objektivnih pogojev poslovanja dohodek počasneje raste, kljub rasti produktivnosti dela. Toda v takih primerih ne bo dovoljeno zmanjšanje akumulacije pod spodnjo mejo, kakršna bo dogovorjena z novimi samoupravnimi sporazumi.
Pri razporejanju dohodka, pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in pri delitvi sredstev je treba ob upoštevanju ravnotežja med socialnim in ekonomskim vidikom zagotoviti material-
no in socialno stabilnost. V ta namen bodo republiški svet sindikatov, republiški sekretariat za delo, zavod SR Slovenije za planiranje in republiški zavod za statistiko na podlagi strokovnih analiz izdelali pregled minimalnih družbeno priznanih življenjskih potreb, ki bo podlaga za dogovarjanje o najnižjih osebnih dohodkih. V kolikor bi zaradi nepredvidenih ovir v letu 1974 osnovne predpostavke prikazanih razmer bistveno odstopale od predvidevanj, bodo temu ustrezno spremenjena prikazana razmerja v delitvi ter prilagojeno izvajanje nakazanih nalog.
V letu 1974 bo nujno intenzivno uresničevati temeljne naloge politike gospodarskega razyoja, da nadoknadimo zaostajanje na posameznih področjih in s tem zagotovimo pogoje za hitrejše uresničevanje kvalitetnih in strukturnih sprememb predvidenih z družbenim planom. Sem spada predvsem krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, izboljšanjem strukture in učinkovitosti naložb, oblikovanjem potrebnih lastnih obratnih sredstev in z ustrezno politiko delitve dohodka. K uresničevanju nakazanih smernic zavezuje družbeni plan vse nosilce razvojne politike, od organizacij združenega dela in njihovih asociacij do družbenopolitične skupnosti.
Raven in tudi struktura proizvodnje na področju industrije sta bili v začetnem razvoju srednjeročnega plana v glavnem v skladu s predvidenim. V letu 1973 pa se je kljub ugodnim tržnim pogojem ta dinamika rasti nekoliko zmanjšala. Posledice so v upadanju rasti produktivnosti dela, v prepočasnih investicijskih naložbah za modernizacijo in rekonstrukcijo, v pomanjkanju strokovnih kadrov ter v neugodni kvalifikacijski sestavi zaposlenih v nekaterih panogah gospodarstva.
Nadaljevati moramo z začetimi integracijskimi procesi, ki vodijo k višji stopnji organiziranosti ter smotrnim povezavam znotraj industrije, od surovinske baze, do končnih izdelkov, ter povezave s trgovino, z znanstveno raziskovalnimi organizacijami in drugimi. Zato je potrebno razvijati ustrezno delitev dela, specializacijo, povezovanje različnih
(Nadaljevanje na 10. strani)
PREDLOG
(Nadaljevanje z 9. strani) faz proizvodnje, dopolnjevanjem asortimanov ter boljšo organizacijo menjave. S tem bo omogočen skladnejši potek družbene reprodukcije, tako v občini, kot v Sloveniji in Jugoslaviji ter vključevanjem v mednarodno delitev dela. Okrepiti je treba strokovno izpopolnjevanje kadrov na vseh ravneh strokovnega dela in odločanja.
Delovne organizacije morajo povečati napore za krepitev storilnosti dela, za zmanjšanje stroškov in večanje dohodka ter v skladu z novo ustavo za boljšo samoupravno organiziranost. Z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti bodo nosilci in uporabniki neposredno usklajevali medsebojne interese programiranja in združevali sredstva za razvojne dejavnosti in učinkovitejše reševali vprašanje razvoja politike.
GLOBALNA RAZMERJA V DELITVI DOHODKA IN IZHODIŠČA ZA SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO
Politika splošne in skupne porabe v letu 1974 izhaja iz obvez izpolnjevanja razvojne politike v letu 1974, z ukrepi, ki prispevajo k dvigu produktivnosti krepitve reprodukcijske sposobnosti neposrednih proizvajalcev, z uresničevanjem strukturnih nalog in zadostna likvidnost gospodarstva. Ob taki splošni usmeritvi se bomo morali na področju splošne in skupne porabe dogovoriti o nekoliko počasnejši rasti od predvidene rasti nominalnega družbenega proizvoda. Bistvene spremembe v primerjavi z letošnjim letom se bodo odražale predvsem v vzporednem zniževanju davčnega zajemanja dohodkov iz gospodarstva in prebivalstva in
hkratnem samoupravnem opredeljevanju nalog na področju posameznih družbenih dejavnosti in temu ustrezno samoupravno dogovorjenih prispevkov ob potrebnem usklajanju dejavnosti med seboj in z družbenoekonomskimi gibanji.
Spremembe glede zbiranja sredstev za skupno in splošno porabo bodo v bolj podrobni obliki namena obsega in osnov za plačevanje prispevka, ki jih bodo delavci izločali iz dohodka svoje temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov. Razmejitev teh dveh osnovnih virov za pokrivanje skupne porabe zahteva uveljavitev sistema bruto osebnih dohodkov.
V skupnem sistemu zajemanja prispevkov skupne porabe je treba v letu 1974 čimbolj dosledno izpeljati načelo, da vsi občani prispevajo sredstva za to porabo od vseh svojih dohodkov. Za prihodnje leto je predvidena okvirna delitev obsega za splošno in skupno porabo, ki bo od letošnje večja za največ 19 %, to je okoli 4 % manj, kot je predviden porast družbenega proizvoda.
Proračunsko zagotavljanje sredstev bo ustrezno novemu načinu zbiranja sredstev za financiranje skupne porabe, ki temelji na medsebojni menjavi dela, zmanjšano za interesne skupnosti v občini. Proračunska sredstvà se lahko v primerjavi z letošnjim letom povečajo za 15,4 % na realizirane dohodke, vendar skupne obveznosti za družbene dejavnosti in proračun smejo nominalno porasti za 17,1 %. Predvidevamo, da bo celotni dohodek v letu 1974 višji za 21 %, dohodek za 24,1 %, bruto maso osebnih dohodkov za 20 %, in število zaposlenih za 2,3 %, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Elementi	1972	1973	1974	Indeks	
				73/72	74/73
Celotni dohodek	507.600	610.000	740.000	120,1	121,0
Porabljena sredstva	290.900	349.000	416.000	119,9	119,1
Dohodek	216.700	261.000	324.000	120,4	124,1
Bruto OD	146.500	168.000	201.600	114,6	120,0
Zaposleni	4.300	4.455	4.557	103,6	102,3
Izvoz v $	3.100	4.900	6.100	158,0	124,4
Za uresničitev prednjih ciljev je treba vse napore usmeriti za ohranitev čimbolj dinamične rasti proizvodnje. Potrebna bo še večja aktivnost vseh subjektov delovnih skupnosti, ki bodo težili za tem, da se doseže optimalna rast proizvodnje in težili k finančnemu zmanjšanju stroškov na vseh področjih, kjer je to mogoče. Skrb za varčevanje, za večjo proizvodnjo, delovno storilnost in za večjo akumulacijo, je naloga vseh gospodarskih in družbenih dejavnikov.
