narodne izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljnjo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., \ četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 26. septembra 1877 O b s e g : Ali Go _ bora pisi. popotni učitelji kmetijstva potrebni? Jesenski podlesek arska novica. banke „Slovenije" Novičar. Dirjanje konj na Cvenu pri Ljtitomeru na Štajarskem akaj treba pokončavati ga na travnikih. Angora. (Dalje.) Odgoja po módi. (Dalje.) Iz poročila likvidacijskega od- Mnogovrstne novice. Naši do- Gospodarske stvari nesó tako rekoč na dom vsacemu gospodarju za napredek kmetijstva. Novejši čas so se jele snovati male kmetijske šole, Ali SO popotni učitelji kmetijstva potrebni? ki 80 naslonjene na ljudske soie, kmečkim fantom ni Iz obravnav zadnjega Kranjskega deželnega zbora se gotovo naši čitatelji še spominjajo, kako silno ao se tišti nemcuráki poslanci, at oc oi^ci m ceoreticno in praKticno îzurjeni v razucnin razaeiKin „Hberalcelí zovejo, upirali predlogu za ustanovitev stal- kmetijstva. Zato vse dežele hrepenijo po nastavi takib nega popotnega učenika s pripomočjo cesarske blagaj- učenikov, le nemčurski turkofili v Kranjskem deželnem zboru so nasprotovali temu, da se nastavi stalni popotni učenik kmetijstva. Sklepa zborovega niso mogli ki se sicer naprednjake (i m treba daleč od doma iti, da se naučijo vsaj nekoliko umnega kmetijstva. : gÉlj!| Posebno velike važnosti so popotni učitelji, teoretično in praktično izurjeni v različnih razdelkih nice. To so čudni svetniki naprednjaki" ; kedar gre za obveljavo narodnega jezika, s katerim edino se more na najkrajši poti doseči napredek v šolah 9 pobi- jajo vsak tak predlog, ki meri na narodno ranoprav- zdaj ko gre nost zato 9 ) z da lažnjivimi in neumnimi ugovori podreti, al dělali so na vse kriplje za kulisami na to, da ministerstvo kmetijstva ni dovolilo državne subvencije za stalnega učitelja. Kar Kranjski deželi^ministerstvo ni přivolilo, je pa slovanski kristijani na jugu rešili se jarma dalo s polnimi rokami Čehom 1 « . • III • « 1 • * nečloveškega, pod katerim zdihujejo že stoletja ti liberalci krvoločnemu Turku Rusom. vosijo > zmago zopet nad ? ki 80 dobili nedavno Na poduku stoji svet. To je resnica, ki se vsak enega nemškega in enega slovanskega popotnega učitelja s plačo po 1800 gold, iz državne blagajnice ; ob novem letu pa dobijo še dva. dan bolje priznava. Ze od nekdaj se gredó fantje čev- Mi ne zavidamo tej deželi, da dobi 4 iz državne — -j- r---------- — - ---------j -- 0---------j- — blagajnice plačane popotne učenike, — «x «,* ^ ljarstva, krojaštva, klobučarstva in vsacega druzega ro- telji v deželi, katera, kar tiče kmetijstva kodelstva učit, da postanejo moj a tri. Le kmetijstva se ;n obrtnijstva, stoji med vsemi arugimi Av- strijskimideželami v prvi vrsti, kjer je izglednih kmetijstev na kupe, kjer je največ al ti u č i- sto in sto let nobeden ni hodil učit. Za hlapca slu- žiti, se vendar ne more reči , kmetijstva pač posebno ,,kunštne" glave treba, da se se učiti. ahko znava > da tak gospodar ) ki • v Ni spo- se celó se sam ni nic uČil, ne more učenik drugim biti. Kmetijstvo ni rokodelstvo, ampak vedoost in učenost, ki se razteza na toliko pred-metov, iz kolikor različnih razdelkov kmetijstva obstojí kmetij skih sol, kaj neki pričajo iz državne blagajnice po 1800 gold, plaćani uči telj i? Kaj neki druzega, kakor korist m po- trebo podučevanja v kmetijstvu zdaj v enem > zdaj v ki je zdaj poljedelstvo, zdaj vrtnarstvo, zdaj gozdarstvo zdaj živinoreja itd. ) 9 drugem kraji, katera morejo zasejati neizmerno veliko dobrega semena za napredek umnega gospodarstva odpravo Škodljivih vraž itd. Recimo da ------J —--------UU Uli* Y U fctVUUi J1 V iJLI VI dbor vse priredi! dalo uri popold ; ko bil dotični se pa ne selej, vzlasti če živina zeló lačna na pašo pride ponosno se pa podlesek med drugo travo požre. Večkrat se pri s trompeto znamenj in meri y da živina y ki se v J ali podal vsako prvi dirjalec s svojim konjičem v dir pomladi na ka- bilo gledati, kako hitro minuto mu je sledil drug aj iep kem travniku pasla, nevarno zboli, al gospodar še celó so urne noge vzdigovale lične ne misli na to lela y da je oljo povžitega podleska i WT tan I n r» /I ti r f r» ( i Nedavno je v časniku „Wien. Landw. Ztg zbo-neki živalice Ljutomerske (konji Angleškega plemena) so se komaj tal dotikovaie Afrikanskih puščavah ; ki kor lahkonoge gazele po velikim interesom nozdravnik poročal y da o bilo najlepših krav poginilo zato, ker so na pasi povžile veliko podleskovega perja, katero ima, posebno dokler je nekemu posestniku več zbrano občinstvo (okoli 2000 ljudi) to veselo tekmo vanje opazovalo y mlado (colchicin) imenuj > ——MM liko tistega strupa v sebi, Zad nj ki se kolh ob uri in 12 minutab , ravno ko voziček je s kobilico pridrdral ravno Ko je dež ki bi! pod streho pregnal ki liti vse gled delitvi državnih d začel Pri dobili so darilo s 30 sre Iz vsega tega pač vsak gospodar lahko razvidi, bernimi goldinarji in zastavo Miha Štuh iz kako potrebno je delati na to, da se iz travnikov iz- rovec s svojo 7letno kobilico, ki je tir (drago) v trebi ta živini nevarna rastlina in da na njeno mesto nutah predirjala. — 2. darilo 25 srebernih gold Log i koristna trava Večkrat se vidi, da v j pride drug stavo dobil koj po poko otavi 31etno kob darilo 25 akob Peršak iz Ilij mi z za- ; kate ali pa trga) o pomladi otroci ali stari Ijudje podleskove cvetke dah pređi e drago v darilo z 20 a pa podleskovo čebulo izkopavajo y da s tem dobil Jakob Nem iz Sal ubranijo zaplodbo in pomnožitev podleska po semenu, bilico y je drago 8 svojo minutah 20 aekun- in zastavo lo ko- min u tah 58 tek Al če u pretežavno, zato sila veliko y tako trganj gold s svojo 12let kund. predirj se priporoča tisto orodje, ki se se- nožeški obleč (Wiesenhobel) imenuje; kdor pa tacega darilo 15 gold, v srebru in zastavo připadlo je Matij Pr e 1 og iz Sal i v minutah 28 sekundah česar Sletna kobila je tir dovršila « J a nima naj si pomaga s tem y da 81 naredi iz in zastav dobil darilo z 10 trn] a brano, s katero senožet povleče, s podleskom plevc s svoj 51etno kobilo se tako vec let zaporedoma ravná spomlad