UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica fet. 8 (tiskarna I. nacisti.). Uradn: ure ata stranke so od 10. do 11. 'dopoldne in od 5. do ti. poi oUlne vsak dan razen nedeli in *>rn,n kov. Rokopisi se n*i vračajo. Nefrankirana 'pisma se ne ■	.	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna no pofti ali s jošiljanjem na dom za Avstio-Orrsko in Bosno K 21P0, polletna K lO-fiO, četrtletna 5*40. mesrčnn K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za 'ostalo ino/emstvo in An etiko celoletno K 36‘—.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsfk dan rszen nedelje in praznikov .* .*	ob poi 11. dopoldne. .	•.	\
UPRAVNJSTVO se nahaia v Selenbmpovi ulici štev. (i, H., in uraduje /a stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. /večer ineerati: enostopnn petitvrstica 80 vin., popojen prostor, posli-na :::	in icklane <10 vin. — Jrseiate eprejen n ni iBvniHv"
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo
 ............. Reklamacije	lista	so	poStnine proste. ...........
Stev. 787.
V Ljubljani, v sredo dne 21. januarja 1914
Leto iV.
Blamaža večine.
Včerajšnja seja državnega zbora je zopet trajala do poznega večera, ne da bi bilo prišlo do končnega rezultata. Nadaljuje se danes. Vendar pa se že sedaj jasno vidi blamaža slavne večine; ako pride danes do glasovanja o finančnem načrtu in če vztrajajo krščanski socialci na svojem glasovitem dodatku, bo predlog odklonjeni in skoraj z absolutno gotovostjo sprejet kompromis z gosposko zbornico.
Zadnje poročilo, ki smo ga pozno zvečer dobili z Dunaja, pravi, da so nemški nacionalci omedleli in da je tudi Poljsko kolo vrglo krščansko socialni dodatni predlog pod mizo. Ponosna večina se je razlezla kakor rakovi mladi, krščanski socialci, ki so hoteli z zahrbtnim napadom dobiti, vajeti parlamentarnega položaja v roke, so osamljeni, naš dični dr. Šušteršič pa je po nepotrebnem iztaknil slovesno blamažo, katere bi se bil kaj lahko obvaroval, če bi bilo v njegovi glavi količkaj politične ideje.
Kar so krščanski socialci nameravali, je bila povsem navadna podlost, katere niso diktirali nobeni višji politični obziri, ampak le malenkostni strankarski interesi. To je seveda pri krščanskih socialcih vedno vodilni motiv. Ni ga političnega vprašanja, pri katerem bi ta stranka vprašala, v kakšnem razmerju so z njim ljudski interesi; prva misel je vedno strankarski dobiček. Za par krščansko socialnih mandatov so pripravljeni, da prodajo vse ljudske koristi in zataje, kar sami razglašajo za najsvetejše.
Ko se je po prizadevanju socialnih demokratov zvišal eksistenčni minimum na 1600 K, so kristjani zarohneli, ker je bil to — socialno demokratičen uspeh. Če bi bili slutili, da bo rezultat vendar tak! Sami bi bili predlagali, kar so zahtevali socialni demokratje. Seveda ne zaradi stvari, za katero se ne brigajo, ampak zaradi uspeha. Toda kdo je mogel misliti? Vlada je zatrjevala, da se zvišani eksistenčni minimum ne more sankcionirati, gosposka zbornica se je upirala, krščanski gospodje so hoteli biti tam, kjer bo zmaga, ne glede na to, kakšna da bo, pa so glasovali proti socialno demokratičnemu predlogu. In kljub vsemu odporu, kljub vsem zaprekam je naposled vendar zmagala socialno demokratična zahteva/ Kako da ne bi krščanski poskakali iz kože?
Medtem ko so v besu tekali kakor brez glave okrog, se je pa pojavil gospod Pawelka, magistratni režiser dunajskih volitev in preplašil gospode z novim odkritjem; Kdor bo plačeval dvajset kron in štirideset vinarjev davka, pride v tretji razred dunajskega občinskega volilnega imenika. Za štirideset vinarjev avan-zira iz četrtega v tretji razred, v patentirani krščansko socialni razred! Med temi davkoplačevalci pa je kupček socialnih demokratov; če to obvelja, splava gotovo nekoliko krščansko socialnih mandatov po vodi in v občinski svet pride še več rdečkarjev.
To je učinkovalo, kakor da je padla bomba med krščanski Izrael. To je nedopustno! Tega ne sme dovoliti Stiirgkh, tega ne sme omogočiti gosposka zbornica. Tako se je plodila intriga, ki je hotela udariti pečat besedolomstva vsej poslanski zbornici.
Kogar politična strast ne opijani, je moral razumeti, da je taka taktika nemogoča, da taka spletkarija ne more imeti rezultata. Poslanska zbornica si pljune v obraz, če osramoti soglasni sklep svojih zastopnikov; gosposka zbornica se osmeši, če opusti edino koncesijo, ki jo je dobila za drago ceno; vlada se onemogoči, ako odneha od kompromisa, ki je bil dosežen s težkim trudom. Krščanski socialci niso mislili na take reči, ker jih je zaslepil strah za mandate.
Toda čemu je moral Šušteršič dajati svoje ime krščansko socialnemu »dodatku«? Kaj so njemu mar dunajski mandati? Če hočejo krščanski socialci prelomiti besedo, naj prevzamejo tudi odgovornost za politično pobalinstvo. Za njih nameravani mandatni profit se ni treba prostituirati drugim ljudem.
Predlagatelj famoznega dodatka je prevzel komično vlogo, če bi bil ta predlog sprejet, bi dobila Avstrija zakon, kakršnega nima vps svet. Saj imamo dosti čudnih, dosti zastarelih, dosti krivičnih zakonov, dosti takih, ki se dajo razlagati na vse strani. Ampak zakona, ki se sam razveljavlja še nismo imeli. Zakon, ki predpisuje davek in ga obenem črta, bi bil gotovo unikum, ki spada v muzej.
Dr. Šušteršič ga je vendar podpisal na prvem mestu. Menda je tudi on hotel biti tatn, kjer bo zmaga. In zdaj je tam, kjer je blamaža.
Politična kapaciteta slavnega klerikalnega voditelja se krči. Videl je krščanske socialce nemške nacionalce. Poljake in mladočehe v družbi, pa si je mislil: To je večina, tukaj moram biti tudi jaz. Le malo naj bi bil premislil parlamentarno zgodovino "zadnjega časa, pa bi se bil lahko soomnil. da se na to večino ni zanašati 48 ur. Toda Šušteršič potrebuje uspehe. Tla pod nogami niso več tako trdna kakor nekdaj, pokloni niso več tako globoki, marsikdo, ki se je včasi ustavljal, kadar je videl klerikal-■ntega gromovnika, gre zdaj s kratkim pozdravom mimo. Treba je popraviti situacijo, treba je uspehov za oko. To krčevito stremljenje slabi razsodnost, in dr. šusteršič je podpisal kakor v nezavesti.
Ali nemški nacionalci so se dali od Stlirgkha prepričati, Poljaki so se spomnili na svoje tradicije, glasoviti dodatek je že takore-koč pokopan. Večina je blamirana, pred vsemi pa je blamiran dr. Šušteršič. Novi fiasko ga lahko napoti na razmišljevanje, kako minljiva je slava sveta.
Grof Tisza — hrvaški gost.
Zagreb, 19. januarja.
Grof Tisza se je vrnil v Budimpešto in tam pripoveduje svojim zvestim trabantom, kako zadovoljen da je s »prisrčnim« sprejemom, ki ga je doživel v Zagrebu. Vse je bilo veliko lepše, nego je pričakoval; Tisza je v globočini svoje blage duše prepričan, da ima čarodejno silo v sebi in da zadostuje njegova prikazen za zmago vseh njegovih idej. Vsi spori med Hrvaško in Ogrsko so danes končani, madiarska državna ideja je utrjena za večne čase, med Zagrebom in Budimpešto sanja mehka idila, v duhu se objemata obe mesti, čardaš je kolo in kolo je čardaš, in grof Štefan Tisza je triumfa-tor, ki je izvršil ta čudež in plava v gloriji kakor mitološki bog nad vso to krasoto! Kdo bi bil predlanskem ali lani pričakoval tak sijajen uspeli? Razmere na Hrvaškem so bile tako desolatne, da ni mogel zborovati sabor, proti-madiarska strast je divjala tako, da je ni bilo mogoče krotiti drugače kakor s komisariiatom. Zdai pa sprejemajo Krofa Tiszo kakor odrešenika v Zagrebu, prižigajo mu kadilo na cente, slave ga kot prijatelja, dobrotnika, junaka!