Osnovni viri za programe in njihovo usklajevanje znotraj posamezne dejavnosti oz. področja v občini so opredeljeni s temeljnimi dokumenti o politiki za to dejavnost, ki jih je sprejela Skupščina SRS in vse družbenopolitične organizacije. Na podlagi
teh dokumentov so pripravile vse samoupravne interesne skupnosti v okviru občine programske osnove za dogovarjanje in v dogovoru opredelile obveznosti in tiste naloge, ki predstavljajo izboren program po srednjeročnem planu in razvojnem programu samoupravnih interesnih skupnosti.
Vsa sredstva za splošno in skupno porabo za leto 1974 naj bi dosegla 17,1 %, povečanje v primerjavi z letom 1973. Zato bodo morale samoupravne interesne skupnosti zasnovati svoje finančne programe v okviru konkretnih prizadevanj za čimvečjo racionalnost vseh oblik porabe in varčevanjem pri stroških režije.
Skupna predvidena sredstva za splošno in skupno potrošnjo naj bi v letu 1974 znašala:
SIS	Prispev. stopnje iz delov, razmerja		Realizacija 1973	Plan 1974	Indeks 74/73
	1973	1974			
TIS	3,35	4,00	6.240	8.064	129,0
TSOV	0,48	0,40	800	806	100,7
TKS	0,17	0,50	670	1.008	150,4
TTKS	—	0,50	400	1.008	252,0
Prorač.	4,00	5,40	8.110	10.886	134,2
	1,00	. —	7.694	6.514	84,6
	5,00	5,40	15.804	17.400	110,0
Gornji predlog je izdelan na podlagi izhodišč, ki so jih izdelali republiški organi iz že delno uveljavljenih predpisov, po katerih se formirajo sredstva za financiranje interesnih skupnosti in ustvarjenih osebnih dohodkov, proračunska poraba pa iz ustvarjenih davkov. V letu 1973 znaša skupna prispevna stopnja iz prispevkov iz davkov iz delovnega razmerja 5 %, poleg tega pa so se sredstva zbirala še v skladu za financiranje kulturne in teles-novzgojne dejavnosti po stopnji 0,3 %, iz dohodka za gospodarstvo in iz neto osebnega dohodka za negospodarstvo. Za leto 1974 pa zbirajo potrebna sredstva interesne skupnosti iz prispevkov iz delovnega razmerja, katerih skupna stopnja naj bi znašala okrog 5,4% na bruto osebne dohodke. S tako uveljavljeno stopnjo so se sredstva za financiranje interesnih skupnosti povečala od realiziranih v letu 1973 z indeksom okrog 134.
Iz proračunskega financiranja se v letu 1974 izločijo dohodki iz naslova davka iz osebnega do-
hodka, ki smo ga v letu 1973 pobirali po stopnji 1 %, katerega zbrana sredstva so znašala okrog
1,800.000	din. Kot nadomestilo za izpadla sredstva davka iz osebnega dohodka po stopnji 1 %, odstopa republika v letu 1974 občinam sredstva republiškega davka od kmetijstva po stopnji 6 %, davka od obrti po stopnji 5 %, davka od avtorskih pravic in republiškega davka od prometa alkoholnih pijač, vendar tudi ta sredstva ne pokrivajo izpada sredstev iz naslova davka iz osebnega dohodka, tako da predvidevamo proračunska sredstva za leto 1974 le z indeksom okrog
84,6	na ustvarjena sredstva v letu 1973.
Iz tega izhaja, da bo možno zbrati ustrezna sredstva za financiranje interesnih skupnosti iznad z izhodišči predvideno stopnjo 19%, da pa proračunske potrošnje ne bomo v stanju realizirati s 15,4 % porasta, kot je predvideno s temi izhodišči in bodo pri zadovoljevanju potreb s proračunskim financiranjem nastopile izredne težave.
Mnogo osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1974 želi delavcem TOZD I.
OBRATOVODSTVO
Nekoliko zakasneli posnetek podpisanja samoupravnega sporazuma
Pogovarjali smo se
KONČEK VLADO — vodja skladišča pomožnega materiala
Prosim za nekaj osebnih podatkov!
Rojen sem bil 27. 12. 1924 kot sin revnih staršev. Delati sem začel, ko mi je bilo 13 let. Izučil sem poklic trgovca, ki sem ga opravljal do leta 1942. Tedaj sem emigriral na Madžarsko oziroma svoj rodni kraj, ki je med vojno
bil priključen Madžarski. Leta 1944 sem se priključil partizanom. L maja leta 1945 sem bil ranjen. Spomladi 1958 sem prišel v Hrastnik in se zaposlil v Steklarni Hrastnik kot menjalec modelov.
Koliko časa delate na tem delovnem mestu?
9.	12. sem bil prestavljen na to delovno mesto.
Zadnje čase se dogaja mnogo stvari, ki bi morale bistveno vplivati na naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Kako spremljate vsa ta dogajanja?
Dogodki zadnjih časov, tako zunaj kot znotraj naših mej, so zelo pomembni, tako v političnem kot v gospodarskem življenju. Mislim da smo si z našo čvrsto politiko neuvrščenosti ustvarili v svetu izredno velik ugled. Do-
fodki doma pa so rezultat naših 0-letnih prizadevanj našega razvoja, ko doraščamo iz nekdanje nerazvite države. Dogajanja spremljam pozorno, saj to je naša stvarnost — to smo mi sami.
Ste aktivno sodelovali pri ustanavljanju TOZD?
Kot član predsedstva sindikata sem bil zraven od prvih začetkov ustanavljanja TOZD.
Kaj naj bi TOZD pomenila za vaš odelek? Ali pričakujete kakšne pozitivne razlike, in če jih, katere so to?
TOZD je zelo širok pojem. Predvsem nov pojem in zelo zahteven. Nihče naj ne pričakuje, da bo TOZD kot kakšen čudež prinesel kaj novega. Novo moramo ustvariti sami. Verjetno bodo TOZD kot vsaka nova stvar doživele marsikatero spremembo, izboljšavo itd., kar bo pač pokazala praksa. Če se bomo držali načel, upam, da bodo rezultati pozitivni. Že samo dejstvo, da bo toliko ljudi angažiranih v organih
upravljanja, nam daje up, da več ljudi več koristnega naredi. Kar zadeva naš oddelek, mi nismo TOZD, temveč DSSS.
Skladišča so sicer naša, toda to je last vseh nas. Če je pri nas velik promet, potem so materialni stroški veliki. Takrat mi veliko delamo, gledajo nas pa grdo, ker je šlo veliko denarja. Varčevati v skladišču samem se ne da, le porabniki lahko dobljeni material varčno izkoristijo in to je zelo pozitivno, vsak privarčevani odstotek pomeni denar, večjo akumulacijo, večji dohodek, a vse to je v naše dobro.
Z delegatskim sistemom bi se marsikaj moralo spremeniti. Kajti večkrat je bilo slišati, da o-brati, ki so zastopam z manjšim številom v samoupravnih organih, niso v enakem položaju v odnosu na druge večje obrate. Kakšno je vaše mnenje?
Delegatski sistem je pri nas nov, delegati pa različni. Svoj problem vsak bolj občuti kot tujega, toda treba se bo premagati in v ospredje dati tista vprašanja, katera so v splošnem pomenu najbolj pereča.
. Kot mi je znano, ste predhodno delali v notranjem obratu, tako da verjetno dobro poznate probleme, ki nastajajo v tem o-bratu. Zadnje čase jih je vse več. Izredno pereče je vprašanje kadrov. Kaj storiti?
