Aktualno Ptuj • Sanitarij in urejene peš poti na grad še lep čas ne bo ... O Stran 3 Štajerski Turizem Ormoško • PCT že »pokazal zobe«: obisk je bil izjemno slab O Stran 11 Ptuj, petek, 30. julija 2021 Letnik LXXIV • št. 58 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR *£,I,:" PRINC HARRY Piše knjigo spominov... Nov škandal? Spodnje Podravje • Med haloškimi hribi še en bivalni kontejner več Se bodo socialni problemi reševali s kontejnerji?! Ljudje v Halozah se prav tako kot drugod soočajo z različnimi življenjskimi stiskami. Po bregovih v na pol porušenih haloških hišah, ki so bile nekoč lepe domačije, marsikje životarijo posamezniki, ki ne zmorejo skrbeti zase, a se odseliti nikakor nočejo. Veliko med njimi je takih, ki so se vdali še v alkohol. Ali je res najboljša rešitev zanje postavljanje bivalnih kontejnerjev? Mmi&Mlm^^ . Več na strani 2. Gospodarstvo Ptuj • PP: „Sedež Perutnine ostaja na Ptuju!" O Stran 12 Aktualno Videm • Vrtčevski otroci tudi v prostorih športnikov O Stran 2 Politika Podravje, Pivola • Dokument po meri uradnikov, ne kmetov O Stran 9 Črna kronika Haloze • Do pločnika Leskovec • v • 1 • v v in počivališča Soviče še dolga pot O Stran 12 Mestna občina Ptuj praznujejSM »Zaradi situacije smo! ^ * v zadnjem letu z občani komunicirali drugače« Spodnje Podravje • Do novega vodovoda bo preteklo še veliko Drave AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I i EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 30. julija 2021 Spodnje Podravje • Med haloškimi hribi še en bivalni kontejner za občana, ki noče (druge) pomoči Se bodo socialni problemi po Halozah reševali s kontejnerji?! Ljudje v Halozah se prav tako kot drugod soočajo z različnimi življenjskimi stiskami. Po bregovih v na pol porušenih haloških hišah, ki so bile nekoč lepe domačije, marsikje živijo oziroma životarijo posamezniki, ki ne zmorejo skrbeti zase. Nimajo zaposlitve, posledično tudi ne denarja, zato so odvisni od pomoči sosedov, humanitarnih organizacij, lokalnih skupnosti in socialne podpore. Veliko med njimi je takih, ki so se ob vsem tem še vdali v alkohol Ker živimo v socialni državi, jim je slednja dolžna pomagati. Čeprav se ob tem marsikomu porajajo dvomi, ali se prav vsakemu človeku, ki bi si sicer lahko pomagal tudi sam, a se raje vdaja alkoholni omami, ta pomoč pride prav. Na drugi strani so namreč še vedno ljudje, družine, ki se res trudijo in delajo pošteno, vendar ne zaslužijo dovolj za človeka dostojno življenje. Hkrati pa tudi niso upravičeni do raznih pomoči. Takšnim bi bila pomoč res dobrodošla, predvsem pa koristna. A naša (socialna) zakonodaja, kar zadeva pomoči, je pač za vse ista ... Žal je zgodb, takih in drugačnih, zelo veliko, dejstvo pa je, da mora lokalna skupnost oz. občina pomagati tistim, ki ostanejo brez vsega oz. strehe nad glavo. Haloške občine se v teh primerih odločajo vsaka po svoje - v zadnjem času je vse pogostejša rešitev začasna namestitev v bivalne kontejnerje. ■ 1 • V • I »v Hisa se mu je skoraj ze porušila na glavo Spomnimo, da so pred dvema letoma tako reševali problem občana v Kidričevem (ki je sicer mo- Pogled v notranjost stare hiše, kjer živi Butolen. Vprašanje, ali bo sploh uporabljal bivalnih Podlehničan Butolen ni edini lastnik podirajoče se hiše, v bližini katere so mu postavili bivalnih Prav tako je dal jasno vedeti, da svojega doma v nobenem primeru ne namerava zapustiti. Četudi bi imela občina Podlehnik na voljo socialna stanovanja, verjetno te nastanitve sploh ne bi hotel sprejeti. Tudi odhod v dom starostnikov ne pride v poštev. Poleg tega bi občino taka namestitev stala veliko več kot ureditev bivalnega kontejnerja. Ob tem se sicer postavlja vprašanje, ali bo Butolen sploh živel v novem bivalnem kontejnerju, saj je navajen na svojo staro hišo, prav tako še vedno uporablja zunanje stranišče »na štrbunk«. Sprva seje namreč s postavitvijo kontejnerja strinjal, nato pa sije vmes že večkrat premislil. Stara haloška hiša je nevarna za bivanje, saj se praktično podira. Drage PTUJČANKE in PTUJČANI, ob prazniku Mestne občine Ptuj vam iskreno čestitamo in vabimo na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 30. julija, ob 20. uri na mestni tržnici Ptuj. Lepo praznovanje! Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj in svetniki Mestnega sveta MO Ptuj Dijana ALIBABIČ, Marjan BEZJAK, dr. Štefan ČELAN, Andrej ČUŠ, Rajko FAJT, Nuša FERENČIČ, mag. Darja HARB, Mario HLUŠIČKA, Alen ILJEVEC, Milan KLEMENC, Marjan KOLARIČ, Vladimir KORITNIK, Andrej LAZAR, Mag. Mirjana NENAD, Helena NEUDAUER, Gorazd OREŠEK, dr. Bojan PAHOR, Metka PETEK UHAN, Miha POŽGAI, Sergeja PUPPIS FREEBAIRN, mag. Sonja PURGAJ, Janez ROŽMARIN, Matej SIEBENREICH, Boštjan ŠERUGA, Marta TUŠEK, Tatjana VAUPOTIČ ŽEMLJIC, Andrej VINDIŠ, AleksanderVODA, Luka ŽIŽEK V primeru slabega vremena bo prireditev v Dominikanskem samostanu Ptuj. &m3®mmmsm Občina Podlehnik je občanu uredila varno bivališče v kontejnerju. ral za kontejner občini plačevati najemnino). Letos spomladi pa smo že poročali o starejši krajanki v Cirkulanah, ki ji je občina priskočila na pomoč s postavitvijo bivalnega kontejnerja. Zadnji primer je iz občine Podlehnik. Slednjo je Center za socialno delo Spodnje Podravje v lanskem letu pozval, da za občana Butolena iz Strajne uredi primernejše in varnejše bivališče. Stara hiša, v kateri je do takrat živel, se je namreč skoraj porušila. Občinska uprava je takoj začela iskati rešitev. Sprva so preučili, ali bi lahko hišo vsaj delno obnovili ali preuredili bližnjo garažo. Ugotovili so, da gre za več lastnikov in delno neurejeno dokumentacijo, na podlagi česar bi vse skupaj predolgo trajalo, prav tako bi za občino taka obnova prestavljala prevelik strošek. Zato so posegli po rešitvi, ki je v zadnjem obdobju vse pogostejša, in sicer bivalni kontejner. Za kontejner 8.500 evrov Sprva so nameravali uporabiti obstoječi prazen bivalni kontejner (v lasti Civilne zaščite), vendar se je nato ponudila ugodna možnost za nakup rabljenega, ki so ga ustrezno obnovili in prestavili v bližino hiše v Strajni. Občina je za celotno investicijo plačala 8.500 evrov, od tega so okoli 800 evrov prejeli od Centra za socialno delo Spodnje Podrav-je. »Uredili smo sanitarni del (tuš, wc, umivalnik), 2.800 evrov je stala priprava platoja, izkop, postavitev greznice ter priklop elektrike in vode. Za pohištvo in ostalo opremo bo poskrbela Območna izpostava Rdečega križa Podlehnik, ki je omenjenemu občanu že do sedaj veliko pomagala,« je pojasnil Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, ki si nikakor ne želi, da bi po Halozah postavljali kontejnerje, vendar je bila v dani situaciji to edina rešitev. Bivalniki le začasna V» . »I »v rešitev za najhujšo stisko Tudi stari kontejner bo kmalu v uporabi, saj bo v njem začasno živela mati samohranilka s hčerko. Krajanka Podlehnika se je namreč pred časom obrnila na občino s prošnjo za začasno pomoč pri ureditvi stanovanjske problematike. Svetniki so na zadnji seji odločili, da ji bodo kot rešitev ponudili stari bivalni kontejner za obdobje enega leta. V vsakem primeru bo občina po besedah župana Toplaka oba bivalna kontejnerja uporabljala samo za izredne situacije, ko občani čez noč ostanejo brez strehe nad glavo. Estera Korošec Videm • Jeseni 12 oddelkov vrtca Otroci tudi v prostorih športnikov Kot smo poročali, je v občini Videm pred vrati vrtca zaradi prostorske stiske ostalo 34 otrok. Svetniki občine so nato na dopisni seji potrdili normative števila otrok za oblikovanje skupin v vrtcih občine. Letos bodo tako v centru Vidma imeli sedem oddelkov predšolske vzgoje, v Leskovcu tri in na Selih dva. Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko je pojasnil, da bodo v vrtcih zagotovili mesto vsem vpisanim otrokom, razen tistim, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja 11 mesecev. „Ti otroci še vedno ostajajo na čakalnem seznamu in jih bomo v vrtec vpisali med letom ob morebitnih izpisih. Nekaj staršev tudi ni podpisalo pogodbe ali pa so vpis prestavili za eno leto. Veseli smo, da nam je skupaj z občino uspelo zagotoviti dodaten oddelek in s tem urediti varstvo predšolskih otrok. Oddelki so polno zasedeni, razen na lokaciji Leskovec, kjer je še nekaj prostih mest," je dejal Murko. Dodal je, da so soglasje za oblikovanje začasnega oddelka od ministrstva za izobraževanje prejeli pred kratkim. V Vrtcu Videm bodo po tri skupine otrok prvega in drugega starostnega obdobja ter en kombinirani oddelek. Dve skupini starejših otrok pa bosta na dislocirani enoti v prostorih športnega društva. V Leskovcu bodo imeli po en oddelek prve in druge starostne skupine ter enega Dva oddelka vrtca (43 otrok) bo v naslednjem šolskem letu nameščenih v prostorih objekta športnega društva. kombiniranega, medtem ko bosta na Selih dve skupini kombiniranega oddelka. V petih oddelkih matične enote Videm bo tako prostora za 83 otrok, v dislocirani videmski za 43, v Leskovcu za 54 in na Selih za 38 otrok. V skladu z normativi bodo lahko vpisali skupno 218 otrok, za katere bo skrbelo 12 vzgojiteljic in 14 pomočnic vzgojiteljic. Da se je situacija ugodno razpletla, veseli tudi župana Branka Mariniča, ki se skupaj z občinsko upravo pripravlja na nadgradnjo vrtca v Vidmu. MZ Foto: CG Foto: CG Foto: CG petek • 30. julija 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Kako daleč so postopki projektiranja regijskega vodovoda Do novega vodovoda bo skozi Ptuj preteklo še veliko Drave Mestna občina (MO) Ptuj nadaljuje s postopki izbire projektantov za regijski vodovod, medtem ko je za svoj del, območje MO Ptuj, ki vključuje 63 kilometrov sistema, projektiranje že naročila. Priprava dokumentacije do gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo del (DGD, PZI) jo bo stala blizu 400 tisočakov, projekte pripravljata Proinfra inženiring in Vodnogospodarski biro Maribor. „Roki izdelave so postavljeni fazno. Za izdelavo idejnega projekta in pridobitev mnenj je rok 125 dni. DGD-dokumentacija mora biti izdelana v roku 110 dni od potrditve idejnega projekta s strani naročnika. Po potrditvi DGD-dokumentaci-je ima izdelovalec še 200 dni časa, da izdela PZI-dokumentacijo," so pojasnili v upravi ptujske občine. Čez palec izračunano bodo projekti na mizi čez dobro leto dni oziroma proti koncu 2022. Za skupni del v drugo nižja ponudba Po večletnih nesoglasjih so občine projekt regijskega vodovoda razdelile po sklopih, da si bodo lahko tudi vsaj približno enakomerno razdelile stroške, ki bodo pripadli na posamezno lokalno skupnost. Skupni je ostal le sklop ena, ki vključuje glavne transportne cevovode (72 km), nova vodnjaka in tehnološko opremo. Za projektiranje tega skupnega dela so občine po prvem razpisu prejele eno ponudbo v vrednosti milijon evrov. Ker so ocenili, da gre za relativno visok znesek, so razpis za sklop ena ponovili, hkrati pa ga razdelili še na tri podsklope. En del bodo povezovalni cevovodi s skupno infrastrukturo in objekti s tehnološko opremo za pripravo pitne vode (filtri za železo in mangan). Drugi del sta vodnjaka s filtri, tretji pa zamenjava tehnološke, programske in nadzorne opreme na sistemu. Po ponovljenem razpisu sta za projektiranje transportnih cevovodov in ostale skupne infrastrukture prispeli dve ponudbi: 551.000 evrov (Dr. Duhovnik) in 732.000 evrov (partnerja Lineal in Hidroinženiring). Za projektiranje dveh vodnjakov je ponudbo v vrednosti 152.000 evrov predložila projektantska hiša Dr. Duhovnik, za projektiranje tehnološke opreme pa konzorcij Lineal in Hidroinženiring (120.000 evrov). „Ponudbe so v fazi preverjanja," so povedali na MO Ptuj. Po pojasnilu, ki smo ga prejeli iz ptujske Mestne hiše, še tudi ni odločeno o ponudnikih, ki bodo vodovod projektirali za posamezne občine. Do novega vodovoda še celo desetletje Najbolj se mudi s projektiranjem skupnega dela vodovoda, saj občine računajo, da bi za projekt črpale evropska sredstva; najprej za skupni del in nato še za vse preostale dele po posameznih občinah. Ponudbeni znesek znižali za 200 tisočakov S ponovljenim razpisom so se vrednosti pridobljenih ponudb za projektiranje skupnega dela vodovoda čez vse občine Spodnjeg Podravja, vključno z dvema vodnjakoma in posodobitvijo tehnološke opreme na sistemu, nekoliko znižale. Prvotna ponudba partnerjev Lineal in Hidroinženiring je bila 1.024.000 evrov, po zadnjem razpisu bi lahko enak obseg sprojektirali za 824.000 evrov, poleg Lineala in Hidroinženiringa je ponudbenik še Dr. Duhovnik. Regijski projekt celovite prenove vodovodnega sistema vključuje 290 kilometrov cevovodov, dva nova globinska vodnjaka, pripadajočo tehnološko in programsko opremo za krmiljenje, varovanje in nadzor sistema. Že za projektiranje bodo občine morale seči globoko v žep. Kot kaže, se bo projektiranje izvajalo najmanj do konca prihodnjega leta, denar za projekt bi črpali iz naslednje evropske finančne perspektive 2021-2027. Dosedanja dinamika dela spo-dnjepodravskih občin pri evrop- skih projektih je takšna, da se dela resno lotijo šele takrat, ko lovijo zadnji vlak, v tako imenovanem podaljšku finančne perspektive. Slikovit primer so trenutno kolesarske steze, kanalizacija in obrtne cone, ki so v izgradnji oziroma tik pred njo. Gre za naložbe, ki bodo podprte še s sredstvi iztekajoče se finančne perspektive (2014-2020). Glede na navedeno prakso je pričakovati, da bi nov vodovod v regiji lahko dobili približno čez deset let. Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Zahtevajo celostno urejanje: do takrat brez stranišč in pešpoti na grad Urejene peš poti na grad še lep čas ne bo ... Težave, s katerimi se srečujejo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO), kar se tiče upravljanja s ptujskim grajskim kompleksom, so in bodo težko rešljive. Primernejša pešpot od parkirišča do gradu, ureditev sanitarij in info točke ob samem parkirišču, postavitev premičnega gostinskega lokala, prostorov za arheologijo, grajske žitnice itd. so zadeve, ki se že leta ne premaknejo z mrtve točke in se očitno še ne bodo kmalu. Ministrstvo za kulturo in mariborski Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) namreč zagovarjata celostni pristop in urejanje grajskega kompleksa. Denarja (pri določenih akterjih pa očitno niti volje) za to, da se nekatere stvari začnejo izboljševati, pa ni. Številne, na videz lahko uresničljive projekte, je na Ptuju očitno nemogoče izpeljati. Mednje sodita ureditev pešpoti s parkirišča pod gradom do gradu in namestitev premičnega objekta - gostinskega lokala s sanitarijami na lokaciji ob parkirišču pod gradom. »Stališče Ministrstva za kulturo je takšno, da je znotraj območja kulturnega spomenika prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Ministrstvo za kulturo je mnenja, da je v luči celostnega urejanja območja kulturnega spomenika treba prostore za morebitne dodatne vsebine iskati v okviru obstoječih objektov, ki so bodisi prazni ali zasedeni z neustrezno vsebino, kot sta objekta na Raičevi 7 ali Raičevi 11. Seveda je ob tem za kakršne koli posege na grajskem griču treba najprej izdelati ustrezno dokumentacijo za celotno območje grajskega hriba vključno s projektom krajinske ureditve in umestitvijo pešpoti. Tudi za ostalo problematiko, kot je npr. dostopnost za invalide, je stališče zavoda takšno, da je namesto parcialnih rešitev treba pripraviti celovito projektno dokumentacijo,« na vprašanje, v kateri fazi so zastavljene investicije, odgovarja Aleksander Lorenčič, direktor PMPO. Verjetno bo vse skupaj prej dotrajalo kot se karkoli rešilo Kot pravi Lorenčič, v muzeju podpirajo celostno ureditev območja kulturnega spomenika državnega pomena; ne nazadnje so predlagali smernice in vsebine za celoten kompleks v okviru konservatorske-ga načrta, a se boji, da se bo prej kot realizacija ponovilo podobno, Tisti, ki ne živijo na Ptuju in pišejo smernice, kako obnavljati ta ali kateri koli drugi del mesta, se najbrž ne zavedajo pričakovanj tukaj živečih prebivalcev, zlasti pa ne turistov. Dokler tega ne bodo dojeli, bomo, kot kaže, samo sanjali o tem, da bomo ob parkirišču pod gradom spili kavo, uporabili stranišče ter se do gradu povzpeli po urejeni pešpoti. Sistem, ki ga zagovarjajo, je primerljiv, kot če bi rekli, da strehe šole ne bomo prenavljali, dokler ne zagotovimo denarja za celostno urejanje stavbe. Do takrat naj zamaka, propada... kot se je z objektom na Raičevi 9. Slednji se je moral zaradi dotrajanosti porušiti. Tudi stanje objekta na Raičevi 7 je slabo. Prostor je vlažen, opravljajo se le najnujnejša vzdrževalna dela, a je očitno, da je objekt potreben veliko resnejših vlaganj. Še en objekt, za katerega so dalj časa iskali primerne vsebine, je tisti na Raičevi 11. Vodstvo muzeja je zadovoljno, da jim je uspelo skleniti dogovor za sodelovanje z društvom Kastali. To je zaslužno, da je zaživela grajska tiskarna in da objekt ne propada prazen kot nekateri drugi. Poleg navedenega gre izpostaviti še grajsko obzidje, ki čaka na nadaljnjo sanacijo in nerazumljivo dejstvo, da grajski kompleks z več objekti ne premore niti enega požarnega hidranta. Dženana Kmetec ŠTEVILNE fi#ESTICIJE IN PROJEKTI, KI USTVARJAJO BOLJŠI, NAPREDEN IN USPEŠEN PTUJ, SO PLOD SODELOVANJA. KER POVEZANI ZMOREMO VEČ. ČESTITKE OB PRAZNIKU MO PTUJ. _ PTUJ SMO LJUDJE. SD PTUJ Očitno še nekaj časa na parkirišču pod gradom ne bo ne gostinskega lokala ne sanitarij, urejati pa se ne sme niti pešpot do gradu. Foto: CG 4 Štajerski MO Ptuj petek • 30. julija 2021 Ptuj • Ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj y Županja: »Zaradi situacije smo v zadnjem letu z občani Večja kot je občina, tako po površini kot številu prebivalcev, večje izzivov, s katerimi se je treba spopasti. Te dni, ko mestna občina Ptuj praznuje občinski praznik, je pravi čas za razmislek o izvedenih in načrtovanih investicijah. Županja Nuška Gajšek je na čelu občine skoraj tri leta, zaveda se, da bo zadnje, predvolilno leto še kako pestro, a dodaja: »Želim si, da še naprej delamo za skupno dobro in da se ne bi politizirale teme, ki se recimo v občini rešujejo že desetletja in se v tem mandatu resnično trudimo, da jih končno razrešimo.« Prvi županski mandat Gajškove je zraven standardnih izzivov, s katerimi se po navadi spopadajo novoizvoljeni župani, prinesel še nekatere dodatne. Skoraj leto in pol je minilo, odkar smo se začeli ubadati s korona krizo. Na zastavljene investicije na Ptuju ta k sreči ni imela velikega vpliva. »Ne glede na epidemijo me veseli, da projekti, ki smo jih zastavili, teče- jo nemoteno. Skupaj z občinsko upravo smo se trudili, da je delo nemoteno teklo. Investicije so tekle po zastavljenem planu. Res pa je, da smo zaradi situacije z občani komunicirali drugače, ker nismo mogli na teren,« pravi županja mestne občine Ptuj. Medtem ko je torej na eni strani delo občinskih služb na področju naložb teklo relativno dobro, pa je na drugi strani družabno življenje zastalo. Organizacija dogodkov je bila otežena, v določenem delu leta celo onemogočena. »Če ne bo nobenih presenečenj, se po dolgem obdobju vračamo v ustaljene tirnice. Čaka nas bogato festivalsko poletje, ki ga že vsi nestrpno pričakujemo. Vemo, Ptuj je znan po poletnih festivalih, ki napolnijo ulice in trge mesta in letos se Občina je začela urejati ta dela mesta, kmalu bo pogled na Staro steklarsko in okoliške ulice bistveno lepši. Slovenska demokratska stranka Občankam, in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Franjo Rozman, predsednik bomo tega še posebej naužili. A glede na napovedi epidemiologov upamo, da bo letošnje poletje res v znamenju dogodkov, ki smo jih vajeni,« se veseli Gajškova. Načrti za letošnje leto Med prepotrebnimi investicijami, ki so bile na vrhu prioritet občinskega vodstva, pa tudi dela javnosti, je gradnja Stare steklarske. Za to naložbo si je občina pridobila zajeten delež državnih in evropskih sredstev, in sicer 2,7 milijona evrov. Sočasno se bo v sklopu 4,9 milijona evrov vredne investicije reševalo tudi nekaj drugih težav. Zraven postavitve novega objekta, ki bo v prvi vrsti namenjen kulturnikom in mladim kreativcem, bodo bistveno lepšo podobo dobile okoliške ulice. Tudi s funkcionalnega vidika bo narejen pomemben premik. V starem delu mesta, Vrazovem trgu, Šalamunovi ulici, delu Aškerčeve in Jadranski ulici se bo namreč izvajala zamenjava komunalnih vodov. Vlaganja v posodobitev in novogradnjo kanalizacijskega sistema so v teku še na nekaterih drugih lokacijah po občini. r\V M Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek Vlaganje v šolske objekte, ceste, kolesarke ... Veliko se v zadnjih letih vlaga tudi v urejanje cestne infrastrukture, brez česar si občina razvoja ne more predstavljati. Zraven številnih manjših odsekov je gotovo pomembna pridobitev tega leta ureditev Peršonove ulice. Po dol- gih letih je bila obljuba o prenovi vendarle realizirana. Začela so se dela za rekonstrukcijo Ulice 5. prekomorske, ki je bila še kako potrebna vlaganj. Skupaj z nekaterimi sosednjimi občinami si je ptujska že zagotovila sredstva za urejanje prvega odseka kolesarskih povezav. Ureja se še protipoplavna zaščita, v planu za letos je postavitev enostavnega objekta v Ljudskem TEH rtIKR ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o. Potrčeva cesta 28, 2250 Ptuj GSM: (041) 876 590, GSM: (041) 625 339, TEL: (02) 620 04 20 e-pošta: ¡nfo@elektrotehnika-sp.eu projektiranje, nadzor in izvedba električnih in strelovodnih inštalacij,električne opreme, računalniških in telekomunikacijskih omrežij meritve električnih in strelovodnih instalacij ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij • brezplačna predhodna izmera in svetovanje ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU MO PTUJ! od 1971 Tel: 771-9511, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! Foto: CG Foto: CG petek • 30. julija 2021 MO Ptuj Štajerski 5 komunicirali drugače« vrtu. »Tečejo tudi vse aktivnosti za izgradnjo neprofitnih in oskrbovanih stanovanj, do konca avgusta bo zaključena obnova strehe OŠ Olge Meglič, izvajajo se investicije po četrtnih skupnostih,« še pojasnjujejo na občini. Aktivno pa se ukvarjajo tudi z izzivom, kako čim prej priti do nove poslovilne vežice na Rogozniškem pokopališču. Čeprav je bila ponudbena vrednost krepko višja od ocen projektantov, je županja prepričana, da bodo zadeve uspešno racionalizirali in kmalu pristopili k izvedbi. Sredstva v proračunu so zagotovljena, svoj delež pa bo prispevalo tudi občin- sko podjetje Javne službe Ptuj, kot upravljavec pokopališča. Po treh letih vodenja občine ... Na čelu ptujske občine je Gajško-va tri leta. Na vprašanje, kako je zadovoljna z izvedenim v tem času, odgovarja: »Čas za oceno bo ob koncu mandata, če pa pogledam, kaj mi je skupaj z ekipo občinske uprave in mestnimi svetniki uspelo, sem najbolj ponosna na to, da se pogovarjamo, da zastavljene cilje dosegamo s konsenzom, da četudi nimamo vedno enakih mnenj, pogledov, za dobrobit naših občanov stopimo skupaj, presežemo različnost in se poenotimo.« Izjemno pomembno, da so premiki na bolje sploh možni, je sodelovanje župana občinsko upravo in mestnim svetom. V tem pogledu je sicer pričakovati v zadnjem, predvolilnem letu tudi pretrese. Dosedanje sodelovanje s člani mestnega sveta Gajškova ocenjuje kot dobro, zgledno: »Mislim, da se vsi skupaj zavedamo, da delamo za ljudi in da uresničimo zastavljene cilje, ni pomembno, iz katere politične opcije nekdo prihaja. Res pa je, da se približuje volilno leto, OŠ Olge Meglič b o dobila nouo streho, v teku pa je še konkretna posodobitev stare, a krasne zgradbe ob Dravi, v kateri deluje OŠ Mladika. Peršonoua ulica je urejena, v teku je še rekonstrukcija 5. Prekomorske. kar se bo zagotovo poznalo tudi pri ,ambicijah' svetnic in svetnikov. Želela bi si, da se ne bi politizirale teme, ki se recimo v občini rešujejo že desetletja in se v tem mandatu resnično trudimo, da jih končno razrešimo.« Kateri izzivi ostajajo nerešeni? Vodenje občine, kot je Ptuj, pomeni tudi pogosto tehtanje prioritet. Želja in potreb je veliko več kot denarja. Včasih pa bolj kot sredstva reševanje problemov otežujejo drugi dejavniki: pridobivanje soglasij različnih soglasjedajalcev, neurejena lastninska razmerja, dolgotrajni birokratski postopki ipd. Županja pravi, da se zaveda, da je pred njo še veliko izzivov. Izpostavlja pomanjkanje stanovanj, parkirnih mest v centru, še bolj LISTA^ DR. ŠTEFANA ČE LANA Spoštovane občanke in občani! Letos mineva trideset let od nastanka naše samostojne države in le nekoliko manj od nastanka lokalne samouprave. Osebno sem prepričan, daje uvedba lokalne samouprave prinesla veliko dobrega vsem državljankam in državljanom v naši državi. Danes praktično ne najdete več nobenega zaselka v naši državi, ki ne bi imel urejenih varnih poti do doma, predšolske in osnovnošolske vzgoje, primarnega zdravstva, vodooskrbe, kanalizacije itd. Prazniki, kotje občinski, pa nam ponujajo razmislek, kako vse skupaj nadgraditi, da bomo ob osnovnem standardu čim prej zagotovili tudi vse ostale pogoje za kakovostnejše življenje in delo. Če se bo vsak od nas osredotočil na tista pričakovanja, ki lahko prinesejo čim več za skupno dobro, bodo v nas zagotovo prevladali občutki radosti in pot do uspeha bo veliko lažja. Spoštovane občanke in občani, v imenu naše liste in osebnem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob občinskem prazniku in hkrati želim čim več veselja ob skupnih uspehih. v v Hr_ Štefan Helan intenzivno urejanje cestne infrastrukture ... Ponosna pa je, da jim je po desetletjih čakanja uspelo na nekaterih območjih urediti, da so se občani lahko končno priklopili na kanalizacijski sistem: »Kar se tiče cestne infrastrukture, je moje zadovoljstvo deljeno. Ta je ponekod še vedno v katastrofalnem stanju, leta se ni vlagalo skorajda nič. Zadovoljna pa sem z izvedenim, čeprav je treba še ogromno postoriti. Nedavno smo namenu predali tudi številne športne investicije, pred nami so še mnoga vlaganja v šport. OŠ Mladika končno dobiva novo podobo, OŠ Olge Meglič novo streho, načrtovana je selitev uprave Vrtca Ptuj, kjer zdaj plačujemo drago najemnino, in ureditev centralne kuhinje ter pralnice za vrtec. Če bo vse po sreči, pa bi kmalu lahko gradili tudi neprofitna stanovanja.« ¿yrcicfoi iro d.o.o. Ptuj Če bi županja imela čarobno paličico ... Gajškova je zadovoljna, da je bila letos realizirana še ena obljuba, dana občanom, zaživel je participativni proračun. Občani so predlagali tiste projekte, za katere menijo, da bodo izboljšali kakovost njihovega življenja v mestu. Ti bodo v naslednjem letu tudi realizirani. Na vprašanje, kaj je tisto, kar bi v hipu uredila, če bi imela čarobno paličico, pa ptujska županja pravi: »Vemo, da je čarobna palica nekaj nerealnega, če pa bi jo dejansko imela, bi razrešila problematiko prezentacije t m V soboto opoldne, 24. julija, gneče proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec ni bilo. Cesta je bila več ali manj prazna. Naslednje dni je bilo prometa spet več, tudi zaradi preusmerjanja prometa zaradi nesreč na avtocesti. Medtem ko so imeli tuji turisti pred dvema tednoma med haloš-kimi griči brezglavi in brezciljni reli, pa je bilo minuli konec tedna stanje dokaj umirjeno. V Leskovcu, kjer se zna ustvariti več kilometrov dolga kolona, je bil začuda promet bolj redek in tekoč. Drugače je bilo na avtocesti, kjer se je pred MMP Gru-škovje spet ustvarila večkilome-trska kača razbeljene pločevine. Situacija na cestah se torej dnevno spreminja, zato je pričakovati, da bodo Leskovčani upravičeno ponovno negodovali zaradi stoječih kolon vozil na glavni cesti skozi kraj. Projektiranje polkilometrskega pločnika traja že dve leti ... Glede na to, da gost promet zmanjšuje prometno varnost, so se na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) odločili skozi Leskovec zgraditi pločnik. A do tega bo še dolga pot, saj ga projektirajo že skoraj dve leti. Po tem, ko so se julija 2019 nezadovoljni krajani Le-skovca zbrali na protestnem shodu, je DRSI jeseni objavila razpis za izbiro projektanta. Tega so sicer izbrali (Tehnični biro Murska Sobota, vrednost pogodbe je 29.000 evrov), vendar pa projektna dokumentacija danes, po skoraj dveh letih, še ni izdelana. Na DRSI so povedali, da je sicer izdelava projekta za izvedbo del (PZI) v zaključni fazi, čakajo še mnenje Direkcije RS za vode. „Ko bo to pridobljeno, bo projektna dokumentacija predana v recenzijo. Po opravljeni recenziji bomo začeli postopki za pridobitev potrebnih zemljišč, pričetek gradnje je predviden v letu 2022, za kar so že tudi zagotovoljena finančna sredstva. Okvirna ocena vrednosti projekta je okoli 1,1 milijona evrov. Točna vrednost investicije bo znana po zaključenem razpisu oziroma po izboru izvajalca," so pojasnili na DRSI in dodali, da se bosta poleg 530 metrov pločnika ob glavni državni cesti v Leskovcu Foto: policija.si MP Rogatec DRSI voznike usmerja na MP Rogatec, Zavrča dodatno ne bodo obremenjevali Na DRSI so povedali, da voznike, ki nimajo vinjet, in tiste, ki se želijo izogniti gneči na MMP Gruškovje, z začasnimi kažipoti usmerjajo na mejni prehod Rogatec. Postavitev dodatnih usmerjevalnih tabel v smeri mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi ni predvidena. Oba prehoda sta po pojasnilu DRSI precej obremenjena z mednarodnim tovornim prometom, nad čimer se tam živeči ljudje prav tako pritožujejo, zlasti tisti ob cesti Ptuj-Zavrč. Zato dodatno usmerjanje prometa na mejni prehod Zavrč ni predvideno, so razložili na Direkciji. urejali še meteorna kanalizacija in cestna razsvetljava, predvidena je prestavitev in zaščita vodovoda ter zaščita telekomunikacijskih vodov. „Sočasno z izgradnjo pločnika bo občina Videm uredila fekalno kanalizacijo, za katero je naročila projekt," so povedali na DRSI. Navedli so tudi, da imajo v načrtu ureditev avtobusnega postajališča in počivališča v Sovičah. Trenutno izdelujejo idejno zasnovo in PZI-dokumenta-cijo. „Ta bo predvidoma končana in recenzirana še letos. Sledijo odkupi zemljišč in nato gradnja." Pot do leskovškega pločnika in počivališča v Sovičah bo glede na dosedanjo dinamiko dogajanja očitno še precej dolga. V turistični sezoni več policijskih patrulj v obmejnem pasu V tem času naj bi (vsaj v poletnih mesecih) za blažitev prome- tnovarnostih razmer poskrbeli policisti. Ne le v videmskem delu Haloz, tudi v Cirkulanah se namreč domačini srečujejo s kolonami vozil tujcev, ki iščejo mejne prehode, pri čemer jih navigacija pogosto usmerja na Meje in Paradiž, kjer je samo mejna točka, ne pa tudi mejni prehod. Na Policijski upravi (PU) Maribor so povedali, da policijskim enotam v obmejnem območju v času turistične sezone zagotavljajo dodatni kader, ki po potrebi usmerja promet in nudi drugo pomoč tujcem. „Ob koncu tedna, ko se pričakuje večja gneča na mejnih prehodih in posledično tudi na prehodnih mestih Meje in Paradiž, ki jih tujci sicer ne smejo prestopiti, je na delo razporejenih več policistov. Zato je posledično ob državni meji več patrulj, ki ukrepajo ob nedovoljenih prestopih državne meje ter so tudi v pomoč tujcem, ki potujejo v smeri Hrvaške. Policisti postaje Gorišnica so pretekli konec tedna zaznali večjo obremenjenost cest in prometa osebnih avtomobilov tujih registrskih označb, zato so tujce ustrezno usmerjali na mejne prehode. Ob tem dodajamo, da je pred križiščem v Dolanah postavljena