!RiFj AMERIKANSKI SLOVENEC [ijoij C | PRVI SLOVENSKI UST V. AMERIKI | jil / fl^B | / Geslo: Za vero in narod — za pravico ta resnico — od boja do imagei // ^Hmm let ZA svoj (J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA VI () jsjL ® ) v AMERIKI. (( CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. )) (Official Organ of four Slovenian Organizations) ——[— . 4- ,' - .. , STEV. (NO.) 42 CHICAGO, ILL., TOREK, 3. MARCA — TUESDAY, MARCH 3, 1942 _LETNIK (VOL.) LI. Japonci vdirajo na otok Javo - Ruski pritisk na nazije NJIH SILE SE IZKRCALE NA TREH SEVERNIH TOČKAH Tekom sobote in nedelje si osvojili Japonci tri strategiene točke na nizozemskem otoku Javi. — Na srednji točki vdrli 40 milj globoko. — Ogromne žrtve. London, Anglija. — Japonska armada je tekom sobote večera in nedelje podvzela novo osvojevalno ekspedicijo, s katero si skuša pridobiti nadaljnje oporišče, ki je povrhu tega nadvse važno na širnem bojišču na Daljnjem vzhodu. Predmet japonskih napadov je to pot nizozemski otok Java, kateri leži najbolj južno med štiri-jni glavnimi vzhodnoindijskimi otoki. Kakor se je prej povdarjalo, je obrambna armada na tem otoku sicer izredno močna, kajti Nizozemci so tamkaj mobilizirali do 250,000 mož, po večini domačinov, katerim stoji v pomoč tudi več tisoč Amerikan-cev, Britancev in Avstralcev, vendar je japonsko prodiranje kljub tej sili uspešno. Na otok so vdrli na treh. točkah,, in na zapadu pri mestu Bantam, v osrednjem delu pri mestu In-dramayu ob severnem obrežju, in kakih 20U milj bolj daleč proti vzhodu, pri mestu Rem-bang. S posebno vihro so se vrgli na srednjo točko, pri Indra-mayu, kjer so vcTrli proti jugu, v notranjščino otoka, že nad 40 milj ter so s tem pretrgali železniško progo, ki teče ob severnem obrežju otoka*.Na drugih dveh krajih njih napredek ni doslej posebno znaten. Skupno, kakor se računa, so do ponedeljka izkrcali na otoku do 60,000 mož. Invazija Jave stane Japonce ogromne žrtve. 2e dan prej se je razvila ob otoku velika pomorska bitka, kjer so jim zavezniki potopili najmanj 26 ladij, 9 bojnih in 17 transportnih. Dalje so obrežje, kjer so se Japonci izkrcali, zavezniki z vso silo obdelovali z bombami, in ko tudi to ni moglo napadalcev zadržati, so Nizozemci pri umiku uničili vse, kar bi moglo Japoncem služiti, kakor oljne vrelce, mostove in železniško NAPOVEDUJE KONEC KRŠČANSTVA V NEMČIJI New York, N. Y. — Neki Douglas Miller, ki je bil svoje-časno več let trgovski zastopnik pri ameriškem poslaništvu v Berlinu, je te dni razodel, da mu je prišla v roke neka objava, izdana od jiove-ga nazijskega podvoditelja1 Bormanna, kateri je bil imenovan na mesto, ki ga je prej zavzemal Hess. V tej objavi je Borman izrazil napoved, da bo pod nazijskim programom krščanstvo samo ob sebi prenehalo obstojati, češ, kadar ne bo mladina dobivala več pouka o njem, se tudi zanj ne bo več brigala. Namen krščanskih cerkva, pravi Bormann, je, da vzdržujejo mase Jjudstva v nevednosti, s čimer si one lahko obdrže nad njimi oblast. To pa se boj nehalo, tako povdarja, kajti,] ako bi ne bilo duhovnikov, ki otrokom že v zgodnji mladosti