183
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Kakor je uže dunajski telegram zadnjih „Novic" naznanjal, preslikal se je položaj glede ministersko parlamentarne krize v toliko, da se je pričelo pogajanje med vlado in državno-zborsko večino zarad carine na petrolej.
Sad pogajanja bil je ta, da je carinski odsek z veliko veČino zavrgel predlog Sussov in pritrdil predlogu Abrahamovičevemu, po katerem se carina na surov petrolej povekša od 1 gold. 42 kr. na 2 gold. Finančni minister pa je izjavil, da hoče zarad te premembe stopiti v dogovor z ogersko vlado zato, ker se načeloma ne loči   od   vladinega  predloga.    S kratkimi  besedami
utemeljil je finančni minister tudi prvo skupno vladino izjavo s tem, da se je vlada zavezala zagovarjati skupno dogovorjene predloge, ker je pa predlog Siissov načelno različen od vladinega predloga bila je ona izjava vla-dina čisto naravna.
S tem prevratom bila je odstranjena za nekaj časa kriza, v obče pa se ne da tajiti, da je še mnogo nejasnega in nedognanega, nekaj pomenljivega tudi še nasprotnega med vlado in večino, kar bo zahtevalo zdrave in poštene rešitve.-------Ves teden vrtilo se je obravnavanje krog vprašanja, jeli se carinska tarifa v zbornici poslancev reši pred pretrganjem zborovanja ali pa še le v jeseni. O tem vprašanji razgovarjali so se vsi desniški klubi vlada in parlamentarična 17orica.
Do včeraj opoludne še glede tega vprašanja ni bilo nič sklenjenega, vse pa kaže na to, da so zapreke ta-kojne obravnave carinske tako velike, da jih bo ali prav teško ali celo nemogoče premagati.
Dogodbe v Budim-Peštu se tukaj z veliko pozornostjo opazujejo in v vseh državoljubnih krogih se čuti, da naša notranja skupno-avstrijska politika ne more in ne sme več hoditi po dosedanji poti, prevrat, temeljiti prevrat je neobkodno potreben, vsakdo pa tudi previdi, da tak prevrat takoj ni mogoč, toda zgoditi se mora in vpeljati kar prej.
Dostavek. Ravnokar izvemo, da se je sklenilo v dogovoru med večino in vlado, da carinska tarifa uže danes pride na dnevni red in da se tedaj v zbornicah poslancev vobeh državnih polovicah reši pred pretrganjem zborovanja.
Ogerska. — Telegrami z Budim-Pešta z dne 7. t. m. naznanjajo: Izgredi so se danes ponoči ponavljali in je ostalo pri teh celo nekaj mrtvih in ranjenih. Dijaki so opoludne sklenili, nadaljevati demonstracije in se zbrati za carinskim uradom na obrežji Donave. Pa tukaj jih je policija razgnala, zato pa se je druhal podala na „korso" med odlično občinstvo, kjer je en človek skočil na stol in je tam v pričo generala barona Edelsheima in ministra Szecheny-a s sramotnim govorom psoval vojno.
Policija na konjih ni mogla hitro razgnati druhali, ker se je pomešala med odlično občinstvo in še le policaji pešci so razsajalce razgnali s puškami in bajoneti, potem je druhal hudo razsajala pred borso in pred prostori liberalnega kluba. — Na Franc-Josipov trg prišla sta potem dva batalijoua pešcev.polka Stubenrauhovega. Druhal pa je šla dalje proti Janskijevem stanovanju, kjer pa vse prigovarjanje policije ni nič pomagalo , segli so po sablah in bajonetih in tako so nekaterim precepili nosove, nekaterim glave, ena do sedaj nepoznana oseba pa je bila prebodena.
Znano je uže, da bo poslanec Irany zarad teh do-godeb vlado interpeliral. — Te dogodbe dosti značijo stranko, s katero se sedaj vlada unstran Litave.
Bavarska. — Z Monakovega se piše dunajskemu poluradnemu „Fremdenblattu" : „Na Bavarskem treba se bo v kratkem pečati z mislijo vladarstva. Za ta slučaj je po ustavi k vladarstvu poklican kruljev stric princ Luitpold, ki je sedaj v 66. letu starosti; od svojih mladih let bil je pri vojaštvu, najprej pri topni-čarjih in kasneje pri pešcih; bil je v vojskah 1. 1866. in pa 1870. in 1871. in je sedaj glavni nadzornik vojne. Prve čase potoval je princ po Laškem, Grškem in v Egiptu. Tudi se je pečal in se še peča z državnimi zadevami iu je več kot 40 let ud državnega zbora. Kralj Kralj Ludevik II. izročil je kmalu po nastopu prestola princu predsedništvo državnega sveta, posel, katerega so  do  tedaj  opravljali  navadno   bavarski   kralji   sami.
Tudi v javnih državnih zadevah je mnogokrat, zadnji čas pa skoraj izključno on zastopal kralja. Razum za umetnost podedoval je po svojem očetu, on pridno in z razumom obiskuje delavnice umetnikov in sam zbirar umotvore/ — Govorice, katere so tedaj širili neodvisni bavarski listi, so tedaj vendar-le resnične, akoravno so se od bavarske uradne strani mnogokrat in trdovratno preklicavale. Pa tudi ni drugače mogoče, ker se je vse bavarsko kraljestvo trdo po robu postavilo — dosedanji velikanski potrati brez vladanja.
Francoska. — Zbornica poslancev obravnavati bo imela prav v kratkem predlog o izgnanji pretendentov (oseb, katerim bi postavno pripadala pravica do francoskega prestola). Vlada nameravala je v ta namen pri zbornici zahtevati postave, po kateri se ona pooblasti ako treba, iz dežele izgnati dotične prince. Večina zbornice pa zahteva in videti je, da tudi vlada v tem smislu odjenjava, da naj se izreče za zapoved, da takoj vsi pretendenti zapuste deželo. — To je dalo princa Napoleonu povod, proglasiti nek manifest, v katerem se glede sebe in svoje rodbine sklicuje na to, da je bil zrnirom zvest sin domovine, da je zmiraj priznaval ouo vladanje, katero so si Francozi odločili, dalje, da se ni ničesar zgodilo, kar bi kazalo nevarnost pretendentov. Ako je grof Pariški omožil svojo hčer in so mu povodom te družinske dogodbe čestitali znani francoski krogif vendar to ne more biti opravičen vzrok iz dežele pognati naslednike francoskih vladarskih rodbin. — Dalje pa našteva Napoleon sedanjim republikanskim vladam dolgo vrsto napak, katere so storile, da so blagostanje dežele uničile, skrbele samo zato, da so bogateli posamezni uradniki in funkcijonarji, da niso znale konkor-data ne odpraviti ne sprijazniti se ž njim, da je uprava zanemarjena, ker so različne vlade pognale veliko število izvrstnih uradnikov, zaveznikov in prijateljev, si republika ni znala pridobiti in tako je Francoska ostala oslabljena in osramotena. Upa pa, da bode francosko ljudstvo kmalu spregledalo in zapustilo one, ki ga sedaj zlorabijo v svoje dobičkarske namene ter si poiskalo one, ki so v resnici prijatelji francoskega ljudstva.
Angleška. — Gladstone in njegova Irska postav še zmirom nista rešena, nasprotje narašča in zopet odnehava in za to se tudi glasovanje odlaša dalje in dalje. Telegrami od ponedeljka javljajo, da je odvisna osoda irske postave od glasovanja 20 sedaj še ne odločenih poslancev, ako ti glasujejo zanjo, zmaga Gladstone z nekolikimi glasovi, sicer pa propade.
184