kundah dovršila Miha Spind drage iz Starenov gold, vasi ki v 10 minutah 40 se- darilo z gold v sreb in za- in v jeseni po pokošeni otavi, kmalu ne bo podleska več čegar lOletna kobil stavo je bilo podeljeno Francu Kosi-j iz Klj na senožeti 3UUÛCU, pa IUU1 UWTW1UVSVI UV/ «1 T >UV« UUVMU. *. UHli XV» VJAU . OlCUl IU Zi a 3 LČl V U Najbolja pomoč potem vbraniti senožeti, da pod- Anton Bežan iz Salinec s svojo 4ietno kob tudi nevarno8ti ne za živino. nutah darilo predirjala odločeno tir v 11 mi f gold iz zastavo) lesek ne raste po njih y pa je i da se voda odpelj z mo potřebovala 11 minut in 10 sekund darilo y kri h senožet in se pognojijo z mešanim gnojem sreb. in zastavo) dobil Jože Novak iz Stařeno dobil ki gld (kompostom) zgodaj spomladi, ko se je popřej senožet večkrat z brano povlekla. e vaši y se tako čeg avná, začne nutab in 20 sek 41etna kobila je drago predirjala v 11 mi darilo dobra trava rasti na senožeti podlesek. } popřej tel Lo K sreb. gold.) bovala 12 minut in 12 sek iz Krapja, čegar 61etua kobil 10 a rilo dobil Jos Gospodarske novice. Tudi pri nas bi bilo treba kaj tacega! ko ? dirjal Pušenjak iz Cezanj 11 minut in 30 sekund dobil potre- ■ gld.) s svojo 41etno darilo 11 sreb. gold.) je dobi! Jaka Mi sleta iz Hrastj s svojo 91etno kobilo, ki je dovršila tir v 11 minutah in Nedavno je bil neki J. G. v Rudolstadtu na Virtemberškem zavoljo hudobnega poskodovanja 5 mladih. 40 sekundah bila. d (L Ur v pa bila ta kobila dar do minutah in 40 ob veliki cesti zasajenih dreves na 6 mesecev v rilo zápor in zgubo vseh državljanskih pravic za 3 leta ob- , — v Saksonskem Altenburgu pa neki natakar na je s svoj gold.) je prejel o 81etno kobil Leb e r iz 12 min Vučj 13. darilo soj en dobil Marko 12. da- Dirjal gld-) tedne zato , ker je na veliki cesti od mlade češnje toliko odřezal, da si je palico za sprehajanje naredil. Na Virtemberškem so ceste s krasnim sadnim drev- bilo, ki je 12 minut potřebovala ec iz Gerlove s svojo 81etno ko J dobil M. Stuh preg iz Bolehnečic za 14. darilo (cesarski JP jem zasajene Da se to drevje obvaruje hudobnega Dirka z našimi kobiiicami postala v Ljutomerskem okraji prava ljudska svečanost. Tudi poškodovanja, so na več krajih table postavljene a prav kratkim svarilom, tako-le se glasečim : pride, pa zasluži dirk z našimi kdor to drevje poškoduje. z a p o r mogle se jemo, bodo naše živalice f mi konji vso pozornost še malo napředu ? ako meriti z všemi Avstrijskimi, potem pa tudi Čaka iep dobiček naše kmete , kateri utegnej hit Dirjanje konj na Cvenu pri Ljutomem na Stajarskem. Konj je vstvarjen zatěžko vož dalj kolik dobili kraj peh za lep s voje bia o V novce prodajati. Pomislimo samo bil že pri letošnji dirki; kobilica 9 darilo, je 2080 sežnj y ki dolg je tir v minutab predirjala, torej v eni minuti 260 sežnjev. Potem takem ték pa tudi za ve da za konj za to ali uno boj ni beden biti pra y Zato preskušnje, kdo kako mora krepk Naj bi 10 milj v 2 urah in 40 minutab predirjati utegnila , kakor hitro3t postnega železnič- t g k To torej velika zmožnost naših ko hitrej na dirj y niso grace. „Slov. Gosp/' popisuje tako dirko na Cvenu; naj nekoliko vrstic prestavimo tudi v naš list 309 Xarodno-gospodarske stvari. Od 625 delničarjev, ki imajo 2337 veijavnih ? jih je 240 doplačalo dobrovolj treba tožiti. Pri tej priliki se poročila likvidacijskega odbora banke delničarjev umrio emic, , 353 pa jih je bilo pokazalo iKi seje poaazaio , da ]e 2 petih pa se ni moglo zvedeti 7 pri 27 M Slovenije ki da sedaj bivaj Doplačalo se je od 15% dozdaj 33.658 gld 13 kr Znano je — pravi poročilo — da smo se pogajali svota, ki se ima se doplačati, pa znaša 36.451 gold > 8 77 Slavijo' i > da prevzela vsa naša zavarovanja; pa 87 ker stavljen) h pogoj nismo mogli sprejeti, ostale so te obra* jako LM T 1 j v li j 11 o ' UIUIXI W UiU^ii r u ) v ; VUIWIV WVf l/V O nave sicer brez vspeha, za „Slovenijo" pa so imele bode vsaiido lahko previdel Koliko strašanskega dela to toževanje prizadeva ) ki ngoden následek." nijsko poslovanje. nekoliko pozná sod 7 Ce znesfk 16.589 gold. 70 kr. odbijemo od přejete — — —-----------—j*« , 1U premije s 40.000 gold., ostalo je banki dobička 23.410 povrnilo tudi tožbine stroške , pri 232 pa se tožba še Od 353 toženih delničarjev plaćalo jih je 121 in gold. 30 kr. Ker bi bila od „Slavije" dobila 11.000 vrši 7 pri nekaterih se cela obravnava o zabtevanji ak- provizije, imela je tedaj za 12.410 gold. 30 kr. več do- torične kavcije, kar silno dela prizadeva, in ne le uprav-bička, ker je zavarovanje obdržala sama, kakor če bi nemu oddelku več ko preveč opraviti daje, ampak tudi ga prepustila „Slaviji". Razun tega se ne sme prezreti, mnogo pisačev potřebuje, da vse to prepisujejo in za- da se je ta ugodni následek dosegel 7 ker je banka pisujejo obdržala vsa zavarovanja , ker so bila slaba po dobrih zavarovana. Pregled žkod po ognju, ki so se zgodile med likvidacijo, je razviden iz priloge*) A, ki kaže 7 da Razen tega se te tožbe tudi zato jako zategujejo, ker je pri tukajšnji c. kr. deželni kot kupčijski sodniji en dan v tednu, namreč ponedeljek , za obravnave Je ---* ---- 7---, "" odločen, katere je treba dostikrat tudi preložiti. bilo v raznih kronovinah 62 škod s skupnim zneskom Da se pozvé o premoženji umrlih delničarjev in 17.348 gold. 11 kr., katerega je „Slovenijo" po odbitém njihovih dedičev pa o razpravi zapuščine, treba je dol- protizavarovanju s 7828 gold, 'li kr. zadelo 9519 gold, gotrajnega dopisovanja z vnanjimi notarji in odvetniki, 26 krajc. kar zopet nepovoljno zadržuje izplačanje dotičnih dolgov. Sestava škod po ognji in zavarovanji na življenje, ^ r ki so bile 1. avgusta 1877. 