vcepljajo vero, bi nihče niti ne vedel nič o krščanstvu, in kadar se bo ta pouk nehal, tudi krščanstva ne bo več. Dalje pravi Bormann: "Nikoli več ne sme biti cerkvam dovoljen kak vpliv pri vodstvu naroda . . . Samo vlada raj ha in po njenih zapovedih stranka (nazijska) ter skupine nje članov in sorodne zveze, ima pravico do vodstva . . . Oblast in vpliv cerkva mora biti uničena za vedno. Samo, kadar se bo to doseglo, bo imela država popolen vpliv nad posameznimi člani našega naroda " FAŠIZEM "PAGANSKI" Neskladen s katoliškimi nauki, pravi kardinal. London, Anglija. — Kardinal Hinsley, westminsterski nadškof, je v nekem članku pred kratkim razpravljal o italijanskem fašizmu ter se izrazil o njem, da je ta naravnost "brutalno poganski", s katerim ne more priti cerkev do nikake-ga sporazuma ter ga ni Vatikan tudi nikdar sklepal. Papež Pij XI., pravi kardinal, se je očitno izrazil, da so fašistični nauki temeljno neskladni s katoliškimi doktrinami. -o- EVROPSKO MLAVSTVOPO-ZIVA K ODPORU London, Anglija. —- Eden članov vlade, namreč Sir Cripps, je imel v petek zvečer radio govor na evropsko delavstvo, v kateerm ga je pozival, naj se poslužuje mirne sabotaže in počasnega dela, da se bo produkcija v tovarnah znižala. Obenem je izrazil obljubo, da bodo zavezniki osvobodili vse dežele, ki so zdaj pod nazijsko kontrolo. -o----, CLEVELAND KUPI CESTNE ŽELEZNICE Cleveland, O. — Tukajšnji mestni svet je zadnji petek sklenil, da se izda bondov za 17 in pol milijona dolarjev, da mesto s tem denarjem kupi cestno železnico, ki je v Cleve-landu glavno transportacijsko sredstvo. progo. Pričakujejo pa se še nadaljnji srditi boji za Javo, kajti zavezniki se zavedajo, da je to nekaka z.adnja trdnjava, ki va-'ruje Avstralijo. TUDI PETAIN JE KRIV, PRAVI DALADIER Riom, Francija. — Med sodno obravnavo, ki se vodi tukaj proti sedmerim bivšim francoskim voditeljem, kakor je bilo že poročano, je bivši min. predsednik Daladier zadnji petek obdolžil sedanjega načelnika vlade Petaina, da je ta ravno toliko kriv padca Francije kakor on sam. Kakor je izvajal, je bil Petain vojni minister v letu 1934 skozi devet mesecev ter je tedaj dal znižati oboroževalni proračun za državo od 600 na 400 milijonov frankov, in dalje, da je Petain zagovarjal načrt, da se Francija pripravi bolj na obrambo kakor pa za premikajočo se vojno, ter je omenjeno razliko 200 milijonov zabil v Maginotovo linijo. -o- NAPAD NA 40 URNI DELOVNI TEDEN ODBIT Washington, D. C. — V poslanski zbornici so nekateri poslanci napravili zadnji teden poizkus, da pod krinko, da se bodo s tem preprečile stavke, odpravijo sedanji zakon, ki določa najvišji delovni čas na teden 40 jfcp. toda vsled protestov od raznih strani, med temi tudi od predsednika Roose-velta, je bil ta predlog z veliko večino glasov v petek pobit. Sluti se, da so morali imeti industrijski magnati svoj vpliv pri tem predlogu, kajti, ako bi bil sprejet, bi jim ne bilo treba več plačevati poldruge plače za čezurno delo preko 40 ur. -o- DOLGOVE NAMERAVAJO ZVIŠATI NA 125 MILJARD Washington, D. C. — Kongresu se bo v kratkem stavil predlog, da se