Res, oficielrri Zagreb te ležal v prahu pred Štefanom Tiszo; madiarski diktator je slišal »navdušene« živio-klice. kajti če se na Hrvaškem kaj kliče, mora biti vedno navdušeno, priredili so mn obed, slavnostno predstavo, vse kar se je moglo prirediti v enem kratkem dnevu. Ali grof Tisza se moti — namenoma ali pa iz kratkovidnosti. Ofiolelni Zagreb ni Hrvaška, tisti, ki so se mu klaniali »do zemljice crne«, niso.hrvaški narod. Orof Tisza le gledal Patjomkinove vasi. v Zagrebu in daleč na-OKrotr smo imeli ruski sistem.
•i ^red«n, se madjarskj ministrski predsednik odpeljal \z Budimpešte na Reko. so se pre-
Pe* ‘	?0J?r0fi:V^,e	v,aH	da	se dožene. če se
bo grof Tiisza lahko mirno in varno vozil. In v Zagrebu, kler le birokracija in politično štre-berstvo glumilo vdanost in srečo, so policijske in žandarske trume pazile, da se preglasno in preočitno ne izrazi pravo mišljenje naioda.
galerije in stranske prostore. Delavsko ljudstvo je prišlo počastit glavarja madjarske fevdalne reakcije na svoj način. Če mislijo vsi drugi, da je treba padati na kolena, kadar se le prikaže veljak, si zna delavstvo ohraniti neodvisnost svojega prepričanja in povedati odkritosrčno besedo brez obzira na politične štreberje in tihotapce.
Umestno se nam zdi, da podamo slovenskim sodrugom natančnejše poročilo o tem shodu, kar se zgodi jutri. Konstatirati pa je vendar treba, da je bil to najpomembnejši dogodek ob prihodu grofa Tisze. To je čutila tudi koalicija, ki je poslala svojega zastopnika drja. Dušana Popoviča na shod, da govori in obljubi
| v njenem imenu, da se bo koalicija bojevala za demokratizacijo političnih uredb v deželi in za splošno in enako volilno pravico. Socialno demokratična stranka sicer ne jemlje obljub za dejanja; toda koalicija je dandanes večina v hrvaškem saboru, odgovorna je za parlamentarno delo, in beseda, ki jo je dala javno in na slovesen način, jo sedaj veže. Socialna demokracija jo pravočasno spomni na to obljubo. Splošna in enaka volilna pravica ne pride več z dnevnega reda, dokler ne bo uresničena. O trdni volji in bojevitosti delavskega ljudstva ne more ne vlada ne koalicija dvomiti izza včerajšnjega shoda.
Javen shod izprtih tiskarjev.
Zjutraj se je Tisza pripeljal in ob 9. je začel sprejemati deputacije. Prvo je bilo na vrsti popovstvo z nadškofom — koadjutorjem Bauerjem in z grško-katoliškim škofom Drohobec-kim na čelu. Potem so prišli oficirji, potem uradniki avtonomnih in skupnih oblasti, potem župan, potem predsedstvo trgovske in obrtne zbornice, potem zveza gostilničarjev. To ie bila vse etiketa. Ob % H. pa se je pričela oficielna politika. Takrat se je Tisza pripeljal v sabor, ter obiskal koalicijo v njenem klubu. Levi koalicije so ga pozdravili z živio-klici, poslanec Mužuranič pa je spustil govoranco. Ker Tisza seveda ne zna hrvaško, so morali gospodje rabiti nemščino kot posredovalni madjarsko-hr-vaški jezik. Zanimivo je s tega sestanka, da je Tisza dejal, da njegov sporazum s koalicijo ni le ad hoc, ampak da ga je on vedno smatral za pogodbo, ki je odstranila zapreke za skupno in »uspešno« delo.
Od koalicije je Tisza odšel v klub starih madjaronov, kjer mu je pokadil dr. Šumanovič.
Ob 6. zvečer je bil v banovi palači slavnostni obed. Miza je bila pogrnjena za 38 oseb. Seveda so bile tudi tukaj govorance ob šampanjcu.
Zvečer je bil Tisza v gledališču. Ves trg je okupirala policiia — peš in na konjih, Davno pred začetkom predstave je policija preiskala vsak kotiček, če se ne skriva kje kakšna bomba ali kaj ix>dobnega. V gledališče so prišli seveda samo zanesljivi ljudje, eleganten svet, pa tudi ta je moral korakati skozi petkratno vrsto policistov, ki so vsi hoteli videti vstopnice. Vse gledališče je bilo polno visoke in nizke polieiie. Po končani predstavi se je zbralo v vestibilu nekaj ljudi, da bi videli medveda, njih pet ali šest le klicalo »živijo!«, drugi so molčali, ker je radovednost lahko tudi tiha.
Pravo mnenje ljudstva pa se je pokazalo drugod. Ob 10. dopoldne ie bil v ogromni dvorani »Sokola« z njenimi velikanskimi galerijami ljudski shod. ki ga le sklicala socialno demokratična stranka. Že dolgo ni videl Zagreb takega zbora. Na tisoče ljudi je polnilo dvorano.
Snoči so imeli izprti ljubljanski tiskarski pomočniki v »Mestnem domu« javen shod, na katerem so natančno in Jasno povedali vzroke takozvanega tiskarskega »štrajka« in s tem so razkrili seveda tudi vse ostudne laži in zavijanja. ki jih trosijo javnosti gospodje principali in gotovi listi. Shod je bil zelo dobro obiskan in razpoloženje izprtih pomočnikov Je bilo tako, da je prevzetne gospode podjetnike lehko strah pred tem razpoloženjem.
Predsednik tiskarske organizacije na Kranjskem W e r z a k otvarja javen shod ob 7. zvečer, pozdravlja navzoče in pove namen shoda: Povedati Javnosti, kako je prišlo do Iz-pora tiskarskega delavstva.
Odkar se je pričelo mezdno gibanje pomočnikov, so tiskarski podjetniki pridno na delu, da očrnijo delavstvo. 17. t. m. je bil na Dunaju zopet shod principalov Nižje Avstrijske, delegati so prišli tudi iz drugih dežel, ki so nagrmadili iznova polno laži; Da organizacija nima več denarja za izplačevanje polnih podpor, da pomočniki prosijo že principale, da poročajo delavski listi pristransko o boju. Izrazili so tudi pobožno željo ,da je tarif nepotreben in da bi zadostoval regulativ. Nemški listi in za njimi tudi nekateri slovenski poročajo, da hočemo uničiti tiskarsko obrt, da so naše zahteve pretirane. Če pa pregledamo zaznamek konkurzov, vidimo, da tiskarn in apotek ne zadene nikdar konkurz. (Smeh).
Boj nam je bil vsiljen, to moramo konšta-tirati, kljub temu je že tretjina podjetnikov podpisala tarifni načrt. Le Kranjska dela izjemo. Razen »Narodne Tiskarne« in »Učiteljske« »Save« in neke akcidenčne tiskarne v Ljubljani se noče vdati nobena druga. Včasih smo mislili, da so naši principali pošteni, sedaj pa smo jasno spoznali, da so delavstvu zelo neprijazni.
V naši organizaciji je nad 15.000 članov, 2000 sploh ni bilo prizadetih, v delu je po provizoričnem tarifu nad 3000 pomočnikov, v gibanju je 9100 članov. Naša stvar ne stoji slabo, čeprav »Laibacher - Zeitung« (klici »Slovenec« tudi!) pripoveduje, da že takorekoč prosjačimo za delo.
Skupaj smo izstopili in le skupaj bomo šli na delo (Tako je!). Ne verujte listom, ki pišejo, da bodo podpore leducirane. Te vesti imajo le namen, razdvojiti naše vrste. Poživljam Vas, da ostanete organizaciji zvesti in zmagali bomo. (Odobravanje.)