Enajst let je od tega, ko sem jaz delal v notranjem obratu. Včasih se sprašujem, ali bi še sploh šlo, če bi spet tam delal. Za probleme notranjega obrata bodo sami najbolj vedeli, kaj jih danes tare in kje so zdravila zanje.
Večkrat je slišati, da sindikati ne igrajo tiste vloge, katero naj bi. Vi ste bil član predsedstva TOS. Mislite, da so kritike upravičene?
Sindikati že igrajo svojo vlogo; veliko je članov, ki so od sindikata zelo oddaljeni, le članarina je to, kar jih veže. Za oddih v počitniških domovih, ozimnico itd. je že zanimanje, čeprav to ni izključna in edina naloga sindikatov. Videl sem veliko članov, npr. ki so se ob praznovanju 22. julija v Gore pripeljali z avtom, vzeli svoj delež in se odpeljali, ne da bi jih kaj zanimal sam politični pomen tega dneva. Ponavadi iz takih skupin pride največ kritike. So pa včasih tudi izjeme, pri katerih pa sindikat ne more pomagati, toda to ni krivda izvoljenih.
Ali vam je znano, da se tudi v sindikatu pripravlja nova organiziranost?
Znano mi je in menim, da je potrebno, če se reorganizira samoupravljanje po gospodarski plati, tudi v sindikatih.
Kako gledate na naš gospodarski položaj, mislim v celoti?
Optimistično. Zadnje čase ni več toliko slišati o nelikvidnosti kot prej, so pa nastale druge težave glede energetike, elektrike, 'mazuta, butana itd. Toda jaz zaupam v naše ljudi, v njihovo prizadevnost in upam, da bomo tudi to preživeli.
In kaj menite o naših investicijah?
Investicije so potrebne. Sodobna proizvodnja zahteva korak s časom. Kdor obstane, zaostaja. Čeprav investicija vrača vložena sredstva šele čez čas, vendar brez tega danes ni več mogoče proizvajati sodobno. Poleg vsega vsaka nova investicija prinaša nove možnosti afirmacije, tako podjetja v celoti, kot posameznim v njem.
Vlado, prosim, še odgovor na nepostàvljeno vprašanje.
Tokrat bom pa izkoristil možnost, da poleg splošnih novoletnih želja zaželim vsem novim TOZD uspeha v novem 1974. letu, isto tudi vsem članom kolektiva steklarne, da bi vsa njihova prizadevanja kronal uspeh.
Kakšni so vaši cilji oziroma želje?
Same uganke.
Vlado, želim vam kar največ zadovoljstva in zdravja v življenju in pa čim manj ugank ter hvala lepa za tale pogovor.
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje november—december
Melanšek Ignac — odnašalec, Juvan Fani — odnašalka, Petek Anton — pobiralec črepinj, Ceglar Vida — odnašalka, Potočnik Blaž — pomočnik v OZD 302, Vidmar Džurdža — pomožna delavka v menzi, Kladnik Marjan — odnašalec, Vidmar Roman — krogličar, Renko Dušanka — odnašalka, Tori Marjan — odnašalec, Brečko Anton — ključavničar, Vrtačnik Nikolaj — nabiralec stekla, Radej Roman — električar, Hlebec Stanislav — do-stavljalec stekla, Lovrenčič Stjepan — odnašalec, Kostanjšek Viljem — kovinostrugar, Hodžič Hajrudin — odnašalec, Kugič Mesud — odnašalec, Mehmeti Gani — pomočnik v OZD 302, Oplotnik Mitja — pomočnik v OZD 302, Stražar Ivan — odnašalec, Sul j a Murat — menjalec modelov, Jaraši Hamit — menjalec modelov, Kirhmajer Alenka — pomožna delavka v OZD 401, Žekar Silvo — odnašalec, Prelogar Silva — odnašalka, Hauptman Milica — odnašalka, Šupukovič Velid — odnašalec, Drugovič Jože — dežurni pri butanu, Hamiti Sej di ja — odnašalec, Spec Niko — odnašalec, Se-kili Ivan — pomočnik v OZD 302, Klepej Jože II. — delavec težak, Šumič Razim — odnašalec, čerček Ana — odnašalka, Gabrič Slavka — administrator v OZD 301.
Odšli iz podjetja
Požin Matilda — odnašalka, Ržek Igor — cizeler, Resman Bo-židara — odnašalka, Rome Marjana — kontrolor stekla, Stražar Viktor — brusilec stekla, Pavlič Bojan — menjalec modelov, Volaj Franc II. — nabiralec stekla, Petauer Herman — odnašalec, Nikič Ljudmila — kontrolor stekla, Križaj Stanislav
—	skladiščnik modelov, Kurent Milan — krogličar, Vidmar Jože
—	nabiralec stekla, Cigole Zvonimir — strojnik IS, Žagar Milka —- odnašalka, Hrovat Drago
—	odnašalec, Barukčič Karlo — odnašalec, Šantej Franc I. — kurjač, Senica Irena — uslužbenka, Burkelj Franc — predstiskalec, Esih Terezija — natikalka stekla, Kremljak Verena — tehnični risar, Povodnik Frančiška — odnašalka, Šmagelj Lidija — žigo-sar, Fazlič Fatima — odnašalka, Mehmeti Gani — pomočnik v OZD 302, Maličevič Ljubomir — pobiralec črepinj, Košec Ivan — odnašalec, Ferme Ivan — pred-stiskalec, Naroglav Romana — odnašalka, Sladič Franc — delavec težak, Merzel Cvetka — kontrolor stekla.
Prirastek v družini
Babič Neveka — sina, Hole-šek Alojz — sina.
Poročili so se:
Hrovat Terezija — Esih Stanko.
Mnogo uspeha v letu 1974 želi kolektivu Steklarne Hrastnik
Krajevna skupnost — spodnji del Hrastnik

Upravni odbor »Svobode II« Hrastnik želi vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov ter članom svojih sekcij srečno in veselo novo leto 1974

PROGRAMSKA ZASNOVA RADIA TRBOVLJE
Radio Trbovlje je regionalno informativno sredstvo, ki pokriva vse tri revirske občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje). Ustanovitelj radia Trbovlje je Skupščina občine Trbovlje.
Temeljno izhodišče programskega dela uredništvu je nenehno prizadevanje za samoupravno socialistično usmerjenost vsebine radijskega programa. V središču pozornosti radia Trbovlje je delovni človek, njegovo delo in življenje v delovni skupnosti ali na področju, kjer živi. Med osnovnimi elementi programske zasnove radia Trbovlje pa so še posebej pomembna:
—	socialno-ekonomske in kulturne značilnosti regije, v kateri radio Trbovlje deluje;
—	poleg informativne dejavnosti ima radio kreativno politično in integracijsko vlogo v revirjih;
—	novo funkcijo lokalnega sredstva obveščanja kot enega izmed pogojev kakovostnega samoupravnega uveljavljanja delovnega človeka v občini, v delovni skupnosti in v drugih življenjskih sredinah v skladu s sprejeto ustavo;
—	podružbljanje sredstev obveščanja kot instrument delavskega razreda za uresničevanje njegovih interesov;
—	razredna usmerjenost radia Trbovlje temelji na dokumentih Zveze komunistov.
Najpomembnejši cilj radia Trbovlje kot regionalnega ' sredstva obveščanja pa je, da postane množično komunikacijsko občilo, ki prispeva pomemben delež k boljši obveščenosti delovnega človeka in občana.