zviša meja, do katere smejo segati vladni dolgovi, na 125 miljard dolarjev. Do tega sklepa je prišlo zadnji petek na konferenci med za-kladniškim tajnikom in kongresnimi proračunskimi voditelji. Vendar pa pravijo, da je malo upanja, da bi tudi pri tej visoki meji ostalo, češ, da bo vojna zahtevala še vse drugačne svote. Obenem se je razode-lo tudi, da se je dosegel delni sporazum glede novih davkov, ki imajo prinesti nadaljnjih sedem miljard dolarjev. -o- RADIO PROGRAM IZ VATIKANA ZA AMERIKO Washington, D. C. — Vatikanski radio bo v naprej oddajal po dvakrat na teden redni radio program v angleškem jeziku, namenjen za Zed. države, in sicer vsako nedeljo in vsak četrtek večer ob 9 :30 vzhodni čas (8:30 osrednji čas), preko 31.06 meterske dolžine. Kakor se objavlja, bo glavni namen teh programov, da bo Vatikan lahko objavljal informacije o vojnih ujetnikih in o drugih osebah, ki so morale svoj dom zapustiti, in obenem bo tem osebam pošiljal poročila. -o- OTROK UTONIL V "PAILU" VODE Belleville, 111. — Svojevrstna smrtna nesreča se je pripetila zadnji teden pet mesecev stari dekliei Eliz. J. Deans. Skotalila se je z zofe, na kateri je ležala, ter padla v posodo vode in utonila. Oljna ležišč« blisu mesta Gol«ta. CaL. katera je- kakor se je poročalo zadnji teden, obstreljeval neki japonski podmornik. Strelov je bilo oddanih nad 20, a trdi se, da so napravili le neznatno škodo. ______ I JAPONCI OBSTRELJEVALI KALIFORNIJO PO KAT. SVETU — Superior, Wis. ?— Pri kon-sekraciji novega škofa O'Connor j a, ki je namenjen, da prevzame to škofijo, kdiera se bo vršila prihodnjo soboto v Milwaukee, bo zaradi omejenega prostora dovoljena navzočnost le 1000 osebam. Prisotni pa bodo štirje nadškofi inil5 škofov. — London, Anglija. — Preko Francije je prispelo zadnji petek radio poročilo, da je pa- j pež Pij nekoliko zbalel. Kakor trdijo zdravniki, ni- nobenega povoda za razburjanje, pač pa so priporočali sv. očetu, naj se varuje vsake duševne napetosti. — London, Angliji- — Jugoslovanski kralj Peter ie imenoval slovenskega " duhovnika, namreč Rev. Alojzija Kuharja, za poslanika pri poljski vladi. Father Kuhar se je umaknil iz Jugoslavije tri dni po napadu na njo ter je med potjo večkrat doživel bombne napade. -o- DELNA ZATEMNITEV ZA MESTA OB OBALAH Washington, D. C. — V sporazumu z vojaškimi oblastmi je urad za civilno obrambo izdal zadnji petek ukaz, da se ima u-vesti delna zatemnitev mest, ki leže ob obeh ameriških obalah, atlantski in pacifiški. Odredba se nanaša na kraje do 300 milj , v notranjščino dežele. Ukazano je, da morajo biti ponoči za- NA SEVERNEM DELU FRONTE OBKOLJENIH 90,000 NEMCEV Važno strategično mesto Staraja Russa obkoljeno od sovjetske armade in v njem 90,000 nemških vojakov. — Ofenziva tudi pri Smolensku in v Ukrajini. Moskva, Rusija. — VeliVa/ ruska ofenziva pri mesta Stara-ja Russa se bliža svojemu višku in, kakor se povzema iz sovjetskih poročil, je tamkaj okrog 90,000 nemških vojakov tako uspešno obkoljenih, da je njih j rešitev skozi ruski obroč tako-rekoč izključena. Do te obko-litve je prišlo, ker so naziji z vso trdovratnostjo