1. še plaćati, je razvidna iz kakoršnih jej je že došlo čez 40, dolg precej izplačan ker je treba vsled sodnijske obsodbe zahtevati Tudi po tožbi če so razsodbe za banko ugodne priloge B, in kaže. da znasajo 42.354 gold. kr. ka- dobi pjLJlUg^ U J 1 1-1 Ci Vj ) \JL C% LIUWC C%J KJ -JCUL »Ut/Jt £ vy A V4 • ÍU rv 4 • y 13. c*- ---------- Jw "--~ . ~ • ~ ~ terih po odbitém protizavarovanji z 20.549 gold. 68 kr. m izvrševati še sekucijo, kar pa včasih doigo trpi. Slovenijou zadene 21.804 gold. 34 kr. To pa ne zavira samo Zavarovanja na življenje čati še 1700 gold. pa ima „Slovenija" pla hitrega razmotavanja likvidacije, ampak banki prizadeva tudi veliko stroškov na obre-st:h, tožbinih in sekucijskih stroških , ker ne more iz- po tarifu Opomba. Od zavarovanj na življenje sklenjenih plaćati svojih že likvidiranih in sekuciji podvrženih XV. bilo jih je veijavnih rifu III. in XV. s skupno svoto 9824 gold. še 34 po ta- dolgov. Vsled omenjenih razmer morala se je banka da Kar se tiče vzajemnega zavarovanja (Associations- dobi potrebni denar in odvrne večkrat jej zažugano ne versicherungen) , se* bodo odpravila, ko se za to po- varnost konkurza, najprej obrniti do delničarjev kot trebni denarji dobé. Pregled vseh od 1877. poplačanih škod m razviden iz priloge C, ki kaže, da se je v gotovini iz- podvzetnikov, kar je tudi občni zbor s svojim sklepom od 28. sept. 1876. pripoznal. Likvicijski odbor pa ven-odkupljenih zavarovanj je dar opustil iztirjevati na menjice dolžnih zavaroval- avgusta 1876. do 31. julija nih premij in dolgov pri agentih. kr., s protizavarovalnicami pa, plaćalo 33.407 gold. 50 da se je po vknjiženju poravnalo 20.892 gold. 10 kr. Bankino premoženje je razvidno iz přiklade kaže, da banki 1. avgusta 1877 ostaja še 118.140 gold. bilo Da se iztirjajo na menjice dolžne premije, treba je ko 200 tožeb in prošinj za sekucije , katerih več in in krajc. Ce pa od tega odbijemo, kar se reci pokvarijo, in mnoge se niso resene. Gledé dolgov pri agentih treba je bilo pri več del-ničarjih čakati, da je potekel obrok za odpoved, pri vseh pa je bilo treba napraviti natančne račune > kar je pri- tiste zneske 7 ki dobili, s skupno svoto 60.000 gold. kr. še 58.140 gold. so ali zgubljeni ali pa se bodo težko zadejalo veliko truda, ker je bilo treba pregledati vse ostane tedaj banki zapisnike in pisma ter se porazumljevati tudi z agenti. bilo je likvidacijskemu odboru mogoče, Se potem Ker delničarji za vsako delnico še dobri stojé s tište tožiti, ki so se obotavljali plaćati. Od 126 izrocenih • ' IJ W 1 • % • 1 •%« « 1 8 fl 60 še ne doplačanimi gold., se mora vati tudi to prište- tožeb je nekaj obravnav že razpisanih , pri drugih pa __4 \y • w 1 • ^ i . W "F ^ » f I premoženju bankinemu, kar za 2337 dělnic znaša 8e se pričakuje rešitev. Več sto agentov v raznih kro 140.220 gold., tako da celo premoženje bankino, v>o ------------ v račun vzame še ta svota 140.220 gld., znaša 198.360 čuni ugotovili. ce se novinah treba bo pa še tožiti, kakor hitro se bodo ra- gold. in kr. Silno veliko truda prizadeva tudi natančni od finančně direkcije pod kaznijo zahtevani izkaz vseh 60.000 menjic delnice treba v tretje doplačevati, in da'utegne po do- (Vaglien), ki jih je banka od začetka sem pri večletnih vršeni likvidaciji še precej premoženja ostati. Po tem takem sme se za trdno reči, da ne bo na Likvidacijski posel je že sam po sebi ovinkast in ----, ----«— . „.---— ----- vsled obilnih zavarovanj jako obširen, in ker odbor ni ne^e sekucije uradno cenjena na 38.000 gold., druga i i ... i i______- j i* _ __ •• ?.. i ,— „„ v,., unnn a zavarovanjih izdala. Bankini hiši, katerih je bila una v „Zvezdi" vsled mogel biti brez denarja, ki se za likvidacijo in zlasti (tako imenovana „tovarna za šmir") pa na 9000 gold, za poplačevanje škod po ognji in življenji potřebuje, je 8e m^e mogli ugodno prodati, in ker dooašate dobre odbor delničarje najprvo opomnil, da naj doplačajo ôd obresti, je treba toliko časa čakati, da se bolje pro^ zbora sklenjenih 15% na vsako delnico. daste. Ur a d n i k V porocitu navedenih prilog nismo natisnili zato, ker celo poročilo s prilogami dobi vsak delničar. ki želi poročila se se 7 ki imajo z likvidacijo opraviti, je dpovedale, poskrbelo v posebnem iztiska od likvidacijskega odbora. Vred. ; ker so se jim pa službe jO, da se vsaki izmed njih, če se več ne potreb koncem meseca brez odloga odslovi. Izvzeta sta i 310 tajLiik in pravnik, pri katerih se veljá trimesečna od-poved. gold. 33 kr. gospica je moja nevesta. Pa ce ste prišli v Vse plače uradnikov znašajo na me sec 633 kakih opravkih, idiva v grad. Pri kozarcu vina se dalj „Da, razgovarj Tudi to moramo še omeniti, da so se z več proti- Pri nas smo kmetje in gospodar mora zavarovalnicami, katerim je bila î) sklenile ugodne pogodbe, ker Slovenija" dolžna sih sam kaj v roko vzeti Zato me > se je po 25 do 33°/ o od- keg a vidite goloro » Ne Stojt Vi ste tedaj tišti nesramni člověk ravno tako se je več škod po ognji po zdatnih se predrzne snubiti gospico Gosarjevo? j ki bilo prostovoljnih odpustkih dotičnih strank poravnalo. Iz teh kratkih črtic je razvidno delovanje likvida- a zak ne, Če mi j „Veste, kdo sem jaz? ? Pa kaj briga to vas ?" Vi ste nesramen člověk in cijskega odbora > ki od svoje strani ni opustil nobene ste me razžalili. Za to mi boste dali zadostenj a reči, ki je bila likvidaciji in tedaj tudi p. i. delničarjem na korist. Ravno tako je pa tudi iz njih razvidno, da posel »A, smukali? taka je ? Ste se morda vi prej koli nje ) ;Vi ste surovež. Jaz vas klicem na dvoboj. Na likvidacijskega odbora ni zavida vreden, ker se mu je sablje ali na pištole, kar izvolite!" bojevati z vednimi denarnimi stiskami. „Ej , to reč labko kar tu poravnava Ljudi Kupčija je sedaj popolnem v Ljubljani zedinjena. mene žalit hodijo, jaz sicer po hlapcih čez prag mečem. sedaj koncc Al ker hlapca nobenega tu ni, lahko opraviva sama. Veliko reci se ima še izvršiti in zato se likvidacije še ne more za trdno določiti. Vi imate sabljo, jaz pa lopato. „Vi niste kavalir, že vidim. Tedaj > daj va se t« if Nabavno berilo. » ^Jaz vas zaničujem. Jaz pa vas. Tedaj sva bot. Ce se mi pa ne spra- > zu- Obrazi iz življenja. ni. Odgoja po módi. (Dalje.) Poroka se odloči na tretji mesec. Zavoljo veče vite naglo z vrta, vam bo pomagala ta-le lopata. Nadlajtenant, videč krepko postavo in lopato gaje in godrnjaje gre po vrtu nazaj , Kavčič za njim. Ko prideta do vzhoda, se obrne nadlajtenant še nazaj in se grozi: „Tega razžaljenja ne bom pozabil. Dali mi boste zadostenje." „Kedar vam ljubo. Hlapci in psi so pri meni zmiraj pripravljeni za sitneže." Nadlajtenant skoči na voz in se odpelje. Kavčič slovesnosti boste obe poroki isti