Na podlagi globalnih izhodišč, ob spoznanju socialne, starostne in izobrazbene strukture poslušalcev radia Trbovlje in v skladu z nalogami Zveze komunistov v sedanji etapi naše revolucije, mora program radia Trbovlje izražati:
—	kritično, poglobljeno in objektivno poročanje o problemih delovnega človeka;
—	informativni prerez najpomembnejših dogajanj v družbenem in političnem življenju regije in prizadevanja regije za njeno celotno uveljavitev v slovenskem prostoru;
—	kulturno-zabavni utrip prostora, ki mu je namenjen radio.
V informativno-političnem in kreativno vsebinskem delu radia Trbovlje imajo prednost informacije in zahtevnejše novinarske zvrsti, poglabljanje problemov, ki jih čuti delovni človek. Radio Trbovlje je tipično regionalno, lokalno in ljudsko informativno sredstvo. To pa zahteva, da daje uredništvo radia Trbovlje več pozornosti lokalnim dogodkom in pojavom, problemom, kroniki lokalnih dogodkov, zanimivostim, socialnim problemom, globalnim gibanjem in konkretizaciji družbenih procesov itd.
Novinarjevo pisanje mora biti pretehtano, angažirano, argumentirano, upoštevati pa mora tudi temeljno zasnovo uredniškega koncepta. Pisanje o sejah in forumih mora nadomestiti pisanje o človeku, njegovem življenju, prizadevanjih in željah ter njegovem samoupravnem in delovnem položaju. Posebej pa se je potrebno izogibati samo informiranju, pač pa mora biti bolj živ ustvarjalni pristop v obravnavi razvoja in pojavov v občini in regiji.
Zlasti pa je potrebno posvetiti posebno skrb primerom solidarnosti in izrednih naporov občanov in delovnih ljudi za skupno reševanje problemov, kar vodi k boljšemu življenju in napredku.
V	vsebinskih izhodiščih bo -radio Trbovlje sledil aktualnim družbenim dogodkom in političnim akcijam, posebej pa še tistim, ki jih spodbuja Zveza komunistov. Razumljivo je, da bo z dogovorom z ustanoviteljem, uredništvo radia Trbovlje upoštevalo ustanoviteljstvo kot dejstvo, ki vpliva na prisotnost občine v radijskem programu.
Radio Trbovlje mora postati široka javna tribuna. Zato morata v njegovem programu sodelovati poslušalec in dopisnik-novi-nar kot najbolj izvirna soustvarjalca programa. Široka odprtost radia Trbovlje mora voditi k največjemu podružbljanju informativnega sredstva.
V	skladu z vsebinskim konceptom je sestavljen tudi program radia Trbovlje. Ta ohranja vse značilnosti skupne vsebinske oziroma programske zasnove.
Trenutno ima radio Trbovlje naslednjo programsko shemo:
TOREK:
16,00—16,05
16.05—	16,20 16,20—16,30
16,30—16,50
16,50—17,05
17.05—	17,30
Napoved programa Poročila
Narodna zabavna glasba Reklame in obvestila Tedenski športni pregled
Iz diskoteke radia Trbovlje
ČETRTEK:
16.00—	16,05
16.05—	16,20
16.20—	16,30
16.30—	16,50
16.50—	17,00
17.00—	17,10
17.10—	17,30
PETEK:
16.00—	16,05
16.05—	16,20
16.20—	16,30
16.30—	16,50
16.50—	17,00
17.00—	17,10
17.10—	17,30
SOBOTA:
16.00—	16,05
16.05—	16,20
16.20—	16,30
16.30—	16,50
16.50—	17,00
17.00—	17,30
Napoved programa Poročila Igra vam ansambel... Reklame in obvestila Iz dela krajevnih skupnosti v revirjih Plošče radia televizije Beograd Popevke na tekočem traku
Napoved programa Iz delovnih kolektivov Melodije iz opernega sveta Reklame in obvestila
Iz naših glasbenih šol
Jugotonove plošče Slovenski pevci zabavne glasbe
Napoved programa Aktualnost tedna Narodna zabavna glasba Reklame in obvestila Drobne misli za lepši vsakdan Radi ste jih poslušali (med glasbo mala šola avtomobilizma)
NEDELJA:
11.00—	11,05 11,05—11,15
11,15—11,40
11,40—12,00
12.00—	12,10 12,10—12,25
12,25—21,30
12,30—dalje
Napoved programa Pevci in glasbeniki amaterji
Revirska kronika Vi izbirate — mi predvajamo Povedali so nam Reklame in obvestila
Vrtnarjevi napotki (kuhajte z mano) Čestitke poslušalcev
Svoboda obveščanja in pravica do obveščenosti sta temeljna pogoja za samoupravljanje delovnih ljudi ter njihovo kvalificirano soodločanje o družbenih zadevah. Delovni ljudje lahko odgovorno
oblikujejo stališča in odločitve sami, če so vsestransko obveščeni. Radio Trbovlje je njihovo sredstvo, ko uresničujejo svoje socialistične smotre in cilje.
Ustanovitelj radia Trbovlje redno spremlja uresničevanje temeljne vsebinske zasnove, najmanj enkrat letno pa na sejah svojih organov obravnava poročilo o delu programskega sveta radia. Družbeni organ upravljanja radia Trbovlje je programski svet, ki je sestavljen iz 12 predstavnikov širše družbene skupnosti in 5 predstavnikov delovne skupnosti ter rednih delavcev radia Trbovlje.
Glavni in odgovorni urednik radia Trbovlje Drago SOTLER 1. r.
Športno društvo »Invalid« uspešno v letu 1973
Športno društvo »Invalid« Hrastnik ima v svojih sekcijah vključene poleg vojnih invalidov tudi mirnodobske invalide, predvsem pa delovne invalide. Društvo je na svoji letni delovni konferenci ocenilo, da je bilo leto 1973 eno od najbolj plodnih in aktivnih let v zadnjem obdobju svojega obstoja.
V	letu 1973 je društvo slavilo svojo 15-letnico obstoja. V treh sekcijah (kegljači, strelci in šahisti) je vključenih preko 70 aktivnih članov. Društvo ima poleg tega še preko 100 podpornih članov. Ena od glavnih nalog, ki si jo je društvo prevzelo, je, da se v letu 1974 vključi v društvo še kar največ delovnih invalidov. Cilj vključevanja invalidov v aktivno rekreacijsko delo niso le čimbolj ši športni rezultati, temveč predvsem to, da se pri rekreaciji invalidi tudi psihično sprostijo, da se ustvarijo kar najboljši tovariški odnosi in sodelovanje med ostalimi društvi, da se utrjuje zdravstveno stanje invalidov in predvsem tudi fizična kondicija, ki koristi vsakemu invalidu na svojem delovnem mestu.
V	letu 1973 je športno društvo »Invalid« sodelovalo ali organiziralo lokalno tekmovanje, in sicer strelska sekcija 1, šahovska sekcija 7, kegljaška sekcija 17 srečanj. Skupno je sodelovalo na lokalnih srečanjih 229 invalidov. Na medobčinskih srečanjih ali tekmovanjih je sodelovala strelska sekcija na 3, šahovska sek-
cija na 3 in kegljaška sekcija na 5 srečanjih. Skupno je sodelovalo na medobčinskih srečanjih 73 članov.