Sodrug Tutta poroča v nemškem jeziku o zadnjih dogodkih v tiskarski obrti. Tarif je potekel 31. decembra. Tarifna konferenca se je razbila ob trmoglavosti principalov. Zato je po-močništvo izdelalo spomenico, ki je obsegala provizorični tarif. Po vseh listih se trosijo laži o naši »stavki«. Namesto, da bi odgovorili principali na provizorični tarif do 10. decembra, so nas vrgli na cesto že 6. decembra. Do izpora je prišlo zato, ker so veleindustrija nahujskali tiskarniške podjetnike, da naj zatro našo organizacijo. In ker je naša organizacija ena najmočnejših, so hoteli s tem zadeti vse druge delavske organizacije. Vsi stanovi, uradniki, učitelji itd., vse delavske organizacije se potegujejo za izboljšanje mezd, le mi se ne smemo. Koliko bojev je bilo treba, da smo zgradili našo trdnjavo, našo organizacijo, in to nam hočejo sedaj uničiti.
Nek ljubljanski podjetnik je hotel pridobiti izprtega pomočnika za stavkokaza s tem, da mu je pravil, da organizacija podpore že reducira (Smeh.) Do danes je 289 tiskarn kapituliralo, to konštatiram v naše veselje. Glede naših lokalnih razmer moram konštatirati,-da so naši kranjski tiskarski pomočniki res krepki fantje ki vztrajajo trdno v boju. Ali z zaničevanjem moram omeniti one, ki so nas zahrbtno napadli. Tri tovariše je ena največjih tiskarn v Ljubljani, oziroma njen lastnik tako nesramno napadel pomočnike, ki so zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti, da moramo to globoko obžalovati. Namen te vesti je bil, nas vse diskreditirati v javnosti. Poživljam vas, da ostanete trdni in zvesti organizaciji. (Odobravanje.)
Sodrug Mlinar se ozira predvsem na preteklost tiskarjev, na ustanovitevt iskarske-ga društva na Kranjskem, na mezdne in službene razmere pred 40, 50 leti, ki so bile zelo patriarhalične. Socialne razmere so se pa vsled velikih zgodovinskih dogodkov močno izpre-menile in pričela se je ločitev med pomočniki in podjetniki. Leta 1872. je bil v Ljubljani sklenjen prvi tarif, seveda se je dosegel brez boja. Ta tarii je veljal do leta 1889. Ker se ie začelo
pojavljati v naslednjih letih brezposelnost, so leta 1890 sklenili na Kranjskem nov tarif. Leta 1895. se je ustanovila državna zveza tiskarskih društev in leta 1896 je prišel v veljavo prvi državni tarif. Leta 1900., 1. 1905. se je izvršila revizija tarifa in 1913 bi bilo treba zopet obnoviti tarif, pa so nas postavili gospodje raje na cesto. Tarifni urad se je sešel 2. novembra in določil prvo skupno konferenco na 17. novembra. Ker pa novi principalski tarif ni privolil nobenih izboljšav, se niso mogli naši zastopniki pogajati o njem. 18. novembra so se kljub temu pričela pogajanja. Ko so pa videli naši zastopniki, da nočejo principali ničesar privoliti, so zahtevali principielno izjavo o najvažnejših zahtevah. Principali so zalitevali paritetno posredovalnico, nakar seveda niso mogli pristati pomočniki. Posredovalnico smo sami ustanovili in Jo sami vzdržujemo. Ker glede posredovalnice niso mogli pomočniki odnehati in ker so principali vztrajali na tem, da ne privolijo v skrajšanje delavnika, zato so se pogajanja razbila. Pomočniki so kljub temu vpršali še enkrat, g. Holzhausna, predsednika podjetniške organizacije, če ima kakšne predloge. Pa odgovoril Jim Je, da nobenih. Vse postopanje tiskarskih gospodarjev je bila sama komedija, zakaj že leta 1912. je zveza veleindustrialcev izdala parolo, da mora napraviti velik eksperiment, to Je uničiti našo organizacijo in z njo druge. Pa s tem slepe le sami sebe,
21. novembra so se razbila pogajanja in že 29, novembra so,izpili sedmino vseh pomočnikov. To je bil prvi strel. Drugi strel je prišel 6. decembra. Tudi tega se niso pomočniki ustrašili. Na to so pa sklenili pomočniki, da predlože provizorični tarif vsem principalom V Avstriji. To se je zvršilo. Namesto pametnega odgovora, so pa izprli 60 odstotkov vsega delavstva. To je bil najhujši strel, ki nas seveda ni preplašil Ker smo pa solidarni, so odpovedali ostali pomočniki sami in teden pred Božičem so bili tako vsi pomočniki v odpovedi. V treh tednih pa imamo že uspeh, ker dela tretjina vseli pomočnikov. Principali izzivajo, ker nas hočejo oslabeti. To vse dokazujejo tudi letaki, lepaki in časopisne notice. Tako milo so tožili, j kakor bi bili pomočniki najhujši ljudje. In konč-' no so pršli s tem na dan, da hočejo imeti posredovalnico. Ostudna laž je trditev gospodarjev glede posredovalnice. Podjetniki so odklonili posredovanje višjega obrtnega nadzornika Taussa, pa so dejali, da pomočniki ne marajo posredovanja. Ko je Tauss razkril njihovo laž, so prišli zopet z novo lažjo v javnost. Ker so podjetniki toliko govorili o posredovalnici, so jim pomočniki dejali, da so pripravljeni, da se osnuje posredovalnica v zrnislu obrtnega zakona, da pa opuste svojo posredovalnico šele čez poldrugo leto, ker mora o tem sklepati zvezni zbor. Nato so prišli gospodje s tem, da l^osredovalnice niso več glavna zahteva, temveč stavni stroji in konkurenca z Nemčijo. Ali pravega vzroka nočejo povedati, zakaj da ne napreduje tiskarska obrt. Vzrok je ta, da nimamo svobodo tiska, kakor po vseh sosednih državah. Izgovor konkurence je za naše razmere ničev, ker so je: i Kovne zapreke, ki onemogo-čnjejo vsako kou. urenco.
Izpor traja r.e nekaj tednov in bo trajal še nekaj tednov, pa zato ne bomo izgubili korajže. Pa če prav traja stavka še nekaj mesecev! Spominjam vas na besede strokovnega tajnika s. Hucberja, ki je dejal, da tiskarskih pomočnikov v njihovem boju ne sme zapustiti avstrijsko delavstvo. Te besede pomenijo, da bodo vse delavske organizacije stale nam ob strani.
Danes pravi »L.-Z.«, da bi bilo najbolje, če bi ne bilo nobenega tarifa. To verjamem. (Smeh!) Tudi deželnih tarifov ne bomo priznali, temveč le državni tarif, ker le tak jači organizacijo.
»Straža« je bil prvi list na Slovenskem, ki je nastopil proti tiskarskemu delavstvu, potern »L. Z.« in potem »Slovenec«, pa zato, ker so ti hudiči nahujskani od socialnih demokratov. (Smeh!) Pripovedoval je, koliko dela imajo kaplani, pa so v primeri s tiskarskimi pomočniki tako slabo plačani. (Klici; Noč in dan imajo delo! Bučen smeh.)
V splošnem so res naše plače nekoliko boljše od plač ljubljanskega delavstva, ali mnogo je strok, ki imajo še boljše plače od nas. Iz golega sovraštva do delavstva je pisal »Slovenec« o naših zahtevah tako lažnivo in ostudno. Ko bi ne imeli najrazličnejših podpor, bi morali hoditi naši brezposelni tovariši za vsako ceno na
delo. To bi pa radi in naše ustanove jili bole iti zato hočejo uničiti našo organizacijo, da bi se za podjetnike zopet začeli zlati časi. Saj je sramota, da nimamo še socialnega zavarovanja in vendar nam hočejo ugrabiti to, kar smo si ustvarili iz lastne moči.
Naš mezdni boj prihaja v novo fazo. Na Duuaju je bila seja podjetnikov in sklenili so, da bodo napravili prav lepe okrožnice in povabili delavce, naj pridejo na delo do določenega roka. Ce pa ne pridete vsi, so vrata tiskarne za vedno zaprta. (Smeh!) Dobili boste vsi ta pisma, potem greste lahko nazaj. (Je Še pre-mraz!) Ce pa ne greste nazaj, bomo pa čakali. Noben tiskarski delavec ne sme na to okrožnico sprejeti dela. Vsi bomo šli ali pa nihče. (Burno odobravanje.)