dan, isto uro, istim altarjem. Gospej Gosarjevi se primerno zdi novica pred pa gre ) se vsede in drugi da sledeče kratko pismo: dan dobi gospá Gosarjeva Castita gospá! Obdržite svojo hcer sami ali pa jo ta ostane za zdaj še skrivnost med dotičnimi. dajte kakemu drugemu. Jaz ne maram za nevesto, Cez par tednov se vrne rodovina v mesto. Priprave za krog katere so se pred mano že nadlajtenanti smukali. ženitev se pričnó. Gospod Gosár zvé postrani, gospá mu ne pové ničesar. kaj se godi ) V se On utegnil reč prekmalu razglasiti", pravi, „in to bi bilo prej škod- K\ Tudi se ne bom tepel z nadlajtenantom za njo že tako dobi! katero, če se mi bo ljubilo ženiti se. Bom i i ljivo ) kakor koristno." Novica se pa vendar-le razglasi > Bog ve f kako. Prva nasledka tega sta sledeča. podá meni beri ! Gospá Gosarjeva strmi nad tem pismom Brž se to? a Noriberti, ki se je ravno napravljala. „Kaj potu kaj se zadere jezé vsa višnjeva nad njo > jf Gospej Gosarjevi priđete v roke dve do Elvine se Noriberta bere, bledica jo oblije. Ne zato da ^ ~ ~ r ~ J — ----• - r------ ' -------—.....~ 1 *j\jl k« WUV, JV vuilje. uchb\j , \ac* J G J glaseči pÍ8mi. Prvo od barona, ki očita nezvesti izdaj- je odpovedal ženin, ker ga tako ni marala, ampak ker stvo > drugo od igralca N., ki trdi, da se bo vstřelil ) ako je res, kar je zvedel. Oba zahtevata shod je razkrita njena srčna skrivnost, čeravno ne ume, kako » na je se je to zgodilo. znaném kraji." Previdna gospá strmi nad tem, da je „Govori, tica", grči ljuto mati, „kaj pomeni to? vkljub njenemu bistremu očesu nji za hrbtom gojila Ali naj jaz nosim sramoto hiše, če se ta odpoved zvé? njena nedolžna hči celó dvojno ljubkanje. A ker prebrisana, vrže pismi v ogenj in sklene molčati o njih, nina?" In zvedela se bo, gotovo. Kje boš dobila enacega že- nad Elvino pa še ostreje paziti del o tem ! Kaj ) ko bi ženin zve- Uboga Noriberta ! hiši jej ni več ob3tati. Edini Drugi následek je sledeča dogodba. K gospodu Kavčiču, ženinu Noriberte, pripelje se nekega dne nadlajtenant. Voz pusti pred gradom, sam pa buci narav- gospod Gosar, oče, je ne zmerja, ampak majaje z ramo reče: „hm! Jaz nisem nobenega tvojih otrok odgojil ; mene vsa ta reč prav za prav nič ne briga a Kaj se ne zve 9 Vse se zvé. Kmalu je bilo po nost po stopnicah gor. „Kje je grajščak", zadere se vsem mestu znano, kaj se je mlajši hčeri gospé Go- nad kuharico, ki radovedna pogleda skoz vrata. )) Doli sarjeve zgodilo. Veliko jih je bilo, ki so gospej to pri- na vrtu", brblja ženska prestrašena in se naglo umakne voščili. Noriberta si skonča ni upala pod streho, v svojo kuhinjo. Nadlajtenant drvi na vrt. Nobenega gospá Gosarjeva jej rece člověka ni videti. Pač! Tam doli v kotu nekdo brez „ne smemo ljudém kazati, da nas to kaj boli, ampak ravno nasprotno. Recimo suknje děla z lopato nekaj, menda okopava kaka ze- da smo mi odpovedali, ker je ta Kavčič pre ljišča. To bo gotovo vrtoar. Nadlajtenant se mu bliža tako, da se sablja za njim vleče in po pešku rožljá. i pre no, presurov Ko pride bliže, ga ogovori osorno, se vé da. ,Kje je grajščak? a na * Okopovalec se zasuče. Ko zagleda vojaka, se upré ,Grajščak sem jaz " Tako je začela Noriberta zopet ponosno stopati in glavo pokonci nositi. Od nadlajtenanta je zvedela, kako se je zgodilo, da je Kavčič odpovedal. Odslej je bilo lopato „Kaj? tudi z lajtenantom vsega konec. Občudovala ga je sicer in rece: ) Ti kakor junaka po romanib, a vendar mu je zaměřila to nadlajtenant. ,,Vi ste Kavčič?" vi ste posestnik tega grada?" strmi da je spravil med bude jezike njo in hišo. > » Za takega sem vsaj vpisan pri davkáriji a ) j« (Dalje prihodnjič.) hladni odgovor. )) Vi ste ženin gospice Noriberte Gosarjeve? a Angora. Zgodovinski - romantičen obraz (Dalje.) Nikomur niso bile na mari njegove besede, ni bilo na mari njegovo početje; ko je mati bila svojega sina hvalo za8lišala iz Bajazetovih ust, pogledavala je iz početka ponosno, polna ljubezni, svojega sinka, a ko je sultan, njegov oče, imenoval jej ga svojega na9topnika > vsplamtelo je nje oko, zarudelo jej je obličje, prsi so jej kipele vsled slutnje o bodočesti, ko bode sama, sultanica — Valideh, vladala v imenu svojega sina Oto-mansko carevino. Poskrbela bodem, da se vresničijo tvoje besede" » ) šepnila je sama sebi moški odločno. Opomin na Bruso in na upor v njej se je dotaknil, kakor blisek , Bajazeta , stresnil se je, neka čudovita > slutnja se je vnela v njegovi dusi, a da sam ni znal přivili ste se mu iz ust besedi : ,,Brusa! Abdallah!" Motil se je nekoliko časa z mučnimi misli, naposled pa je stresnil se svoje duše f bil težko zvalil neko pezo otrl si je obličje z dlanjo, zasmeh je glavo, kakor zopet malo poigra! mu po obrazi in začudil se je: Derviševe besede mogó plašiti da bi se jih bal?! 97 ) žloto , a jaz, sultan Pretilčeva vsteklost nima nika-koršne moči do moje visokosti, ne oplaši mojih junakov > ne teh Srbskib vojšcakov — Allah!" vskliknii je in škodoljubo razveselil se čestitelju tvojega preroka, se slepoto ,,tvoja milost je zavetnica si vdaril kozre *) ; ničesar ne more Mohamedu, polumesecu njih prerok Issa**), njih križ; sami mansko carevino, pa bojujó njej na prid ? bi , složni, lahko pogubili Oto- sami da f bodo obranili nje trajnost; Allah-il Allah. Mohamed vskriknil je in zopet je zamisli! rasul Allah !" ***) se v gotovo zmago. Njegove besede so Milico probudile iz navduseno3ti še enkrat je blagosten nasmeh poigral okrog njenih usten; a zibnili ste ti znamenji, kateri je čarala jej 7 obraznost o slavni bodočnosti, zginila je z obličja jej tudi rudečica , zopet je bila hladna, premišljala je na-potja, ki jih v sebi skriva sedanjost, ali pa utegne pokazati bodočnost. „Slišala sem svojega sina hvalo iz ocetovib ust" spregovorila je na videz hvaležno, skoro pokorno slišala sem, hosudar, padišah, tudi tvojo obljubo y da bode ta tvoj in moj sin tvoje slave dedič, a to dedištvo je nevarno ; zavidajo mu ga tvoji starejši sinovi, a do brovoljno ne bodo dali > da se ta opasal z Otoma- novim mecem; ali predno bode vsega tega konec" dejala je in ponosno dvignila glavo bodočnosti t) y ali ne bojim se nje déh vil se okrog Bajazetovega obličj saj am znaš to, da je govorica