Na republiških srečanjih je sodelovala strelska sekcija na 1, šahovska sekcija na 2 in kegljaška sekcija na 3 srečanjih. Skupno je sodelovalo 34 članov tekmovalcev.
Ker je invalidski šport organiziran predvsem za rekreacijo invalidov, ni društvo nikdar stremelo za vrhunskimi rezultati. Vendar kljub temu beležimo uspehe na srečanjih, kar pričajo pokali, diplome in pohvale za dobre rezultate.
Da je invalidski šport v Hrastniku na dobrem glasu, kaže tudi to, da je Republiški odbor za rekreacijo invalidov Slovenije društvu »Invalid« Hrastnik poveril v letu 1973 kar troje izbirnih tekmovanj za Gorenjsko in. Zasavje. V Hrastniku so tekmovali v kegljanju, šahu in streljanju.
Športno društvo »Invalid« Hrastnik se zahvaljuje na tem mestu vsem družbenopolitičnim organizacijam in delovnim kolektivom, ki so kakorkoli pomagali društvu pri organiziranju tekmovanj, v želji, da pokažejo tudi za naprej vse razumevanje za invalidski šport. Društvo se bo pa potrudilo, da bo vključilo v aktivno rekreacijsko delo čim več invalidov in jim vlivalo zaupanje v življenje in delo, ki bi koristilo vsakemu posamezniku in celotni družbi.
Rigo
:
♦
♦
♦
:
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku
čestita vsem svojim članom in ljubiteljem planin
in jim želi srečno novo leto 1974
:
l
Zahvalil se je vsakemu posamezniku za vse vloženo delo za razvoj celotnega podjetja, v želji, da pozabijo na vse slabo, kar so doživeli v kolektivu in naj se vedno spominjajo lepih doživetij v kolektivu.
Tudi predsednik delavskega
Skupina naših upokojencev
Veronika 22 let, Stepišnik Ana 10 let (invalidska upokojenka), Merzdovnik Marija 30 let, Kirn Irma 19 let, Šalamon Marija 13 let, Senica Viljem 26 let, Dobovšek Antonija 22 let, Mejač Kristi-
ga odhaja sedaj zadnja generacija mlajših upokojencev, ki so zadostili zahtevam novega pokojninskega zakona. Med današnjimi upokojenimi člani kolektiva imamo tovariše, ki so dosegli največje število delovnih let v našem kolektivu, med njimi Jamšek Bogomir 43 let, Bajda Franc 36 let, Križaj Stane 40 let in Babič Zora 31 let.
inž. Tušar, Bajda Franc in Stepišnik Anica
Šantej Franc, Renko Ludvik in Volker Vida
V letu 1973 so odšli v pokoj naslednji člani kolektiva: Jamšek Bogomir 43 let, Križaj Stane 40 let, Bajda Franc 36 let (inv.), Peterlin Ivan 25 let (invalidsko upokojen), Babič Zora 31 let, Prhne Antonija 30 let, Volker Vida 12 let, Renko Ludvik 24 let, Hribšek
Vidovič Franc, Šalamun Matilda • in Rački Viktor
Dan republike 29. november pomeni za vse državljane naše domovine največji praznik — letošnje leto smo ga toliko bolj svečano proslavljali, ker je minilo 30 let, ko je bila ustoličena Nova Jugoslavija. Delovni kolektiv Steklarne si je ravno zaradi pomembnosti tega praznika izbral ta dan, da se svečano poslovi od članov kolektiva, ki odhajajo v zasluženi pokoj.
Zupanc Vili, Senica Viljem in Križaj Stane
V	letu 1973 smo se poslovili od 19 članov kolektiva, ki so zadostili pogojem, da so starostno ali invalidsko upokojeni.
V	imenu kadrovsko pravne službe podjetja je tov. Sušin Viktor, dipl. pravnik, v krajšem nagovoru vsem navzočim upokojencem želel, da bi živeli še vedno kot del našega delovnega kolektiva. V letu 1973 je bila zadnja možnost upokojitve po starem pokojninskem zakonu. Zaradi te-
koj, imajo še vedno odprta vrata podjetja in možnost, da si ogledajo razvoj podjetja.
Tov. Vidovič Franc, vodja enote obrata in tov. Rački Viktor, vodja kontrole, sta se zahvalila vsem za trud in prizadevanje pri delu. Želela sta, da bi vsi zasluženo pokojnino v zdravju in miru čim dalje uživali.
sveta Halzer Robert se je zahvalil vsem za njihovo delo v kolektivu.
V imenu upravnih organov podjetja je govoril ing. Tušar Jože, ki je poudaril, da kljub temu, ko odhajajo v zasluženi po-
Odšli v zasluženi pokoj
na 20 let, Zajc Fani 20 let, Šantej Franc 24 let, Zupanc Viljem 30 let (invalidsko upokojen).
Vsa navedena leta pomenijo zaposlitev v našem podjetju. Po samoupravnem sporazumu je tov. Sušin Viktor, dipl. pravnik, vodja kadrovsko pravne službe, razdelil odpravnino vsem upokojenim članom kolektiva in to v znesku povprečne mesečne plače v kolektivu 1780 din in za vsako delovno leto zaposlitve v kolektivu po 30 din.
V imenu upokojenih tovarišev
in tovarišic se je Bajda Franc, steklar-pihalec, zahvalil za pozornost in skrb do upokojencev v kolektivu v želji, da bi kolektiv tudi v prihodnje dosegal tako lepe uspehe pri svojem delu in v želji, da kolektiv ne bi pozabil svojih starih delavcev, s tem, da bi občasno organiziral srečanje med upokojenci.
Po svečanem delu se je v splošnem razgovoru razvila izredno sproščena razprava, kar smo izkoristili za razgovor z nekaterimi upokojenci.	Rigo
UPOKOJENI SO BILI...
JAMŠEK BOGOMIR, vratar, Se bo s 40. leti delovne dobe pri Steklarni Hrastnik poslovil od kolektiva.
Svoje delo je začel z odnašal-cem, ko mu je kot delavskemu otroku bilo dobrih 14 let. Takrat so bili pogoji dela mnogo slabši od današnjih, brez kakršnekoli zaščite.
Z leti je prešel na druga dela in vrsto let delal kot mlinar pri mletju marmorja.
Leta 1941 ga je okupator izselil na Hrvaško, odkoder se je vrnil po osvoboditvi leta 1945.
Ponovno se je zaposlil v mlinu. Ko pa je podjetje leta 1966 opustilo mletje marmorja, je zasedel delovno mesto vratarja, kar opravlja še sedaj. Lahko trdim, da svoje delo dosledno o-pravlja, čeprav to nekaterim članom kolektiva ni bilo po volji, ki-jim red in disciplina nista pri srcu.
Delo z ljudmi je mnogokrat težavno, posebno to velja za naš kolektiv, ki zaposluje ljudi različnih navad in narodnosti. Treba je bilo sprejeti in prezreti marsikatero pikro besedo na tem delovnem mestu. Boleči so bili trenutki, ko se je marsikateri stresal z neutemeljenimi očitki, posebno še, če je to bilo s strani oseb, ki niso zasedale zadnja mesta v kolektivu.
Ko odhajaš, hvala ti za tvoje dolgoletno trezno in dosledno delo na delovnem mestu.
KRISTINA MEJAČ je nezakonska' hči služkinje, rojena v Zagrebu, živela pa je kot otrok v Straži pri Rogatcu.