Že pred leti je dejal g. Hribar nekemu dejaven, ko je bila pri ujem stavka, naj pride k njemu delat, pa ga zavaruje za starost na lastne stroške, ampak izstopiti mora iz organizacije, Sedaj se je zopet ponovil enak slučaj in tudi »Katoliška tiskarna« vabi na ta način. Na prvi hip to lepo izgleda. Ampak v resnici bi bil tak delavce suženj gospodarjev.
fJdinotst in složnost moramo čuvati na vsak način, potem nam ne more nihče do živega. Naš boj ie obrambni boi in popolnoma upravičen. Zato je potrebno, da se javnost v tem zmi-Slu pouči. Potrebno je, da se nihče od nas ne ozira na lepe obljube, ki so samo »švindel«. Po eni strani nas blatijo, po drugi nas vabijo. Sloga. ki vlada od nekdaj v naši organizaciji, bo .vladala naprej in vztrajajmo v boju, ki se mora pošteno izvojevati. (Burno odobravanje.)
Ob pol devetih zvečer zaključuje predsednik W e r z a k lepo uspeli shod s pozivom, da naj pomočniki vztrajajo v boju.
Dnevne beležke.
— Centralni odbor »Svobode« ima nocoj ob 8. važno sejo v društvenih prostorih. Vsi ndborniki so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže,
—' Posnemajmo svoje slovenske sodruge v
Ameriki! »Proletarec«, glasilo slovenskih socialnih demokratov v Ameriki, piše v svoji zadnji številki: »Armada naših naročnikov, ki so srce in duša socialističnega gibanja med našim delavstvom, se je v preteklem letu skoraj podvojila. V začetku leta 1913. Je imel »Proletarec« nekaj čez 2500 dobrih naročnikov; začetkom I. 1914- jih pa ima 4000.« »Proletarcu« prav od srca čestitamo na njegovem krasnem uspehu in veselimo se, da je v Ameriki tako veliko število zavednih slovenskih delavcev. Naša iskrena želja je pa tudi, da bi razširil prav tako krog »Zarjinih« naročnikov, Naši delavci naj si zapomnijo besede »Proletarca«:... naši naročniki so srce in duša socialističnega gibanja«.
•— * Slovenec« se tolaži. »Slovenec«, ki je že večkrat povedal, da ie bolj odkritosrčen prijate« delavstva kakor vsi »obersodrugi«, nima bolj srčne želje kakor, da bi izprti tiskarski pomočniki podlegli v boju. Ker mu je že zmanjkalo lastnih dokazov, prinaša včeraj notico iz »Innsbrucker - Nachrichteiu. Ta listič je namreč izvohal, da .znaša štrajkovpi fond tiskarske organizacije »bojda« poldrug miijon in da Je Že skoraj izčrpan. »Bojda« znaša poldrug miijon, pravih številk seveda ne ve. »Slovencu« povemo, da ie štrajkovni fond organizacije tako močan, da izprti pomočniki prav brezskrbno zro v bodočnost. Rad verjame »Slovenec« tudi to vest, da ostale strokovne organizacije ne morejo podpirati izprtih pomočnikov, ker imajo »samo« 15,004.000 K premoženja. »Slovencu« v tolažbo povemo le to, kar je dejal sodrug Hueber, strokovni tajnik državne centrale, na zadnjem avstrijskem strokovnem kongresu: »Boi tiskarskih pomočnikov je zadeva vsega avstrijskega delavstva in nikdar ne smemo pripustiti, da bi tiskarji podlegli«. Tem besedam ie sledilo navdušeno pritrjevanje vseh delegatov. AH »Slovenec« razume pravi pomen teh besed? »Slovencu« povemo tudi to, da ie dobila tiskarska organizacija iz tujine od bratskih organizacij že toliko Izjav solidarnosti in simpatij, da izprti pomočniki niti sence strahu nimajo glede izida boja.
— Strokovne organizacije v Avstraliji. Po večletnem odmoru je bil sredi novembra lanskega leta v Adelaidi kongres avstralskih strokovnih organizacij. Navzoči delegatje so zastopali 700.000 delavcev. Najvažnejši sklep kon-
ference je bil ta, da se tesno združijo vse strokovne organiz. v centralo. Kongres se je bavil tudi z važnimi socialno političnimi vprašanji, ki jih bo predložil zvezni vladi. Organizacije zahtevajo minimalno mezdo za delavke, osemurni delavnik za pet dni v tednu, v soboto in pa v dnevih pred prazniki pa kvečjemu štiriur-ni delovnik. Kongres Je tudi sklenil, da se udeleže avstralske organizacije mednarodne strokovne konference, ki bo 1. 1915. v San Frančišku. To dejstvo je posebno razveseljivo, ker niso bile avstralske organizacije doslej pri mednarodni zvezi.
— Državna strokovna komisija priobčuje pravkar letno poročilo za i. 1913. Iz poročila posnemamo, da je plačevalo tedenski prispevek po 1 vinar 331.816 članov proti 328.347 v predlanskem letu. Dohodkov je imela državna stokovna komisija 221.029 K 71 vinarjev, izdatkov pa 202.518 K 90 vinarjev, koncem decembra 1913 je ostalo torej v blagajni 18.510 K 81 vinarjev. Strokovnim organizacijam na Bolgarskem je poslala 2000 K podpore, prav toliko tudi strokovnim organizacijam na Srbskem. Stavkajočim tobačnim delavcem na Holandskem je poslala komisija 10.000 K.
— Zveza lesnih delavcev avstrijskih je
praznovala ob novem letu 20letnico svojega obstanka. Ob ustanovitvi je štela zveza le 2000 članov, lansko leto pa že 28.269. Od leta 1902. pa do leta 1912 je izplačala zveza 1,255.836 K 62 vinarjev brezposelne podpore, največ lansko leto. namreč precej čez 300.000 K. Za najrazličnejše podpore — bolniške, potovalne, brezposelne, selitvene, podpore rezervistom, bolniške, pogrebne in izredne —> Je izplačala zveza od ustanovitve pa do konca 1. 1912 veliko svoto 3,751.656 K 74 vinarjev.
— Mesečni shod llubliansklli mizarjev, ki
se Je vršil v nedeljo 18. t. m. je bil povoijno obiskan. Mesečno poročilo, ki ga je podal sodr. Rok Pogačnik so odobrili navzoči brez debate. V imenu kontrole je poročal sodr. Fr. Hlebš, da so računi in knjige v redu. K drugi točki se je z ozirom na bližajoči se občni zbor zvolila komisija za sestavo kandidatne liste. V to komisijo so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Singer, Prevc, Vreček, Rozman Matevž, Štrukelj, Hribar, Mohar, Kavčič Tomaž, Berlič, Gaberšek, Podgornik, Dolinar, Pogačnik Rok, Kogoj in Slomjak. Ko so se rešile še nekatere delavni-ške m društvene zadeve, je sodr. Zore zaključil shod.
— Komisija za sestavo kandidatne liste,
zvoljena na nedeljskem mizarskem shodu, ima jutri v četrtek svojo sejo, ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Dolžnost vseh Izvoljenih je, da se seje zanesljivo udeleže.
,. Telegram. Lajtnant Forstner iz Zaberna pride s čokolado in zastražen z vojaško patruljo na X. mednarodno maškarado, ki bo dne 31. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— 31. Januarja nai pribite vsi ljubljanski
sodrugi in vse ljubljanske sodružice v »Narodni dom«, kjer se bo pričela ob 8. zveečr X. velika mednarodna maškarada. Kakor smo izvedeli. bo letošnja mskarada prekosila vse dosedanje. Kdor še nima vstopnice, naj jo takoj kupi. Vstopnice prodajajo: Tobakarni g. Še-šarkove v Selenburgovi ulici, zaupniki, strokovno tajništvo in prodajalne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«. Ljubljanski društveni orkester bo igral tako poskočne komade, da bodo največje pusteže zasrbele pete in se bo zasukal.