držali to pozicijo, kajti mesto Staraja Russa je glavno prometno središče za njih severni del fronte, pre-j Jco katerega so se dovažale za * loge za vso armado, ki je pred Leningradom. Nevarnost zato' obstoja za Nemce, da bodo morali po izgubi tega mesta napraviti splošni umik izpred Leningrada. , Nekoliko bolj južno je v teku druga velika bitka. Tukaj oamrsč čRasi jz. vsa silovitostjo pritiskajo na mesto Smolensk, glavni stan Hitlerjeve armade. Se bolj proti jugu, v Ukrajini, pa poročajo Rusi, da so podvze-li ofenzivo proti mestu Dnepro-' petrovsk. Tukaj pa so vojne o-peracije skrajno težavne, kajti zaradi nastopajočega pomladnega vremena in deževja se sneg taja ter je zemlja tako razmehčana, da je celo hoja po njej zelo naporna, premik mehaniziranih vozil pa takorekoč nemogoč. temnjeni vse luči, ki jih ni mogoče v trenotku ugasniti iz centrale. Prizadeti bodo torej vse 'električni reklamni napisi nad trgovinami in v oknih. | VESTI 0 DOMOVINI Prevod radijske oddaje iz Združenih držav v Evropo, v kateri je izraženo sočutje nad krutostmi, ki so jih nemška zverinstva doprinesla nad jugoslovanskim prebivai-' stvom. Sporočilo Amerike Jugoslaviji Prinašamo prevod radijske oddaje, v kateri je bilo nedavno na kratkih valovih poslano iz Združenih držav v Evropo sledeče sporočilo: ' Jugoslovanski narod! Vesti o silnem trpljenju jugoslovanskega naroda, ki so ga povzročili naciji, so globoko pretresle Predsednika Združenih držav. Krutost, ki so jih izvršili nad možmi, ženami in otroci v Jugoslaviji so del dokazov o nemških zverinstvih. Predsednik je obljubil, da tega ne bo pozabil. Združene države si prizadevajo z vsemi sredstvi za uničenje osvojevalca in zopetno postavitev svoodne države, ki je Jugoslavije nekdaj bila. Tiranska nemška zasedba se more spremeniti samo v zavezniško zma- Ves zaveznifln 'svet ve in z velikimi simpatijami spremlja dejstvo, da se Jugoslavija še vedno junaško bori proti naci-jem. Zavedajoč se, da jim grozi neizogibno uničenje, brez kakršnekoli nade na neposredno pomoč od zunaj, se tisoči Jugoslovanov še vedno borijo z boljši oboroženim sovragom, ki je številno in sto krat močnejši. Ti junaki so napisali in še pišejo najslavnejše strani v zgodovini svobode. Predsednik Roosevelt je pooblastil radio Združenih držav za izjavo, da te žrtve ne bodo zastonj. V usodnih dnevih marca in aprila 1941. Jugoslavija ni kolebala stopiti v boj za svobodo in ohranitev demokratskih načel. V težkih preiskušnjah te borbe je Jugoslavija dokazala svojo vero v ta načela. • Jugoslavija že več kot pol leta trpi pod krutim režimom terorja, ki raste iz dneva v dan. In vendar, junaški odpor prav tako raste, ne izgubljajoč časa, ter postaja celo močnejši od tla-čitelja. Borbeni duh jugoslovanskega naroda je neprecenljiv prispevek k zavezniški stvari. Predsednik pozna mnoge podrobnosti o vpadu v Jugoslavijo. Ko je slišal vsa strašna poročila, je občutil, kakor ves civilizirani svet, gnus. In on obljublja vnovič vzpostavi te\ svobode in osvobojen je izpoc nacijskega jarma. Z veliko premočjo in divja štvom edinstvenim v zgodovini ste Nemčija in Italija