podobna divji kozi, ki beži po puščavi pred plenečim tičem, a v šotor prav do mojih ušes prodrla govorica y s Timurjem, s kanom nevařen na tem prostorišči boj a » Molči s tem kanom bi bil nevařen skriknil je Bajazet jezno )) ali boj črednik je to, su- že nj , suž nje svoj kukavica, ki ga takoj jutri vvrstim med najnižje palac 9 tega vreden njegov rod z vsemi svojimi za9Íugami; jutri bodeš videla, kako bode surove Tatarske jate razganjal mojih vojsčakov bojni hrup, bežali bodo, kakor pešek pluje, kedar ga , raznasa > a zmag > dra0 hosudark 9 samům zmago slavno popeljem tebe prav k Samarkandu, zato da bodeš sama videla, kako bodem to oholo gnjezdo proměnil v razvalino, Timurjevega harema kadune pa bodem raz- delil svojim vernim Milica je z neka negotovost odmajevala zbog teh oholib besed omračila DJ obličj ( čelu 9 stopila kakor 9 krat nazaj in desnico pritisnila premišljala Bajazetovo grožnjo ali kakov odg en-bila 99 Ali mi ne veruješ, hosudarka?" sultan skoro srdit Ilderim y ?" godit yy povprašal je Allah il-Allah! a jaz sem Bajazet se mora, kar jaz zahtevam povprašal se enkrat, čudil ? ali mi ne se Milica dvomila o njegovi grožnj y ker yy a videla 9 da se bil zbal kedaj si me 9 da torej bil zbežal pred sovražniki, ki so se drznili, da so po robu postavili se meni in mojim vojščakom? • II • V i • y • prisezam došlé so bo rili se z menoj čvrstejši vojščaki, nego so le-te Timur jeve jate, ki bode oplašil jih le mojih junakov krik y so pri y glada, pa ti mi ne veruješ ki kakor vzrojé kobilice, ki gagajo vsled t vskriknil yy Verujem ti y drag moj gospod (c lica krepkogl roko je polo y stopila e tretjič. dejala je Mi opet bliže k njemu i eno jih pravičnih besed pri na njegovo ramo, eno pa na srce in na dokaz pomnila „verujem ti, zato ker verujem v tvojo hrabrost in v tvo « m božj y odsev 5 niso ti opi ali " narodi zaman rekali vskliknila y da si y doma bil branljiv, prosunljiv, vzela DJ nena- ramena in dvigni jo na pol 99 roko z njegovega kedo se je kedaj smel upreti svoji osodi, da bi ga ne bila pokopala? a tudi tvoja osoda, padišah, zaznamovana ie že od četka sveta v životni knjigi skrita vsakemu smrtniku ; a bojim se 9 poda je osoda „Jaz sem sam sebi osoda , Bismillah vskrik nil je Bajazet oholo 9) osoda sè s voj o vlado ne seza do osode meoe , kakor bodem sam hotel, tako promenim svoje ke v životni knjigi; Allah-il-Allah, a sem Bajazet Ilderim, njegovih pravovercev padišah' pomnil ičlj y Milica sama prestrašena i( sunljivo, svářeče vprla v Bajazeta. umolknila je in svoje oko pro- a tebi na dokaz" T^ • / / stopila od njega; Bajazet pa raztraščen ni zap tega >> Cesa torej, za Allaba' ( ladam strastno nestrpljivo povprašal je Bajazet htevam svoj govoril osodo, osodo svoje carevine 99 da y za- yy česa se torej bojiš, draga huriska jnnaška dusa biva v srci?" y ki daj nazaj kinžal , njegov držaj temu kavrinu y zato da se razdere vsa moja zaveza z # • im y s katerim 77 Bojim se zdanjesti << kratko, a pomenljivo. odgovorila je sultanica me je nesrečna ura zedinila tara v Drinopolji in zape ljala tvoja navzočnost*) ; a 7 y yy Jaz te ne umejem, Mashallah!" — opomnil tan skoro razžaljen. e sul- 77 Tam pa tam govoré v taboru, a to znaš, hosudar da to? Ne ha kedo pobratim bil kavrinu? a kedo bi veroval, ko bi slišal to pravljico? , padišah, kedaj slišal 7 ne i« govori srditejše in srdi tej 77 ni tre jasni moj gospod' 7 i govorila je Milica sladko, zato da otj ne sme dalj časa več trajati ta meni sramotna bila v svojih besedah počivajočo trpkost zastrla z Srbski zveza s tem rajevcem 7 pa kaj bi tudi trajala dalje? Ijubkim glasom 7 celó nagnila se je k njemu 7 da Je jščaki že stojé pri Angori zedinjeni z mojimi *) K o z r i so kristijanje. junaci in bodo na stavo borili se s Timurjevimi ordinci ne vdrží jih več ta tvoj vojvoda , tudi razdora nika 7 ** Jezus. „Bog je bog, Mohamed pa njegov prorok. « Te besede so v zvezi s povestjo „Milico" , ki pa je u ni prinesel še noben naš list. 3 12 korsnega ne učini med menoj in med njimi; zakaj bi okopom ; vendar veče nesreće se nam ni zgodilo, kakor mi torej bilo treba ga? konec je njegove namere to y da boj je ostal nedognan za vse, kdorkoli boČe pra- padisah ne stné dalje živeti v zvezi sè zaničljivim ra- vično soditi. Pri Sipki je bilo vse ravno nasproti Branili so se naši, napadali so Turki. Turek je dobra to je bil edin namen tvojega činstva v Dřino- poznal krajne razmere in natanko vedel, koliko je naše sultan ?" — povprašala je Milica in čudila se; posadke in na katerih gricih; zasedel je protipoložne jevcem 7 poijiI # I m i I. M. I, . H.pi I II VPHII.I_ gorelo jej je iz oka, trgalo je to jej usta, to je bilo griče in žlebove, pokrite z gostim grmovjem in drevjem. Po oficijelnih sporocilib, katera potrjujejo tudi tuje ne- JeJ sramotno, zaničljivo, gnjusno „Da, edin ta namen Je bil potrdil je Bajazet „menda vendar nisi, ti mudljava ženska, menila, da se pristranske priče, prvi dan bitve naših je stalo 3000 proti 40000 Turkov, v poslednji sedmi dan je bilo naših padišah vdade kaki zvezi s kavrinom , a ko bi kavrin 15.000 proti 70.000 sovražnika, tedaj počez Ô naših proti bil največi vojvoda namena da se vdade brezi vsakojakega 55 Turkov — in Turek je bil vendar primoran odlaziti. 7 vsled zgolj prijateljstva? v primerji z Turški prijatelji v Evropi Ruskega junaštva pri Sibki menoj je suženj vojvoda in kralj in vsak kavrinsk knez, ne vidijo; oni slavé Tursko hrabrost, ki so v sedmih a da bi jaz, gospod, mogel biti sužnjemu pobratim? Da dnéh z ogromnimi trumami naredili do sto naskokov na govoril je dalje tako, kakor bi bil govoril sam pešcico naših junakov; ali naše vojništvo si je zapisaio ,zdaj jim moram časi ugoditi, ali pride čas ko Sibko z zlatimi črkarni v svojo zgodo mo OCU1 - } 7 ČJKAtk) J LULI JLL4 V^ I C4 Ui VUOl U^VUitlj « 1 à UUC C* O j l\U KJ i U IV U Là ÛiaUlUl \j I £\ Cl klJ 1 V O » VJ U Û^VUU î iUU ^ fell j O bi) jim bodem stopil na tilnike, sami pa bodo sè svojimi z začudenjem čital vsak pravičen sodnik današnje Slo- ; čeli prah otirali s tal, kjer je Mosleminova noga stala; vanske borbe z zverinskim trinogom. Pri Sibki se je daj nazaj najinega pobratimstva zastavo!" — rekel je tudi pokazalo, da Boigarski narod, ki se je do zdaj srdito in roko stegni! po njej. slavil kot miren priden zemljedelec , umé biti junak (Dalje prihođojič.) dostojin stati na strani svojega Ruskega brata v borbi --------------za svetinje človeštva, katere je tako dolgo in tako barbarski tepta'a Azijaska orda. Sledeči slavni epizod iz Šibkinske drame zasluži, da ga priobčim čitateljem Mnogovrstne novice Po vseh viših planinah je sneg padel uni torek. 