— Nezgoda. Strojevodja na južni železnici Ivan Premk se je vračal iz službe čez železniški tir. Prijel Je za odbijač železniškega voza. Med tem pa je pripeljal stroj in sunil drug voz tako, da je odletel z odbijači v voz, za katerega se je držal Premk. Premku Je zmečkal voz levo roko. Premk ni hotel iti v bolnišnico, ampak Je ostal v domači oskrbi.
— Umrli so v Ljubljani: Jožef Krištof, kovat, 41 let. — Katarina Prebilič, hči zidarskega mojstra, 22 let. ~ Ivan Grum, ubožec - hit alec, 83 let. — Antonija Škerjanc, vdova užitn. paznika, 78 let.
— Mesečni shod čevljarjev v Tržiču bo v
nedeljo 25. januarja ob pol 4. popoldne v gostilni g. Kavčiča v Tržiču. Na shodu poročata referenta iz Ljubljane. Čevljarji poskrbite, da bo
mmm
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Lalchter.
(Dalie.V
Ivan Se začutil tesnost v srcu. Naenkrat ga je prestrašila misel, da ga tu ali ne razumejo ali da se slabo izraža. In vendar je v njem nekaj vrelo, da naj bi vse povedal na polna usta. fn hitro le prišel k jedru stvari. Vzkliknil je z glasom prihajajočim iz duše: »Ta napačni nazor Je mene spravil na Bore, ta napačni nazor Je »apcljal vso stranko. Nikar ne talite, poslušajte, dokažem vam. da ie tako. Čemu si ne bi priznali napake, če se Je zgodila, zakaj ne bi ŠH vase, spoznali, kaj nas ie zapeljalo na napačno pot? Zakaj si ne bi izbrali nove poti? Na$ je zapeljalo, ker smo izpustili izpred oči tist» višje, kar nas je najpreie vodilo k svetfobi, kar »as je takorekoč iznebilo naše telesnosti, to je. ne iznebilo, ampak kakor bi nas bilo učilo premagovati telesnost. Vstvaritev duševnega sveta ie heroično dejanje človeštva. Ljudje se tu bore drog zoper drtizega zoper to, kar od začetka teži njih bitje. Duh se bori zoper materijo. Harmonija Grkov je bila dosežena le na ta način, kakor sem to C ital. To ni dar narave. Zoper svojo prvotno naravo so si izdajali drugo. Tako je i Kristus pravil, da naše življenje ni od tega, ampak z onega sveta. Jaz se nočem spuščati v take' skrajne probleme, opozarjam, da si še sam nisem popolnoma na las-
nem o vsem, toda že hrepenim, da odhajam iz tega življenja in sveta, sezidanega na zadovoljevanju telesa. Morda se ne izražam čisto prav in jasno, a reči hočem tedaj, da smo mi vsi* zidali na materijo, pogajajoč se za državo, kjer bi bilo gospodarsko blagostanje. Zmehanizirali smo si svet v ogromen stroj, s katerim naj bi izdelovali telesno blagostanje, baš tako, kakor smo si človeka zmehanizirali v stroj, katerega misli producirajo možgani To mi pojasnjuje vse. Ali bolje, ml smo pozabili, da bi se bili morali pravzaprav boriti in delati zoper zmoto, da bi morali baš proti temu svetu zidati notranji svet in da bi bili s tem dosegli vse, kar smo pravzaprav hoteli. Kakor sedaj spoznavam, socialno vprašanje ni le vprašanje kruha, ampak i duševno. Brž ko je ljudje v duši razumejo, bo rešeno.«
Nekateri udeleženci so se tu zasmejali, drugi so govorili nevoljno, češ, čemu bi poslušali take nezmiselne razloge. Eden izmed kmečkih zaupnikov je dejal, da to preseza njegovo dravo kmečko pamet ln da je sploh že skrajni čas zanj. če hoče še danes z vlakom domov. Med veliko veselostjo ie odšel. Ivana so nekolikokrat tudi prekinili s krikom, naj že splava na zemtlo in naj ne frči po zraku, ker se nahaja sredi pozitivnih ljudi.
»Sodite o moji izjavi, kakor hočete,« je nadaljeval nato potrt, »jaz pa sem zadovoljen, da sem vam to priznal, dasi bi se vam vse zdelo smešno. In s svojim priznanjem bi rad iz dna duše dosegel to, da bi I vas vzpodbudil, da ore-
shod dobro obiskan, kajti pogovorili se bomo o prav važni zadevi. Vsi na shodi
•— Občni zbor podružnice tekstilnih delavcev v Tržiču bo v nedeljo 25. januarja ob pol treh popoldne v gostilni g. Kavčiča. Dnevni red: Blagajniško poročilo; volitev odbora in nadzorstva; predlogi in nasveti. Tovariši pre-dilničarji, skrbite, da bo slehern predilničar prišel na zbor, ker je že skrajni čas. da pričnemo z rednim delom. Nihče naj ne manjka!
— Pretep. Posestnik Ivan Petkovšek iz Tomačevega, že večkrat kaznovan, je v pon-deljek popoldne osuval z nožem posestnika vul-go Mihevca iz Obrij pri Šmartnem tako močno, da so morali prepeljati Mihevca takoj v bolnico. Petkovšek, ki je tudi pod kuratelo, je bil pijan.
V pondeljek zvečer so ga odpeljali orožniki v Ljubljano v zapor.
— V brado ga ie ugriznil. V Bizoviku sta se sprla slikar Franc Korošcc in Ivan Mojškerc. Korošec je med prepirom ugriznil Mojškerca tako močno v brado, da je moral iti Mojškerc v bolnišnico.
— Ljubezniva hči. Marija Makovčeva iz Dol pri Moravčah je svojo 831etno mater s palico in z nogami tako osuvala, da je dobila starka težke poškodbe na spodnjem delu telesa.
— Požar. V Ljibeličah je pogorelo posestniku Maksu Radohi popolnoma vse. Ogenj je uničil tudi 180 kron v gotovini, škoda znaša blizu 10.000 K, zavarovan je bil samo za 4800 kron. Ogenj Je bil najbrže podtaknjen.
— Nezgoda na lovu. V bližini Dolskega je bil pred kratkim lov. Lovski čuvaj Peter Rope je pri tem obstrelil 191etnega gonjača Janeza Rahneta. Rahneta je zadel v levo nogo. Poškodba je tako težka, da so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Rope je bil že lkrat kaznovan, ker Je neprevidno ravnal z nabasano puško.
— Ker so mn prodali posestvo, se Je obesil. Janezu Hribarju iz Trnovč pri Brdu so 14. t. m. prodali na dražbi njegovo posestvo. Še isti večer je šel Hribar na pod in se je obesil. Pravočasno ga je še rešil sosed. Hribarjev brat Tomaž se je pa obesil v lanskem oktobru zaradi slabih premoženjskih razmer.
— Na potu domov ]e zmrznil. SOletni dninar Janez KrebeiJ se je vračal pred kratkim iz Ostrožnega brda domu. KrebeiJ Je imel bolno nogo in ni mogel premagati naporne poti v snegu. Našli so ga 120 korakov od vasi zmrznjenega.
— »Tiralica«, velikanska detektivska drama v 3 delih je žela občno priznanje. Inscenacija je v resnici nekaj izredno krasnega. Dejanje je napeto od kraja do konca. Veliko smeha vzbuja lepa veseloigra v 2 dejanjih »Dovršena kuharica«. — Popoldanski spored, je jako zanimiv. Predvaja se ta spored le še danes In jutri v kinematografu »Ideal«.
Štajersko.
— Trboveljska premogokopna družba, ki
Je ena najvefjih kapitalističnih izkoriščevalk, bo za leto 19r3 razdelila med svoje akcionarle višje dividende kakor prejšnja leta. Od vsake akcije bo izplačala 6 odstotno dividendo ali po 12 K. Delvci pa stanujejo še vedno v luknjah, izpostavljeni so največjim nevarnostim, ker varčuje družba z vsemi varnostnimi napravami.
Za dividende gospodov akcionarjev, ki se bodo že itak zadušili kmalu v svojem zlatu, garalo rudarji noč in dan. In koliko je še vedno delavcev, ki tega še niso spoznali, ki so še vedno izven organizacije?