razdelil Jugoslavijo. Del ozemlja ste da li državama — satelitoma Madžarski in Bolgariji. V Srbi ji je postavljena jrfemška voja ška vlada, v Hrvatski pa je pro glašena tako imenovana neodvi sna hrvatska država. Za "kra Ija" te države je bil imenoval italijanski vojvoda iz Spoleta Pri sramoti mu pomaga zlogla sni hrvatski terorist Ante Pa velič. Prvi korak nemžke zasedm oblasti v Sloveniji je bil, da ji uničila vse znake in simbole slovenskim ali jugoslovanskim pomenom. Vso osebno lastnine Slovencev so uradno zaplenili. Šole in cerkve so zaprli, samostane in kulturne ustanove so razpustili. Zadruge, delavskr. društva in gospodarske organi zacije so zaprli ali razpustili. Slovenske rodoljube in intelektualce so prijeli in jih poslali v koncentracijska taborišča. Vse druge Slovence pa so prepeljaK v Srbijo. Mlade deklice, od 15— 20 leta pa so poslali t Nemčijo za najslabše sle nemške vojske. V srbskih pokrajinah iztrebljajo prebivalstvo z organiziranimi pokolji. Nemire, čeprav brezpomembne, ki se. dogajajo v zasedenih krajih in v zvezi z nemškimi oblastniki, kaznujejo z ustrelitvami nedolžnih talcev; po trideset in sto za vsak pregrešek. Begunce iz drugih kr*J^ Jl^itrfVije .so^vse strpali v Srbijo, brez prvih in najnujnejših pogojev za obstanek. ^)bup in nagon samoobrambe sta privedla do reakcije. V začetku so se dogajali oboroženi odpori posameznikov. Ta odpor so neusmiljeno zatirali in trupla nedolžnih talcev so visela ob cestah, ki vodijo v Beograd, za opomin. Tam, kjer so vasi bile požgane do tal, je prebivalstvo iskalo zavetja v gozdovih. Njihov brezupni beg so Nemci imenovali kot "delo sabotaže in komunističnega upora". , Ti begunci so poiskušali zagotoviti svojo ogražano varnost. Poedini osamljeni upori so se . razvili v organiziran odpor, v L katerem sedaj delujejo oddelki . redne jugoslovanske vojske. Nastala je nova vojska pod poveljstvom rednih častnikov. Njene . vrste so vse bolj številne. Nemci vedo, da so v borbi z redno vojsko in zato je njihovo maščevalno streljanje med meščanstvom še bolj neoprostljivo . in odvratno. » # Del dokazov o ravnanju na-L cijev je razviden iz oglasov, . priobčenih v beograjskem časopisu "Novo Vreme". Neki med .njimi pravi: "Za kazen zaradi - napada iz zasede na dve osebi, i ki ste pripadali nemški vojski, s je bilo v Beogradu javno ustre-i ljenih 200 komunistov in Židov, / dne 17. oktobra 1941." J Razen takih krutosti so mnoga mesta, kot n. pr. Užice z 12.-" 000 prebivalci, porušili do tal. ■» Nemci uporabljajo tanke, top-i ništvo in bombnike. Njihovo de-lovanje ni samo naperjeno pro-l> ti oboroženim četam, temveč tu-" di proti civilnemu prebivalstvu. Njihov cilj je iztrebljenje. K i- n IvBŠS DEFENSE ŽlSSsSfe STAMPS e e KEEP 'EM FLYING S ____ AMERIKANSKI SLOVENEC - ' 1 tfc najstarejši sievenebi The first and ike Oldest Slovene Umt 9 Ameriki. . Newspaper in America. UHnofjjK leig Established 1891. Islftfci n»k 4sa imb nadeli pone- Issued daily, except Sunday. Mon-Mhay tl ten* P« frmsnflrih. day and the day titer holiday*. Zadaja be tfafar Pablkhsd by: BDlNOiTFUULOHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov medntttgm in oprave: Address of publication office: 1546 W. Cermajc Rd.f Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjfcioa: CANAL 554* Pfaone: CANAL 5544 Zs eelo kto 11,1 __|6.00 For one yeef^ ■■ ^<6.00 2a pol k ta _3,00 Far half a year-3.00 Z* fefvt 1m , 1.75 For three months _____ l->» Sa Chkaco. Kanado ia Bvrapo: Odessa. Canada and Borapa: Za celo leta_9?AO Per one year --jSJ-00 Za pal lata -_ 3.50 For half a yew--3.50 S Za četrt leta_2.00 Far three month«--2.00 a Poiamexaa številka_ 3c Single copy . , 3c v - r Dopiai veins* poaaana ea hitro objavo morajo taW poalaad na uredništvo j vsej dsn hi pal peed dnevom, ko lalde list Za eadajo itevSko ▼ tadnn Je Cas c fc tetetksdopoldna ~ Na doplae bra« podplaa ee no oar*. — Rokopisov nred- Entered as second class matter. November 10. 1925 at the poet office at 1 Chicago. Illinois, ander the Act of March 3. 1879.__I " : -. i Rev. Bernard Ambrožič OFM.: ] VOJSKA V LUCI KRŠČANSTVA : h 1 Ni težko opaziti, da se današnji svet zanima za stališče, e ki ga zavzema krščanstvo napram vojski Saj tudi ni čudno. Krščanstvo je razširjeno po vsem svetu in se ne skri- * va pod mernikom. To velja zlasti o katoliškem krščan- ž stvu. Največjo svetovno organizacijo predstavlja katoli- i ška cerkev. Mnogi svetni krogi in krožki se niso popolno- j ma nič zmenili za krščanstvo in njegovo mnenje pred voj- ] sko, najmanj za mnenje katoličanstva. Zdelo se jim je, da ' se ni treba ozirati na glasove, ki so prihajali iz cerkva, po- 1 sebno, če je bila tista cerkev kje blizu papeža v Rimu ... V vojnih časih se je marsikaj spremenilo. Tudi stališče sveta do krščanstva se je spremenilo. Vsaj toliko se je ; spremenilo, da je svet postal pozoren na krščanstvo in po- < sebej na katoličanstvo. Zazdelo se mu je, da bi vendar bilo ' koristno, če bi tako močna organizacija, kot je katoliška • cerkev, bila vprežena v kak vojni propagandni voz. Kako drugače si moremo razlagati poročila, da celo japonska propagandna mašina skuša izrabiti katoličanstvo v Južni Ameriki in na Filipinih za svoje namene? Kaj se je japonski militarizem pred Vojsko zmenil za to, kaj govori in piše papež v Rimu? Zdaj pa skuša prepričati ka-, toliški svet, da imatSi japonska vojna mašina 'm katoličanstvo ene in iste cilje! Resnica pa je in ostane, da katoliška eerkev (in krščanstvo sploh) ne išče svojih ciljev v nobeni vojski. Vojska ne more biti v programu krščanstva. Vojska je vedno proti programu krščanstva. — Vojske nastajajo mimo in izven krščanstva. Krščanstvo je v bistvu duhovna sila in se kot taka ne poslužuje armad in železa za svoje propagandno sredstvo. S tem ni rečeno, da nišo nikdar v zgodovini vstali predstavniki krščanstva, ki so naloge krščanstva napačno razumeli. Njihovo napačno razumevanje je povzročilo marsikatero vojako, ki jo površni opazovalci zgodovine pripisujejo krščanstvu samemu. Celo katoliški cerkvi. Natančnejše opazovanje zgodovinskih dogodkov pa pokaže zadevo v drugačni luči. V luči prav razumevanega krščanstva je pa vsaka vojska zlo in torej nekaj slabega. Krščanstvo skuša vsako moralno zlo