Njena mladost ni bila rožnata, saj je še kot otrok začela služiti na kmetih.
Kot služkinja je delalo vse do leta 1947, ko se je zaposlila kot delavka v Steklarni Hrastnik. Tu je našla tudi življenjskega tovariša in je bila zaradi njegove bo-
lezni primorana delo še isto leto prekiniti.
V	podjetju se je ponovno zaposlila 19. 4. 1955 in delala kot pregledalka vse do preteklega leta, ko je bila premeščena v kopalnico. Ko po 20 letih dela v kolektivu odhaja v pokoj, ji želimo, da bi ji bila jesen življenja jasna in brez zaprek.
ŠALAMON MATILDA je kmečka hči s Ptujskega polja. Svojo mladost in tudi kasnejša leta je preživela kot služkinja na kmetih.
V	Hrastnik je prišla na delo najprej njena hči Marija leta 1959, za njo pa še mati Matilda. Družbenega stanovanja ni bilo, zato sta spet prijeli, poleg svojega dela v tovarni, še za delo na kmetih v Krnicah, kjer so jima nudili stanovanje.
Vajeni trdega dela sta zmogli tudi to. Po nekaj mesecih jima je uspelo pri Steklarni Hrastnik dobiti skromno bivališče. Njuna sreča pa ni trajala dolgo, hči je nevarno zbolela in kruta smrt je Matildi leta 1965 vzela vse bogastvo, ki ga je imela. Pokopala je edino hčer. Skeleča rana se nikoli ni zacelila. Matilda je iskala uteho v delu, ki ga je vajena od rane mladosti.
Ko zapušča kolektiv, ji želimo predvsem še mnogo zdravih dni življenja.
Ob vašem odhodu se vam zahvaljujem za delež, ki ste ga prispevali v dobrobit kolektiva.
Oprostite in pozabite na vsa medsebojna nesoglasja, ki ste jih doživljali med sodelavci. Človek v življenju doživi priznanja in tudi razočaranja. Kolo časa se vrti naprej. Naprej teko tudi naša leta. Lepo je oditi z občutkom, da si pri delu imel prijatelje, težko pa je preboleti, če te prijatelj razočara.
Vi ste vsak na svojem okolju spoznavali ljudi, ki vselej niso bili odkritosrčni do vas.
Tem naj velja izrek: »da je svet igrališče, človek v njem igrača, usoda igralka je, ki ga obrača.«
Vodja splošne službe Bevec Justa
dopisujte
V
SPREGOVORILI SO UPOKOJENCI
TEDI ŠPORTNA IN REKREACIJSKA DEJAVNOST DOR1VA MESTO V NAŠI DRUŽBI
Razgovarjali smo se z nekaterimi upokojenci, da bi ob slovesu iz podjetja povedali nekaj vtisov iz življenja v podjetju.
Tov. JAMŠEK je delal v podjetju od 1927. leta: »Delal sem predvsem na zunanjem obratu in pozneje kot mlinar šamota. To delo ni bilo najbolj hvaležno — vremenske spremembe, slab zrak, prah, je dovedlo do tega, da sem zbolel za silikozo. Leta 1966 so mi dodelili delovno mesto vratarja, ker drugega dela nisem mogel opravljati zaradi bolezni. Ne samo delo mlinarja, temveč tudi okupacija je pustila na mojem zdravju posledice. Bil sem že 6. aprila 1941 izseljen na Hrvaško, kjer sem okusil dovolj gorja.
Zahvaliti se moram kolektivu, da mi je dodelil delovno mesto vratarja, ki pa seveda ni najbolj hvaležno. Ko odhajam v pokoj bi želel, da bi imeli nekateri člani bolj discipliniran odnos do vratarja, da bi bolj upoštevali, da je tudi vratar človek in en dèi celotnega kolektiva, ki se zameri nekaterim članom kolektiva, če vestno opravlja svoje delo. Upam, da nisem v dolgoletnem službovanju napravil nobenih krivic posameznikom, ker služba je služba in želim, da mi oproste tisti, ki sem jih nenamerno kdaj užalil.
Kolektivu se zahvaljujem za izkazano pozornost v želji, da bi imel kolektiv še vnaprej lepe u-spehe pri razvoju podjetja.«
Tov. BABIČ ZORA: Bila sem v kolektivu zaposlena 31 let. Začela sem kot odnašalka in odbi-jalka. Kot mlado dekle sem bila 3 leta v delavnici pokojnega Hu-dija Alojza, in to pri zelo težkem delu — stiskanju modelov. Takrat je ta delavnica večinoma delala samo velike izdelke od 12 1 kozarcev za vlaganje do 65 1 ba-lonk. Potem sem bila zaposlena kot odnašalka paketov v vezal-nici. Odnašala sem 6 vezalkam pakete — vezane v slamo in papir in to pod zelo slabimi pogoji v starem delu tovarne, sneg je letel na nas, dim in prepih je bil v celi tovarni, poleg tega pa je bil tempo dela mnogo hitrejši kot sedaj. Danes se mlade delavke ne zavedajo, kaj jim je prinesla svoboda in nova tovarna. Vsi ti slabi pogoji pa so pustili tudi na mojem zdravju posledice. Vendar v celotnem službovanju nisem izostala od dela veliko dni, ker sem se zavedala, da je potrebno delati, če sem se hotela preživeti.
V kontroli sem delala 15 let, z uvedbo avtomatske proizvodnje sem stalno delala v kontroli avtomatske proizvodnje. Res so danes pogoji mnogo boljši, vendar predlagam, da se mora nekaj urediti glede gretja delovnih prostorov. Pod takšnimi pogoji žene ne bodo dočakale pokojnine. Nič ne morem slabega reči o odnosih izmenskega vodje do delavk, saj veste kako je pri tem delu, enkrat boljše, enkrat slabše. Moram pa kritizirati odnose nekaterih mlajših delavk do starejših — včasih je nemogoče, če pomislim, kako smo bile prej mlajše delavke poslušne in hvaležne starejšim, da so nam kaj pokazale. Le v slogi je moč — pravi pregovor — zato je potrebno te odnose spremeniti.
Kolektivu se zahvaljujem pa tudi vsem sodelavkam za pomoč in izkazano pozornost v času mojega dela v tovarni. Želim vsemfmnogo sreče v nadaljnjem delu.«
Tov. KRIŽAJ STANE je dosegel kljub svoji bolezni polno 40-letno delovno dobo v našem kolektivu.
»Začel sem kot odnašalec, kasneje pa kot pomožni delavec v pomožni delavnici. Izučil sem se, napravil izpit za ključavničarja, postal sem samostojen ključavničar v delavnici od 1939. leta naprej. V tako velikem kolektivu je včasih boljše, včasih pa slabše. Veste, odnosi se menjajo, vendar menim, da sem svoje delo vedno vestno opravljal. Rad bi še delal, vendar zadnja leta imam izredne težave z zdravjem — resnično si želim miru in počitka.