— Polzkušen samomor. Iz Celja poročajo:
V nedeljo zvečer je popival 181etni mizarski pomočnik Miha Szekacs iz Požuna v gostilni Krobath v Gosposki ulici. Ob pol dvanajstih ponoči Je vstal, vzel Iz žepa revolver in se dvakrat ustrelil v prsi, Nek gost mu je iztrgal revolver iz rok, ker je Szekacs hotel še streljati. Med tem je prišel stražnik in odpeljal težko ranjenega Szekacsa v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan.
Policijski škandal.
Kelmorajn je veliko mesto in pobožno mesto; pruska disciplina in katoliška morala sta tam doma. Zato je tudi slavna policija užaljena, če se upa kdo njej. čuvajki zakona in dobrih nravov kaj očitati. In zato je tožila urednika socialno demokratične »Rheinische Zeitung« in
proces je trajal sedem dni in urednik sodrug Sollmann je bil obsojen na globo 800 mark in — slavna policija je kljub temu moralno obsojena na izgubo ugleda in spoštovanja, kajti obtoženec je s celo vrsto prič dokazal, da vlada pri policiji drugega pruskega mesta korupcija katere smrad sega v nebesa. Petnajst let se zbira gniloba in širi na vse strani in petnajst let ni naivni policijski predsednik opazil najmanjše napačice, pa je bil zato užaljen, ker je socialno demokratični list pravil, da pri kelmo-rajnski policiji ni discipline.
Kar je razkril kelmorajnski proces, bi se zdelo neverjetno, čc ne bi bilo dokazano. Ali dejstva se ne dajo več utaievati. Šestim policijskim inšpektorjem, najvišjim eksekutivnim uradnikom, se je dokazalo, da so se dali podkupovati z denarjem ter »in natura«. Ena sama večja restavracija je morala »darovati« gospodom v štirih letih okrog 160 steklenic vina in likerjev, celo skladišče smotk in 600 mark gotovega denarja. Če so gospodje kje kakšno ceho plačali, je bila to nezaslišana izjema. Ljudstvo, ki jih je poznalo, jih je imenovalo »svete trj kralje«, in če so kam prišli, so že vedeli gostilničar in natakarji, da se od njih ne sme zahtevati denar, pač pa, da jim je treba dobro postreči. Kaviar, šampanjec, burgundsko vino — take reči so bile^ravno prav za njih razvajeni okus. Tudi za večerne koncesije je bilo treba plačevati privatno gospodom inšpektorjem in komisarjem. Takse so znašale po 300, 500, tudi 1000 do 1500 mark.
Podkupovati so se dali gospodje na vse mogoče načine in od vseh mogočih ljudi. Ta je vzel »posojilo«, katerega ni bilo treba nikoli vrniti, drugi si je dal poslati par stotakov med steklenicami. Eden je najrajši kiblciral pri gostilničarjih, drugega specialiteta so bili špediterji.
Na dirkališču se veliko stavi in da bi se sleparske stave preprečile, daje dirkališko društvo za vsako dirko petsto mark za policijske uradnike. Gospodje so vzeli ta denar, vzeli so pa tudi denar od »Buchmacherjev«, od nabiralcev stav. pa so služili Bogu in hudiču obenem.
Najlepša sličica je pa ta: Če je bil okraden bogataš, ki je lahko namazal pri policiji, tedaj so se gospodje potrudili, da najdejo in vjamelo tatove; za tatvine pri siromašneiših ljudeh, ki so jih nemara še bolj občutili, se pa niso brigali, kajti plača, ki Jo daje država, ni tako velik'' da bi se izplačal trud.
Vse to Je dokazano po neštetih pričah. Sedem dni so se te reči dokazovale, po tem Je mogoče presoditi, koliko je takih zanimivih dejstev. Da, Kelmorajn je veliko mesto ln pobožno mesto In njegova policija j evzorna in-štitucijal
Koroško.
— Zaradi polzkušeneea umora. Na poštnem uradu v Pontablu so aretirali Italijanskega podanika Antoinetta, ko je prišel na pošto po denar. Antoinetta je bil uslužben v Ljubljani, kjer je baje hotel nekoga umoriti. Iz Ljubljane je pobegnil in pisal svojemu delodajalcu, naj mu pošlje zaslužek v Pontabel. Izročili so ga deželnemu sodišču v Ljubljani.
"""■•■■■■■■■■•■■■■■•■■»■■■■■••■"■»■"■»n«««!**««*
Goriško.
— Goriški deželni zbor se bo sešel koncem januarja. Baje so se zedinile vse stranke v toliko, da bo omogočeno mirno delovanje v deželnem zboru. Zboroval bo štiri tedne. Predvsem bo razpravljal deželni zbor o proračunu za L 1914. in o nekaterih manjših zakonih.
— Pritožba goriških veleposestnikov. Goriški veleposestniki so se pritožili proti volilni pravici cerkva in duhovnij s stalnimi dohodki za deželni zbor. Petnajstega januarja bi morala biti pred državnim sodiščem na Dunaju ustna razprava proti tej pritožbi. Razprava se je preložila na poznejši čas, da se doženejo še nova dejstva v tej zadevi.
Tiskovni sklad »Zarje«: Šušteršič 2 K, ker so klerikalci pri občinskih volitvah v Šempolaju doživeli hud poraz. B. K. 1 K, A. K. 1 K, Kocmur 12 K, Oblak, Trst, nabral 7 K 12 h.
gledate svojo preteklost in da pridete do prepričanja, da smo zašli na slabo pot. kakor se nam je očitalo. Rad bi vas vzpodbudil, da bf se sedaj pri premišljevanju o novi organizaciji postavili trajno na temeljne principe in da ne bi začenjali nobene advokatske politike, v katere objetje padamo, kakor vidim iz današnje razprave.
Poživljeni, opominjam vas, da obrnemo. In rad bi čul — da govorim v prispodobi — v tistih opominih, ki so nam bili dani, glas Janezov: »Pripravite poti Gospodu !« in rad
bi hotel, da bi pripravljali Gospodu poti nekako elementarno. To je, ne da bi le v politiki iskali svojega cilja, in v političnem delovanju, temveč da bi drugače dokazali, da ima eksistenca našega naroda zmisel: Z globokim ln bogatim notranjim življenjem.«
XXVII.
Ivanov govor ni napravil vtiska. Ivan sam je to dobro čutil. Čutil je tudi, da pravzaprav ni povedal vsega, kakor bi bil rad, da se je zaletel preveč v neke daljnejše stvari, na bližnje pa pozabil. Da ni omenil procesa z Omladino in duševnih bojev, ki jih je prestal takrat, da je pozabil pokazati na svojo prevaro, ki je v njem morala izpodbiti in uničiti navdušenje, če bi tudi ne bil prišel do drugega življenjskega nazora. In da je pravzaprav tudi dosti nejasno narisal svojo izpremembo; svoj življenjski na-zOr. Videl ie, kako se je v niegovt duši vse ziasnilo. oživelo, kako so očitni tisti boli kakor
na dlani, kako očitna premišljanja, ali je človek civilizirana zver in bolj zver nego kaj druzega — kosti, meso, živci, kakor se ie učil nazirati pri začetku svojih medicinskih študij, sam v sebi je videl očitno, kako proti temu animalnemu človeku že zopet postavlja drugega človeka, kako prihaja do nazora, da i če bi človek bil po svojem začetku žival da se lahko otrese te ani-
malnosti, da se lahko povzpne višje višje
 nekam neskončno visoko. In kako radostno in krasno je dvigati se v višave! Če je človek pol angela in pol hudiča!, kakor ie dejal
Pascal, da lahko goji v sebi boljšo voljo------------
da, niti tako neoporečno se ne da trditi, da bi bil človek samo žival, če se premislijo jasno čudeži duševnega življenja takih ljudi, ki so to animalnost priznavali. In da bi bil moral pokazati, kako v takih okoliščinah, pri taki notranji izpremembi ne more več zagovarjati nekih idej, ki so ga preje vodile. Tu se je spomnil, da ni zinil nič o nasilju, »dasi bi bil moral obračuniti baš tu in preklicati, dasi bi bil baš tu moral pokazati, kako so vse na glavo postavljali in se blamirali: Svet krvi, ubitih teles v kontrastu s tistimi ideali, s tistim svetom, ki smo si ga postavili za cilj svojih teženj.«
In vstal Je Se enkrat in z dostavkom poka-
zal to-	v
(Dalje.)
 m	in stroje za pletenje
TV	(Stric kmaschinen)
za rodbino in obrt.
