15. štev.
V Kranju, dne 14. aprila 1917.
Leto V.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1 — Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Saveu v Kranju. Inserate. naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Boj za Trst.
Dunaj, 9, aprila.
Dne 8. aprila zjutraj so metala sovražna letala bombe na Barkovlje in Sesljan. Nobene škode. Kmalu nato je napadlo več naših letal sovražna taborišča barak v Vermeljanu ter jih uspešno obložilo z bombami. Letala so se vrnila vsa v dobrem stanju razen enega, katero pogrešamo.
Kakor izvemo iz merodajnega mesta, sta bila v hidroplanu, ki ga pogrešamo od 8. aprila sem, enoletni prostovoljec elektrotehnik Rychman in enoletni prostovoljec štabni elektrotehnik VVeinhauser.
Dunaj, 11. aprila.
Sovražno artiljerijsko delovanje na primorski fronti je bilo včeraj v splošnem živahnejše ter je trajalo na nekaterih točkah tudi ponoči.
V pokrajini doline Adiže in Gardskega jezera so Italijani vztrajno nadaljevali svoj uničevalni ogenj na naše kraje.
Dunaj, 12. aprila.
Na Goriškem so sinoči vdrle z jurišem patrulje infanterijskih polkov št. 71. in 76. v sovražne jarke vzhodno Spodnje Vrtojbe. Vjeli smo 4 častnike in 153 mož ter zavojevali dve strojni puški in 3 melala min. Artiljerijski boj in boj z minami je bil na posameznih mestih primorske fronte ča~ samo jako živahen.
Ruski neuspehi.
Dunaj, 7. aprila.
V Gozdnatih Karpatih in južno od Stanisla-vova so ruski izvidni oddelki zaman vršili sunke proti našim črtam. Na mnogih točkah praske v predpolju.
Berolin, 8. aprila.
Pri Zagorju, severo-vzhodno od Baranovičev, pri Vjeliku. jugovzhodno od Kovla in pri Brzežanih smo zavrnili sunke ruskih lovskih oddelkov.
Dunaj, 11. aprila.
Neki c. iu kr. letalec je /.bil nad Galacom v boju v zraku rusko letalo tipa Nieuport.
V pokrajini pri Bekasu smo zavrnili sovražne sunke. Na naši strani živahno delo patrulj.
Berolin, 11. aprila.
Ob rekah Aa, Dvina, Stohod, Zlota Lipa in Dnjestrom na mnogih krajih živahno artiljerijsko delovanje Rusov.
Zahvala zmagovalcem ob Stohodu.
Dunaj, 9. aprila.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličansto cesar Karel je poslal poveljniku pri zavzetju mostišča pri Tobolu udeleženih čet generalu konjenice Leopoldu baronu v. Hauerju to-le brzojavko: „S posebnim zadoščenjem sem vzel v vednost poročilo o velikem uspehu pri Tobolu, ki je zavezniškim četam in njih vodstvu pod Vašo ekscelenco v posebno čast, ter izrekam avstro-ogrskim četam, ki so udeležene pri boju, svoje priznanje. — Karel m. p."
Boji na zapadu.
Berolin, 7. aprila.
Artiljerijski boj od Lensa do Arrasa je trajal z malimi presledki z nezmanjšano silo. V pokrajini na obeh straneh Somme več bojev manjših oddelkov. Francozi so obstr^'je 'ali St. Quentin. Pri Laffauxu jugovzhodno od Soissonsa se je ponesrečil francoski sunek. Ob Aisni in ob kanalu Aisne-Marne je ogenj večkrat narasel na sili. Napad Francozov, da bi zopet zavzeli iztrgane jim jarke pri Sapigneulu, smo z izgubami zavrnili. Baterije, iti so jih letalci s fotografijami konstatirali v Reim-su, municijske oddelke, utrdbene naprave in zbiranja čet, smo uspešno obstreljevali.
V Argonih smo pregnali sovražne izvid-ne čete.
Na levem bregu Mose so napadli po močnem streljanju francoski bataljoni ob gozdu Ma-lancourt trikrat, toda vselej brezuspešno. Da bi izsilili artiljerijsko opazovanje in izvidno delovanje, so nasprotniki zastavili močne zbrane letalske sile, Imeli so težke izgube. Več sovražnih flotilj smo smatrali za uničenih. Poročnik Voss je zbil 24. letalo, poročnik v. Bertrab 4. sovražnika v boju v zraku. — Med Sommo in Reimsom je izvršil sovražnik enoten napad na naše privezne ba-
lone na tej fronti. Hitri obrambni ogenj in nastop naših lovskih letal je preprečil sovražniku zaželje-ni uspeh. Samo dva balona je zbil. Opazovalci so se spustili s padali na tla. Nasprotniki so izgubili včeraj 44 letal, od teh v boju v zraku 33, sestreljenih od topov 8, vsled prisilnega pristanja za našimi črtami 3 ter v napadu v zraku 1 privezni ba-lou, 5 naših letalcev se ni vrnilo.
Previdno izpopolnjevanje bojnih sil v zraku, izpopolnjevanje gradnje letal na podlagi izkušenj, zbranih ob sovražniku in v domovini, vzdržanje preizkušenega napadalnega duha naših bojnih letalcev, vežbanje opazovalcev za pehoto in artiljerijo, je imelo meseca marca velike uspehe. Tudi obrambni topovi imajo pri tem svoj bistven delež. Naši nasprotniki, tudi že dolgo pred napovedjo vojnega stanja v francoskem letalstvu zastopani Amerikanci, so izgubili na zapadu, vzhodu in na Balkanu 161 letal in 19 priveznih balonov vsled naših napadov in od naših obrambnih sredstev. Od teh je bilo v napadih v zraku 143 in vseh 19 balonov, z ognjem s tal pa 15 letal zbitih, treh sovražnih leta! smo se vsled neprostovoljnega pristanja za našimi črtami polastili. Nemške izgube štejejo 45 letal in nobenega priveznega balona.
Berolin, 10. aprila.