7) Novic" griču pod goro S. Nikolaj a je stalo Tako se poroča iz mnozih dežei c. kr. centralnemu za- tretji dan boja v okopih 300 mož naših in 300 mož iz Ker je potem oštra Bolgarskega krdela, na katere so Turki s protiležečega vodu za vremenoslovje na Dunaji, burja začela pihati, je nagloma mrzlo postaio in po vsi griča izza dreves s posebno jarostjo 3treljali. Na večer Evropi noter do Francoskih gorá in Zadarskega morja našim 600 junakom zmanjkalo patronov in nehali so kazal je gorkomer prav malo stopinj lUJJiUlU J 1JC* ltu gUVljMU. AUiUlj ^ * 4 * Kt IVI iU \J IJUŮ skem padlo je živo srebro celó pod zmrzlin. Zadnje ,,allah" čez žieb in gor po griču proti našemu okopu, dni noter do pondeljeka pa je neprenehoma deževalo, Turki, ko bi bili v takem položaji, v kakoršnem so bili deloma lilo. „Kmetovalci smo pač reveži — nam je te naši, popihali bi jo bili izza okopov, ali Rusi in po nji- suša brez konca in kraja, hovem izgledu Boigari nimajo navade bežati, ko patro- toplote na Ru- streljati. Turki, zapazivši nadiogo, so vdarili s krikom dni nekdo rekel pop zdaj pa moče toliko, da polje pod vodo stoji. Kakor nov zmanjka, ampak po Crnogorski s ,,holodnim orož- nam beii plajši gorá kažejo, smo menda s toploto za jem na vraga". Ko so Turki přispěli pod okope, vsula letos pri kraji. Prvi sneg na gorenjskem Kranjskem se je na-nje izza okopov toča kamnja, potem kepe je padel 23. dne t. m. zemlje 7 ranci in ko je tudi > Naši dopisi. 7 7 s peskom, hlodi, kosi zlomljenega orozja tega dandanes nenavadoega orožja zmanj-skočili so na robce in z bajoneti je 600 junakov kalo planilo na sovražnika , katerega je bilo vse crno PO Rusije 15 V # sera čitateljem ,,Novic" razkladal, V enem iz prejsnjih pišem kako nepravična je bila sodba Turskih prijate v Evropi o bit vi 7 P še veliko bolj kri Šibki. Pri Plev vtrjenih in silno c v kateri niso zmagali ne Rusi ne Turk pri rebrih. To je bil tišti trenutek, o katerem je sporočil da general Radecki je ravno še o pravém strani griča je zagro- telegraf, času přišel na pomoč Na drugi e sodba turkoíilov o bitvi pri so Turki sedeli na gričih v dobro enih okopih, tako da čez robce so melo „ura !" ,,ura !" naših 600 junakov z bajoneti so ponovili Turske trume so vdrle navzdol po griču a za molela le žrela topov in cevi pušek in migal rdeče ka pic d e n » pozvedeb ne v€ njego o trenutku strela naše strani general K tako pozabii dolžnost vojskovodj naravnost peljal dé, koliko je po števi 3, da svojo armado v odkr brez niimi v žleb je zažvižgala toča krogel iz pušek pri-spevsih Radeckovih strelcev. Koliko je pri Sibki padlo Turka in koliko naših, so sporočila raziična. Kar se tiče naše zgube, ni dvombe o resničnosti naših ofi- e padlo ubitíb 800 mož cijelnih sporočil, ki govoré » da r .1 7 Tur- ka in kakošen stan kor v starih Ko bi se današnji dan čud godili, sih 7 ko Bo bentami vzel sovražno mesto Jeriho narod Izraeljev s tro ranjenih pa je bilo 2000, tedaj vseh 3400 mož. kih trdi dopisnik Daily News, da jih je padlo ubitih in ranjenih do 25.000; „Golos" pa trdi, da 5000!?! (Gledé Golo8a" čitatelje „Novic" moram opozoriti 7) 7 da on Je Kridener Pie strani. o čem w 7 ni kaj pravica in vzel Bog bil tudi je na naši nihilist čiste krví in pri tem Ruska ,,Neue freie Presse*')« Turki sami govoré, da jih je padlo 12.000. Ako vza- kakoršne dvombe. Al danda in kdo deti hoče z Božj 7 na kaj se pomocj ažnik zmagati 7 mora dob -two, ve- anja in s kakosnimi pri memo srednje število med sporočila „Daily News Turskimi, število 17.000 gotovo ne bo prenapeto, če pomislimo , da Turki so napadali kot razjarjeni fatalisti. pornočki in sredstvi se brani. Ako je sovražnik silno a nasi stali kot junaki, ki nikdar ne ustopajo pedi vtrjt krat 7 treba proti njemu postaviti armado vsaj zemlje, če ne velé strategicni oziri. Inejšo po številu in še v reservi je treba imeti najmanj četrti del napadajočega števil made Pri Zdaj spet, že četrtikrat, kipi boj pod Plev no. ešajetse sudjba narodov" govoré; ali morda je že re- P1 eden vsega tega na naši strani ni bilo, boril se stoječ na odkritem Polj z dvema sedečim za 77 sena. airavno ako? Bog ve, mi vendar upamo, da srečno, bitva še ni bila popolnoma dogotovljena, da- še niso bili izpolnjeni vsi pogoji srecnega vspeha , katere * O naročilu Kranjskih pridelkov pride odgovor s pismom, sem više našteval. Osman paša ima zdaj okoli Plevne Vred. v silnih pozicijah do 80.000 mož; naša napadajoča ar- mada se je pomnožila, vendar ne do 200.000, kakor tirja položaj, ampak le do blizo 100.000. Telegraf nam nosi sporočila, da redut Turski pada za redutom, spet se ga Turki polastujejo, in spet jih naši preganjajo ; ju- naki padajo na tisoče in tisoče. Bog vé, bo přelita kri přinesla radost nam , ali pa Turko-Magjarom. Gotovo je le eno: če bodo Turki pobiti, česar se nadejamo, vojska se bo za dober korak približala h koncu; če bodo Turki napad odbili, konec vojske ne bo tako kmalu. Tega naj bodo prepričani turkofili. Interesantno istorijo o Magjarski politiki pripoveduje „National-Zeitug". Neki Magjarski politik je z velikim veseljem razkladal Prusu Turške zmage in Ma-gjarsko agitacijo proti Rusiji. Prus mu je napomnil, da taka agitacija imela bi smisel, ko bi zmagovali Rusi. Na to je Magjar odgovoril: „Naša protiruska agitacija je napravljena prav za prav proti Avstriji. Kakor skoro Turčija Rusijo zadavi, se bo Magjarija odcepila od Avstrije in bo stopila v zvezo s Turčijo; pogodbo 1867. leta bomo raztrgali, gospodovali bodo Košut, Klapka in taki gospodje, ki bodo umeli krotiti naše in Turške Slavjane." To ni sicer nič novega, kar nam „National-Zeitg." „interesantno" o Magjarski politiki pripoveduje, pa tudi odgovor ne bo nov, če rečemo: ,,Ko bi Avstrija videla