prometna signalizacija, ki pa jo vozniki očitno spregledajo oziroma se raje zanašajo na navigacijo," je navedla Anita Kovačič Čelofiga iz PU Maribor. Mojca Zemljarič Ptuj • O selitvi Perutninine uprave „Sedež Perutnine ostaja na Ptuju!" Po Ptuju so se minule dni razširile informacije, da naj bi Perutnina Ptuj, ki daje v regiji zaposlitev in kruh okoli 1.800 ljudem, nanjo so vezani tudi številni dobavitelji in kooperanti, selila del uprave v eno od držav nekdanje Jugoslavije, domnevno na Hrvaško. V upravi Perutnine Ptuj so zanikali informacije o domnevni selitvi upravnega dela podjetja v eno od držav nekdanje Jugoslavije. Poudarili so, da selitev sedeža podjetja in upravnega dela nikoli ni bila predmet obravnave. V podjetju smo poizvedeli, ali informacije držijo. Povprašali smo, kateri del administracije imajo namen preseliti, kdaj in kam ter ali to morebiti pomeni začetek selitve sedeža podjetja. Vse navedeno so v podjetju zanikali: „Selitev sedeža podjetja oziroma njene uprave in/ ali administracije iz Ptuja v druge države, kjer Perutnina Ptuj posluje, nikoli ni bila predmet obravnave." Dodali so, da je Perutnina že več kot stoletje ptujsko podjetje, ne glede na lastniško strukturo in organizacijsko obliko podjetja. „Ime kraja, od koder izvira, Perutnina ponosno nosi v svojem imenu po vsem svetu in je tesno povezna z lokalnim okoljem, od koder prihaja glavnina njenih zaposlenih," so povedali v odzivu za naš časopis. MZ Ptuj • Odvoz blata iz čistilne naprave Do septembra 1.200 ton blata V Komunalnem podjetju (KP) Ptuj so pojasnili, da imajo trenutno več prevzemnikov blata iz centralne čistilne naprave (CČN) na Ptuju. Odvoz po besedah direktorja Janka Širca plačujejo po ceni, kot je bila dogovorjena z dosedanjim prevzemnikom, družbo Cep iz Celja. „Prevzemnikov je več, konkretno so odvozi naročeni pri podjetjih Saubermacher Slovenija, Koto in Kostak. Cena za KP Ptuj bo v vseh primerih 117 evrov po toni, kot je bila pogodbena cena po okvirnem sporazumu sklenjenem s podjetjem Cep. Razliko med našo in dejansko pogodbeno ceno bo do poteka odpovednega roka pokril Cep," je pojasnil Širec. Dodal je, da so za ponudbe za odvoz blata zaprosili šest prevzemnikov, predložili so jih trije, pri katerih so prevoze tudi naročili. „Zraven njih smo za ponudbo zaprosili CERO Pomurje, CERO Dolenjska in Surovino, vendar trenutno nimajo prostih kapacitet." Direktor ptujske Komunale je poudaril, da bi bilo glede na obstoječe zaloge in predvideno proizvodnjo do začetka septembra treba iz CČN Ptuj odpeljati okoli 1.400 ton blata. Po tem, ko je Cep ob robu razkritij v zvezi z nezakonito odloženim blatom v naravi Komunali odpovedal pogodbo, KP Ptuj z razpisom tudi išče prevzemnika za naslednje obdobje. Širec je povedal, da je odpiranje ponudb predvideno prve dni avgusta, v idealnem primeru bi lahko novega izvajalca izbrali v začetku septembra. MZ O Jakobu (25. 7.) grozdje na božjo pot odide in šele ob Jerneju (24. 8.) nazc Danes bo sončno in vroče. Popoldne bodo predvsem v severni Sloveniji krajevne nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od 15 do 21, najvišje dnevne od 27 do 34 °C. OBETI: V soboto bo sončno. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v severni polovici Slovenije krajevne plohe in nevihte. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 1 Sobota Nedelja Ponedeljek 30.07.2021 31.07.2021 01.08.2021 02.08.2021 * * % % 20 21 20 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 29 29 26 24 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan P g Hitrost vetra0.3m/s Hitrost vetra1.4mis Hitrost velra5.7m/s Hitrost vetra2.5mfe Foto: CG Foto: MZ Vir: ARSO petek • 30.julija 2021 Kultura Štajerski 13 Peter Mayle: Hotel Pastis Pri založbi Mladinska knjiga je bila nekoč oblikovana knjižna zbirka Oddih, ki, kot so zapisali na svoji spletni strani, vsebuje lahkotno branje za manj zahtevne bralske okuse in prinaša najbolj priljubljene svetovne avtorje žanrske književnosti. V zbirki prevladujejo ljubezenski romani, kar kažejo tudi njihovi naslovi: Zakrinkana ljubezen, Dama pod krinko, Kaj pa, če je pravi, Vsi Cassandrini snubci, Vohunu za vabo, Muza za markiza ... Skratka: čtivo za sprostitev. Kar je mekdonalds za prehranjevanje, je ta zbirka za branje. In tam smo našli tudi Hotel Pastis. Za tiste, ki se ne spoznajo na alkoholne pijače: pastis je francoski janežev liker, značilen predvsem za jug te države - za okolico Marse-illa, Provanso ... In tam se dogaja roman Hotel Pastis,v izmišljenem kraju Brassière--les-Deux-Eglises (kar bi lahko morda prevedli kot: Modrček z dvema cerkvama; gotovo zelo slikovit kraj!). V to vasico (»število prebivalcev pozimi 702, poleti okrog 2000« preberemo na 51. strani romana) se 'izgubi' propagandni tajkun Simon Shaw, možak srednjih let, nesramno bogat, a vsega naveličan - predvsem svojega posla v reklamni agenciji, sestavljenega iz ene same hinavske priliznjenosti do strank, ki želijo s pomočjo reklame kupce prepričati o kakovosti svojih izdelkov (najnovejša pridobitev agencije je reklama za 'gu-mibarone' - tako so propagandisti posmehljivo poimenovali proizvajalce kondomov, za katere so pripravili prodajno strategijo). Shaw se odloči, da bo za nekaj časa pobegnil iz poslovne norišnice, pa tudi od svoje pravkar ločene žene, ki v svojem bivšem možu vidi neizčrpen vir denarja in ga s pomočjo svojih odvetnikovvztrajno ožema. Odpravi se na kratek dopust na jug Francije s svojim porschejem (»najudobnejšim od svojih treh avtomobilov«, izvemo na str. 46), pa pred Brassierom z avtom nasede na neki štrleči skali, odlomi izpušno cev - in je prisiljen ostati tam, da mu avtomobil popravijo. Kar seveda ne gre en-dva-tri, za kar si je sam kriv, mu pojasni mehanik, kaj pa ne vozi poštenega francoskega avtomobila. In tako Shaw prisilno preživlja svoj dopust v simpatični vasici, saj se zaljubi v njeno slikovito okolico, spozna simpatično Nicole Bouvier, ločenko, s katero za začetek delita izkušnje z ločitvijo, a se nazadnje med njima razvije nekaj več. No, v tej vasici opazi Shaw veliko stavbo nekdanje žandarmerije, ki jo je lokalni gradbenik pričel obnavljati, a mu je zmanjkalo denarja. Na pobudo Nicole se Shaw odloči: dovolj mu je propagandnega posla, lotil se bo obnove žandarmerije in iz nje naredil hotel. Hotel Pastis. Kako mu bo to uspelo, vam seveda ne povem, gotovo pa vam bodo všeč opisi živčnega dogajanja v reklamni agenciji, pa 'dvobojev' Shawa z njegovo bivšo ženo, dogajanja pri obnovi hotela, vzdušja v Shawovi nekdanji službi, pa seveda opisi Provanse, polni navdušenja nad to francosko pokrajino (pisatelj Peter Mayle je v to pokrajino umestil več svojih romanov; v slovenščini imamo poleg Pastisa še Leto dni v Provansi - duhovit potopis, ki je leta 1989 prejel britansko nagrado za najboljši potopis leta). Poleg te osrednje zgodbe roman popestrijo še podvig lokalnih falotov, ki se odločijo oropati domačo banko, pa ugrabitev bogataškega sina iz Teksasa, celo velikega gangsterja iz Marse-illa spoznamo ... Skratka: 363 kratkočasnih strani sproščenega poletnega branja. Jože Šmigoc ín Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Äo/mfe: TEDNIK www.tednik.si Spodnje Podravje • Predstavitev nove zbirke domislic Davorina Bešvirja »Čuj, tebe bodo zaprli« Minuli teden je Davorin Bešvir predstavil svojo sveže izdano zbirko domislic, 500 aforizmov, z naslovom Nori umotvori. Tudi tokrat je pri izdaji sodeloval z ilustratorjem Igorjem Muršičem, ki se je prav tako kot Vlado Pivec - pisec spremne besede -udeležil razgibane predstavitve. Foto: DZH »Močno smo se morali potruditi, da smo sploh lahko prevedli in aforizme naredili zanimive, kajti Srbi ne morejo razumeti, kako se 'Prekmurci zdravijo v ormoški bolnici',« je povedal Davorin Bešvir. Ormožana Davorina Bešvirja poznajo tako mladi kot stari, saj ga imajo med tednom v času uradnih ur priložnost videvati na upravni enoti Občine Ormož, seveda službeno, drugače pa je poznan kot starosta alternativne kulturne scene, saj je član punk skupine Gnile duše in ska-punk skupine Pridigarji, ki veljata za eni izmed prvih punk skupin v Sloveniji. V času glasbenega delovanja je bil pisec tekstov, pevec in bas kitarist. Njegova besedila so objavljena v zbirkah 100 gaziranih opic, ki je izšla leta 2011, in Revni kot cerkvene miši iz leta 2013. Leta 2017 je v zbirki Bog mi je priča, da potrebujem izganjalca hudiča zapisal zgoščeno obliko zabavnih in kritičnih misli, tokrat pa se je predstavil z aforizmi, ki jih je razdelil na 26 različnih sklopov. Tako po besedah Vlada Pivca »lahko dobro delujejo neodvisno eden od drugega, obenem pa se prepletajo, kot se obravnavane teme prepletajo tudi sicer v življenju.« V Norih umotvorih je moč najti slovenske, prevozne, obešenjaške, politične, kazenske, glavobolne, poimenske, pivske, kulinarične, športne, ljubezenske, zgodovinske, pogovorne, brezizhodne, absurdne, verske, svetovalne, filozofske, tehnološke, naivne, živalske, osebne, vulgarne, brezvezne, domače in koronske aforizme, ki nas v zadnjem času še kako zaposlujejo in se jim ne da izogniti, zato so tudi pri Bešvirju številčno najbolj zastopani. »Če nisem pri pravi ... bom šel pa k drugi.« Avtor knjige je v pogovoru z bi-bliotekarko ormoške knjižnice Ma-rijano Korotaj povedal, da so s prvo zbirko Bog mi je priča, da rabim izganjalca hudiča naredili kompilacijo in bo izšla konec septembra v srbščini »Sačuvaj nas Bože kuge i alata«, v kateri je zbranih 300 aforizmov, ki so prevedeni v srbski jezik. »Močno smo se morali potruditi, da smo sploh lahko prevedli in aforizme naredili zanimive, kajti Srbi ne morejo razumeti, kako se »Prekmurci zdra- vijo v ormoški bolnici«, pa tudi naših politikov ne razumejo, zato smo morali kar nekaj našega izpustiti. Na vprašanje, kakšni so odzivi na aforizme, je avtor odgovoril: »Ko ljudje berejo moje aforizme in vidijo ilustracije, mi rečejo: Čuj, tebe bodo zaprli! Zdaj pa ne vem, kaj naj bi si mislil?!« Za vse do sedaj izdane knjige je ilustracije oblikoval isti ilustrator. Davorin je začetek njunega sodelovanja opisal takole: »Na Grossmannu, leta 2011, zadnji dan s sobote na nedeljo, sva se z Igorjem ob 5. uri zjutraj na glavnem trgu v Ljutomeru dogovarjala o najinem sodelovanju. To je res dolgotrajno sodelovanje. In kakšen je nauk: najboljše zamisli so ob petih zjutraj, takrat se da vse zmeniti.« Po mnenju uvodničarja si bo Bešvir zanesljivo razširil krog svojih bralcev. Njegove vrstice je treba jemati »kot ormoška vina, odvisno od razpoloženja: včasih na dušek, včasih po požirkih. Odlične so v vsakem primeru.« Pa še zadnja vrstica: »Dosti ljudi mi pravi, da nisem pri pravi. Prav, bom šel pa k drugi.« Darja Žganec Horvat Ormož • Klub ormoških študentov pripravlja OFAK festival »Izkoristili bomo vse, kar nam Ormož ponuja« Tudi letos bo v Ormožu tradicionalni OFAK festival ki ga pripravlja Klub ormoških študentov (KOŠ). Festival se začenja 31. julija in bo trajal do 8. avgusta, v tem času pa bo na voljo pestra paleta dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbo, kulinariko, rekreacijo in zabavo. Foto: Arhiv KOS Stalnica festivala je tudi Ofakafana, ki pa bo letos zaradi prekrivanja dogodkov odprta samo v dopoldanskem času. »Skozi 13 let nam je uspelo doseči to, da smo Ormožani, pa tudi ljudje iz bližnje okolice, vzeli OFAK za svojega. Vsako leto ga obišče vse več ljudi. Vesel sem, da nam tudi ti »čudni« časi v Ormožu niso prišli do živega, čeprav smo do zadnjega čakali na zeleno luč in se lotili kreiranja programa komaj konec junija,« je povedal predsednik Kluba ormoških študentov Miha Kolman-čič, ki verjame, da se bo tudi letos v času dogajanja festivala zagotovo našlo nekaj za vsak okus. »Ostajamo v nekih ustaljenih tirih, saj so se ljudje navadili na takšen OFAK in ne zdi se mi smiselno, da ga spreminjamo, ampak ga raje s tematskimi sklopi iz leta v leto nadgrajujemo in izboljšujemo. Stalnica je tudi Ofakafana, ki bo letos zaradi prekrivanja dogodkov odprta samo v dopoldanskem času,« je še povedal Kolmančič in dodal, da bo lačnim ob italijanskem espresso na voljo še poseben Ofakfruštuk, pa kotiček samo za otroke, zraven tega pa bo na voljo še zumba in razne delavnice, ki bodo potekale čez dan. Tudi letos bo nekaj dogajanja v gradu, pred grajsko pristavo, pa pred klubskim prostorom KOŠ, na letnem kopališču Ormož, v grajskem parku, v primeru slabega vremena pa se bodo preselili v Unterhund ali na prireditveni prostor pod šotorom, saj bodo po besedah predsednika izkoristili vse, kar jim Ormož ponuja. Za večje koncerte je vstopnice moč dobiti na vseh prodajnih mestih Eventim, na njihovem spletnem mestu, vseh poštah in bencinskih črpalkah, pa tudi »naša ekipa aktivistov je kar velika, tako da lahko za posamezne vstopnice povprašate naše ljudi,« je še povedal Kol-mančič in dodal: »Verjamem, da je naša ekipa že dovolj sposobna in motivirana, da ponovno priredimo nepozaben OFAK festival.« Darja Žganec Horvat 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 30. julija 2021 Zdravstveni nasveti Alergija na hrano Kako bolezen poteka Alergija na hrano z Ig E protitelesi po navadi ne traja celo življenje; daljši čas traja alergija na močne alergene, le krajši čas pa ne šibke alergene. Čim dlje se izogibamo alergogenemu živilu, tem večja je verjetnost, da bo ta alergija minila. Alergija na hrano v 75 % preneha že v dobi dojenčka, vendar alergija na jajca pri otroku napoveduje večjo verjetnost alergijskih bolezni tudi v odrasli dobi. Izjeme med živili so arašidi, lešniki, orehi in morski sadeži, na katere alergija ostane vse življenje. P Kako poteka spremljanje bolnika z alergijo na hrano Ob potrjeni alergiji morata izločitveno dieto upoštevati tako doječa mati kot otrok. Vsakih 6-12 mesecev ponavljamo kožne vbodne teste. Če so negativni, se izvede test z živilom v bolnišnici, in če ob tem ni težav, previdno uvedemo živilo v prehrano. Kako si lahko pri alergiji na hrano pomagate sami Pomembno je, da zdravniku natančno opišete težave po hranjenju, da si ob sumu na alergijo na hrano zabeležite, kaj ste zadnja dva dneva uživali. Ko je alergija na hrano dokazana, pa je res potrebno, da se natančno držite navodil glede vaše prehrane. Hrana naj bo sveže pripravljena, brez dodatkov konzervansov, aditivov in barvil (čokolada, umetne pijače, jušne kocke ...). Pri nakupovanju hrane je treba skrbno prebrati sestavo hrane. Prepovedano je pitje industrijsko pripravljenih sokov, čajev in zelišč; priporočeno pa je pitje šipkovega čaja brez dodatka limone. Če se alergija na hrano kaže s spremembami na koži, za nego kože ne uporablja- Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan mo tekočih mil, različnih penečih kopeli ali gelov za tuširanje, parfumiranih robčkov, ampak le vodo, ki ji lahko dodamo olje (olivno, mandljevo). Pri pranju oblačil ne uporabljamo mehčalca, oblačila se dvakrat izpirajo. Po potrebi, po posvetu z zdravnikom, na kožo nanašamo različna mazila. V primeru kakršnihkoli težav, kljub dieti, pa se posvetujte z vašim zdravnikom družinske medicine ali alergologom. Priporoča se tudi avtogeni trening in psihična razbremenitev. Kako alergija na hrano ■ • v v* II i vpliva na vase življenje Alergija na hrano je precej neprijetna in lahko zelo vpliva na kakovost bolnikovega življenja, saj se mora le-ta neprestano izogibati hrani, ki mu povzroča težave. Ob ustrezni dieti pa alergija na hrano nima večjega vpliva na življenje, ne skrajšuje življenjske dobe, je pa resnično potrebno dosledno upoštevanje diete in izogibanje tudi skritim alergenom. Ob neupoštevanju diete lahko pride namreč do hudih, tudi življenjsko ogrožajočih stanj. Ko alergija mine, pa je treba potencialno alergogeno živilo ponovno uvajati postopoma v prehrano. Ali in kako lahko nastanek alergije na hrano preprečite Če imajo starši ali njihovi sorodniki alergijo, je večja verjetnost, da se bo tudi pri otroku pojavila ena izmed alergijskih bolezni. Za preprečevanje alergij svetujejo zdravo okolje in prehrano že med nosečnostjo. Večina študij ne podpira izključitvene diete nosečnice kot preventivo za razvoj alergije pri otroku. Po rojstvu otroka pa je svetovano izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti. Doječa mati, ki ima sama alergijsko bolezen ali pa je le-ta v ožji družini, naj bi se v času dojenja izogibala arašidov. Uvajanje novih živil v prehrano dojenčka naj bo postopno in v skladu z novejšimi priporočili, ob tem naj bo dojenček čim dlje dojen. Alergijske bolezni so namreč manj pogoste pri dojenih otrocih in se tudi pojavljajo v blažji obliki. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ navodila za bolnike Zdravstveni mikroskop Z novim zakonom zapiranje lekarn v manjših krajih? Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je opozorila na posledice predlaganih sprememb zakona o lekarniški dejavnosti. »Praksa iz vseh evropskih držav, kjer so deregulirali lekarniško mrežo, je pokazala, da se lekarne skoncentrirajo v velikih mestih, zaprejo pa tiste v manjših krajih,« je izpostavila. Če bo novela zakona o lekarniški dejavnosti, ki je prišla iz vrst SMC in je bila nedavno v prvi obravnavi v DZ ocenjena kot primerna za nadaljnjo obravnavo, dokončno potrjena v DZ, bo to pomenilo rušenje lekarniške mreže, je opozorila Potočnik Benčičeva. Predlog novele predvideva možnost ustanavljanja enot lekarne na krajših razdaljah, kot je sedaj opredeljeno z zakonom. Poleg tega predlog novele upošteva dnevne migrante pri številu prebivalstva na določenem območju, kjer je ustanovljena lekarna. Kot opozarja Potočnik Benčičeva dnevni migranti praviloma ne iščejo zdravstvenih storitev v kraju, kjer so zaposleni, poleg tega pa so ti podatki zelo neotipljivi. Večja mesta so že zdaj razmeroma dobro pokrita z lekarnami, poudarja Potočnik Benčičeva. Ravno epidemija covida-19 pa je pokazala, kako je pomembno, da obstajajo tudi majhne lekarne v obrobnih krajih, na podeželju. »Tu se je obisk lekarn povečal tudi za 200 odstotkov. To so tudi lekarne, ki imajo bolj oseben stik z bolniki in imajo veliko dodane vrednosti.« Sporno se ji zdi tudi ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami, kot je predvideno z novelo. Zasebna podjetja v sistemu javnega zdravstva »Če bomo to uzakonili, bosta tudi veledrogerista Kemofaramcija in Salus zahtevala enakopravnost, da odpirata svoje lekarne. S tem pa pridemo v položaj, ko v sistem javnega zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimna pravica je ustvarjanje dobička. A v zdravstvu pa ni pomembno to, da ustvarimo dobiček, ampak da poskrbimo za bolnike. In tu pridemo do navzkrižja interesov,« je opozorila. Medtem ko farmacevt v lekarni zdaj lahko svetuje popolnoma strokovno neodvisno in deluje po etičnih načelih, pa bo, ko bo postal njegov lastnik gospodarska družba, prisiljen izdajati zdravila in druge izdelke, ki se bodo tej gospodarski družbi najbolj izplačale, trdi. Dokler lekarne delujejo v okviru javnih zavodov, lahko ti izgubo vsaj na krajši rok še pokrivajo. Če pa je lastnik zasebni izvajalec s koncesijo, je drugače. »To pomeni, da bi se za ljudi v manjših krajih najprej poslabšala oskrba v lekarni, saj bi imele manjše zaloge zdravil, slabšo ponudbo izdelkov, manj zaposlenega kadra, v naslednji fazi pride do zaprtja lekarn,« je povedala. Posledice deregulacije mreže po njenih besedah ne bodo vidne že dan po sprejemu zakona, ampak v srednjeročnem obdobju. »To se je pokazalo v mnogih državah. Deregulacijo mreže so sprožili tudi na madžarskem, posledično so v manjših krajih zaprli 600 lekarn. Sicer so nove odprli v Budimpešti in večjih krajih, v manjših pa zaprli. Na Madžarskem so potem šli nazaj v sistem, da so postavili pravila za mrežo, ampak vseh teh 600 lekarn še vedno ni ponovno odprtih,« je izpostavila. Njihovo nasprotovanje predlaganim rešitvam so podprli tako na ljubljanski fakulteti za farmacijo, trgovinski zbornici, pa tudi v skupnosti občin, Ekonomsko-socialnem svetu, koordinaciji zdravniških organizacij, slovenskem farmacevtskem društvu in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Sta Pomagajmo si Telefon in vzglavnik sta lahko kriva za pojav aken Nevarnosti izbruha aken so najbolj izpostavljeni najstniki, lahko pa se pojavijo tudi pri odraslih - in dejavniki, kot so dieta, zdravila, stres in genetika, lahko stanje še poslabšajo. Ste se že kdaj povzpeli na letalo s čisto kožo, po kakšnem dnevu pa so jo zajeli mozolji? Žal lahko sprememba okolja sproži nastanek aken, saj je na letalih manj vlage, kar vpliva na kožo, da začne izločati več maščobe (ki vsebuje bakterije), zato da bi se hidrirala. Težava nastane tudi zaradi pomanjkanja spanja, do katerega pogosto pride med potovanji, saj to zmoti hormonsko ravnovesje in lahko pripelje do izbruha aken. Umazan vzglavnik Vaš obraz več ur na noč preživi zakopan v blazino, zato ne traja dolgo, preden se zvečer uležete na nabran prah, odmrlo kožo, obrazno maščobo, umazanijo in bakterije. Med spanjem se potimo, tako da je na blazini mogoče najti povečano število bakterij, ki se lahko naslednjo noč prenesejo nazaj na obraz in zamašijo pore. Tudi neredno odstranjevanje ličil pred spanjem preprečuje koži, da bi se lahko obnavljala, kar maši pore in povzroča mozolje. Zato poskrbite, da bosta vzglavnik in koža vedno čista. Rutina po telovadbi Med telovadbo se veliko potimo, in čeprav pot sam po sebi ne povzroča izbruhov aken, lahko ujame umazanijo in maščobo na kožo, Foto: Dreamstime/M24 kar povzroča mozolje, če ga ne umijemo. Zato je tako pomembno, da si po telovadbi očistite kožo. Bakterije na telefonu Mobilni telefoni so pogosto izpostavljeni površinam, na katerih kar mrgoli bakterij. Ko telefon pritisnemo ob lice, se bakterije prenesejo na kožo, kar lahko poveča možnosti za izbruh aken. Sem ter tja je dobro očistiti oziroma razkužiti tudi telefon. Izdelki za lase Če na lase nanašate izdelke, ki vsebujejo olje, in trpite za nenadnim izbruhom aken, se težava morda skriva tukaj. Ko se lasje drgnejo ob obraz, lahko namreč koža vpije maščobo z njih in zamaši pore. K nastanku aken pripomore tudi potenje Načeloma obstajajo štiije glavni razlogi za izbruh aken: čezmerno izločanje olja v koži, zamašeni lasni mešički, bakterije in hormonsko dogajanje. Zdravljenje aken, vse od kupljenih izdelkov do predpisanih zdravil in kemičnih luščil, lahko m zmanjša vnetje in izbruhe aken, pa vendar se nekaterih ljudem dogaja, da se izbruhi nenapovedano in brez jasnega ^ razloga še naprej pojavljajo. Raziskave kažejo, da obstaja še precej dodatnih zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njihovo pojavljanje. Med dejavnike bi lahko šteli tudi vreme in temperaturo. Izpostavljanje soncu in vlagi namreč povzroči, da koža postane vroča in prepotena, kar poveča količino bakterij. Med potenjem se nam obleke prilepijo na telo, kar potisne bakterije v kožo in zamaši pore, s tem pa spet pridemo do posledic: mozoljev. Foto: Dreamstime/M24 Ja 9V9 v i |(v(| Copici za nanašanje ličil Veliko ljudi pri nanašanju pudra ali senčila uporablja čopiče, a jih ne čisti dovolj pogosto ali dovolj dobro. Tako se v njih začnejo nabirati prah, olje, odmrle kožne celice in stara ličila. Ko se s tem čopičem naslednji dan pobožamo po obrazu, mu z nabranim materialom zamašimo pore in mozolji pokukajo na plan. Tea Dečman Foto: ČG petek • 30. julija 2021 Za kratek čas Štajerski 1S avtor: marko bertoncelj zimska Športnica največje mesto v turiui kdor se ustraši, mu srce pade V? rastlina za vlakna in olje pripovedna pesnitev nas skladatelj in saksofonist (ati) švicarski slikar (johannes) dedna osnova bele2nica > pustni lik Z brkinov grm z jagodami za sadne sokove pisatelj zola prebri-sanec igralec pacino nareíni izraz za motovileč izdelovalec sčetk kdor poklicno hrani živali Ï nas pesnik (france) pompozna prireditev poslovna enota odžagan kos debla nogometna vrata spoj, narejen Z nitjo ameriška zvezna država ob pacifiku boleči mehurc- izpÂIÎsji V ustih nas slikar in grafik, pokopan V benetkah î, VI, ONI MESTO OB NILU V EGIPTU VOLNENI TRAVOJED ? tomaž linhart zaporedni črki za d-jem jeklena mreža v zgradbi zen. pevski glas britanski režiser (john; MARATONEC! vedenje, pridobljeno Z učenjem pisec zgodbo jamesu bondu fleming ruski basnopi-* garfunkel velika tovorna jadrnica vrsta bitumenske kritine planet našega osončja nas literarni zgodovinar (janez) zeliščni napitek sok IZ mletih jabolk prebivalec clcarije raziskovalec heyerdahl skupina bakterij PREBIVALKE SMARIJ zastopnik, posrednik Ml, VI, 7 čar,sarm rimska boginja jeze grški katolik goveji samec umberto giordano RAJKO RANFL NIKO ŽU PANIC organ sluha mesto v dalmaciji obizlvu cetine samo, zgolj kraj ob savinji s skakalnico ozka rečna dolina s strmimi stenami snov za koagu-lacijo mleka denarna enota kambodže ljudstvo vgruzui z avtonomno republiko nasa igralka (alja) glavno mesto gane Stereogram skriva košarkarsko akcijo. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika. STANONIK, Janez - naš literarni zgodovinar, ISNA - mesto ob Nilu v Zgornjem Egiptu, UNIAT - grški katolik Ormož • Glasbeni večer v Knjižnici Franca Ksavra Meška 3:rma - most med glasbo in poezijo Četrtkov večer na terasi ormoške, že itak zelene knjižnice, sta z izborom slovenskih zimzelenih popevk v jazz preobleki polepšali glasbeni gostji Klara in Urška, ki skupaj tvorita duet 3:rma. Pevka in flavtistka Klara Vetr-šek in kitaristka Urška Supej sta se spoznali na študiju jazza na Deželnem konservatoriju v Celovcu. Povezuje ju ljubezen do glasbe, zato sta se odločili, da pripravita skupen projekt, ki sta ga poimenovali Popevke in pravljice. Kot jazz glasbenici se predstavljata ob različnih priložnostih in raznoliki publiki. »Dostikrat sva naleteli na ljudi, ki so želeli slišati določeno slovensko popevko, zato sva se odločili, da jih bova vključili v najin repertoar,« je povedala Klara. Z željo, da skladbe postanejo zanimive, atraktivne, sveže, sta jih rearanžirali po svoje. Po raziskovanju sta spoznali, da slovenska popevka ni samo Privšek in Big Band »tudi Mlakar in Kreslin sta v bistvu že zelena, zato v najin repertoar vključujeva kan-tavtorje z znanimi popevkami,« je dodala Urška in povedala, da je ta glasba za njiju tudi inspiracija za pesmi, ki jih pišeta sami in intenzivno dodajata na svoj repertoar, saj spoznavata umetnike v Mladi umetniki Gregor Skaza, Urška Supej in Klara Vetršek drugačni luči in se od njih hkrati tudi učita. Ormoškim ljubiteljem glasbe in poezije sta predstavili zimzelene, kot so Nad mestom se dani, Orion, Nič se ne zgodi, Od višine se zvrti, pri avtorskih skladbah pa se jima je pridružil še Grega Skaza na alt saksofonu. Glasbenici prleško publiko že kar dobro poznata, saj sta lani sodelovali na festivalu OFAK v Ormožu, pa tudi na prireditvi Jazz in vino v Podgorcih. Darja Žganec Horvat Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Zdi se, da je že čas, da se izrazite in rečete bobu bob. Dajali boste občutek nastrojenosti in vendarle se počasi daleč pride. Lepa beseda lepo mesto najde. Ognjena energija vas bo pripeljala do tega, da se razgibate in odkrijte čare noči. Zaljubljenci štejete zvezde na nebu. BIK (21. 4. - 20. 5.) Čari avgustovskih noči bodo prinesli spomine na vse lepe zadeve in harmonijo. Mnogi boste uživali na morju in to ne bo teden, v katerem bi poležavali, ampak boste aktivno sodelovali, komunicirali in urejali zadeve. Planeti priporočajo, da ne pozabite nase in da se imejte radi. Finančne zadeve boste pripeljali do konca, in to uspešno. Pomislek, da bi bilo lahko bolje, pa bo kratkotrajen in dobro je, da se lotite nekih aktivnosti v povezavi z domom. Naj vam bo dom zavetje in ne beg. Partnerjeva roka bo kot blagoslov in pomoč na poti življenja. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Užitki, užitki in še enkrat užitki. Res je, da ne poznate skrajnosti, ampak lahko se predajate nežnostim in energijam užitka. Bodite pa prožni in naredite tisto, kar čutite, kajti nikoli ni prepozno. Zdi se, da želite opozoriti nase, po poti uspeha pa greste korak naprej in pol nazaj! ¡8 j LEV (23. 7. - 22. 8.) Uspeh na delovnem mestu bo veliko doprinesel k samozavestni drži in tako boste poželi tudi aplavz. Na ljubezenskem obzorju si boste želeli veliko, toda naredite korak naprej. Pasivno čakanje je že prava muka. Finančno pa se potrudite in dokazali boste, da ste glavni! t DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Na nočnem nebu bodo vidne solze svetega Lovrenca, zvezdni utrinki, in če si nekaj močno zaželite, se vam bo omenjeno izpolnilo. Seveda ste realist in vendarle je pomembna tudi vera in zaupanje. Pred vami pa je teden prijateljstva, izpolnjenih želja in energičnega dela. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Poglobili se boste vase in boste v svojem svetu. Ideje se bodo vrstile in ustvarjalni boste. Na delovnem mestu vas bo zaznamovala diplomacija in tako boste lažje uspeli. Sledi čas duhovne preobrazbe in dejstvo spoznanja, da ste na pravi poti. Ljubezen; pesem o sreči. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Svojo intenzivno energijo usmerite v točko in vztrajali boste toliko časa, da uresničite zastavljeno. Pridobili pa boste občutek notranje veljave in se samozavestno lotili vsega. Štejejo pa že majhne pozornosti, kajti vedite, da iz majhnega raste veliko. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Sledi finančni preobrat, seveda pa boste imeli občutek, da ste morali globoko seči v denarnico. Potreba po varnosti se bo le še stopnjevala in tako boste dobili občutek pripadnosti. Energije bo nadvse veliko in zaradi obilice dela bi bilo bolje, da se odpravite na počitnice! KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) V tem tednu se odpravite na neko pot in se tako razvedrite. Čas je, da odložite bremena in da se veselite življenja. Družba pa vas bo osrečila, morda bolj, kot si želite ali upate priznate. Aktivnosti pa se bodo zgolj stopnjevale. Komunikacija in ljubezen pa bosta šli z roko v roki. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Domače ognjišče ne bo gorelo z ognjem, kajti zunaj je poletje in vendarle se bo ogrelo vaše srce. Dobili boste drugačne poglede in se lotili nekih družinskih aktivnosti. Zdi se, da bodo tudi lepi trenutki in da se zlijete v nežnosti. Energija pa bo skrita in prekrita globoko v vas. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Pričakujte veliko dinamičnosti in akcije. Zadeve se bodo odvijale hitro in tudi sami se težko navadite na to. Seveda pa je to način, ko napredujete in uvidite, kako ste močni. Ljubezensko življenje pa bo tudi še ta teden vznemirljivo. Sprostila vas bo kolektivna pripadnost! 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. julija 2021 na morju v dru; :b Rs d a Tedni ka Ptuj ii sku|: me ATP Va bfje n7-uži väjte poletje Informacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, ± 70 2 4150. znam- Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! ZžfATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravi» za ttete, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00-i Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete^da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI m dopuét t/ dmz^ OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! /Jf ATP A ^SADloPTUI Štajerski TEDNIK TOBU5NI IN TOVORNI PREM Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. ^^^Uodidmueni dopuét v ^diarVedMh* 0i ékufiine aWeP- VELA LUKA - KORČULA 1Q. 10. 