Bitka pri Arrasu traja. Po večdnevnem učinkovanju močne artiljerije ter mas metal min so napadli Angleži včeraj zjutraj po močnem stopnjevanju boja 20 km na široko naše črte. V trdem boju se jim je posrečilo vdreti v naše pozicije ob cestah, ki vodijo iz Arrasa. Ni se jim pa posrečilo prebiti naše fronte. V žilavem vztrajanju proti premoči sta imeli dve naši diviziji znatne izgube.
Jugovzhodno od Ypresa so vdrle naše čete v naskoku preko tretje angleške črte, razstrelile kritja ter se vrnile s kakimi 50 vjetimi, 7 strojui-mi puškami in metali min.
Strelski napad pri Laffauxu severovzsodno od Soissonsa se je zlomil v našem ognju. Ob Aisni in pri Reimsu je bilo bojno delovanje artiljerije od opoldne naprej zelo živahno. V zapadni Champagni na obeh straneh Fresnesa so prinesli izvidni sunki 36 Francozov, ki smo jih vjeli.
Berolin, 11. aprila.
Krajevno omejeno bojno delovanje severno
dimen Sirolnik:
Ljudje tekč skupaj.
Bilo je že precej tema, ko je šel 2an Po-krokar večerjat, dasi je bil zastavil svojo ure že dogo tega.
Tistega dne je čepel od popoldneva doma z lokama v žepu in gledal v strop. In da je stopil takrat nekdo — ne gre baš zato, kdo bi bil to, ampak da je sploh kdo — v kabinet in ga vprašal : „Kaj delaš?" bi Pokrokar obrnil tako malo svojo koničasto glavo v stran, da bi se baš zapazilo, in bi rekel: ..Premišljujem."
„0 čem ?"
„0 vsebini besede ,ničV
In obisk bi bil spoznal, da bi bil na istem, če bi sploh ne odprl vrat. —
V resnici pa si je slikal na strop bankovce po kroni. Natanko takrat, ko je bil ves strop poln, da. pri oknu je mahala celo polovica enega bankovca doli, ker ni našla prostora, je Pokrokarju zakrulilo prav nemilo v želodcu. Planil je pokonci, pograbil z levico klobuk, z desnico pa se je udaril v čelo in siknil: „Tepce !"
Zakaj opoldne ga je srečal prijatelj m ga vprašal: „Si že videl podmorski čolnir Pokrokar je pomislil in dejal : „Ze." „Kje ?" „V listih." .,To ni nič ! Glej, prijatelj je potegnil bankovec za dve kroni iz žepa in ga držal Pokro-
karju proti luči, „vidiš, to je površje morja, vidiš, in podmorski čoln se je ravnokar potopil. Pokrokarju se je kar zameglilo, par milijonov črnih pik je zagledal, a ko so izginile, se je prijatelj že davnp diskretno stajal . . .
Bil  je  opravičeno slabe volje, ko je sedaj
1 odhajal, zato ni mogel odkleniti vrat. Razljutil se je še bolj in prišla mu je zakotna misel v glavo: »Zakaj nisem jaz vrata ? Zdaj bi stal lačen štu-
' dent pred  menoj  in jaz bi  se ne hotel odpreti.
' Tedaj bi dvtgnil študent pest in zamahnil. Mene
I pa bi prav nič ne zabolelo." Posmejalo se mu je čistn malo, Kakor se spodobi.
Takrat pa je gospodinja odprla vrata energično od zunai in Pokrokarju je naglo minil smeh, ker se ni umaknil. Hotel je že izreči strupeno besedo, pa se je domislil, da še ni plačal stanovanja. Zato je rekel : „Dober dan," ki ga je spremil s škripanjem zobmi in z držanjem za nos.
Nekje pa je bilo zapisano, da ne bodi to edini doživljaj Pokrokarjev.
Ko je šel po stopnjicah navzdol, ga je došlo mlado dekle, kar ni nič takega ; da, najbrž se še ni našel človek, ki bi trdil, da tega še ni stori.
Ampak vrag tiči v slučaju, da se je deklici spodrsnilo tik pred Pokrokarjem, in da ni padla nanj, bi padla čisto na tla. (Sicer pa mislim, da bi ne bilo v tem velike razlike). Ni si mogel kaj, da je ne bi potolažil z vsem, kar je premogel, parkrat je celo čudovito približal svoj obraz njenemu — pri tem pojavu je gledal navzgor. Med drugim je trdil, da upa, da se ni preveč udarila,
— ah ne, nikakor, samo ustrašila se je, pa še to ne veliko —, da je v nedeljo popoldne prost —, ah, to je neverjetno, ta slučaj, tudi ona je prosta —, da se ji lahko spodrsne — ah, kajpada, — in še par takih da. Seveda je na Dunaju navada da se govori nemški; takisto je naredil tudi Pokrokar. Ko je končal, je dekletce zardelo in poskočilo naprej, Pokrokar pa je zadovoljno pomlas-kal z jezikom, celo roke si je pomel in koračil počasi navzdol.
Bavil se je s projektom, ali naj šteje stop-njice ali ne. Mislil si je : „Vem natančno, da jih je po triindvajset od nadstropja do nadstropja, toda če štejem, bom naenkrat prehodil vse stopnji-ce. Zakaj moj um bo osredotočen na številke. Gledal bom na stene, stopnjice, videl jih bom, in in vendar bo oko drsalo nezavedno po predmetih kakor zajček, ki si ga naredijo otroci. Ce pa dolgo premišljujem, kaj naj storim, sem že med tem lahko v veži."
In res, dvignil je obraz in videl, da je v veži ; takoj nato se je zdrsnil in obstal. Na obraz mu je sedlo začudenje in napeto poslušanje. Usta so se mu odprla in izdala prvo njegovo misel; ta je Dila : „Kaj pa to pomeni?"
Po vsej hiši namreč se je začulo naekrat, brez napovedi, kakor se izproži skala v planinah, ali kadar pade klofuta razžaljenega rodoljuba, ro-potanje čevljev in ključavnic. Razložiti si je hotel ta hrup in dejal je:  „Aha, nekaj se je zgodilo!"
