KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 86 (2)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 februara 1933.
ŠT. 9489
Fidler Vaclav, tkalski mojster, Kranj, Jugoslavija.
Priprava za spremenitev navadnih bombažarskih statev v brzotekoče statve.
Prijava z dne 30. aprila 1931.	__________ Velja od 1. aprila 1932.
Pri vsakih navrdnih (bombažarskih) statvah se prenaša nihajoče gibanje prednjega dela stroja (bila) od vrteče se kljukaste gredi neposredno z ojnicami, t. j. oddaljenost med delom stroja A (bilom) in kljukami kljukaste gredi E je vedno enaka.
Namen in bistvo iznajdbe je ta, da bi mogle vs 'ke bombažarske statve delati 40 do 50 obratov v minuti več, kakor je bilo to mogoče pri dosedanji ureditvi.
To se doseže na ta način, da so ojnice, ki vežejo kljukasto gred E in bilo statev A, lomljene na dva dela B—D. Del B je trdno vezan s pomočjo vilic C z bilom A in delajo vsi trije deli A, B, C le skupni nihajoči pogib naprej in nazaj.
Mala ojnica D prenaša vrtilno gibanje kljukaste gredi E na zvezane dele ABC.
Ce postavimo statve v tako lego, da je kljuka kljukaste gredi najbolj spredaj, sta oba dela ojnice BD v vsporedni legi in j,e razdalja med bilom A in kljuko gredi E na primer 320 mm.
Pri zasuku kljukaste gredi za eno četrtino obrata, ko je kljuka v najnižji legi, se premakne del ABC samo nazaj in ojnica D se zaobrne v točki, kjer je zvezana z delom B. Oddaljenost med točko A in kljukasto gredjo se skrajša približno na 270 mm, t. j. bilo se preje odkloni nazaj.
V	drugi četrtini obrata kljukaste gredi, ko je ta najbolj zadaj, sta zopet oba dela ojnice v vsporedni legi in oddaljenost med bilom A in kljuko kljukaste gredi je zopet 320 mm.
V	tretji četrtini obrata kljukaste gredi, ko je kljuka v najvišji legi, naredi ojnica
D z delom ojnice B kot, toda obratni, kakor kadar je kljuka v najnižji legi tako, da je razdalja med kljuko kljukaste gredi in bilom A 270 mm.
Od najnižje do najvišje lege kljukaste gredi napravi predni del stroja ABC počasnejši nihajoči pogib, ki ne odgovarja hitrosti vrtenja kljukaste gredi radi tega, ker se oddalji točka, kjer je ojnica BD najbolj zalomljena do točke, ko je zopet v vsporedni legi, t. j. ko je kljuka kljukaste gredi v najzadnejši legi in v trenutku ponovnega skrajšanja razdalja A—E do lege, ko je kljuka kljukaste gredi najvišje.
Nasprotno pa napravi prednji del stroja ABC z najvišje do najnižje lege kljuke za toliko pospešen pogib, za kolikor je bil njegov pogib počasnejši iz najnižje do najvišje lege.
Radi tega, ker je nihajoče bilo v drugi in tretji četrtini obrata kljukaste gredi v zadnji legi in v njej ostane v miru polovico obrata kljukaste gredi, t. j. iz najnižje, do najvišje lege kljuke, more čolniček preje oditi iz čolničnika in lažje preleti skozi osnovo na drugo stran, vsled česar lahko dela sel stroj mnogo hitreje, ne da bi to škodovalo izdelavi blaga; nasprotno, čolniček vstopa v odprti zev in zopet istopa iz odprtega ter ne trga niti, kar je pri delu važno.
Praktično je važno tudi to, da se lahko vsake, tudi navadne stare statve, samo z izmenjavo navadnih ravnih ojnic z lomljenimi ojnicami, predelajo v brzotekoče statve.
Din. 10.
Patentna zahteva:
Brzotekoče bombažarske tkalske statve, ■označene s tem, da so ojnice, ki vežejo kljuke kljukaste gredi in bilo, lomljene na dva dela, od katerih je daljši del trdno spojen potom vilic z bilom, pri čemur lomlje-
ne ojnice povzročajo pri enakomernem vrtenju kljukaste gredi pojemajoče gibanje bila v trenotku, ko leti čolniček skozi osnovo, medtem ko se vsi ostali deli statev gibajo popolnoma enakomerno.
I
I
I
I
I
I
I