2021) Rezerv in te čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptu; in skupno ATP! radioPTUJ štajerski FEDNIK pocitnic [/t AIP atUHi AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. Padalstvo Ptujska padalska ekipa tretja Stran 18 Footgolf Med senioj najboljši Kristovič Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Olimpijske igre »Če komu privoščim zlato, potem njemu« Stran 19 Olimpijske igre Če osvojiš srebro, si ga želiš tako, kot gaje Tina Stran 19 íPo¡íuiajt¿ naí na íu¿toun¿m íjdztul RADIOPTUJ «« d/b¿etcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Z novinci odločno na zmago Nogometaši Aluminija so v uvodnih dveh krogih osvojili dve točki, remizirali so s Koprom in Bravom. „Ta remija se med sabo precej razlikujeta, čeprav smo v obe tekmi šli samozavestno in smo bili dobro pripravljeni na oba tekmeca ter smo vedeli, od kod nam pretijo največje nevarnosti in kako izkoristiti njihove slabosti. Proti Kopru nam igra ni stekla, slabo smo se postavljali in res smo lahko bili veseli točke. V Ljubljani je bilo drugače, po tekmi je bilo ob točki tudi nekaj grenkega priokusa, saj je bila igra veliko boljša. V nadaljevanju bo treba za boljši rezultat začeti izkoriščati priložnosti in dosegati zadetke," se je na pretekli tekmi ozrl Haris Kadrič, 21-letni napadalec Aluminija. 1. SNL, 3. krog: Aluminij -Kalcer Radomlje, v petek ob 20.15 v športnem parku Kidričevo. V igri Aluminija za zdaj manjkajo t. i. zadnje podaje, po katerih napadalci prihajajo v prave priložnosti. „Na treningih razvijamo različne ideje, kako priti do gola, zato je samo vprašanje časa, kdaj nam bo steklo. Spomnimo se, da smo tudi v pretekli sezoni na začetku težko dosegali zadetke, da smo imeli precejšnje težave z realizacijo, ko pa se nam je odprlo, je bilo vse lažje. Trdno verjamem, da se bo to hitro zgodilo tudi v tej sezoni, saj treniramo dobro," je dodal Kadric. Prijateljska tekma: Aluminij - Cirkulane 1:0 (0:0) STRELEC: T. Pečnik (90.). ALUMINIJ: Banic, G. Pečnik, Ploj, Schaubach, Martic, Vidovič, Prša, Brest, Knaus, Kidrič, Kadric. Igrali so še: Jarc, Azemovič, Petek, Krefl, Bolha, Nkama, Marinšek, T. Pečnik, Flakus Bosilj. Trener: Oskar Drobne. CIRKULANE: Zajc, Toplak, Travnikar, Zazic, Lipavšek, Bojnec, Majcen, Sitar, Ljubec, Živič, Cimerman. Igrali so še: Mlakar, Plajnšek, Or-lač. Trener: Jura Arsič V torek so nogometaši Aluminija in Cirkulan za zaprtimi vrati odigrali večerno pripravljalno tekmo. Gostje so se predstavili v zelo lepi luči, odigrali so veliko bolje kot pred dnevi z Dravo, predvsem pa so bolje razporedili moči skozi celotno tekmo. Domača vrsta je bila več pri žogi, predvsem v drugem polčasu je imela tudi nekaj lepih priložnosti (T. Pečnik, Azemovic, Flakus Bosilj). Do zadetka je prišla v samem zaključku tekme, ko je z močnim in natančnim strelom po tleh v polno zadel Tilen Pečnik. Ob slabi realizaciji Kidričane nad vodo drži dobra igra v obrambi, gola niso prejeli na obeh uvodnih tekmah. „Osnovno izhodišče za vsako tekmo je igra v obrambi, kjer želimo delovati kompaktno in trdno. V prvi ligi smo si ustvarili sloves ekipe, ki ji je težko zabiti gol - to se resnično potrjuje tudi v tej sezoni," o tem pove Kadrič. V napadu sta letošnja novinca Rok Kidrič in Jaka Bizjak. „Oba poznam že od prej, z Rokom sem tudi že igral skupaj pri Olimpiji. Posledično niti ni bilo potrebnih kakšnih posebnih prilagajanj, je pa res, da se moramo na novo povezati kot ekipa. Ko nam bo to uspelo, potem bo steklo tudi v napadu," pove Kadrič. Radomljani boljši od tekmecev v obeh dosedanjih tekmah Naslednji tekmec šumarjev je Kalcer iz Radomelj. Ta se je pod vodstvom trenerja Roka Hanžiča v uvodnih dveh krogih prikazal v zelo svetli luči in bil tako proti Bravu (0:0) kot Olimpiji (1:1) bližje zmagi od svojih tekmecev. V ekipi ni kakšnih zvezdnikov, niti igralcev z veliko prvoligaškimi izkušnjami, precej pa je nekdanjih mladih igralcev Domžal (tudi kapetan Luka Cerar), s katerim sosednji klub zgledno sodeluje. „V prvi ligi je vsaka ekipa kakovostna, vsako je potrebno vzeti z vso resnostjo, tudi z Radomljani ne bo nič drugače. Znova bo osnovni cilj ta, da ne prejmemo zadetka, ob Foto: Črtomir Goznik Uvodna domača predstava sezone se je za vrsto Aluminija končala z remijem proti Kopru. Naslednja domača preizkušnja bo v petek proti Kalcerju iz Radomelj. tem pa si želimo odpreti strelsko sezono in vpisati prvo zmago. V prejšnji sezoni smo dobili potrditev, da se lahko enakovredno kosamo z vsakim tekmecem, tako da proti vsem startamo na zmago," je za zaključek napoved pred tekmo s Kalcerjem podal Kadric. Prvi večni derbi v sezoni Osrednja pozornost izmed tekem 3. kroga bo namenjena prvemu „večnemu derbiju" v sezoni, na sporedu bo v nedeljo ob 20.15. Olimpija in Maribor imata za sabo različna uvoda v sezono, veliko bolj pa so lahko za zdaj zadovoljni pri vijoličastih. Močno prevetrena in pomlajena zasedba trenerja Simona Rožmana je zabeležila dve zmagi in je še edina s 100 % izkupičkom. Maribor je do šestih točk prišel s toplo-hladnima predstavama: po slabem prvem polčasu in zaostanku proti Celjanom je v gosteh preobrat izvedel v drugem polčasu (od 2:0 do 2:3), proti Domžalam pa je bil veliko boljši v prvem polčasu (3:0), v drugem pa je kljub igralcu več na igrišču povsem popustil v napadalnih aktivnostih in le branil priigrano prednost. Ko bodo vijoličasti obdobja dobrih minut raztegnili na celotno tekmo, potem bo zadovoljstvo navijačev še večje. Olimpija uvodne tekme proti Domžalam ni odigrala, proti Ra- domljam pa s predstavo še zdaleč ni navdušila. Novi trener Savo Miloše-vic bo imel še veliko dela, da bo njegova zasedba delovala povezano in kompaktno, težavo pa predstavlja poškodba Timija Maxa Elšnika, zaradi katere je tekmo evropskih kvalifikacij z malteško Birkirkaro končal predčasno, že v prvem polčasu. Zagotovo bo na razpoloženje v obeh taborih pred tekmo vplival izhod njihovih četrtkovih povratnih evropskih preizkušenj, v katerih je Maribor na svojem stadionu lovil zaostanek dveh golov iz prve tekme proti švedskemu Hammarbyju, Olimpija pa je na Malti branila prednost enega zadetka proti Birkirkari. JM Nogomet • 2. SNL Tudi za drugoligaše se začenja zares S tekmo Triglav - Gorica se bo v petek začela nova sezona v 2. slovenski ligi. Tudi letos bo v tej konkurenci nastopala ptujska Drava, ki se je v lanski končnici z zmago v zadnjem krogu proti Šmartnemu za las rešila izpada. O favoritih je zaenkrat težko ugibati, zagotovo pa bodo znova med njimi zasedbe Gorice, Krke, Nafte, Rudarja in Triglava. Zanimivo je, da jih je kar nekaj od teh precej oslabljenih glede na preteklo sezono. Novomeščani so bili v pretekli sezoni zelo blizu napredovanja v 1. ligo, šele v dodatnih kvalifikacijah jih je v dveh tesnih obračunih zaustavila ekipa Kopra. Prav slednja je nato Dolenjce močno oslabila, saj so v smeri obale odšli trener Zoran Zeljkovic ter še trije igralci: Kaheem Parris, Luka Vešner Tičic in Luka Kambic. Močno oslabljena bo tudi ekipa Gorice, ki je po izpadu iz prvoli-gaške druščine razprodala praktično celotno ekipo, od Tjaša Begiča (Celje), Lamina Colleya in Roka Grudina (oba Koper) do Matija Kavčiča (Bravo) in Darka Marjanovica (Ra- domlje) ... Na mestu je vprašanje, ali bodo uspeli vrzeli nadomestiti z domačimi igralci, vsekakor pa bodo izkušnje z nastopanjem v višji ligi še vedno njihov adut. Nekaj sprememb je doživela tudi ekipa Nafte, tudi pri Prekmurcih jih gre več v smeri odhodov. Jaka Bizjak ima nove delodajalce v Kidričevem, Rok Pirtovšek je odšel v Rogaško, Florijan Raduha v Celje, Stjepan Ostrek pa v Koper. V Lendavi so ambicije pokazali z nekaj enakovrednimi pridobitvami, predvsem Marsela Stare (Tabor), Aljaž Cotman (Maribor) in Žan Florjanc (Fužinar) so igralci, ki bodo dodana vrednost ekipe. Ambicije o visoki uvrstitvi so z angažiranjem Dareta Vršiča pokazali tudi Gorenjci, ki pa kakšnih dodatnih sprememb v ekipi niso opravili. Pri Dravi zaenkrat četverica novincev V novo sezono se s precej mešanimi občutki podajajo tudi pri Dravi. Prva slabost zanje je ta, da so zelo pozno začeli s pripravami na novo sezono, ob tem še teden pred prvenstvom niso imeli kompleti- rane celotne zasedbe in so še iskali primerne igralce za posamezna igralna mesta. Med odhodi je potrjen Marko Brest, ki je podpisal triletno pogodbo z Aluminijem, odšla sta tudi vratarja Marko Klasinc (Avstrija) in Anej Milic (Videm). Med novinci, ki so pod vodstvom novega trenerja Perice Ognjenovica redno igrali na pripravljalnih tekmah, so zaenkrat registrirani štirje: 2. SNL, 1. krog: Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek, v nedeljo ob 17.30 na Mestnem stadionu na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Zadnjo pripravljalno tekmo pred sezono so dravaši odigrali s Cirkulanami in slavili z rezultatom 5:2. vratar Marko Mikulic (letnik 1994) je prišel iz hrvaškega NK Sesvete, centralni branilec Miloš Sekulic (1996) je prišel iz Novega Pazarja, za konec pa sta tukaj še srbska napadalca Nebojša Ivančevic (1994) in Igor Jevremovic (2000). Italijanski vlagatelji pod vodstvom predsednika kluba Salvia Pas-santa so se nekoliko „ohladili" in so prepustili več prostih rok novim srbskim sovlagateljem. Kako bo ta kombinacija dejansko vodila klub v prihajajoči sezoni je uganka, zagotovo pa je pozitivno vsaj to, da je v klubu ostala večina mladih igralcev, ki so v zaključku lanske sezono nosili velik del bremena: Anton in Simon Rogina, Luka Lovenjak, Niko Drevenšek, Fran Šlamberger, Jure Pihler, Nik Erhatič ... V nedeljo dravaše čaka domača tekma, gostili bodo zasedbo Belt-incev. Že ta tekma bo v določeni meri razkrila, kam lahko sežejo ptujski modri ... Jože Mohorič 18 Štajerski Šport, rekreacija petek • 30. julija 2021 Footgolof • 4. krog lige - Golf igrišče Amon Olimje Med seniorji najboljši Kristovič Padalstvo • Pokal Ptuja 2021 Na igrišču v Olimju je bil izveden četrti krog letošnje državne lige v footgolfu. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, padel je tudi nov rekord igrišča, ki si ga odslej lasti član Fo-otgolf kluba Pomurje Mihael VVajs. Skupno je nastopilo 57 tekmovalcev in tekmovalk. V absolutni konkurenci je VVajs kljub rekordnemu dosežku slavil minimalno zmago, saj je le za en sam udarec zaostal Ptujčan Dean Bon, tretji pa je bil aktualni državni prvak Gaj Rosic. V deseterico in v njegovo Slovenska liga, 4. krog: moški do 46 let (37 igralcev): 1. Mihael VVajs (FGK Pomurje) -12 2. Dean Bon (FGK Ptuj) -11 3. Gaj Rosič (FGK Bovec) -10 6. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) -9 7. Iztok Ogrizek (FGK Ptuj) -8 9. Dani Huber (FGK Ptuj) -8 11. Matija Brodnjak (FGK Ptuj) -8 12. Dalen Dabič Simonič (FGK Ptuj) -8 seniorji - nad 46 let (11): 1. Milan Kristovič (FGK Ptuj) -8 2. Dejan Kvas (Sport club M) -7 3. Renato Hvalec (FGK Pomurje) -6 Ptujska padalska ekipa tretja Foto: Peter Planinšek Milan Kristovič (FGK Ptuj) je v Olimju slavil med igralci nad 45 let. bližino se je uvrstilo še nekaj igralcev ptujskega moštva. Zanimivo je bilo tudi med seniorji, na koncu pa je najdaljšo potegnil Milan Kristovič, član FGK Ptuj, in se veselil prve zmage v ligaškem tekmovanju. Tudi na drugem mesti je pristal novinec med najboljšimi igralci te kategorije, to je bil Dejan Kvas (Sport club M). V ženski konkurenci je slavila Nina Marič (FGK Pomurje) z rezul- tatom +2, z dvema udarcema več je bila druga državna prvakinja Nina Gerbec iz Bovca, tretja pa Ptujčan-ka Sabina Huber. V mladinski konkurenci je 15-letni Anžej Kvas (FGK Sport club M) zmagal z izjemnim rezultatom -6, 12-letni Enej Huber (FGK Ptuj) je bil tretji. Naslednji krog državnega prvenstva bo v začetku septembra v Ljubljani. UR Letališče Moškanjci je v soboto in nedeljo gostilo 42. Ptujski padalski pokal. Na tradicionalnem tekmovanju v skokih na cilj iz letala Cessna 206 je sodelovalo sedem ekip, ob domači peterici Aerokluba Ptuj so tekmovali še dve ekipi Katarja, bosanska ekipa Prijedora, avstrijska ekipa HSV Red Buli, hrvaška ekipa Sinja in mešana ekipa. Prvi dan je tekmovanje občasno oviral premočen veter, medtem ko so drugi dan imeli padalci domala idealne pogoje za skoke. Po sedmih serijah je zmagala reprezentanca Katarja, ki je skupno zbrala 98 kazenskih cm. Drugo mesto so osvojili padalci Prijedora (199), tretji so bili Ptujčani (216). Posamezno so domači skakalci dosegli naslednje rezultate: Matej Kostanjevec 15, Matevž Cestnik 36, Dejan Veselič 25, Igor Vidovič 88 in Marko Veselič 52 kazenskih centimetrov. Ob glavni ekipni tekmi za 42. Ptujski padalski pokal so v sklopu tekme razglasili tudi najboljše posameznike v članski in mladinski konkurenci. Pri članih se je zmage z desetimi kazenskimi centimetri ve- Boks • Po jubileju Boks kluba Ptuj V klubu nadaljujejo športno pot Zgodovina Boks kluba Ptuj se je pričela pisati leta 1970, ko ga je ustanovil Slavko Dokl, tudi ustanovitelj Boksarske zveze Slovenije in velik promotor boksa na Ptuju, v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Ptujski klub je bil pojem kvalitetnega dela z boksarji, ki so dosegali lepe uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih. Med najuspešnejše njihove člane v zgodovini sodijo na primer Albin Merc, Boris Horvat, Dejan Zavec in drugi. Boks klub Ptuj je lani »bolj po tiho« praznoval 50 let delovanja. Predsednik kluba je v zadnjih letih Janko Gabrovec, v telovadnici pa se najbolj trudi bivši odličen boksar Leon Lovrec, ki je aktivno treniral pod vodstvom Ivana Pučka mlajšega v Boks klubu Ring iz Ptuja, medtem ko sedaj svoje znanje prenaša na druge boksarje kot trener. V klubu imajo trenutno nekaj tekmovalcev, večina članov pa se z boksom ukvarja rekreativno. V klubu je približno petdeset članov. Članstvo se deli na več skupin. Veliko jih trenira le na individualnih treningih, ko na uro trenirajo največ trije ljudi, po želji tudi samo eden, na skupinskih treningih pa povprečno trenira dvajset članov. Nekateri prihajajo na treninge, da izgubijo telesno težo ali da si izoblikujejo telesno postavo, nekateri pa, da bi tekmovali. Treningi se delijo na boks za ženske, boks za rekreativ-ce, boks za tekmovalce in boks za hujšanje. Potekajo vsak dan od 16. do 22. ure, včasih tudi dopoldan oz. po dogovoru. Trenutno imajo odlične pogoje, saj upravljajo boksarsko telovadnico v športni dvorani Mladika, ki jim je na razpolago vsak dan v tednu. V njej imajo vso osnovno opremo, da lahko izpeljejo kvaliteten trening. Brez teh mož- Ekipa Aerokluba Ptuj Foto: Igor Kupljenik, MI-PRESS selil član druge katarske ekipe Me-shaal Al Quaoud, medtem ko je bil s 4. mestom najboljši član Aerokluba Ptuj Matej Kostanjevec. „V dveh dneh smo videli zanimivo tekmovanje in dobre skoke na cilj. Kot organizatorji smo se potrudili, da smo to tradicionalno tekmovanje izpeljali brez zapletov, lahko pa smo zadovoljni tudi z doseženimi rezultati naših padalcev,« je povedal vodja tekmovanja Boris Janžekovič. David Breznik nosti klub ne bi bil v takem vzponu, kot je trenutno. Upajo, da bodo na podlagi vlaganj iz prejšnjih let in ob trenutnih rezultatih pogodbo lahko podaljšali za nedoločen čas. Ob rekreativcih imajo v klubu tudi nekaj tekmovalcev, ki se kalijo in kažejo lep potencial. Trenutno gre izpostaviti Saša Maloviča, Vida Ko-vačiča in Simona Soršaka. Iz ozadja pa se prebija še nekaj kandidatov, ki čakajo na svojo prvo priložnost v ringu: Bojan Ljubec, Andrej Rimele, Sašo Lovrec, Andreja Lederer ... Trenutno tekmujejo v 1. slovenski boksarski ligi, iščejo pa priložnost, da bi se lahko izkazali tudi v tujini (Italija, Hrvaška ...). Drugo leto se jim obeta več sponzorskih sredstev, zato bo razvoj v klubu nekoliko lažji in hitrejši kot sedaj. Njihov cilj je nadaljevati po tej poti in opraviti čim več borb s pozitivnim rezultatom. Zraven trenerja Leona Lovreca pri vzponu kluba pomagata Andreja Lederer in podpredsednik Izudin Kanlic, prav tako pa jim s prostorom za vadbo ali treninge pomaga predsednik Janko Gabrovec. Po novem jim pri kondicijski pripravi pomaga tudi diplomirani športni trener Miha Leskovar. Vsi skupaj se trudijo za ponovno vrnitev Boks kluba Ptuj na slovenski in mednarodni boksarski zemljevid, pri tem pa se z neizmerno energijo za napredek svojih boksarjev trudi Leon Lovrec. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 20.15: Aluminij - Kalcer Radomlje; V SOBOTO OB 17.00: Mura - Bravo; OB 20.15: Celje - Koper; V NEDELJO OB 17.00: Domžale - CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Olim-pija - Maribor. 2. SNL RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Triglav Kranj - Gorica; V SOBOTO OB 17.00: Vitanest Bilje - Ilirija 1911; OB 17.30: Roltek Dob -Jadran Dekani, Primorje - Rogaška; OB 18.30: Rudar Velenje - Krka; OB 19.00: Brežice Terme Čatež - Fužinar Vzajemci; V NEDELJO OB 17.30: Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek, Nafta - Krško. Rancarija 2021 V soboto, 31. julija, bo Brodarsko društvo Ranca na ptujskem jezeru organiziralo 28. Rancarijo, v kateri se bodo številne ekipe pomerile v veslanju z „rancami". Začetek tekmovanja bo ob 14. uri, zainteresirane ekipe pa se lahko prijavijo do 13. ure. Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru V okviru občinskega praznika bo KK Ljutomer v nedeljo, 1. avgusta, z začetkom ob 15. uri, pripravil kasaške dirke s sedmimi točkami sporeda. Osrednja dirka bo kvalifikacijska za nastop na letošnjem kasaškem derbiju, ki bo 5. septembra v Ljubljani. Na 2600 metrov dolgi stezi se bo pomerilo dvanajst 4-letnih kasačev. Posebna dirka bo v izvedbi županje občine Ljutomer, kjer bodo sodelovale le voznice. Na 600 metrov dolgi stezi bodo nastopile tekmovalke iz KK Stožice (2), KK Komende (2), KK Šentjerneja (1) in KK Ljutomera (4). Ljutomer • Razglasitev najboljših športnikov za leto 2020 Na 51. razglasitvi najboljših športnikov v letu 2020, ki jo v nedeljo, 1. avgusta, na Glavnem trgu v Ljutomeru ob 20. uri pripravlja Športna zveza Ljutomer, bodo podeljene nagrade in priznanja perspektivni športnici in športniku, najuspešnejšemu športnemu društvu ter športnici in športniku leta 2020. Izbrani uspešni posamezniki in športni kolektivi bodo dobili posebna priznanja. Slavnostni gost na prireditvi bo Tone Ficko, profesor telesne vzgoje v pokoju, Bloudkov nagrajenec, rekreativec, trener in odbojkarski sodnik. JM, NŠ Planinski kotiček Družinski izlet na Ratitovec Sobota, 7. avgust 2021 Vsi mladi in mladi po srcu ste tokrat vabljeni na prijetno potepanje po Škofj eloškem hribovju, naš tokratni cilj bo 1678 m visok Al-temaver, ki je najvišji vrh Ratitovca, kjer je tik pod njegovim vrhom prijetna planinska postojanka - Krekova koča na Ratitovcu. S samega vrha se ponujajo prekrasni razgledi. Tempo hoje nam narekujejo otroci, zato je izlet še posebej namenjen družinam, ki rade zahajajo v gore. Na Ratitovcu je žig razširjenega dela Slovenske planinske poti, zato ne pozabiti zelene planinske knjižice (transverzala). Prijava na izlet in plačilo je možno najkasneje do petka, 6. 8. 2021. Več informacij na tel. št. 041 465 173 ali na tadejaradek@yahoo.com. V primeru slabe vremenske napovedi izlet odpade. Izlet vodi Tadeja Kelc, vodnica PZS. petek • 30. julija 2021 Olimpijske igre Tokio 2020 TEDNIK 19 Olimpijske igre • Kristjan Čeh Začenjajo tudi atleti, v na čelu s Kristjanom Čehom V petek svoje nastope v Tokiu začenjajo tudi atleti. Prvi adut slovenske ekipe je član Atletskega kluba Ptuj Kristjan Čeh. 22-letnega Pod-vinčana čakajo v petek kvalifikacije, na katerih lahko uresniči prvi del svoje naloge - uvrstitev v sobotni finale (na sporedu bo ob 13.15), med 12 najboljših. Glede na drugi letošnji najboljši izid med vsemi nastopajočimi v Tokiu je ta del naloge realno dosegljiv. »Kvalifikacije na velikih tekmovanjih so lahko včasih zelo zahtevne in nepredvidljive. A na letošnjih tekmah sem že velikokrat dokazal, da so moji meti konstantni in da sem redno presegal kvalifikacijsko mejo 66 metrov. Seveda računam na uspešno opravljene kvalifikacije in na nastop v finalu,« je dejal Kristjan. V Tokiu se atleti, podobno kot tudi vsi drugi športniki, srečujejo s posebnimi razmerami za treninge, stiki in druženja so izjemno omejeni. Kristjan s tem nima težav. »Pomembno je, da lahko treniram in vzdržujem pripravljenost, s tem pa sem zadovoljen. Res je veliko ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, a sem se jih navadil in jih sprejemam kot nekaj samoumevnega,« je dejal Čeh. Za Kristjana so to prve olimpijske igre, na katere se je odpravil z dobro popotnico drugega najboljšega izida sezone, a brez dodatnega pritiska. »Nastop v Tokiu bo za Kristjana premierni na olimpijadah, na takšnih tekmovanjih pa veliko štejejo tudi izkušnje. Prav iz tega vidika bomo te igre jemali kot pripra- vo za naslednji velik cilj - olimpijado leta 2024 v Parizu. Če bo mogoče že v Tokiu doseči kakšen odmeven rezultat, pa se ga seveda ne bi branili,« je že pred meseci govoril takratni Kristjanov trener Gorazd Rajher. Vmes je na relaciji Rajher-Čeh prišlo do razhoda, a podobno zgodbo je pred potjo v deželo vzhajajočega sonca nadaljeval tudi sam Kristjan. Na sprejemih po osvojeni zlati medalji na EP U-23 so Kristjanu vsi po vrsti polagali na dušo naslednje besede: »Za nas si junak že sedaj, z uvrstitvijo na OI si dosegel veliko. Ne glede na razplet tekmovanja v Tokiu te bomo na tvoji športni poti podpirali tudi po vrnitvi.« Srečno Kristjan! Foto: Vid Izlakar JM Kristjan Čeh Če že osvojiš srebro, si ga želiš tako, kot ga j Tina Trstenjak je za Slovenijo Olimpijske igre • Kolesarstvo Tina Trstenjak je za Slovenijo v Tokiu osvojila tretjo medaljo, po zlatu Benjamina Savška in bronu Tadeja Pogačarja je komplet odličij dopolnila s srebrom. 30-letna varovanka trenerja Marjana Fabjana je v kultni judoistični dvorani Budokan na poti do finala nanizala štiri zmage. Tekmice ji v nobenem trenutku niso prizanašale, ampak so iz naše najboljše judoistke zadnjih let izvabile tisto najboljše. Začelo se je z zmago v 1. krogu v podaljšku proti Han Hee Ju (Južna Koreja), nadaljevalo pa z dvema vazarijema proti Španki Cristini Cabani Perez. V četrtfinalu je po začetnem zaostanku vazarija naredila preobrat proti močni Ve-nezuelki Anriquelis Barrios (znova v podaljšku), v polfinalu pa je bila suverena proti Italijanki Marii Cen-tracchio (vazari in nato še ipon). S polfinalno zmago je bila medalja zagotovljena, a v finale olimpijskih iger se ne podaš samo nastopat, ampak je želja zmaga. Marijan Fabjan na kaj drugega ne bi pristal niti v sanjah, njegove zmagovalne miselnosti pa se je nalezla tudi Tina ... Tekmici v finalu judo tekmovanja deklet do 63 kg sta bili sicer isti, kot na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru: naša Tina Trstenjak in Francozinja Clarisse Agbegnenou. V Braziliji je slavila Tina, na Japonskem se je športna sreča nasmehnila Clarisse ... Od samega začetka sta bili najboljši svetovni judoistki te kategorije zelo aktivni in napadalni. Francozinja je več poskušala s prijemi na tatamiju in želela Celjanko obrniti na hrbet, kar pa ji ni uspelo. Po dveh minutah in pol si je Agbegnenouje-va prislužila prvo kazen, nato pa je zaradi lažnih napadov po zgrešenih prijemih Trstenjakova prejela dve kazni pred iztekom štirih minut. Dvoboj je odločil podaljšek, v katerem pa je bila uspešnejša Francozinja. Po 37 sekundah ji je uspelo v/, »Če komu privoščim olimpijsko kot ga je Tina zlato, potem njemu« Judo, dekleta do 63 kg: ZLATO: Clarisse Agbegnenou (Francija) SREBRO: Tina Trstenjak (Slovenija) BRON: Catherine Beauchemin-Pinard (Kanada) in Maria Centracchio (Italija) Foto: instagram Tina Trstenjak je osvojila svojo drugo olimpijsko medaljo, zlati iz Ria je v Tokiu dodala srebrno. Srebrna medalja Tine Trstenjak je jubilejna, 50. slovenska kolajna na poletnih in zimskih olimpijskih igrah, samo na poletnih OI pa je to 26. kolajna za Slovenijo. Slovenko spraviti iz ravnotežja in z vazarijem zaključiti dvoboj. Takoj po zaključku dvoboja in razglasitvi zmagovalke na blazinah pa se je odvila pravljična zgodba: ne sicer v primeru razdelitve medalj iz slovenskega zornega kota, a olimpijske igre pišejo tudi druge pomembne življenjske zgodbe. Agbegnenoujeva je namreč v trenutku največjega veselja ob prvi osvojeni zlati olimpijski medalji dvignila Tino, kar je največji znak spoštovanja, ki ga lahko poraženka dobi od svoje tekmice. Francozinja je s to izjemno gesto povedala več, kot bi s tisoč besedami ali prikloni, ki so v judu tako pogosti. Povedala je, da je imela ob sebi na blazinah dostojno tekmico, ki jo spoštuje in ceni, in da je tudi zaradi nje še bolj vesela svojega dosežka. Nekaj podobnega, kot se v zadnjih letih dogaja v teniškem svetu v krogu trojice, ki jo sestavljajo Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Djokovic. Naj se sliši še tako nenavadno, a je tako športno resnično, da bolj ne bi moglo biti: če že izgubiš v finalu olimpijskih iger, potem je to najlepši možni način - da ti zmagovalec na prizorišču pred celotnim svetovnim občinstvom pokaže, da te ceni, da ceni športno rivalstvo. Ko se ti to zgodi, potem veš, da si v življenju - ne samo v športu - nekaj delal prav! In da ti bo po končani karieri ostalo neprecenljivo športno prijateljstvo. Nam pa gesta, ki nam bo še dolgo ostala v spominu, morda celo dlje od imen obeh finalistk . JM, sta To je bil v sredo zagotovo največkrat izgovorjen stavek med slovenskimi ljubitelji športa, govorimo pa o olimpijski zlati medalji Primoža Rogliča v kronometru. Vsi smo imeli pri tem v mislih lanskoletno izgubljeno Dirko po Franciji (v predzadnji etapi ga je v kronometru ugnal Tadej Pogačar) in letošnji padec ter predčasni odstop na istem prizorišču. A največji šampioni se v vsej svoji veličini pokažejo takrat, ko je to najtežje. In Rogliču pred nastopom v kronometru na olimpijskih igrah zagotovo ni bilo lahko . Razlog je seveda že omenjeni padec, posledične bolečine in kasnejši odstop iz francoske pentlje, ob tem pa tudi medel nastop na cestni dirki v Tokiu pred dnevi, kjer v zaključku ni imel moči za sledenje najboljšim. To je med ljubitelji kolesarstva že načelo debato o smiselnosti nastopa Rogliča na kronometru, a selektor Andrej Hauptman je vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. S tem pa je zadel »žebljico na glavico«, saj je Primož povsem upravičil svoj nastop, še več, nastop je izvedel kot iz kolesarskih učbenikov za doktorsko disertacijo! Roglič je pri prvem vmesnem času zabeležil drugi najboljši čas, za nekaj desetink sekunde je bil hitrejši le svetovni prvak, Italijan Filippo Ganna. Tudi po tem je Roglič nadaljeval dobro vožnjo in je bil na drugem vmesnem času že pred vsemi, na polovici 44,2 km dolge preizkušnje pa je imel osem sekund naskoka pred Nizozemcem Tomom Dumou-linom, moštvenim kolegom pri ekipi Jumbo Vsima. Zelo podobne čase kot Nizozemec so imeli še Italijan Ganna, Avstralec Rohan Dennis in favorizirani Belgijec Wout Van Aert, kar je obetalo zanimiv drugi krog dirke. Napeto je res bilo, a le v boju za 2. in 3. mesto, saj je prvo z naskokom več kot minute pred tekmeci osvojil 31-letnik iz Kisovca pri Zagorju. Roglič je v drugem krogu povsem strl tekmece najprej na najtežjem vzponu, nato pa še po razgibani trasi do cilja na dirkališču Fuji. Zmago je slavil s časom 55:04 minute, pri čemer v cilju sploh ni ustavil, ampak so ga ustavili šele spremljevalci po kakšnih 200 metrih vožnje . Slovenija pred igrami v Tokiu v kolesarstvu še ni imela kolajne, tokrat pa je na dveh cestnih preizkušnjah vknjižila dve, po zaslugi dvakratnega zmagovalca Vuelte tudi najžlahtnejšo. Drugo mesto je na koncu osvojil Dumoulin, tretji pa je bil Dennis, ki je zaostal še tri sekunde več. Kolesarstvo, kronometer, rezultati: ZLATO: Primož Roglič (Slovenija) 55:04,19 SREBRO: Tom Dumoulin (Nizozemska) +1:01,39 BRON: Rohan Dennis (Avstralija) +1:03,90 Primož Roglič - novi olimpijski prvak v kronometru Foto: instragram »Pišuka, moram še malo dlje iti?« Odzivi po dirki so bili fantastični, z vseh strani so deževale čestitke in različne objave, ki so le še prilivale olja na ogenj velikega slavja, ki je vrhunec doseglo v Zagorju. »Nihče ne more ustaviti Rogliča, niti ciljna črta,« je bil šaljiv posnetek, ki je hitro zakrožil po medmrežju, ko je 31-letnik še malce podaljšal olimpijsko preizkušnjo. Tudi slovenski junak dneva je bil v cilju kar malce presenečen. »Res je, nihče mi ni nič rekel po radijski zvezi. Dosti podobno je vse videti v zaključku. Rekel sem si sicer: 'To je to,' ko sem s kolesom prečkal črto, ampak nihče mi ni nič rekel, tudi nikogar ni bilo tam blizu. Vprašal sem se: 'Pišuka, moram še malo dlje iti?' Je pa bilo še toliko moči oziroma sem imel dovolj 'šusa', da me je v tem delu še odneslo naprej,« je simpatično za RTV Slovenija dejal dobitnik zlate kolajne. Bržčas je bil tudi pod vtisom močnih zadnjih besed selektorja Andreja Hauptmana iz avtomobila, da je želel kar nadaljevati. »Ajde, gremo vse ven dat', da ti ne bo kaj žal. Ajde, gremo po zlato. Do cilja moraš priti mrtev, ajde, gremo po zlato,« je v mikrofon kričal Hauptman, kot je bilo razvidno iz posnetka, ki ga je delil Val 202 na Twitterju. »Ko pade, se vsakič I v v »v» pobere še močnejši« »Dejstvo je, da se vsakič pobere, ko pade. In očitno se pobere še močnejši. Ne vem ... Primož ima očitno rad velike zgodbe, dramatične preobrate. S tem nas nekako drži v šahu,« je za STA Rogličevo, ne samo tokratno predstavo, temveč tudi številne druge, ocenil nekdanji kolesar Martin Hvastija. Udeleženec olimpijskih iger leta 2000 v avstralskem Sydneyju je poudaril, da je Rogličeva želja po dobrem nastopu v Tokiu tlela vse od zime. »Primož se je pozimi dogovoril s selektorjem, da bo vozil krono-meter. Odločitev ni od prejšnjega tedna ali meseca. Dolgo časa nazaj je bilo to že dogovorjeno. Primož je tudi na ta način prilagodil sezono vključno s pripravami na Tour. Po vsem, kar smo videli, je forma ostala. Temelj je bil, le sanirati je bilo treba poškodbe, da lahko sediš na kolesu in pripraviš telo na trpljenje,« je še poudaril Hvastija. JM, sta 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. julija 2021 Slovenija • Razočarani ponudniki in kopalci Bonov ne morete unovčiti na kopališčih Novi boni, ki smo jih prejeli državljani, sicer po znesku letos niso tako visoki kot lani, zato pa je spekter ponudnikov, pri katerih lahko Slovenci podarjeni denar zapravimo in na ta način pomagamo zagnati gospodarstvo, je mnogo širši. Vlada je v interventnem zakonu PKP9 natančno naštela dejavnosti, kjer se boni lahko koristijo. Tokrat gredo lahko boni za gostinske storitve, obisk kulturnih prireditev, nakup učbenikov, knjig, izposojo športnih rekvizitov in športne aktivnosti. Ne morete pa jih koristiti za nakup dnevne ali poldnevne vstopnice za kopališča. Foto: arhiv M24 Med tistimi, ko se prvi odzvali na možnost sprejemanja bonov, so bili tudi v Javnem zavodu Šport Ljubljana, pod okriljem katerega delujejo kopališča Kolezija, Tivoli in Kodeljevo. Upravljajo tudi vso mestno športno infrastrukturo. Pripravili so paketno ponudbo, v kateri so bili nakupi posameznih vstopnic za kopališča Kodeljevo in Kolezija ter celo sezonske vstopnice za prenovljeni bazen Kolezija. A žal so morali ponudbo umakniti, saj kot javni zavod niso upravičeni do tega, da bi lahko bone unovčevali. Ljudje, ki so ponudbo videli in slišali predstavnike vlade razlagati, da bodo bone lahko porabili tudi za kopališča, so seveda jezni. Povprečen potrošnik namreč ni seznanjen z vsebino 43. člena zakona, ki našteva 26 dejavnosti, kjer bone lahko sprejemajo. Boni za goste topliških hotelov, zgolj za vstopnice na bazen ne Zavod Šport Ljubljana seveda ni edini, ki se je srečal z neživljenjskim zakonom, saj ta velja tudi za vsa ostala kopališča po Sloveniji. Tudi v komercialnem kopališču Atlantis kopalcev, ki želijo plačati z opevani-mi boni, ne morejo sprejeti. Kot je povedala Maja Oven, predstavnica za stike z javnostmi podjetja BTC, d. d, v okviru katerega deluje Atlantis, jih dnevno kliče več deset ljudi, ki jih morajo zavrniti. »Ljudje ne razumejo, da za to nismo krivi mi, in so nezadovoljni. Nas to postavlja v nekonkurenčen položaj v primerjavi s ponudniki podobnih programov. Na ministrstvo za gospodarstvo in vlado smo naslovili pobudo, da omogoči unovčevanje turističnih bonov tudi v Atlantisu oziroma spremeni 43. člen zakona, ki določa, kdo lahko bone sprejema in kdo ne.