Zgoditi pa se je moralo nekaj precejšnjega, zakaj kaj kmalu je bil Pokrokar v sredi vrešče-
od Scarpe, pri Givenchvju en Gohellu, Farbusu in Fampouxu niso izpremenili položaja.
Na obeh straneh ceste Arras-Cambrai so postavili Angleži včeraj po silnim ognju močne sile na široki fronti k novemu napadu. Zavrnili smo jih z izgubami. Od danes zjutraj so se tam in med Bullecourtom in Queantom razvili novi boji.
Med cesto Bapaume-Cambrai in Oiso so se odigrali le majhni boji pred našimi črtami.
St. Quentin so, kakor prejšnje dneve, obstreljevali z granatami in šrapneli; enako La Fere.
Od Vaillvja do Reimsa se artiljerijska bitka 1 dan na dan ojačuje. Francoski nenadni napad na naše jarke jugo-vzhodno od Berry au Baca smo v hitrem protisunku preprečili. .
Izjalovljen angleški prebitni poskus pri Arrasu.
Berolin, 12. aprila.
Močni angleški napadi pri Souchezu in sunki pri Fampouxu in severno, oz. vzhodno od Arrasa so se izjalovili.
Pri St. Ouintenu je trajalo živahno artiljerijsko delovanje, med Soissonsom in Reimsom močan ogenj.
Na Balkanu.
Makedonsko bojišče.
Berolin, 8. aprila.
Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so hli-nili Angleži po močnem ognju s povelji in klici napad. Naš uničevalni ogenj je ležal uspešno na sovražnih jarkih, katere smo spoznali, da so zasedeni.
Berolin, 11. aprila.
Naši albanski oddelki so s polnim uspehom napadli italijanske prednje čete od Tepelenija.
Grška pred odločitvijo.
Kodanj, 7. aprila. „Berlinske Tidende" prinaša članek s strani, ki pozna mnenje vodilnih angleških krogov. Članek pravi: Po dolgem molku prihaja usoda Grške na dnevni red. Po padcu najtrdnejše uj.ore kralja Konstantina, carja, ne more kralj več nadaljevati svoje politike, ker ima v Angliji in Francoski neizprosna sovražnika. Se bolj nujen, kakor s strani Nemčije proti Belgiji, je nastop entente proti Grški, ker je grška vojska pod vodstvom, ki je Nemčiji prijazna, resna nevarnost za solunsko vojsko. Važno je tudi, da Grška ni neodvisna v normalnem smislu ter imajo Anglija, Francoska in Rusija nekako nadzorovalno in garancijsko pravico za konstitucijonalno kraljevino, ne pa za gotovega kralja ali za gotovo dinastijo. Solunska vojska se je izkazala s privoljenjem u-stavne vlade. Kralj pa je prelomil ustavo. Bližnja bodočnost bo pokazala kaj se v tem trenutku vrši v Londonu med Anglijo in Venizelosom.
Vojna z Ameriko.
Vojno stanje v Zcdinjenih državah.
New York, 7. aprila. Takoj po glasovanju v zbornici reprezentantov je razglasil predsednik VVilson s posebnim dekretom vojno stanje nad Zedinjenimi državami.
VVashington, 6. aprila. Reuterjev biro javlja: Senat je sprejel prvo vojnokreditno predlogo, s katero daje prezidentu nad 100 milijonov dolarjev na razpolaganje po lastnem preudarku.
čih žensk, jokajočih otrok in tulečih psov, da ni razumel prav ničesar.
Bilo je baš tiste dni v februarju, ko je pritiskal najstrašnejši mraz v zadnjih desetletjih in in ko so bili umori na dnevnem redu. Ljudstvo je zeblo, bogve kako sito ni bilo, in balo se je vsakega kravala, tako da je bilo samo treba malo trdnejše zaloputniti vrata, in umor fe bil narejen.
Pokrokar se je spomnil vsega tega : . . . „Po-Čila je nekje deska, in glej, njih fantazija je že videla kri. Mogoče primejo mene . . . Pošteno mu je zagomazelo po hrbtu ; ozreti se ni upal, da bi mu ne brali strah iz oči, le korak je pospešil. Baš tedaj je začutil sunek v hrbet, zavrtelo se mu je v glavi, in bil je na cesti, kjer je vodil februar svoj mrzli koncert. Bilo je tako mraz, da te je zabolela glava, ko je puhnil vate težki vzduh. Zato se je Pokrokar brž osvestil in se takoj začudil. Vsa ulica, kakor daleč je segalo oko, je bila natlačena z ljudmi in psi, in vse je gledalo na desno. Vsem so se iskrile oči, a v megli, ki se je kadila nad to vročo množico v ledeno ozračje, ni Pokrokar razločil, kaj naj pomeni tisti črni kup tam doli. Ko je pa stopil na prste, se je kup skril za tablo kjer je bilo zapisano I Kari Scheidl, biirgerl. Kracherlerzeuger. Ze je hotel zakleti, ko je nastalo v množici gibanje; nekdo je rekel namreč, da se nič ne vidi, in nakrat so vsi spoznali, da se nič ne vidi in se začeli razhajati. Pokrokar pa je spoznal, da niso umorili nikogar, ampak pripeljali so voz premoga.
Mobilizacija v Ameriki.
VVashington, 6. aprila. Mobilizacija vojske in brodovja ter novih patruljskih motornih čolnov ob obali je bila odrejena. Justični departement je izdal zaporna povelja proti 65 Nemcem. Kakih 100 nemških ladij v raznih pristaniščih je bilo zaplenjenih.
VVashington, 6. aprila. Predsednik Wilson je objavil izjavo, v kateri soglaša z zakonsko predlogo, predloženo od vojnega departementa senatu in reprezentantski zbornici. V izjavi pravi, da naj se spravi regularna vojska in narodna garda z vpoklicom moštva na vojno stanje ter naj se dovoli prvega pol milijona mož takoj, nabor enega milijona mož pa po potrebi pozneje. Rekrutacija za regularno armado in narodno gardo bo prostovoljna. Kar je bojnih sil preko tega, se bo dovolilo z nabori mož med 19. in 25. letom. Razne države bodo dale moštva v razmerju s Številom prebivalstva.