svoj prid tam, kjer je; davno že vrgla bi v kos pogodbo z Magjari. Vendar prebrisani Magjarski politik ne bo goljufan, ako nam bo verjel, da od želje do cilja je daleč, daleč. Recimo, da bi izhod bitve, ki se zdaj pod Plevno bije, česar nas bo Bog obvaroval, ne bil srečen za Rusijo; Magjari bi slavili Turško zmago do nebes in spet bi kričali z velikim veseljem, da Rusija armade nima več, in gotovi bi bili, raztrgavši pogodbo 1867. leta, skočiti z dušo in telesom, z dolgovi in ban-kerotom v narocje Turčije. Ali zato Rusija še ne bo nehala bojevati se: Rusija ne more, ne sme in noče nehati bojevati, dokler ne doseže cilja današnje vojske, dokler ne bo poslednji Slavjan osvoboden izpod Tur-škega jarma; ona bi le bila primorana sneti z rok ro-kovice , s katerimi je dozdaj božala svoje sovražnike, ter vzetí v roke meč in nož, s katerim edino je mogoče ukrotiti barbare — dosedán ja vojaka bi se pokazala le „praeludium" , istinita vojska bi se še le začela, ka-koršoe se Ruski narod ne boji. Porok nam je poslednji nabór vojakov. O naših milih damah bi bilo mnogo poročati ; ali dopis moj je že predolg; tedaj na kratko le še to. Poslednji torek je bil god našega cara osvoboditelja in careviča naslednika. V ta praznik Moskovski general-gubernator knez Dolgorukov ima navado dajati veliko kosilo diplomatom , plemenitašem in drugim velikim ljudém; a letos se je zgodilo drugače. Knez je že pred 3 meseci iz velikanskih dvoran svoje palače naredil delavnico, v kateri pa ne delajo primorani prestop-niki, ampak mile gospé in gospodične dobrovoljno. One šivajo in izgotovljajo perilo in druge potrebne stvari za ranjene vojake. V torek, kakor po navadi, so se zbrale gospé in gospodicine na delo z ranega jutra. Ob eni popoldne, predno so se razšle kosit, je nenadoma stopii v delavnico knez Dolgorukov z duhovnikom , odpeli so „molebenj i mnogoletje caru i vsemu Avgustejšemu Domu", in potem je knez povabil vse milosrčne dame, katerih je bilo v torek 360 v delavnici, na kosilo. To je bilo nekaj nenavadnega; 360 gospá in gospodicin v orjaški ,,stolovoj", strežaji v livrejah so svigali z dru-gimi jedili, knez je gospodinil, šampanjec je kipel, zdravice so se vrstile, po zraku je donel soprani „ura!" Iz Kraoja 25. sept. — Vrlega narodnjaka gosp. Karola Peca ni več! Nikakor se ne morem potola-žiti s tem, da svét smrt gosp. Peca le s tem zvé, da se žaluj oca rodovina čitalnici, pevcem in drugim zahvaljuje, da so ranjcega v tako obilném številu na grob spremili in poslednjo čast mu skazali s krasnimi venci in lepim petjem. Mož take vrednosti, kakor je bil ranjki gosp. Pec, pač zasluži, da ne zgine iz sveta tako, kakor da bi ga ne bilo na svetu bilo ! V kroniki naše čitalnice ostane z zlatimi pismenkami zaznamovano imé njegovo polno zaslug za razvitek narodnega življa, — kako se je starček trudil in celó sodeloval pri gledali-ških igrah, ne bojé se, če tudi ga je c. k. u radnika (Pec je bil c. kr. oskrbnik zemljiškib bukev) pisano gledala naša birokracija. In še pri zadnjih volitvah za deželni zbor, stoječ že z eno nogo v grobu, ni ga ro-doljubje pustilo domá, ampak ve3 onemogel dal se je peljati na volišče, da je spolnil svojo dolžnost in edini uradnik glasoval za narodnega kandidata. In možá tolike vrednosti dali bi zagrebsti v gomilo, da ne bi časniki naznanili svetu toliko zgubo ! Ne, ne! To ne sme biti, da ne bi slovenski časniki položili spomenice hvaležnosti na njegov grob! Jaz mu jo položim v „Novicah" z besedo: ,,Cast očine, sicer slovenski oratar!" Iz Ljubljane. — Odbor družbe kmetijske je v nedeljo pod predsedstvom barona Wurzbacha imel izvanredno sejo, v kateri je šio posebno za to, da se po novem pravilniku (normativu), ki ga je razglasilo si. ministerstvo kmetijstva dne 15. aprila t. 1., za d e-želne in okrajne razstave in delitev živin-skih premij volijo sodniki o tacih napravah za deželo Kranjsko. Po dolgem razgovoru so bili v deželno stalno sodnjo komisijo za 3 leta izbrani gospodje dr. Jan. Bleiweis, Fr. Schollmayr in Jos. Frid. Seunig; za njihove namestnike pa gospodje Peter Lasnik, dr. Maks pi. Wurzbach in dr. Kar. Ahačič. — Ker je pa letos 11. oktobra prva okraj na razstava goveje živine in pa delitev premij v Novomestu za Dolenjsko stran, ima tudi družba kmetijska k tej raz-stavi poslati enega sodnika, ki bode z unimi tremi vred, ki so jih podružnice kmetijske Dolenjske izvolile za sodnike, in pa s tištim, ki ga c. kr. deželna vlada za svojega zastopnika voli, opravlja! sodniški posel. Družba kmetijska je za sodnika v Novomeški razstavi si izvolila gosp. Seholimayer-a; c. kr. deželna vlada pa pošlje gosp. E kel na, c. kr. okrajnega glavarja, v to komisijo. — Podružnice Dolenjske pa so si za razstavo Novomeško 11. oktobra za sodnike izbrale gospode : dr. Ludevika viteza Gutmansthala, grofa Alberta Margheri a in pa Karola Rudeža, in če bi kdo izmed teh treb zadržan bil, bar. Wambolda za namestnika. — Ker pa dalje gori navedeni praviluik določuje, da takrat, kedar komisija ob-staja iz 5 sodnikov, mora pristopiii še kak živino-zdravnik, je centralni odbor sklenil, gosp. dr. Schind-lerja, c. kr. deželnega živinozdravnika , ki pred ta dan v Novomestu sodeluje v komisiji za delitev konjskih premij , naprositi, da sodeluje tudi pri delitvi govejih premij. Vrb tega se je pa centralnemu odboru še ko-ristno zdelo naprositi odbornika gosp. Jos. Fr. Seuniga, ki je tudi 10. oktobra v Novomestu kot ud c. kr. deželne komisije za deiitev konjskih premij , naj — ne kot sodnik — ampak kot zastopnik centralnega odbora, ako bi treba bilo , pomaga pri zaznamovanji goved po predpisih, ki jib veleva omenjeni novi ministerski pravilnik. — Tako je sodnja komisija za delitev govejih premij v Novomestu sestavljena iz mož , na katere se sme zaupanje staviti, da bodo prav sodili. Dolenjci! zdaj je le še vaša čast zastavi j ena, da pripe- ljete v razstavo lepega blagá, da bode komisija mogla tudi vred ni živini premije oddati ! Naj pa naši gospodarji iz vseh krajev Kranjske dežele ne pozabijo na to, da se bodo ta dan za polovico kupne cene proda jala lepa goveda. B 1 e d u sogl Iz Zagreba Očitno je e d al j bolj w^v». wwiwuvy J^ VUUCVIJVJ MVlj J yjLO, UU9 vlada večv