« BTC je pobudo na ministrstvo naslovil že 14. julija, a sprememb še ni bilo. Foto: Arhiv M24 S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Termah Čatež in še ma-riskje drugje. Če se odločite za bivanje oziroma hotelsko ponudbo, so boni dobrodošli, če želite kupiti zgolj vstopnice za kopališče oziroma Termalno riviero, bonov ne morete koristiti. Enako velja za priljubljeno kopališče Žusterna. Nesmiselne omejitve V času, ko so se na podlagi izjav predstavnikov vlade začele širiti govorice, da se utegnejo spet zapreti meje, Slovenci v večji meri iščemo možnosti za oddih doma, a kot kaže, je vlada s svojimi predpisi spet poskrbela za nesmiselne omejitve. Prikrajšani so tako veliki sistemi, ki združujejo raznolike dejavnosti, kot javni zavodi in športna društva. Seznam je še daljši, kot smo že pisali, so prikrajšana velika trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z izposojo športne opreme, založbe in še bi se našlo. Omejevanje s klasifikacijo dejavnosti je nelogično predvsem zaradi dejstva, da lahko družbe z omejeno dejavnostjo ne glede na osnovno registrirano dejavnost opravljajo katerokoli dejavnost želijo. Na ministrstvo za gospodarstvo smo naslovili vprašanje, ali nameravajo morda nastalo situacijo popraviti, a do konca redakcije nismo prejeli odgovora. Žiga Kariž Gorišnica • V Zamušanih Pütarski praznik Postavili klopotec in podelili odlikovanja Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski ptitarje na posestvu Cvitaničevih v Zamušanskem vrhu priredilo Ptitarski praznik in postavitev klopotca, dogodek so izkoristili še za občni zbor članstva. Društvo združuje okoli 50 članov, vodi ga predsednik Miran Reberc. Društvu lani ni zagodla samo korona, zaradi katere praznika niso organizirali in je bil letošnji dvojni, temveč tudi vihar, ki je podrl in polomil društveni klopotec. Tega so mojstri popravili in te dni se njegovo klopotanje že sliši med griči Slovenskih goric in po ravnici Ptujskega polja pod zamušanskimi vinogradi. Društvo Štajerski putar klopotec tradicionalno postavlja ob godu sv. Jakoba, ki goduje 25. julija. Jurij Cvitanič starejši, ki je vodil prireditev, je o klopotcu zbral nekaj zanimivosti. Predstavil jih je sicer v narečju, a jih v članku povzemamo v slovenskem knjižnem jeziku. Na prireditvi je bilo slišati tudi zven harmonike, igral je mladi muzikant Patrik. Danes se ptiči klopotca • v v 1 t«« nic vec ne bojijo Po raziskavi nemškega etnologa Leopolda Kretzenbacherja, ki ga je navajal Cvitanič, bi lahko bil klopo-tec slovenskega izvora. Obstajajo viri, da naj bi sicer prve klopotce v 18. stoletju na njivah postavljali IMs ¿ ; m Postavljanje klopotcev med vinogradi je značilno za čas, ko se poletje preveša v drugo polovico, po Jakobovem 25. in Aninen 26. julija pa vse tja do praznika Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Francozi. Cvitanič je hudomušno pripomnil, da se dandanes marsikdo sprašuje, kakšen smisel sploh ima postavljanje klopotca, če se Na prireditvi društva Štajerski Ptitarje bilo slišati, da naj bi prvi zapisi o klopotcu segali v leto 1695, ko je nek mariborski zgodovinar poročal, da naj bi se klopotec v Halozah in Zagorju pojavil že leta 1537. Klopotec je znanilec jeseni. Ko ga slišiš, veš, daje pred vrati jesen. Ime je dobil po svoji funkciji, klopotanju. Po ljudskem izročilu naj bi klopotec iz grozdja izganjal kače in ga delal mehkega, v resnici pa klopotec preganja samo vrabce in škorce, pa še te zadnje čase bolj slabo. Lani ocenili 64 in letos 48 vzorcev vin Na prireditvi v Zamušanskem vrhu so podelili odlikovanja za lansko in letošnje ocenjevanje vin -16. in 17. Ptitarski praznik. Lansko ocenjevanje so izvedli 18. junija, ocenili so 64 vzorcev. Šampion 16. Ptitarskega praznika je vino rumeni muškat z oceno 18,37, ki gaje pridelal Milan Kociper iz Ivanjkovcev. Odličja za prvake sort so prejeli Branko Skoliber iz Strezetine v občini Ormož (zvrst), družina Ranfl s Ptuja (laški rizling) in Milan Kociper (sovinjon in rumeni muškat). Na letošnjem 17. ocenjevanju 17. junija so ocenili 48 vzorcev. Naziv šampiona so podelili Vinogradništvu Cvitanič za laški rizling, izbor z oceno 18,74. Odličja za prvake sort so osvojili Ivan Murat iz Prerada (zvrst), Marija in Bogdan Zelenko iz Dornave (laški rizling), Stanko Rakuša iz Cvetkovcev (renski rizling) in Martin Kolman (sovinjon). ptiči njegovega klopotanja sploh več ne bojijo. Tako naj bi bil glede svojega osnovnega poslanstva bolj kot ne neučinkovit. A je klopotec tako priljubljen in nepogrešljiv, da je postal zaščitni znak štajerske vinogradniške pokrajine. „Nanj gledamo kot na zaščitni znak vinograda, njegova pesem je nekaj čisto posebnega. Najbolj je poznana tukaj pri nas v Slovenskih goricah in Halozah, manj na Dolenjskem, v Beli krajini in na Primorskem. Poznajo ga tudi na avstrijskem Štajerskem in hrvaškem Zagorju. Klopotec je sestavljen iz več delov, vsak ima natančno določeno funkcijo. Stolec je tisti del, ki se drži gred, biti mora iz močnega lesa, običajno so to hrast, bukev ali jesen. Za gred je najboljše, če je iz akacije. Na njej zvrtamo luknje, v katere namestimo hamričke ali macleke, najboljše je, če so iz lesa hruške. Narejeni morajo biti tako, da dva nikoli ne udarita hkrati. Ma-cleke držijo vilčike iz hrastovega ali bukovega lesa, za blajo (desko) je Foto: Mapio net najboljši kostanjev in češnjev les. Blaja visi na ketnici (verigi). Klopo-tec ima rep, ki se, tako kot politiki, obrača po vetru. Običajno je rep iz hrastovih vej. Peruti klopotca so običajno iz topolovine, ki velja za lahki les. Slovenjegoriški klopotec ima štiri peresa (pere), haloški šest in avstrijski osem. Veliki klopotci imajo tudi zavoro, da se jih lahko ob močnejšem vetru zaustavi," je klopotec slikovito opisal Cvitanič. Postavitvi klopotca sledil občni zbor Na dogodku ob postavitvi klo-potca so člani društva Štajerski putar izvedli občni zbor, saj so v teh časih priložnosti za zbiranje ljudi bolj kot ne omejene. Že lani so bile aktivnosti dokaj skrčene. Občni zbor 2020 jim je sicer še uspelo izvesti, opravili so tudi rez potomke žametne črnine pri Do-minkovi domačiji, nekaj članov društva je sodelovalo na ptujskem grajskem ocenjevanju vin, na Jakobovo so postavili klopotec, z občino so sodelovali pri urejanju vinoteke na Sokovem posestvu v Forminu. Ocenjevanje vin so lani izvedli, podelitev pa so zamaknili na letos. Letošnjih aktivnosti društva je bilo v primerjavi z lani že nekaj več, a še vedno bistveno manj kot v obdobju pred korono. Opravili so rez potomke, izvedli ocenjevanje in pripravili Putarski praznik s postavitvijo klopotca. Za jesenski čas se nadejajo, da bi organizirali dve strokovni predavanji, skrbeli bodo za klet na Sokovi domačiji, organizacija martinovanja pa je zaradi napovedi četrtega vala epidemije pod vprašajem. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ petek • 30. julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Videm • Na Selih proslavili 24. krajevni praznik Obnovljena cesta in podelitev odlikovanj V krajevni skupnosti (KS) Sela so julija proslavili 24. krajevni praznik, ki sovpada s praznovanjem Anine nedelje. Letošnje praznovanjeje bilo nekoliko skromnejše od tistega v časih pred korono, ko so na Selih pripravili za ves teden dogodkov in prireditev, abogatejše od lanskega. Družili so se na odprtju moderniziranega cestnega odseka in proslavi, organizirali so gasilsko vajo, tridnevno dogajanje pa sklenili z Anino nedeljo. Na osrednji svečanosti ob krajevnem prazniku je predsednik KS Dejan Tramšek izpostavil nekatere projekte, ki bi jih želeli v kraju realizirati v prihodnjem obdobju. To so obnova gasilskega doma in gradnja prizidka za potrebe delovanja kulturnega društva, peljejo aktivnosti za gradnjo kanalizacijskega sistema, označiti želijo ulice, nadaljevati z urejanjem javne razsvet- ljave, država naj bi v kratkem v sodelovanju z občino pristopila k regulaciji struge Polskave. Župan Branko Marinič, ki ga navdaja zadovoljstvo, da se po krajevnih skupnostih veliko dela opravi prostovoljno, je v nagovoru poudaril, da želi tudi ostale krajevne skupnosti v občini pritegniti k razmisleku o prazniku, podobno kot imajo to na Selih. „To je priložnost za dati besedo drug drugemu, opraviti pregled dela in sestaviti načrt prihodnjih aktivnosti.« Frideriku Mirku Selinšku priznanje za življenjsko delo Selani so tudi letos ob krajevnem prazniku podelili zahvale in priznanja. Zahvala je šla v roke Mi- Slaunostni prerez vrvice 630 metrov novega asfalta Želel si je bližje doma Nedeljsko mašo v župnijah Sveti Bolfenk in Sveti Andraž v Slovenskih goricah bosta vodila nova župnika. Župnijo Sveti Bolfenk s prvim avgustom prevzema destrniški župnik Jože Škofič, ki bo tako poleg matične župnije Svetega Urbana maševal še v Trnovski vasi. Dosedanji bolfenški župnik Franc Mlakar se je namreč župniji odpovedal in se seli v Laporje, ki so bližje njegovemu domu, željo pa mu je lahko mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl uresničil, ker se je upokojil tamkajšnji župnik Janez Osvald. Priljubljeni Mlakar, ki je v letih vodenja bol-fenške župnije vložil ogromno energije v obnovo cerkve, se je od vernikov v Trnovski vasi poslovil minulo nedeljo s slovesno mašo, popeljal pa jih je tudi na izlet. Kot je znano, v Sloveniji primanjkuje duhovnikov, zato ni nič nenavadnega, da mora en voditi dve fari in krmariti med obveznostmi ene in druge. Tako je dolgo časa delal tudi Janko Babič, župnik pri Svetem Antonu v Slovenskih goricah oziroma Cerkve-njaku, ki je bil obenem upravljal še župnijo Svetega Andraža v Slovenskih goricah v Vitomar-cih. Njegova dodatna služba se s prvim avgustom zaključuje, saj župnikovanje v Vitomarcih predaja Mirku Krašovcu, ki je širši javnosti bolj znan kot nekdanji ekonom Nadškofije Maribor in eden od akterjev največje finanč- V cerkvi Svetega Bolfenka v Trnovski vasi bo po novem maševal destrniški župnik Jože Škofič, ki bo tako vodil dve župniji. ne afere v zgodovini Katoliške cerkve na Slovenskem, iz katere pa je po osmih letih sodnih po- stopkov izšel s pravnomočno oprostitvijo. SD Popravek V 57. številki Štajerskega tednika smo v prispevku pod naslovom Komu bo uspelo povezati ponudnike nočitvenih kapacitet v »slovenski Toscani« napačno navedli število postelj v Motelu Majolka. Pravilno se glasi, da imajo za goste na voljo 54 postelj. Za nehoteno napako se opravičujemo. uredništvo Z leve: Milena Sitar, starešina LD Ptuj Srečko Fajt, Katarina Svenšek, Aljaž Selinšek, ki je prevzel posthumno priznanje za življenjsko delo za svojega dedka Friderika Mirka Selinška, župan občine Videm Branko Marinič in predsednik KS Sela Dejan Tramšek. Ob prazniku KS so se na Selih veselili odprtja obnovljenega cestnega odseka Murko-Smolinger v dolžini 630 metrov. „Investicijaje veljala okoli 60.000 evrov. Cesto smo razširili in preplastili, z odmero zemljišč smo si zagotovili 7,2 metra širok pas, da bomo v prihodnje levo ali desno od ceste lahko vgradili še kanalizacijski sistem," je povedal župan Branko Marinič. Slovenske gorice • Nova župnika v Trnovski vasi in Svetem Andražu leni Sitar iz Barislovcev. Priznanje KS Sela so podelili Lovski družini (LD) Ptuj ob 75-letnici delovanja. Prejemnika priznanja sta tudi znana gostilničarja iz Sel Katarina in Jakob Svenšek. V Svenškovi družini sta bila že tretji rod, ki se je ukvarjal z gostinstvom. Družina Svenšek se prizadevno udejstvuje pri organizaciji Anine nedelje, ko je njihova gibanica tako rekoč nepogrešljiva. KS Sela je letos posebno priznanje za življenjsko delo namenila Frideriku Mirku Selinšku. Podelili so ga posthumno. Mirko Selinšek je v razvoj Sel in okoliških vasi vložil ogromno svojega dela in časa. Desetletja je bil aktiven na področju gasilstva in kulture, gonilna sila kmetijske zadruge Sela, sodeloval je pri elektrifikaciji naselja in gradnji telekomunikacijskih povezav. Bil je vaški kronist in „advokat", številnim je pomagal sestaviti dopise ali izpolniti kakšne formularje, pisal je kroniko PGD Sela, je tudi avtor treh radijskih iger. V spominu domačinov Sel ostaja kot vsestranski in zelo sposoben človek, ki je svoje delo in znanje namenjal preprostim ljudem, jim pomagal, bil je vzgled prizadevnega, sočutnega in dobrega človeka, so o Selinšku navedli v obrazložitvi priznanja. Osrednja prireditev ob prazniku KS Sela seveda ni minila brez nastopov kulturnikov. Zapeli so člani cerkvenega pevskega zbora sv. Družine, ki ga vodi Sandi Potočnik, nastopili so pevke in muzi-kanti FD Lancova vas, zaigrali pa tudi muzikanti glasbene družine Potočnik. Mojca Zemljarič Promocijsko sporočilo V Qcenter prihaja Plesna šola Samba V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru na Puhovi bo od septembra še bolj veselo, saj tja prihaja Plesna šola Samba. Ta deluje že več kot 12 let. Ukvarjajo se s poučevanjem različnih zvrsti plesa - od tekmovalnih do rekreativnih plesov, organizacijo prireditev, valet, maturantskih plesov, plesnih delavnic in priprav, tematskih plesov za odrasle ter rojstnodnevnih zabav za otroke. Njihov slogan je ''za vse generacije'', kar pomeni, da pri njih najdete plesne tečaje za vso družino, od vrtčevskih otrok do tistih malo starejših. Plesna šola Samba je namenjena začetnikom, tistim, ki želijo svoje plesno znanje obnoviti ali nadgraditi, in seveda tudi tekmovalcem - vsem, ki imajo veselje do plesa. Zakaj se odločiti za Plesno šolo Samba? Odgovor je preprost. Ker imajo ugodne cene in strokovni kader, ki skrbi za poučevanje plesnih korakov; ker so vključeni v Plesno zvezo Slovenije in tako svojim tekmovalcem omogočajo vključitev v plesni tekmovalni sistem, na katerem dosegajo odlične rezultate tako doma kot v tujini, ker sta pri nas dobra volja in pozitivno vzdušje obvezna in ker se tudi v prostem času veliko družimo in smo kot ena velika družina. Vabljeni v Q-center Ptuj, vpisi že potekajo. Prijave in informacije sprejemajo na: info@plesnasola-samba.si ter na 041 513 655. Foto: MZ Foto: MZ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. julija 2021 v Štajerski www.tednik.si > NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i H OSOJNIKOVA 12, PTUJ 0 INFO@VRATA-TUNING.SI KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V Štajerski tednik ■ časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu Program TV Ptuj Napoved oddaje 31.7 in 1.8.2021. Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Kristjan Čeh, evropski prvak v metu diska, na sprejemu pri županji Mestne občine Ptuj Nuški Gajšek. Ptujski gledališki ustvarjalci so se poslovili od Stare steklarske delavnice. Po 25. letih bo Ptuj z izgradnjo novih prostorov postal središče kulturnega dogajanja. Razstava Kulinarično potovanje skozi čas na ogled na ptujski mestni tržnici. Kulinarična tradicija prikazana v sliki in besedi. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj uprizoritev lutkovne predstave Bukla in dober knjižni tek. Nastopili člani kreativnega gledališča Eci Peci. V ptujski knjižnici, pred študijskim oddelkom. razstava malih avtomobilčkov. Na ogled avtomobilčki vse od legendarnega fička do mercedesa. Kolesar rekreativec Peter Zmazek pri osmih križih zmore v enem dnevu prevoziti pot skozi Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in se vrniti domov v Gorišnico. Števec pokaže prevoženih 183 kilometrov. Bravo Peter! V lovski oddaji pogled na najvišjo jelko, kraljico Roga, v Sloveniji. Predstavljajo se ptujsko - ormoški rogisti. Z glasbo v Alpski večer na Bledu. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 30. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Oddaja iz vrtca Gorišnica 09:30 Ujemi sanje 11:00 90 let PGD Desenci 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje oktetov in vokalnih skupin 20:00 Zbornik OŠ Gorišnica 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 31. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predavanje, Samooskrba lokalne skupnosti 10:00 Ptujska kronika 10:30 Podelitev priznanj v Jurovskem Dolu 12:30 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Državno srečanje OFS, Majšperk 2019 20:00 Slavnostni koncert ob 80. obletnici FD Markovci 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P > a. i/) I" <1 CD K "tf O o - "i TD jO NEDELJA, 01. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Valeta učencev OŠ Hajdina 2020 11:00 Praznik Občine Videm, 2021 13:00 Prvo sveto obhajilo v Dornavi 15:00 Zbornik OŠ Gorišnica 16:00 Državno srečanje OFS, Majšperk 2019 18:00 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope 19:00 Pozdrav pomladi v Cirkulanah 20:00 Dobrodelni koncert v Staršah 21:40 Video strani PONEDELJEK, 02. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 40 let Društva kmetic Videm 10:00 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 TV prodaja 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Občine Videm, 2021 20:00 Slavnostni koncert ob 80. obletnici FD Markovci 21:30 Predavanje, Samooskrba lokalne skupnosti 23:00 Video strani PUHOV MUZEJ \ V SAKUŠAKU, JURŠINCI ll|F Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri petek • 30. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM seme inkarnatke - rdeče detelje in trpežne ljuljke ter kupim enoredni silaž-ni kombajn. Tel. 041 368 437. NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali info@gozd-bioles.si Nudim polaganje kamna, robnikov, tla-kovcev in rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja, prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, 2272 Gorišnica. PRODAMO - VIKEND na BELSKEM VRHU, letnik 1980, v izmeri 104 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 2384 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 65.000,00 EUR. « DC/MAV Kontakt: 041 684 075 ^ rofrovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO PRODAM Akme motor, 9 konjskih sil, generalno obnovljen, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski*TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. V NAJEM oddam brezplačno travnik v Sobetincih. Tel. 02 740 71 31, kličite po 19. uri. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 22-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM klopotec (stol 90 cm) z drogom, dva hrastova soda, cca. 350 l, hrastovo kad, 350 l, pocinkane vinogradniške opornike Vojst-Alpine, Avstrija, dolžine 3 m in 2,80 m, kolje, dolžine 1,5 m. Tel. 766 19 51. PRODAM visoko brejo kravo in telico si-mentalko, A-kontrola. Tel. 031 713 160. PRODAM plemenske svinje, breje, prašiče od 40 do 70 kg. Tel. 041 728 016. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Utrujen od bolečin odšel si tiho, brez slovesa, v svet, kjer ni solz in trpljenja. Nam ostal je le spomin nate, ki živel bo v srcih do konca naših dni. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata Vilija Pepelnika IZ ŽUPEČJE VASI 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku, gospe Roziki in gasilcem PGD Lovrenc za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsi njegovi Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam bodo lepšali dan, te vedno bomo v bližini čutili, kot smo nekoč tvojo dlan ... ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in botra Andreja Preloga (5. 11. 1949-17. 7. 2021) IZ LANCOVE VASI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede sočutja, za vsak stisk roke ali dobro misel. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše, patru Jožetu Petku za opravljen obred, pevcem za čutno odpete pesmi, Mateju Kozelu za odigrano izbrano melodijo, govornici Hedviki in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedoma Leonu in Janiju Požaru, ki sta s profesionalnim pristopom in znanjem prva pomagala in se skupaj z intervencijsko ekipo SB Ptuj borila za njegovo življenje. Žalujoči: vsi njegovi Nihče je ne zmoti, ostala bo z nami, misel hvaležna na te. ZAHVALA Od naše drage Anice Junger smo se tiho poslovili 13. julija na videmskem pokopališču. Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patru Tončku za cerkveni obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš ter pogrebnemu podjetju Mir. Draga sestra - draga teta Ančka, hvala za vse dobro in miren počitek. Vsi tvoji www.tednik.si Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Samo solze še grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo, kajti usoda je hotela, da ustavi srce se mlado, ostaja samo praznina in neskončna bolečina. ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi našega dragega Benjamina Ciglariča IZ ZAMUŠANOV 21A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, vaše izrečene besede. Posebej zahvala domačemu gasilskemu društvu, ki ste svojega tovariša pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornicama, pevkam, godbeniku, duhovniku, vsem, ki ste s svojimi dejanji pripomogli ob njegovem slovesu. Prav posebej pa hvala vam, ki ste ga pospremili v novi dom in ki se ga boste globoko v srcu spominjali z lepimi mislimi. Žalujoči: mama Zdenka, oče Franc, bratje Branko, Robi in Sandi z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA V ponedeljek, 19. 7. 2021, smo se na pokopališču na Hajdini poslovili od naše drage mame, tašče in ljube babi Štefke Galun, roj. Leijak IZ HAJDOŠ 73 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Perutnine Ptuj in Občine Starše za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje, darovane svete maše in druge prispevke. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za organizacijo pogreba, gospodu kaplanu Primožu za izrečene besede slovesa in lepo opravljen obred, pevcem, Daniju za odigrano Tišino ter vsem tistim, ki ste našo babi pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala celotnemu zdravstvenemu osebju Ginekološkega oddelka SB Ptuj za zdravstveno in negovalno oskrbo, svakinji Nežiki za pomoč v njenih zadnjih dneh življenja ter Onkološkemu oddelku UKC Maribor za čas njenega zdravljenja. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči sin Miran z družino in hčerka Bojana z družino Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka Štefana - Marjana Kokola IZ KRČEVINE PRI PTUJU 78 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in godbeniku za odigrano Tišino. Prav posebej zahvala domačemu gasilskemu društvu Grajena, da so svojega tovariša pospremili z zadnjim poklonom gasilskega prapora, in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Žalujoči: sinovi Boštjan z Barbaro, Jernej in Matej ter vnuk Aljaž Ker temelj i prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Križem kražem petek • 30. julija 2021 Ormoško • Zbor članov Starodobniki Miklavž pri Ormožu Ko enkrat začneš, je težko nehati »Zelo lep je občutek, ko sedeš na starodobnika in se pelješ po vasi,« je povedal Vinko Mikložič, predsednik Društva za ohranjanje kulturne dediščine in razvoj podeželja staro-dobniki Miklavž pri Ormožu, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti. »Tokratno druženje je namenjeno zboru članov in članic društva, saj zakonodaja veleva, da so zadeve urejene,« je povedal Mikložič in kot dodaten razlog njihovega druženja navedel uresničeno željo prleških gričih in končni postanek s piknikom. Skupna panoramska vožnja je potekala od Miklavža čez Zasavce pa do Svetinj. »Z nami je 16 traktorjev starodobnikov, 9 mopedov, motorjev, ter 5 avtomobilov. občnega zbora. Zaradi pandemije v zadnjih dveh letih nismo mogli izvesti mednarodnega srečanja starodobnikov pri Miklavžu, zato smo se danes člani društva po občnem zboru odločili, da sami Foto: Tamara Jurkovič Mladi, stari, pa tudi malo starejši ljubitelji starodobnikov obiščemo naše vinogradnike,« je pojasnil tajnik društva Mirko Feko- ki, pri katerih se ustavljajo, hkrati tudi člani društva, navdušeni nad vožnjo s starodobniki po lepih Vse to poteka v sklopu današnjega izvedemo panoramsko vožnjo in nja in dodal, da so vsi vinogradni- delovanjem in ohranjanjem starih strojev, ki so jih pred leti privlekli iz starih »škednjev«. Darja Žganec Horvat Slovenija • Vedno več gnezd na severozahodu države Štorklje počasi zapuščajo Prekmurje Število parov bele štorklje je v zadnjih letih povsod po Sloveniji konstantno oziroma narašča, le v Prekmurju počasi, a vztrajno pada. Leta 1999je tako pri nas gnezdilo 200 parov, lani pa 259, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac. Pri DOPPS, kjer od leta 1999 spremljajo število parov bele štorklje pri nas, tako ugotavljajo, da je ta vrsta začela naseljevati območja, kjer tradicionalno ni gnezdila. Iz Prekmurja se širi proti severozahodu, vse do Gorenjske. Eno od območij, kjer se je njena populacija v zadnjih 22 letih povečala praktično iz nič na okoli deset parov, je Savska ravan, je pojasnil Denac. Podobno je v delu Dolenjskega podolja od Grosuplja proti Novemu mestu, kjer leta 1999 ni gnezdila nobena štorklja, danes pa je tam okoli 20 parov. V Beli krajini se je populacija povečala s petih parov na zdajšnjih okoli deset, na Ljubljanskem barju z enega para na okoli deset, na območju Krške ravni pa z deset na okoli 30 parov. Štorklje gnezdijo tudi na posameznih drugih lokacijah. »Je pa treba poudariti, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja. Tako je na Murski ravni leta 1999 gnezdilo 87 parov belih štorkelj, lani pa le še 55 parov,« je opozoril Denac. Razlog za selitev: intenzivno kmetovanje Vzroki za to so po njegovih besedah v spremembah v okolju, predvsem pri virih hrane. Štorklja se hrani z žuželkami, malimi sesalci in dvoživkami, ki jih najpogosteje lovi na travnikih. Ker pa je zaradi intenzivne kmetijske obdelave v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov, tudi hrane tam zanje ni dovolj. »Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki niti ni velik ekološki specialist, ki ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi. In če začne upadati vrsta, ki ni specialist, pomeni, da je generalno stanje biodiverzitete na tem območju zelo slabo,« je opozoril direktor DOPPS. Letošnji popis štorkelj se je kon- čal pred kratkim, rezultati bodo znani predvidoma do septembra. DOPPS zadnja leta izvaja tudi raziskavo, v okviru katere so doslej 10 mladih belih štorkelj opremili s sledilnimi napravami, s kateri- mi ugotavljajo, kje se zadržujejo. Ugotovili so, da štorklje do spolne zrelosti precej aktivno migrirajo. Ena od njih se je npr. selila iz Sudana v Turčijo in nazaj v Egipt. Sta * * * i naštel 11-000 korakov O ce Jo mi ob zadnjem , urH glavice, bol) jo imam vrh glauc- OKNA, VRATA ¿j -j GARAŽNA VR/md www.naitors.si m ® NAlTÖRSo Tel.: 02 74113 BO, Hob: 031 733 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE .»„oCHe^donanated«^, Manj jo imam 1 „ ^aiera znu.no Oaele. Kaj iz muke, St ajera * * * • M straalo, mi draga preventivno Da se rro ne m strgaw, ^ na v inske sake toliko kakšno | AKCIJA: Alu vhodna vrata Utos sem na dopustu ugo prilin AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje animivo prireditveno d Iztekel se je 13. glasbeni festival Arsana, ki je pritegnil z nepozabnimi glasbenimi doživetji. Živela so zunanja in notranja prizorišča starega mestnega jedra, kjer so potekali vrhunski glasbeni in spremljajoči dogodki za vse generacije. Danes in jutri pa bodo v okviru tradicionalne Ptujske poletne noči vabili dogodki v organizaciji in izvedbi mestnih gostincev. 30. in 31. julija bo v dominikanskem samostanu potekal Jazz, funk 8( gin vveekend s Popperkeg Orchestrom in Tribute To Chick Corea - Marko Črnčec 8( Friends. Jutri bo živahno tudi v pristanišču Ranča, kjer se bo ob 14. uri začela že tradicionalna 28. Rancarija, ki obuja nekdanjo tradicijo plovbe na star način po reki Dravi. Veliko pa se bo dogajalo tudi avgusta, prihajajo Rimske igre ter festival Dnevi poezije in vina. V teh dneh so že na terenu člani strokovne komisije za ocenjevanje mest in njihovih zgodovinskih jeder v okviru tradicionalnega projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letošnje ocenjevanje je že 30. po vrsti, pokroviteljstvo je prevzel predsednik RS Borut Pahor. Tekmovanje na področju urejenosti in gostoljubnosti pa v okviru TZ Slovenije poteka že od nekdaj. Prvo, ki je potekalo že leta 1968, se je imenovalo Izbiramo najbolj prizadeven turistični kraj. Turistična zveza Slovenije pa že od vsega svojega začetka orje ledino na področju urejanja in čistosti ter tovrstnih natečajev, ki spodbujajo aktivnosti na tem področju. Ocenjevanje na terenu bo potekalo vse do konca avgusta. Najboljše v posameznih kategorijah bodo razglasili med 11. in 13. oktobrom, na Dnevih turizma, ki bodo letos potekali v Postojni. Predsednica ocenjevalne komisije Andreja Vesel je po prvih ocenjevanjih povedala, da so zaznali velik napredek, kar se tiče čistoče in urejenosti posameznih destinacij, poleg tega se je povečalo število lokalnih ponudnikov. Ponudba je pestra in na visoki ravni. Na spletni strani Turistične zveze Slovenije bo mogoče ves avgust glasovati za najlepšo in najgostoljubnejšo slovensko destinacijo. Vsak dan bo mogoče oddati en glas v vsaki posamezni kategoriji. Ptuj se bo tudi letos potegoval za kar najboljšo uvrstitev v kategoriji srednjih mest, kjer zadnja leta praviloma zaseda drugo mesto. Bistriški grad, ki je eden izmed gradov Ceste gradov, je osrednja mestna zgradba in primer velikih nižinskih grajskih tvorb na Slovenskem. V pisnih virih se prvič omenja leta 1313. To je bilo tudi naše vprašanje v nagradnem turističnem vprašanju v 54. številki Štajerskega tednika, na katero pa do zaključka redakcije rubrike pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, katera družina je imela največjo vlogo v zgodovini dvorca Rakičan. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. avgusta. I A . ■ r NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera družina je imela najpomembnejšo vlogo v zgodovini dvorca Rakičan? - ' . ' ■ . / ' ■t -.. .- ' . - ;'■ ■ . . " . ^ _ ' Foto: Črtomir Goznik Dvorec Rakičan je vključen v mrežo Živih gradov, kot oblike trajnostnega turizma za Ime in priimek: ohranjanje in promocijo kulturne dediščine, ki povezuje skupaj sedem slovenskih in Naslov:.............. hrvaških gradov ter dvorcev. K ogledu vabijo tudi gradovi in dvorci na Cesti gradov, Davčna številka: na kateri pa si lahko ljubitelji grajskega turizma °gledaj° kar 41 grad™ in dvorcev na L^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj območju Avstrije, Slovenije in tudi Hrvaške.