Skupno delo Amerike in entente.
Berolin, 7. aprila. Glasom poročila „Morning-post" iz VVashingtona, so bili storjeni koraki za čim uspešnejše skupno ddo Amerike in entente ter se je ustanovil ameriško-francosko angleški odsek, ki bo določil udeležbo Amerike na vojni ter zboroval najbrže v VVashingtonu, da se prihrani čas in preprečijo napake. Amerika bo lahko posvetila vse svoje sile vojni in dala zaveznikom na razpolago svojo financijelno pomoč, da bo tako važen faktor j pri končanju vojne.
Kuba in Nemčija.
Havana, 7. aprila. Reuterjev senat. Senat je soglasno sprej resolucijo, s katero proglaša vojno stanje med Kubo in Nemčijo.
Amerika in Avstrija.
Prekinjenje diplomatičnih stikov med Avstro-ogrsko in Ameriko.
Dunaj, 7. aprila. Naša vlada je pretrgala di-plomatične zveze z Zedinjenimi državami ameriškimi.
Brazilija pred vojno.
Rio di Janeiro, 8. aprila. Iz raznih krajen Brazilije prihajajoče brzojavke poročajo o živahnem vznemirjenju, provzročenem vsled torpediranja par-nika „Parana14. Povsod zahteva javno mnenje in časopisje politiko energičnega nastopa. Po konferenci z ministrom zunanjih zadev je sklical predsednik ministrski svet, kamor je poklical tudi podpredsednika republike Rio di Janeiro. Predsednik je izjavil, da je odločen nastopiti z ono trdnostjo, ki jo zahteva narodni ugled.
Pariz, 10. aprila. „Havas" poroča, da bodo v kratkem pretrgane diplomatične zveze med Brazilijo in Nemčijo. V San Paolu so se vršile velike manifestacije za entento.
Chile proti Nemčiji.
Santiago de Chile, 9. aprila. Splošno so tu mnenja, da bo dal ta ali oni vzrok povod, da se bo čutila država Chile prisiljena, udeležiti se boja proti Nemčiji.
Panama na strani entente.
Panama, 8. aprila. Reuter. Predsednik republike Panama je podpisal proklamacijo, v kateri zagotavlja Zedinjenim državam pomoč Paname za obrambo prekopa. Predsednik bo odtegnil vsem nemškim konzulom eksekvatur. V slučaju zarot bodo nemški podaniki aretirani.
Zaplenjene avstro-ogrske ladje.
Ne\v York, i), aprila. Reuterjev urad: Oblasti so zaplenile vse avstrijske in ogrske ladje, ki se nahajajo v ameriških pristanih.
Odhod Amerikancev i/. Avstrije.
Dunaj, 11. aprila. Prihodnje dni odidejo z Dunaja člani ameriškega diplomatičnega in konzulat-nega zbora. Njim se pridružijo številni v monarhiji živeči Amerikanci. Veleposlanik Penfield je zapustil Dunaj že 30. marca ter se nahaja sedaj v Ženevi.
Preganjanje Nemcev v Ameriki.
Ženeva, 11. aprila. Pariška agentura Fournier javlja: Dosednj je bilo v Ameriki aretiranih več kot 1000 Nemcev.
Med aretiranimi Nemci se nahaja baje tudi nemški kapitan Kouig, poveljnik trgovske podmorske ladje „Deutschland", ki da je snoval zaroto. Več Nemcev je bilo obsojenih na šestmesečno do dveletno ječo radi baje nameravanega atentata na Wellanski kanal. Nemci, ki so hoteli razstreliti Brightonski predor, so bili aretirani.
Prostovoljci zamorci.
Amsterdam, 11. aprila. I/, bombastičnih poročil o vojnih pripravah Amerike je omeniti, da je obljubil vodja zamorcev v Ameriki podporo vsega črnega plemena ter izjavil, da bo sam sestavil zbor zamorcev prostovoljcev.
Brazilija pretrgala zveze z Nemčijo.
Amsterdam, 11. aprila. Londonski listi poročajo iz Rio de Janeiro, da se diplomatični odno-šajo med Braziljo in Nemčijo pretrgani.
Razburjenje v Peru.
Lima, 9. aprila. Havas. Javno mnenje je vsled sedanjih dogodkov zelo razburjeno. Nagiba se k želji, da naj bi vlada storila kmalu formalno odločitev.
Turčija napovedala Ameriki vojno.
Basel, 12. aprila. „Havas" potrjuje, da je Turčija prekinila diplomatične zvezo z Ameriko ter izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Zedinjenimi državami.
Vojna napoved Kube.
Berolin, 11. aprila. „Nordd. Allg. Zeitg." piše: Tukajšnji kubanski poslanik je izročil državnemu tajniku zunanjega urada noto, v kateri sporoča, da prekine njegova vlada diplomatične stike z Nemčijo ter se smatra z njo v vojnem stanju.
Vse južnoameriške države na strani entente.
Lugano, 12. aprila. Braziljanski poslanik je izjavil, da se bodo vse južnoameriške republike pridružile VVilsonu. S tem bi izgubila Nemčija 800.000 ton svojih trgovskih ladij.
Centralna Amerika.
Berolin, 12. aprila. Angleški listi poročajo iz VVashingtona, da Centralna Amerika ne bo zaostala za Južno Ameriko. V republikah Guatemala, San Salvador in Honduras je opažati močno Nemčiji sovražno gibanje, ki utegne te dežele potegniti v vojno. Nastop Kube je v latinski Ameriki učinkoval. Iz Rija de Janeira poroča Havas celo. da je Guatemala že prekinila stike z Nemčijo. V Be-rolinu o tem še ni nič znanega..
VVilson in Guatemala.
Ženeva, 11. aprila. VVilson skuša doseči, da se Guatemala pridruži Zedinjenim državam. Dobra armada guatemalska bi bila zaslomba proti Mehiki.