tukajšnjem deželnem zboru da dosedanje w ~ — w ^ * v " J ----- ^ f" O" ---------" - ------" ~ O----J " - ~ * -------» VUJ UVMV1UVÍU ZJ UU1 U * ODO- ima od 15. do 17. oktobra Kranj sko-Primorsko zicija se kaže tu in tam. Adresa do kralja je bila sicer gozdarsko društvo v SVO) občni zbor. Družba sprejeta y nasprotna stranka ni ž njo zadovoli kmetijska, povabljena vdeležiti se tega zbora, bo napro- je nasproti Magjarskemu regimentu prepohl sila gospode Karola Gaile-ta, Fr. Witscbelna in Fr. Mažuranič jej sicer ni nasprotoval, vendar 7 Schollmayer-a, naj blagovoljno bodo njeni zastopniki. Gosp. Anton Brajer, posestnik na Ježici, uda sprejet. .Ie bil ijavil bi bilo, ko bi je — ne bilo. Poslanec Kukulj ker Ban da za Ker bolj ki se zdaj krepkejše vstopa proti Magjarski sili terpeliral vlado zarad nepostavne vpeljave Magjarskega je in učenci tukajšnje živinozdravilske jezika pri poštah, železnicah in fínančnih uradih šole morajo 1. oktobra v vojaško službo stopiti > eden pa gre v živinozdravilsko šolo na Dunaj, so bile včeraj „zmage Ogerska u in predvčeranjera preskusnje ž njimi, čeravno je početj konec šolskega leta še tako M y da Magjarski narod bbajal Turške se kar čuditi mora Člověk takemu čez tedne. Predsednik manjkalo se niso navdušenosti na družbe kmetijske gosp. baron Wurzbacb , kateremu je razsaj • «iv j v-» MJLA c* u j rv cm i \j y u a c ^ UloU Utt V UUoCUUaU Ući postavljali. Po več krajib je Magjarski Ijud divje y pobijal je napredek kmetijstva in omenjene šole živo pri srcu bil pričujoć pri preskušnji in zeló zadovoljen ž nio. tovo to žal 'li kna in 08ebe, ki niso hotele vriskati apadal voj esarja je moralo go y ker ni těžko uganiti, da so bile te ďe Drugi pot več o tej zadevi. Sole po vsej Ljubljani so se že začele goslov8ke začnó se še po dobri stari navadi bo- monstracije zlasti proti njegovi napitnici Ruskému cara v Košini obrnj oktobra, generalom pozdrav „Slovenec" poroča, da se je dozdaj samo 5 bogoslovcev oglasilo za 1. leto. Dr. Razlag je unidan zopet prosil državni paša jim je odg takih voščil tujci. Poslali so sultanu in več Turškim , kakor brat bratu in Sulejman- , da se iz tega, ker od nikoder ni y di, da so Turk in neki pozdra se ahaj Magjari v Evropi celó stávek y y da e } y zbor za odpust na 6 tednov. Razstava Celovška od 20. do 23. t. m. se kakor slišimo, posebno odlikovala po izvrstuih ko njih tudi lepe goveje živine bilo je veliko videti, manj je bilo ovác in prešičev. Slab vtisek pa je naredila revoa izložba mlekarstva (surovega masla in sira) v deželi, v kateri je govedoreja vendar na visoki stopnji. Škoda, da je ves čas razstave nagajalo prav tako zimsko vreme kakor o božiču. Prihodnjič poročamo obšir- nejše. bo Allah in Ogerski Bog varoval Turcijo propada Tedaj imajo Magjari svojega Boga! Sicer pa se uteg nejo Magjari kmalo prepričati, da so prekmalo ob hajali zmago Turkov, in morda jim bo ta ropot še sit nost dělal, ker so prejasno pokazal u nič druzeg se s Tnrčij y da ne nameravajo kakor odtrgati se od Avstrije in združiti so bolj Iz Rusko-Turškega bojiŠČa stanj na boj Novice zadnjih dni Rusi v krvavih bojih ob Pie in Sipk y Čeravno so liko ljudi, a ne toliko, kakor Turk kraje sote8ki zgubili ve-, imajo vse važnejše v svojih rokah, njihova črta se steza od Siščeve Novičar iz domaćih in tujih Dunaj Zbornica poslan dežel. je po živah preko Trnovega in Gabroveg do va3i Šipk ni f i. ^ ** ^ ^ * ^ r ^ • " VlMVl ^ ▼ ▼ C%0 1 li l predrta, oni imajo zasedeno tudi cesto proti Sofij kateri zdaj ne more dohajati v Pleven y po davkovski razpravi, katera trajal celih y kon Pleven je popolnoma aprt in strelj y čala občno debato in prišei je na glasovanje predlog da se 0 prihodninskem davku osnuje katastersk stava, vcenitev veleva in za to ta stvar naza posvetovanj davkov8kemu odb v ča nj Al ta predlog z poslanci naše stranke 139 gl grof posvèt po-j gre v in poro střeliva in živeža moči kaže y Ru3i da Turkom že zmanjkuj ? dobivaj to je v kratkem narisana podoba boj dan nove po gi y da Rusi nikak y niso na slabem p a d e 1 proti 102. vtrj bitve stan Ru se ni bilo Dne 21 i t. m posebno y ki ker pri Cerko > Barbo, grof Hohenwart y gubili najmanj 1000 mož y Rusi pa so so přijeli Turki bili odbiti in pa 20 častnikov in dr. Vošnjak itd. so glasovali za predlog Herman, gre stvar nazaj odboru v novo obravnavo da okoli 400 mož. Prejšnji dan je Ruski obrist grof Stackel ustavo berg selu Rohite razbil tri eskadrone Turških ko dr. Schaffer jikov na cesti z Sofije, ki so šli Osmanu na pomoč f -W- m m. ^ a m M m « * verci pa, kakor Dežman, dr. Župan in grof Thurn so glasovali z" nasprotniki na- Isto tako je drugi dan obrist Tutolmin s topništvom y Hočevar, Lang simi y in tako se je začela v drugi seji specijalna raz- ustavil drug proti Plevnu se pomikajoč oddelek. Tako y v kateri je bil predlog sprejet, da če ima kedo prava dohodkov na leto 600 gold., plačuje dohodninski sk zajet gotovo > da se bo Os an pasa y od vseh strani y kmalu podal Grki in Srbi so začeli pet davek. — Kaj bode konec vse nove davkovske postave, cincati; še utegne preteči nekaj tednov, predno gredó se danes ne more še reči. v boj konferenc sta sklenila Bismark in An dr assy sta konČala svojo kaj li 20 t. m Vsi a nobeden nič ne vé ; sta se prav prijaznih obrazov ločila kar ji ugibaj to gotovo, da Dne 20. t. m Je bil kupni ministerski posvèt leto y y 21 ki je razpravljal državne stroške za prihodnj pa isti zbor pod predsedstvom cesarjevim. tiče nove Avstro-ogerske pogodbe, je neki ce- Kar se sarj trdna y da mora pogodba do konca tega leta gotova biti Minister T .Je konferiral z grofom Žitna cena 7 Ljubljani 19. septembra 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 10 fl. 8. - banasks 11 fl. 24. ječmena 4 fl. 55 25. turiiice 6 fl. 40. soršice 6 fl. 40. rži 6 fl. 50. prosa 5 3. 36 ajde 6 fl. 50. ovsa 3 3» Krompir 2 fl. 86 kr. 100 kilogramov drassy-em, kakošen odgovor naj bi dal na interpe- Naredao posojilo 67 fl. Kursi na Dunaji 24. septembra. Unirani državni dolg 64 fl. 60 kr. Ažijo srebra 104 fl. 60 kr kr. Napolendori 9 fl, 44 kr. lacij Ogerskega zbora 0 zadevah Rusko-turškega boj Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedićev v Ljubljani.