Tudi jaz želim kolektivu mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju.«
Tov. BAJDA FRANC: »36 let
sem vestno delal v podjetju. Kot steklarjev sin sem bil sposoben takoj delati kot krogličar, kmalu že kot pomočnik in nato kot brigadir razsvetljave in pred odhodom na drugo delovno mesto kot brigadir Rš delavnice. Stare čase cehovstva v steklarstvu imam še vedno v spominu, takrat razen mojstra noben drug ni bil kaj vreden pri delu. Danes je skoraj preveč demokracije pri delu, saj že odnašalec velikokrat ne pozna nobene discipline in velikokrat mu ne smeš povedati žal besede. Zaradi mojega dolgoletnega dela kot pihalec je tudi mene prizadela bolezen. V letu 1966 sem bil priznan za invalida
III.	kategorije. Prestavljen sem bil na lažje delovno mesto. V letu 1973 mi je pa invalidska komisija priznala invalidnost I. stopnje in sem bil invalidsko upokojen.
Vprašanje delovnih invalidov je potrebno drugače reševati. Moram malo pokritizirati, ker mislim, da so se mi delale krivice. Najprej se je težko našlo delovno mesto za mene, šele na delovnem mestu kompresista sem bil zadovoljen. Ko odhajam v pokoj in razmišljam o invalidih v našem podjetju, predlagam, da bi bila možna rešitev zaposlitve invalidov v posebni delavnici — brigadi,- ki ne bi delala po normi in z omejenim delovnim časom 2—4 ure, ker bi kolektivu to več koristilo, kot pa da nekateri invalidi nimajo ustreznega dela. Tempo dela v brigadah je danes takšen, da starejši steklarji, posebno če so bolni, ne dohajajo več mlajših.
Tudi ukinitve delovnih mest kompresistov ne odobravam, na teh delovnih mestih so invalidi koristno zaposleni. Brez njih bodo vedno problemi v proizvodnji.
Kot steklar sem delal v tovarni 30 let, zato predlagam, da bi podjetje, kot je naše, vsaj enkrat letno sklicalo upokojence in jih seznanilo z razvojem podjetja. V tovarni smo pustili mladost in zdravje ter upam, da smo si to zaslužili.
Želim kolektivu še mnogo u-spehov v proizvodnji in boljše medsebojno razumevanje.«
Rigo
Ob zaključku leta 1973 smo obiskali športna društva, ki delujejo v spodnjem delu naše doline in v katera je vključenih največ članov kolektiva Steklarne Hrastnik. Vsem smo postavili enaka vprašanja:
1.	Kaj pričakujete od novo ustanovljene temeljno telesno-kulturne skupnosti občine Hrastnik?
2.	Kateri so najpomembnejši načrti vašega delovanja v letu 1974?
KEGLJAŠKI KLUB »BRATSTVO« HRASTNIK
1.	Od novo ustanovljene temeljne telesno-kulturne skupnosti pričakujemo več razumevanja za razvoj športa v Hrastniku, ne oziraje se na vrsto dejavnosti. To pa je odvisno predvsem od delegatov — članov skupščine in ostalih družbenopolitičnih dejavnikov v občini. Mesto in vloga telesne kulture v naši družbi, kar smo začrtali v novi ustavi,, bo ostala na papirju, če s svojim aktivnim delom ne bomo to izvajali v vsakdanjem življenju.
2.	Glavni načrti našega delovanja v letu 1974 so usmerjeni v liga tekmovanje v II. slovenski ligi — vzhod. Glede na razvoj kegljaškega športa v Sloveniji nas v prihodnjem letu čaka hud boj, posebno zaradi tega, ker ni-
mamo lastnega objekta za tekmovanje, le-ta pa so samo na štiristeznih kegljiščih. Priprave na štiristeznih kegljiščih pa so glede na finančne možnosti omejene. Glede na prej navedene pogoje pa moramo naše delo usmeriti v razvoj kadrov, tako tekmovalnih kakor strokovnih.
ŽENSKI ROKOMETNI KLUB »STEKLAR« HRASTNIK
1.	Od nove TTKS pričakujemo predvsem naslednje:
—	da zagotovi telesni kulturi tisto mesto v naši družbi, ki ji po pomembnosti pripada;
—	da uredi financiranje, ker je dosedanji način večkrat spravljal klube v nezaželene dolgove;
—	da več skrbi posveti vzdrževanju objektov;
—	da vodi enotno kadrovsko politiko (trenerji, funkcionarji) ter skrbi za izobraževanje strokovnega kadra;
—	da opredeli panoge tako, da bomo vedeli kaj naj gojimo kot tekmovalni šport in kaj kot rekreacijo;
—	da posveti več skrbi tistim športnikom, ki dosegajo vidnejše rezultate.
2.	Glavni cilj v letu 1974 je, da ustanovimo novo mlado ekipo, ki naj bi čez dve do tri leta uspešno nastopala v republiški ligi.
(Nadaljevanje na 15. strani)
Rokometašice v boju za točke
Kegljišče za Savo ima vedno dovolj obiskovalcev
NOVOLETNI HUMOR
TUDI SPORTO A IN REKREACIJSKA DEJAVNOST DORIVA MESTO V VAŠI DREŽRI
STRELSKA DRUŽINA »STEKLAR« HRASTNIK
1.	Od TTKS občine Hrastnik pričakujemo predvsem dobro koordinacijo med društvi in klubi' v občini. Še naprej naj bi obstajalo določeno športno telo v občini, ki naj bi povezovalo zaradi specifičnosti vse strelske družine. To telo naj bi bilo član TTKS.
Od TTKS pričakujemo, da bo uredila financiranje, da se bomo v prihodnje manj ukvarjali s finančnimi problemi in več s strokovnimi. V okviru občine moramo zagotoviti enotno financiranje športne dejavnosti na samoupravni osnovi.
2.	Prvi cilj je, da dogradimo strelišče in dom, tako da bomo imeli osnovne pogoje za naše delo. Ponovno želimo usposobiti naše strelske ekipe za doseganje boljših rezultatov. Želimo, da bi se tudi v Sloveniji za strelce uredilo ligaško tekmovanje, kjer bi želeli nastopati.
BRODARSKO DRUŠTVO »HRASTNIK« HRASTNIK
1. Od novo ustanovljene TTKS v Hrastniku pričakujemo predvsem bolj organizirano zbiranje
Jugoslovanska »A« reprezentanca na otvoritvi »Ilindenskega slaloma« 1. avgusta ob reki Treski pri Skopju. V ozadju z belo liso na desnem rokavu Hrastničan Barič Franc n.
sredstev za športno dejavnost, kar je bil do sedaj največji problem. Upamo da bo tudi delitev teh sredstev na realni stopnji. S tem mislimo, da bodo pri vsa-
kem društvu ali klubu, upoštevani njihovi uspehi ter prizadevanje njihovega članstva za napredek in razvoj. Predvsem pa si želimo, da bi bilo končno preskrbljeno toliko sredstev, da društva ne bi več čutila takšnega pomanjkanja, da bi bila skrb društev usmerjena k cilju doseganja uspehov, ne pa stalnemu stremljenju, željam in prosjačenju ter lovu za sredstvi, ki so v preteklosti zadostovala večkrat le za goli obstoj marsikaterega društva.
2.	V naslednjem letu predvidevamo, da se bodo tekmovalci u-deležili 29 tekmovanj, od tega jih bo pet doma, in to:
1.	Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince
2.	Spomladanski medklubski spust
3.	Medklubski slalom
4.	Mednarodni slalom
5.	Mednarodni maraton (Litija-Hrastnik).
Organizirali bomo tudi več množičnih regat na Savi. Te naj bi bile rekreativnega značaja. V planu pa imamo tudi dva tečaja in to za začetnike (kajakaše in kanuiste) ter tečaj za sodnike.