V Ameriki zaplenjnne ladje.
Dunaj, 11. aprila. Avstrijskih ladij je bilo zaplenjenih v Ameriki 22 s skupaj 102.703 tonami, nemških ladij pa v južno-ameriških pristaniščih 122 ladij s 430.624 tonami, v severo-ameriških pristaniščih pa 98 ladij s 614.183 tonami, skupaj torej 220 ladij z 1,050,807 tonami.
Ženeva, 11. aprila. Iz New Vorka poročajo, da se je zaplemba avstrijskih in ogrskih ladij izvršila nemoteno. Moštvo je bilo internirano. Na več ladjah so bili stroji poškodovani.
Ruska revolucija.
Vojni cilji nove Rusije.
Petrograd, M. marca. Miljukov se je v razgovoru s časnikarji izjavil o VVilsonovem govoru glede mednarodnih vojnih ciljev da se mora ruska demokracija popolnoma priključili VVilsonovim izjavam, ki povsem odgovarjajo izjavam evropskih državnikov. Le načela o miru brez zmage Rusija ne more priznati. Le zmaga nad Nemčijo, ki celo v svojih mirovnih željah zahteva hegemonijo med narodi, omogoči uresničenje VVilsonovih stremljenj.
Problem aliiranccv obsega dva, z nacijonal-nimi stremljenji narodov popolnoma združljiva cilja, namreč osvoboditev narodov, ki se nahajajo pod turškim jarmom in pa korenito reorganizacijo Av-stro-Ogrske.
Ustanovitev češko - slovaške države bo služila kol jez proli usiir|>nloričnim načrtom Nemčije napram slovanskim deželam. Nemška Avstrija in Ogrska se morajo reducirali na svoje elnografične meje. Italijani bodo združeni z Italijo, Romuni z Romunijo. Ukrajinske pokrajine bomo spojili z našimi Ukrajinci. Naravni, od zgodovine označeni problemi zahtevajo združenje srbskih ozemelj. Armenija mora [>rili |>od rusko oblast. Zadnji dogodki so jasno pokazali, da ne gre pustili armenski narod |>od turškim jarmom.
Vsi li problemi, o katerih alllrancl že dolgo razpravljajo, ne le da ne nasprotujejo VVilsonove-inii programu, temveč tvorijo njega neobhodni nadaljuj razvoj |)ii dejanski ureditvi odnošajev med Orijentom in Lvropo.
Kmečke reforme na Ruskem
Kodanj, (i. aprila Iz Pelrograda poročajo: Vlada je ustanovila odbor, ki naj j>ripravi in izvrši kmečke reforme. Socijalistično glasilo |>redlaga, da naj vsa zemljišča (»oslanejo državna lasi. O tem predlogu naj odloči ustavodajni zbor.
V varstvo nove vlade.
Bern, IO. a|>rila. „Temps" javlja iz Pelrograda: V Rusiji je ustanovljena posebna armada, ki je že na fronti. V imenu le |>osebnc armade je izjavil l>oslancc ITivmov, da je j>rise«la zvestobo |>rovi" /orični vladi in da jo bo ščitila preti vsako nevar-noatlOi naj pride od koderkoli. Ce bi se razmerje
Teden za vdove in sirote.
med provizorično vlado in drugimi strankami poostrilo, bi se postavila posebna armada na stran vlade in dume. Zastopniki delavcev, službujočih v petrograjskih bataljonih, so izdali približno enako izjavo.
Mirovni pogoji vojaškega in delavskega odbora.
Petrograd, 7. aprila. Ruska brzojavna agentura, lzvrševalni odbor delavskih in vojaških odposlancev se je izrekel proti vsem strujam, ki bi mogle razrahljati sestav armade in jo sprejel sledečo resolucijo: Provizorična vlada naj razglasi svemu svetu, da bo Rusija v svojo obrambo nadaljevala vojno toliko časa, dokler ne izjavita Nemčija in Avstro-Ogrska, da se odpovesta zavoje-vanjem in sta pripravljeni na mirovna pogajanja, ne da bi zahtevali odstop kakega ozemlja ali kako vojno odškodnino.
Angleška želi ruska ozemlja zasesti.
London, 10. aprila. Reuter: Glasom vesti iz Haparande so se zgostile govorice o pogajanjih med angleško vlado in med eksekutivnim odborom v Petrogradu glede zasedenja nekaterih ozemelj na severnem Ruskem in glede odstopa ruskih ozemelj Angleški, med njimi ozemelj, ki so zdaj zasedene po nemških četah. Angleška zahteva jamstev, da bo Rusija napela vse sile in porabila vsa sredstva, da ta ozemlja kmalu osvobodi.
Nove Miljukovove izjave.
Kristijanija, 10. aprila. „Aftenposten" objavlja razgovor z ministrom Miljukovom, ki je dejal: Demokratična Rusija bo živela s Skandinavijo v prisrčnih odnašajih. Rusija nima interesa na norveških pristaniščih, ker ima svoje atlantske luke ob Murmanski obali. Pač pa je posest Carigrada življenjski pogoj za Rusijo. O separatnem miru s centralnimi državami ni govora; narobe vojna se bo nadaljevala do častnega konca. Vojna bo, kakor meni Miljukov, še letos poleti končana.
Car bolan.
Stockholm, 10. aprila. Car je obolel za živcih. Zdravniki se boje, da zapade trajni duševni bolezni. Pri preiskavi carjeve korespondence so našli organi provizorične vlade pisma danskega dvora in angleškega kralja, ki svare carja in opozarjajo, da je njegov režim nevzdržljiv. Car teh svaril baje nikdar ni smatral za resno.
Ameriška liga na ruski fronti.
Haag, 11. aprila. V Rusiji živeči Amerikanci sestavljajo posebno ameriško ligo, ki naj se bori na vzhodni frontj. Legija bo sestojala predvsem iz tehnično izvežbanih moči.
l/java provizorične vlade.