§1®^	Pisalni stroji Adler.
ICEsa*	^rozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko. ....
Južni kolodvor na peronu.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Zupančič, .	„
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Subič, hotel Union, Miklošičeva cesta, Fuchs, Marije terezije cesta.
Ttvoti, na žel. prelazu pri Narodnem Lesjak, Bleivveisova cesta.
Sušnik, Rimska cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sever, Krakovski nasip.
Wislak, Gosposka ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Ušeničnlk, Židovska ulica.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šeieuburgova ulica,
Dolenc, Prešernova ulica.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Ko'ler, „
Kušar, „
Podboj, Sv. Petra ccsta.
Šenk, Resljeva cesta.
Bizjak, Bohoričeva ulica.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Svetek,
Suhadolec, Zelena jama.
Bič, Ambrožev trg.
Elsner, Kopitarjeve ulice.
Nagode, Mestni trg.
Blaznik, Stari trg.
Državni kolodvor.
Križaj, Spodnja Šl§ka.
Likar, Glince.
rni urednik Etbin Kristan, a in zalaga založba »Zaiie«. ^itellska tiskarna« v Ljubljani.
Kupujte »Zarjo
Raznoterosti.
Iz proletarskega življenja. Meščansko časopisje v Avstriji piše o namišljeni bedi ljudstva, med tem pa prihajajo dan za dnem poro-fcila o samomorih, ki jih izvršujejo proletarci vslcd bede. Z Dunaja poročajo o pretresljivi tragediji proletarske družine. Od 16. januarja pogrešajo v Otakringu stanujočega 38 letnega delavca Friderika Chalupko, njegovo 321etno soprogo. 31etno hčerko iri 5!etncga sina. Cha-lupka je imel pet otrok, tri je pustil, preden je odšel z ostalo družino. Chalupka je živel zadnji čas v največji bedi, niti kruha ni bilo v hiši in pretečeni teden ga je vrgel hišni gospodar z vso družino na cesto. Preden je izginila družina. je dejala Clialupkova soproga, da Jim ne preostaja drugega kakor samomor. Najbrže so res izvršili Chaiupkovi samomor. Policija je takol pričela poizvedovati za njimi, pa nima doslej nikakršnega sledu o njih. Otroke, ki jih je pustil Chalupka doma, je oddala policija Javni oskrbi.
Strahotno dejanje zblaznele žene. Rudarjeva soproga šitko\vska v Herne je nenadoma zblaznela. V blaznosti je pograbila svoje sedem tednov staro dete in je toliko časa metala ob zid, da je bilo mrtvo. Prav tako je hotela storiti s triletnim sinčkom. K sreči je prišel v tem trenotku njen soprog domu. da je prepreči! smrt drugega otroka.
Tatova s kačo. Iz Monakovega poročajo: Pred kratkim sta se nastanila v nekem tukajšnjem hotelu zakonska z Angleškega, ki sta imela s seboj nakit, vreden pol miljona. Cndno se Jima je zdelo, da ju spremljata že na vsem potovanju dva gospoda, ki sta se nastanila navadno v istem hotelu ali pa v sosednem. Kou-čno sta Angleža vso zadevo naznanila policiji. Policija je uvedla hišno preiskavo pri osumljencih in je našla pri enem veliko kačo. Tatova sta nameravala udreti ponoči v stanovanje Angležov, tam izpustiti kačo, katere bi »e Angleža gotovo prestrašila in potem bi izvršila tatvino. Policija je seveda aretirala tatova, ki sta znana mednarodna hotelska tatova in sta rodom Šveda.
Umetnost in književnost.
Marko Vuškovičev Rigoletto v veliki Verdijevi operi, ki se uprizori dne 28. t. m. v Ljubljani, bo morda najzanimivejša njegova operna kreacija tekom vse stagione hrvaSke opere na našem odru. V igralskem in pevskem oziru je Vuškovičev Rigoletto fenomenalna kreacija, ki ostane vsakomur v neizbrisnem spominu. Pravkar se je vrnil Iz Lvova, kjer je tudi razvajene Poljake navdušil tako, da so ga obsuli s šopki in venci ter ga klicali neštetokrat pred zastor. Oa. de Strozzi, gg. Lowczynski, Križa). Lesič in gdč. Valentljeva tvorijo z g. Vuškovičem v »Rigoletto« vzoren ansambl solistov.
Državni zbor.
Dunaj, 20. Januarja.
Današnjo sejo zbornice je od konca do kraja izpolnil obstrukcijski govor češkega agrarca Rychtera. Mož je začel govoriti ob četrt na 12. dopoldne in je končal ob pol 10. zvečer. Da se ne bi preveč utrudil, je Šepetal, njegovi tovariši so mu pa z opazkami in medklici pomagali, da je mogel delati pavze. Sicer se pa živ krst ni brigal za to, kaj da se godi v dvorani. Vse skrbi so bile posvečene zadregi, V katero so se stranke slavne večine spravile S Svojim modrim »dodatnim predlogom«. Posvetovanja so se pletla na vse strani. Stranke so konfrerirale vsaka zase, pa med seboj, pa s StBrgkhom, bila jc sela klubskih načelnikov, in konec koncev je ta. da so krščanski socialci z našimi slovenskimi kristjani ostali osamljeni, medtem ko so se ostale stranke z večjo ali manjšo blamažo izvlekle iz zadrege.
Čudno vlogo igra v tej tragikomični aferi vlada. Zdaj prihaja namreč na dan, da so krščanski socialci svojo zahtevo iztuhtall s pomočjo ministra Heinolda in finančnega vodje pttjuk* sta se v odsotnosti grofa Stiirgkha — , na.mrei P>'i pogrebu svoje matere — nekoliko poigrala božje previdnosti. Zdaj, ko se je vrnil ministrski predsednik, mora vlada izjavljati, da je vsaka izprememba soglasno sklenjenega kompromisa nemogoča, ker ministrstvo ne more sodelovati pri hesedolomštvtv. Ui stranka za stranko ie tekom dneva zbudila kes ter opustila dodatni predlog.
Seja.
Predsednik Sylvester otvarja sejo ob tl. dopoldne. Pred dnevnim redom izjavlja češki
agrar. S t a n e k, da je sicer S t e i n \v en d e r preklical žalitev češkili agrarcev — imenoval jih je f.amreč parlamentarično »ušivce« — da pa predsednik German ni našel nobene besede za obsodbo te nesramnosti. Agrarci nimajo namena zadržavati finančni r.ačrt; to dela.jo krščanski socialci, ki so spravili svoj zmedeni predlog v zbornico.
Nato se preide na dnevni red.
Besedo ima češki agrarec R y c h t e r a.
Ob 1. popoldne se snide seja klubskih načelnikov.
R y C h t e r a nadaljuje svoj govor do četrt na 10 zvečer, tedaj se seja zaključuje.
Prihodnja seja Jutrf ob 11. dopoldne.
Zadnje vesti.
KLUBSKI NAČELNIKI.
Dunaj, 21. V salonu ministrskega preusea-nika je bila včetaj ob 1. popoldne seja klubskih načelnikov. Grof S t il r g k h Je izjavil, da nima prav nič upanja, da bi gosposka zbornica pritrdila izpreminjevalnemu oziroma dodatnemu predlogu, ki je tudi zato nevaren, ker Je oživil obstrukc’ \ Vlada sama stoji na stališču sklenjenega kompromisa. S t a n e k izjavlja, da opuste češki agrarci takoj obstrukcijo proti glasovanju o finančnem načrtu, čim se umakne dodatni predlog. Zahtevajo pa, da se snide proračunski odsek šele prihodnji torek. Dr. Grofi misli, da zahteva Stanek preveč. V Imenu svoje stranke ne more podati sedaj nobene izjave. M a t a j a želi, naj se prepusti sklep popolnoma večini. — Konferenca se je prekinila do 4. popoldne, da so se mogle stranke posvetovati. Ob 4. izjavlja baron F tt c h s, da vztraja kršč. socialna stranka brezpogojno na svojem stališču. Dr. Grofi pravi, da Natjonalverband še nič ni sklenil. Dr. G e r ina n izjavlja, da ne želi Poljsko kolo nič drugega, kakor da se odstranijo vse zapreke, ki ovirajo finančni načrt. Dr. Rlzzi izjavlja, da prekličejo Italijani svoje podpise na dodatnem predlogu. — S e i t z pravi: Socialni demokratje so prepričani, da fia bodo dale tudi tehnične zapreke odpraviti, čim se vladne stranke vrnejo na stališče skupne konference. Grof S t il r g k h želi, naj se odgodi posvetovanje do danes pol 12. dopoldne.