Predvsem z drugim tečajem nameravamo vzgojiti in usposobiti lastni sodniški kader za organizacijo in izvedbo večjih tekmovanj.
Opremiti in usposobiti moramo tudi reševalno ekipo, ki je nepogrešljiva pri takšnih tekmovanjih.
Nabaviti moramo 6 novih kajakov z vso opremo, ker bomo s tem opremili še eno ekipo.
Zadali smo si tudi nalogo, da bomo uredili standardno slalom progo v Prusniku pri Zagorju. Ta teren je za nas zelo ugoden in ustreza tudi za organizacijo kvalitetnejšega tekmovanja. Zaradi varnosti bomo morali misliti na nabavo novega kombija, ker je ta dotrajan, urediti pa bomo morali tudi društvene prostore in okolico.
To so nam povedali v teh štirih športnih kolektivih. Mnenja o novo ustanovljeni Temeljni te-lesno-kulturni skupnosti so si dokaj enotna in jih bo verjetno treba upoštevati.
Zastavljeni programi so dokaj realni in je zato pričakovati nadaljnji razvoj športa v navedenih društvih.
Ob novem letu jim želimo obilo športne sreče!
Strgaršek Janez
Po dolgem času sta se v Ljubljani srečala šolska tovariša.
—	Zdravo, kako si?
—	O, zdravo! Zelo »v redu«!
—	Kje pa živiš, da te ni nikjer videti?
—	Kje? V rezervatu vendar. Pa
še zaščiteni smo.
—	Zaščiteni?!
—	Ja, kaj ne veš, da , so nas (v Hrastniku) zaščitili proti čistemu zraku. Sedaj nam redno in brezplačno vsak dan, pa tudi ponoči, pošiljajo saje in žveplo.
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi našega predragega moža, očeta,' brata in deda
ANTONA KREŽETA
se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in darovalcem vencev ter cvetja in vsem tistim, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in nam izrazili besede sožalja. Posebno se zahvaljujemo izmeni Koritnik za darovani venec, godbi iz Zidanega mosta, govornici za njene tolažilne besede in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku na pokopilšče v Radečah.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Anton,
Franc, Stanko in Tine z družinami
NA GRABNA KRIŽANKA
dfe* đr\					ŽUPANČIČ OTON	REKA V Spanji	BIVŠI TAJNIK QRQ ZDRUŽENIH NARODOV	ZAGREBŠKA ULICA	PLANINA NAD SPLITOM	SREDIŠČE VRTENJA	f	SRD, BES	KRUŠNI OČE	DELAVSKA ENOTNOST	f	CERKVENA PEVSKA SKLADBA	VOLJA PO JEDI	TKANINA ZA POVOJE	ČEŠKO MOŠKO IME
1	/i				►						HALOGENA KEMIČNA PRVINA PARADIŽ				EGIPTOVSKI BOMBAŽ ODLIČNE KAKOVOSTI				
	J W J		n		►										PfiEDSTOJ’ NIK SAM0= STANA				
			JANEŽ	ORIENTAI, BARVILO. ZA LASE	BRAZIL* SKI KO» VAN EC NEZNATNA ŽIVALCA					NAJVIŠJE NORDIJSKO BOŽANSTVO				PRISPEVEK, DELEŽ DRU= ŽABNIKA	TRUP •ŽIVIH BITIJ				
OSNOVNI DELEC PREJE	T	v					KOBALT			SLOVENSKI SLIKAR, [MATIJA)					UČITELJ &TIKE				
							SLEPILO, FANTOM								REKA V BOSNI				
ITALIJANSKI POLITIK ( PIETRO)						DVOJICA MOŠKO IME				VAGABUNDI, KLATEŽI	VITEŠKA BOJNA , OBLEKA"	SREDSTVO ZA VZHA« JANJE TESTA	PROTINi UDNICA «i						
SPECIALIST ZA UStSNE BOLEZNI								ODPOSLANEC, KURIR	DARILO							TRENJE			
ZAGREBŠKI TEDNIK			•	MALAJSKO BODALO PRIZEMLJE CVÄSTRON.)					DEFEKT, HIBA							REKA V ITALIJI	ARABSKI FILOZOF, PRIRODOSLO VEC IN ZDRAVNIK	DVOR Ml VITEZ	TISOČI DEL ČEŠA, ODTISOCEK
ElDA VILER			VRSTA TOLKALA GREDINE, POLICE V REBRI						APETIT						MADŽARSKI boksar jap.veščina SAMOOBRAMBE				
GRADIVO, SNOV									INTELIGENČNI PREIZKUS					SPLETKAR					
									SLOVENSKI KARTOGRAF C BLAŽ)					PODKOPNIK					
m 5?	ŽUPAN POD FRANCOZI				NIKOLA ZRINJSKI			ZEMELJSKO OPRAVILO				ŽUŽELKA				C-iLINA			
					NAJNOVEJŠI NAČIN OBLAČENJA			MRZEL LETNI ČAS				Sok							
f	OKRAS MOŠKEGA POD NOSOM	GL. ME STO ITALIJE				GRŠKI BA* SNQPISEC					OTOK V JADRANU					REKA SKOZI CAM*-BRIDGE			
		0SE8A IZ „SNEGU : ROČKE"				DEPARTMA V FRAKCIJI													
TRGOVSKA hiSa, dedična C NAV. BREZ aRATOV)											LISTNATO DR EVO, C VE--TJE RABIMO ZA ČAJ					MOŠKO IME, EDVARD			
KATANEC							HLADNO OROŽJE				TEKOČA ZAČIMBA, KIS					NAJDALJŠA afriška REKA			
PRODA* JALEC KLEJA							PORTUGAL. TISKOVNA AGENCIJA				IGRALEC ULAqA					DALMATINSKO ŽENSKO IME			
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami novoletne nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad v skupni vrednosti 100 dinarjev:
1.	nagrada:	30	din
2.	nagrada:	20	din
3.	—7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 22. januarja
1974.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU 12. 12. 1973 smo prejeli 56 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (30 din): Alauf Silva; 2. nagrada (20 din): Petan Marjeta; 3. do 7. nagrada (po 10 din): Jager Greta, Alt Vilma, Guzaj Jože, Skubic Frida in Alt Jože.
PRAVILNA REŠITEV
VODORAVNO: Selce, kača, Snežana, Aleuti, lord, Teheran, Madrid, Ankaran, Lahi, akord, ameba, omot, Jarc, Leon, Ovid, Ida, eleati, Vis, Al, Ots, Samoa, hotel, lasi, S. S., EMO, tir, Na, Zletovo, nona, stator, ablativ,'trta, ie, vata, nota, N. S., norost, Aron, Ata-ir, shod, tribunal, dojka, livek, jagode, Aldan, Olovo, anorak.
To je zares krivica!
ni, toda nič ne pomaga. Potem pa so petelinu popustili živci.
— Boš ugasnil hitro cigareto, če ne bom povedal mami.
Piščanec pa mu popolnoma mirno odgovori.
— Briga me! Povej, če hočeš. Jaz sem iz inkubatorja.
REDUKCIJA
*
Po dvorišču, na kokošji farmi, se sprehaja mlad piščanec in ka-, di. Sreča ga star petelin.
— Sinko, boš vrgel hitro stran cigareto!
Piščanec ga samo pogleda, gre naprej in kadi.
Petelin ga še nekajkrat opom-,