Petrograd, 10. aprila. Petrograjska brzojavna agentura prijavlja izjavo provizorične vlade :
Provizorična vlada prepušča volji naroda, da v tesni skupnosti z našimi zavezniki odloči o vseh, svetovne vojne in njegovega konca tičočih se vprašanjih, smatra pa za svojo pravico in za svojo dolžnost, že zdaj Izjaviti, da Rusija nima cilja, gospodovati nad drugimi narodi, jim vzeti njihovo narodno dedščino in nasilno zasesti tuje ozemlje, nego da hoče doseči trajen mir na podlagi pravice narodov, da sami določijo svojo usodo. Ruski narod ne hrepeni po povečanju svoje zunanje sile na troške drugih narodov in nima cilja, kak narod podjarmiti ali ponižati.
Dunaj, 12. aprila. Listi poročajo: Londonska „Morningposl" piše: Manifest ruske vlade o vojni In miru je poniževalen udarec za zaveznike Rusije. Naloga entente je sedaj, ugotoviti, ali je Rusija sploh še njena aktivna zaveznica ali ne. — Clemenceau pravi o ruski proklamaciji : Nam se zdi, tla tvori proklamacija prvi most, preko katerega bi se moglo priti do miru. Državniki entente se nahajajo pred strahovito odgovornostjo.
Miljukovo stališče omajano?
Berlin, 12. aprila. „Beri. Tagbl." poroča : Na Švedskem smatrajo, da so naglo se vrsteče oli-cijalne izjave i/. Rusije zelo pomembne. Nova proklamacija provizorične vlade spravlja zunanjega ministra Miljukova v lak položaj, da je le še vprašanje časa, kako dolgo bo mogel ostati v kabinetu.
Za BVtOflino Hlevsko dražvo.
Ženeva, 12. aprila. Litevski informacijski urad - v l.ausanne poroča, da je posebna hlevska depu-laeija konlerirala z ministrskim predsednikom Lvovom, ki je izjavil, da bodo ruske in pruske litevske pokrajine združene v posebno avtomno državo pod ruskim protektoratom.
Konfiskacija letine Petrograd.  12. aprila. Vlada je konfiscirala v»e zaloge letine 1910 in vso letino 1917. V po-
sameznih provincah bodo organizirani uradi za prehrano, ki naj nadzorujejo aprovizacijo.
Novi ruski grb.
Ženeva, 12. aprila. „Temps" poroča: Novi ruski grb je dosedanji dvoglavni orel, toda brez krone in žezla.
DNEVNE VESTI.
Vojni minister demisijoniral. Vojni minister baron Krobatin je cesarju ponudil demisijo, ki je jo cesar tudi sprejel. — Cesar je izrekel odstopivše-mu vojnemu ministru baronu Krobatinu svoje posebno pohvalno priznanje ter ga je imenoval za armadnega poveljnika.
Novi skupni vojni minister. Dunaj, 13. aprila. Cesar je imenoval infanterijskega generala Rudolfa Stoger - Steinerja von Steinstatten za skupnega vojnega ministra.
Prinz Konrad Hohenlohe Schillingsfiirst vitez zlatega runa. Cesar je imenoval pet članov visokih avstrijskih plemiških rodbin za viteze zlatega runa, med njimi bivšega tržažkega namestnika, sedanjega prvega najvišjega dvornega mojstra princa Konrada Hohenlohe - Schillingsfiirsta.
Državni zbor. Trgovski minister dr. Urban je včeraj predsedstvu poslanske zbornice povedal, da namerava vlada sklicati drž. zbor koncem meseca maja.
Predsedstvo poslanske zbornice. „Neue Wie-ner Journal" hoče vedeti, da je bilo zvezi čeških poslancev predlagano, naj slovanski poslanci kandidirajo na mesto dr. Svlvestra za predsednika poslanske zbornice slovenskega poslanca Josipa viteza Pogačnika. V ta namen je poslanec Stanek, predsednik zveze čeških poslancev, stopil v stik z vodstvom hrvatsko - slovensksga kluba, ki je to kanditaturo simpatično pozdravil. Tudi z drugimi jugoslovanskimi strankami, da so Cehi že v stiku, a pogajanja da še niso končana. Nemci, pravi rečeni list, bodo zopet kandidirali dr. Sylvestra. Ce bi Poljaki elasovali s Cehi in z Jugeslovani, bi imeli 253 gtesov, če bi Poljaki glasovali z Nemci, bi ti skupaj imeli 291 glasov.
Skupna konferenca Češkega Svaza in Slovensko - hrvatskega kluba se bo vršila, kakor poročajo dunajski listi, prihodnje dni na Dunaju. Sklical jo je poslanec Stanek.
Odlikovan je z zlatim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Franc Crobath, c. in kr. nadporočnik pri 2. bosansko - hercego-vinskem pešpolku.
Teden za vdove in sirote v Kranju. Ker so se odstranile nastale nepričakovane zapreke, se nemoteno vrše priredbe na korist skladu za vojaške vdove in sirote. Vsaki dan je ob ugodnem vremenu koncert vojaške godbe na glavnem trgu. — Prihodnji teden bodo v „Kino - Talija" izredne predstave, za katere se bodo izdali posebni sporedi. — Danes zvečer ob 8. uri bo v dvorani Ljudskega doma veliki koncert s sodelovanjem vojaške godbe in priznanih godbenikov ter pevcev. — Jutri, v nedeljo ob 11. uri dopoldne bo vojaški kvartet sviral slovenske j) e s n i na stolpu župne cerkve. Popoludnc ob 3. uri bo j a v n a t o m b o I a na glavnem trgu med sviranjem vojaške godbe. Dobitki za tombolo naj se pošljejo najkasneje do danes zvečer v trgovino F e r d. S a j o v i c - a, da se primerno razvrste. Od 5. ure popoldne naprej bo jut-tri kOncertirala vojaška godba v kavarni Krajne, kjer bodo dame v laslni režiji skrbele za okrepčita, Z ozirom na eminentno patrijotični in dobrodelni namen vseh teh priredb poživljamo slavno občinstvo, da, kakor vedno, pripomore po svojih močeh k ugodnemu uspehu.