NEMŠKI NACIONALCI.
Dunaj, 21. Nemški Nationalverband je imel včeraj dolgo posvetovanje, o katerem je izdal poročilo, ki pravi, da je dr. G r o s s pooblaščen na pogajanje z ostalimi strankami, »da se najde pot, po kateri se doseže čim hitrejša rešitev finančnega načrta.« To poročilo je sicer nejasno, to pa le zato, ker nočejo nemški na-cionolci meni nič tebi nič priznati, da so se blamirali. Iz debate v klubu je pa razvidno, da bodo glasovali za skupne sklepe.
POLJSKO KOLO.
Dunaj, 21. Poljsko kolo je sklenilo in naznanilo nemškemu Nationalverbandu, da nastopi v zbornici za neizpremenjen sprejem poročila o skupni konferenci. Nationaiverband je zagotovil, da stoji na enakem stališču.
SODRUG DE PRESSENSE UMRL.
Pariz, 21. Včeraj ponoči je umrl državni poslanec sodrtig de Pressensč, star 60 let. V znani Dreyfusovl aferi je igral veliko vlogo. Bil je izvrsten časnikar, zlasti v vprašanjih zunanje politike je pisal zanimivo.
LEPO ZDRAVILIŠČE.
Darmstadt. 20. Vseh osemdeset gojencev tukajšnjega zdravilišča za jetične je pobegnilo, ker s6 z njimi slabo’ ravnali.
SRBSKO-BOLGARSKA MEJA.
Sofija, 21. Iz Strumnice brzojavljajo: Ruski general ttelmsen, ki je bil imenovan za razsodnika v srbsko-bolgarskein mejnem sporu, je izrekel svojo razsodbo, ki ugaja skoraj V vseh točkah bolgarskemu stališču.
ALBANIJA.
Načrti Esad paše.
Valona, 21. Iz Drača javljajo: Esad paša Izjavlja, če bodo hotele grške čete v Epiru preprečiti albansko okupacijo, da pojde z vsemi svojimi četami proti Grkom.
Dtmafski nazori.
Dunaj, 21, Oficiozno poročajo: če bo demi-sija Izmajiia Kemala Sprejeta (?), dobi vladno moč kontrolna komisija. Uvažuje se, če ne bi kazalo pregovoriti Esad pašo, da bi tudi on sočasno s K6malom demisioniral. Doslej še ni nič sklenjeno o odpošiljanju čet v Albanijo.
TURŠKI NAČRTI.
Frankobrod, 21. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada: Po velikih vojaških pripravah pri Smirni je soditi, da nameravajo Turki res nepričakovan napad na Mitiiene in Kios. Grki čuvajo ondotne vode s svojimi torpedovkami. Mogoče, da razkrijejo že prihodnji dnevi turške načrte.
ARETACIJA SOCALISTIČNEGA POSLANCA V PETERBURGU.
Peterburg, 21. Pri pogrebu nekega delavca ni pustila policija, da bi nosili delavci vence z rdečimi trakovi. Prišlo je zaradi tega do spopada med delavci in policijo. Šele ko so položili vence na krsto, je pustila policija sprevod na pokopališče. Ob grobu so zapeti delavci re-voluc. pesem, zato je policija razgnala delavstvo. Delavstvo se je pa kmalu nato zbralo ob grobu. Socialni demokratični poslanec je nato govoril ob grobu, pa že ob prvih besedah ga je policija aretirala. Odgnali so poslanca na policijski urad. Ko se je legitimiral, so ga izpustili ker je delavstvo grozilo.
POLICIJSKEGA NADZORNIKA JE USTRELIL.
Calcutta, 20. Snoči, se je primeril tukaj političen atentat. Nekdo je ustrelil na ulici, ko je bilo vse polno ljudi, policijskega nadzornika Bil je takoj mrtev. Napadalec je zbežal In je na begu streljal ter ranil dve osebi. Končno so ga prijeli. Dejanje je bilo storjeno iz maščevanja, ker je nadzornik vodil preiskavo proti zadnji zaroti v Calcutti.
BOJ MED KAZNJENCI IN PAZNIKI.
Novi Jork, 20. V državni ječi v Alesterju (Oklahoma) je prišlo med kaznjenci in pazniki do boja, v katerem je bilo sedem oseb ubitih. Trije kaznjenci so hoteli pobegniti. Ko jim je neki paznik zastopil pot, so ga ustrelli. Nato so prihiteli drugi kaznjenci in razvil se je besen boj. Ustreljena sta bila dva paznika in neki sodnik, ki je slučajno prišel zraven. Potem so pobili štiri kaznjence.
UPOR INDIJANCEV.
Mehiko, 20. V državi Puebla se zbirajo Indijanci na vojni pohod. Upor Indijancev je v zvezi z gibanjem konstitucionalne stranke.
C
l
T‘i t' n
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna T"fr 1 f , . . ,. krjf*. kostume, nočne ha-
lil /, P lje, perfio, plašče, kožufto-vino in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg stev. 9. Lastna hiša. Neptekosljiva v
otroških oblekah in krstni Opravi.
Dober tek
je dobra 6tvart Zanemarjaj je nikar I
Dober tek
imaš vsak dan, ako vžIvaS
Želodčni liktr „FLORiAN“ Je pripravil tek in prebavo marsikom*, ki j« zaman kupoval draga in neprijetna zdravila I
Naslov za naročila i ».FLORjAN**, Ljubljana.
Postavno varovano.
r7	C	se	prodaja
jJLJCU J d v Ljubljani
po Š vlitariev*
Južni I
r*
‘rg. ulica.
-i
cesta.
n
jama.
" ulice.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
= ši-veilnili. stroj
Varstvena tm*mka
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
».d,.ta. Breg 20 "»«»
v Coizovi hiši.   -
Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelka« ===== Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. —
.Brez konkurence!	Solidna	postrežba.	Nafnižfe cene.
Peter Kozina & K
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
^ (najmodernejše podietie monarhiie) =
Občno konsumno društvo v Idriji
na znan {d s tem. da je v svo*i seji dne 9. svečan* 1913 sklenilo, da se hranilne vtoge članom
obrestujejo oc! 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Krrdit dc 20 dni jc cfcit.-i> j ro*;t. Cez 31 f-ni do 6 mesi cev se tonejo računati obresti po 6 odstotkov s	Od V red it a ned 6 Viseče v pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,	ss
Hranilne vloge sprejela društvo vj-ek dan n ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. fcpoldre J*r 6. zvečer. - Cdpo\ednl roki so pri druitvu najprimernejši in varnost vlog lia.boljia, kajti n vernost garantira pen ožtnjska in blagovna vrednost Vsak Član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavod«.
Načelstvo.
Družinski kruh
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
■■■■■■
■
■	■
h	:	s
■	s	i
■
H
m i
m i
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri
Ljubljani.
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem casu.
Konsumno društvo za Ljubljano
= in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
II o
2
od dne vloge 0 do dne dviga.
hranilne vloge članov po
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
-------- mBRBOBStar/,	US	fflCSKUT
—	Odhoo	parnikov
B t wv. Amerik« t»ako soboto, » južno Ameriko »sakih 14 4ai.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
s SIMON KMETETZ Ljubljana,
--------------Kolodvorska	ulica	štev.	26.
■'  Potniki ============
v severno in južno AMERIKO
se vsssdfo sede’ po	avstrijski	pirogi
AVSTRO AMER1KANA
Trst-orli, ttatnos Aires-R!« dc iaselro
aajnovejitarf 3 rzo parniki t dvema vrfluleana.	»e rui?«tl)tvi,	85g
krezliCntM brzo|avom, s* katerih }c xa eoakeg* fmtmlkM preskrbtie-a«, da	**
dobi doveti domnde kraa« x vHmmb, ; ret atih, poeteIJe, k«p<ri| Itd