Umrl je v Kranju dne 10 t. m. po kratki bolezni, v starosti 64. let vpokojeni župnik, duhovni svetnik Valentin Aljančič. Pokojnik je bil rojen uu Bistrici pri Tržiču. Nad župnik na Dobravi pri Kropi, kjer prebivalstvu ostal v najboljšem 1908. je šel v pokoj, katerega je
deset let je bil je pri ondotnem spominu. Leta z malimi presled-
K1 užival V Kranju, ki se mu je priljubil, ko je od leta  1882.-—1887.  kapelauoval  v Smartnem prf* Kranju. Pokojni svetnik Aljančiči je bil koncilijan-ten duhovnik ter ljubezniv družabnik in je užival vsestranske simpatije. Blag mu bodi spomin !
Seja kranjskega občinskega odbora se je vršila včeraj. Poročilo o seji priobčimo prihodnjič.
Razpust taborišč za internirance. Na ukaz z najtnerodajnešega mesta so bila taborišča za politično osumljene osebe ra/.puščena. Večina inter-nlrancev se bo smela vrniti domov, ostali bodo konlinirani, to se pravi, da se bedo morali naseliti v gotovih dovoljenih jim večjih krajih, ki jih brez oblastvenega dovoljenja ne bodo smeli opustiti.
Uvedba poletnega časa t.a leto 1917. Vsled odredbe celotnega ministrstva, se tudi letos uvede
poletni čas, in sicer za dobo od ponedeljka, dne 16. aprila, do ponedeljka, dne 17. septembra. Vsled tega bo dne 16. aprila zjutraj ob dveh (po dosedanjem času) ure pomakniti naprej za eno uro, tako da bodo kazale „tri" namesto „dve". Dne 17. septembra pa bo ure tedaj, ko bodo kazale „tri zjutraj", pomakniti za eno uro nazaj, tako da bodo kazale „dve". Ker bo ura dne 17. septembra torej kazala dvakrat po vrsti čas od 2. do 3. zjut-traj, dobi prva teh dveh ur dostaveh „A", druga pa „B". Uporaba dosedanjega načina časovnega štetja je za navedeno dobo v javnem življenju prepovedana.
Ilirska banka v Ljubljani. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je odstopil od predsedstva „Ilirske banke".
Zvišanje podpor svojcem vpoklicanih vojakov.
Izšla je 2. t. m. cesarska naredba, ki preminja več določb sedanjega zakona o podpori svojcem vpoklicanih vojakov. Žene vpoplicanih vojakov bodo dobile svojemu bivališču prmerno od 20 do 25 odstotkov več podpore kakor doslej, če njih morebitni postranski zaslužek ne presega gotove svote. Tistim strankam, ki imajo najeta stanovanja, bo za rodbinske člane izpod starosti 8 let, ki so doslej dobivali le en del podpore, zvišana podpora na normalno mejo. V veljavi pa ostanejo podpore za osebe, ki niso še stare osem let, dosedanji zneski, če žive, kakor večinoma na deželi v lastni hiši in jih draginja le malo tare. Zvišala se bo podpora tudi nad 8 let starim svojcem vpoklicanih vojakov, ki sicer prebivajo v lastni hiši, a morajo od zemljiškoknjižno vpisanih dolgov take obresti plačevati, kakor da bi imeli po krajevnih razmerah plačevati enako visoko najemščino. Ti bodo dobili tudi prispevek za najemščino, a z omejitvijo, da bodo imeli manj kakor 8 let stari člani rodbine le poleg polovice podpore samo polovico prispevka za najemščino. Z novo cesarsko naredbo bosta odpravljena tudi dva nedostatka, ki sta se izkazala tekom sedanje vojne. Po tej naredbi odpade pravica do podpore, če ima podpiranec tako rento, da podpora ni reč ogrožena in bo mogoče prispevek za najemščino eksekutivno zaseči, da se zagotovi plačevanje najemščine, a samo za najemščino in ne tudi za drugi terjatve. To zvišanje podpor bo znašalo na leto kakih 400 milijonov kron več, kakor znašajo sedanje podpore.
Odložitev vpoklicev. Kakor smo že poročali so bili pri zanjih naborih za sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1891 do vštevši 1878 vpoklicani za 16. april, črnovojniki letnikov 1877 do vštevši 1872 pa za 2. maj. Zaradi zakasnitve pomladanskih poljskih del pa je potrebna delna iz-prememba termina teh vpoklicev. Z ozirom na to je bilo odrejeno da morajo odriniti k vojakom za službo z orožjem za sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1891, 1890, 1889, 1888 in 1887 dne dne 16. aprila 1917, črnovojniki rojeni v letih 1886 do vštevši 1872 pa šele 14. maja 1917. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Kdor se zglasi že ob prej določenem terminu, bodisi da je prepozno izvedel za ta odlok, bodisi da je vsled oprostitve slnžbe brez posla, lahko ostane že s tem dnevom v aktivni službi, če izrecno izrazi to željo. Glede prezentacije za stražno službo ali službo brez orožja klasificiranih črnovojnikov letnikov 1891 do vštevši 1887, ki so samostojni kmetovalci, se bodo izdale posebne odredbe.
Povišanje vojnih doklad za učiteljstvo. Deželni odbor je sklenil, da se j>ovišajo z ozirom na naraščajočo draginjo za leto 1917 samskemu uči-teljstvu vojne doklade za 40, oženjenim in njih rodbinam pa za 50 odstotkov. To pa, žal, ni na Kranjskem, ampak na Koroškem.
Zopetno zvišanje davka na žganje. Vlada grofa Clam-Martinica je sicer programatično zelo zavzeta za parlament, a vendar vporablja z veliko vnemo § 14. Tako je sedaj s pomočjo tega paragrafa zvišala davek na žganje in sicer za 1 K 40 v pri hektolitru. Zdaj znaša davek pri kontin-gentnem špiritu 3 K 80 v, pri ekskontingentnem pa 4 krone. Razločevanje med kontingentnim in ekskontingentnim špiritom koristi samo itak presi-jajno izhajajočim spiritus - baronom.
Poslanec dr. Adolf Stranskv zahteva v posebni vlogi na justično ministrstvo, da naj justični minister da po državnem pravdniku obtožiti nekatere imenoma navedene nemško - nacijonalne poslance veleizdaje, katero so zagrešili s tem, da so skušali pregovoriti ministre, da naj prelomijo ustavo ter protiustavnim potom odločijo cele dežele od monarhije. Dr. Stranskv pričakuje, da bo imel justični minister toliko poguma, da bo ščitil ustavo države in nastopil proti načelstvu nemškega Nationalverbanda. Kot priče naj se zaslišijo najvišji dvorjanik princ Hohenlohe, ces. namestnik na Moravskom baron Heinold, notranji min. Han-del, bivši m. p. Koerber in sedanji ministrski predsednik grof Clam - Martinic.
Krušni moki se bodo v bodoče, kakor poroča „Zeir, primešavala razna nadomestila. Predvsem menda otrobi, potem pa zmleta posušena mlada detelja, s katero se delajo sedaj poskusi.
Ljubljanski veselični davek. Cesar je potrdil nastopni sklep kranjskega deželnega odbora z dne 8. in 20. novembra in sicer z začasno omejitvijo na leto 1917.: „Mestni občini ljubljanski se dovoljuje provizorične s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora, da sme pobirati od vseh prireditev proti vstopnini v mestnem območju, dalje od razstav in sličnih podjetij veselični davek od vstopnine po določbah, ki jih je sprejel ljubljanski mestni svet v seji 19. septembra 1916. v korist mestnega ubožnega zaloga."
Oddaja plemenskih bikov. „Deželno mesto za dobavo klavne živine" ima večje število lepih, mladih plemenskih bikov sive, simodolske in pinc-gavske pasme na prodaj. Biki so preizkušeni ple-menjaki. Opozarjajo se na to priliko občine, in zasebniki. Cena maksimalna kakor za klavno živino.
50 vagonov semenskega krompirja je kupila na Ogrskem in takoj plačala že meseca oktobra 1916 c. kr. kmetijska družba kranjska, in sicer vi- j soko nad maksimalno ceno. Od takrat naprej se neprestano vrše pogajanja, da družba sme odda- i jati ta krompir čez maksimalno ceno, kar je sedaj končno dovoljeno, in da se dovoli izvoz krompirja iz Ogrskega na Kranjsko. Tega dovoznega dovoljenja se doslej se ni dalo izposlovati, tudi ni veliko upanja ga dobiti, toda zadeva bo te dni rešena v enem ali drugem zinislu, in če bo ugodno rešena bo prišel semenski krompir šele okoli 1. maja   t. 1. v   Ljubljano. To ni   prepozno, kajti
krompir se Iehkos pridom sadi še celo prvo polovico m e s e c a' m a j a in v tem času sajen, dohiti poprej sajenega. Ce kmetijska družba dobi ta semenski krompir, bo prišel natresen v vagone ter ona nima delovnih sil in časa, ga v vreče polniti in nadrobno oddajati, iz-vzemši določeno množino v Ljubljani, zato ga bo hitro razpošiljati le v celih vagonih in je oddajo za vsak slučaj že sedaj organizirati. V slučaju, če družba dobi ta krompir, česar se pač nič posebno ne. nadeja, naj se takoj in že sedaj zglase tiste podružnice, zadruge, županstva itd., ki so pripravljena prevzeti cele vagone semenskega krompirja, in sicer s pogojem, da imajo družbene podružnice in družbeni udje prednost in se vrhutega z naročilom vred pravoveljavno zavežejo doposlani krompir potezi, ki se dožene na prejemni železniški postaji in da ne ugovarjajo proti prstenemu in deloma ranjenemu krompirju, kajti pri toliki množini je izključeno, da bi tisti veleposestnik, ki je družbi krompir prodal, ga pustil z roko prebirati, ampak ga mora nakladati le z lopatami naravnost iz s prstjo pokritih jam Cena krompirju bo okoli 30 K za 100 kg iz postaje Ljubljana. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Zaplemba civilnih oblek na Nemškem. Tudi na Nemškem nimajo več sukna in ga ne morejo več izdelovati, ker je onemogočen dovoz surovin. Ker so nastale velike težave za obleke, je vlada zaukazala zaplembo civilnih oblek. Vsakdo bo moral zglasiti, koliko ima oblek, posebna centrala pa
bo določila, katere obleke mora kdo oddati in koliko dobi zanje plačila.
RazSiriflite naš lisi.
e Majhna hiša e
se vzame v najem
v bližini ali v mestu Kranja. Natančneje pri g. Alešovcu v upravništvu.
Kupim vsako množino
smrekovega t orehovega jesenovega češnjevega hruševega lipovega hrastovega
na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej
esa
Kupim tudi
kostanjev les
Natančneja pojasnila daje      [   REBOLJ, KRHN]
Tiskarskega V3J@nca
sprejme takoj
Tiskarna ,Sava' v Kranju
Vojne dopisnice
h v poljubnih      Tiskarna }m jj
m množinah . „ .
oddaja
# III
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj jc nikar!
Dober tek
imaš vsak dan, ako vživaš
Želodčni liker „M.OR1AN" je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna ==  zdravila! =====
Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana.
Mntli slovenska hranilnica!
Mestna hranilniGa liuhlianska \
Ljubljana. Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1916 vlog.....K 55.000.000-—
hipotečnih in občinskih posojil......„ 30,600.000'—
rezervnega zaklada..........„ 1,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
401 večje in nestalne vloge pa po dogovoru. 10
Hranilnica je pupilamO varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na  zemljišča in  poslopja   na  Kranjskem proti 5° o*  izven   Kranjske   pa proti 51 4° o obrestmi in proti najmanj 1% oziroma 34°o odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
8  Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
S
T3
C3 N
'o >
u
N (D
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
(i 52-5
3
3
O
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega uredniku začasni odgovorni urednik: Ciril 1'irc.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.