preprečiti, preden izbruhne. Tudi vojsko. Toda moralnim silam stoje vedno nasproti nemoralne sile, ki se dostikrat izkažejo za močnejše. To je ravno tragedija človeškega rodu, da zlorablja svobodo, ki mu je bila tako velikodušno dana od Stvarnika. Svoboda je velika reč in prekrasen dar božji. Svoboda pa ne sme pomeniti isto kot popolna neodvisnost. V demokratičnih deželah zelo radi in mnogo govorimo o svobodi in njenih dobrotah. Zelo resnično in prav. Ko pa vživamo svojo svobodo kot svobodni državljani, s tem ni rečeno, da nas ne veže prav nobena postava naše demokratične ljudske vladavine. Istotako je v moralnem pogledu svoboda človeške volje nekaj velikega. Vendar so in ostanejo nad to svobodo neke višje postave, ki jih niti največja svobodoljubnost ne sme prezirati. Toda silno rado se zgodi, da čut svobode prinese s seboj pravo zaljubljenost v svobodo, ki se brž stopnjuje do tega, da človek vrže od sebe vse ozire in začne zamenjati svobodo z neodvisnostjo. Iz takega tolmačenja svobode mora priti vsakovrstno moralno zlo, iz takega mišljenja prihajajo tudi vojske. Krščanstvo ne more preprečiti vsega zla, ki prihaja iz napačnega tolmačenja svobode. Da bi moglo krščanstvo dosegati to, hi bilo poprej treba uničiti svobodo človekove volje. Zato tudi vojske krščanstvo ne more preprečiti. Sam Zveličar je napovedoval vojske,, velike in strašne vojske. Vedel je, da bodo prišle. Ali bomo rekli, da je On kriv vojsk, ko je vedel, da bodo prišle? Ali bi bilo bolje, če bi namesto napovedovanja vojsk vzel človeku svobodno voljo? Vsaka vojska je v luči krščanstva zlo. Krščanstvo zla noče, ga ne namerava. Ker pa kljub temu zlo od drugod tako rado pride, je krščanstvo primorano, da se bavi ž njim. Nujno je, da se krščanstvo bavi tudi z vojsko, posebno, kadar je že tu. Boječ se, da bi ne bil kje v bližin: Tarzan, niso divjaški Butawci izg&b-ljaii časa. • Tommy j a in T ar zelo so hitro vlekli proti svojemu naselju, da bi ju tam umorili po svojih divjaških obredih. Tedaj je prišel Tarzan na bojišče. Takoj mu je bilo jasno o velikem boju. V tem je poveljnik Butawa divjakov dajal svojim podložnim naročilo: "Če pride Tarzan, ga takoj ubijte!" TARZAN (400) PRIPRAVLJENI (Metropolitan Newspaper Semce) Napisal: Edgar Rice Burroughs m - I—I i fc———— i ■ ■ — I ■ HUMI catm«^—■— " m——— ■■!»»——p-J. i . Kako se krščanstvo bavi z vojsko, kakšne "cilje" z njo in v njej zasleduje, o tem kako besedo prihodnjič. 0 TEM IN ONEM IZ SOUTH r CHICAGE t So. Chicago, 111. Ker imam ravno priliko, naj j spet nekaj napišem iz naše na- i selbine. Prvo, kar bom omenil i naj bo to, da smo v letošnjem i letu izgubili že dva rojaka, dva t Slovenca. Umrla sta John Klo- i bučar, o katerem je že bilo po- s ročano, da ga je zadela kap in | pa dobro poznani rojak Anton < Anžur, dolgoletni tukajšnji na- i seljenec in far an slovenske cer- ] kve sv. Jurija. Prav žal mi je, \ Ida dosedaj še nisem mogel iz- 1 vedeti odkod je bil mož doma in se drugih podrobnosti, ki bi jih ; rad omenil. Bom pa storil to v enem prihodnjih dopisov*. Zadnji teden sem nekaj napi- ] sal o misijonu, ki se nam pri- ■ bližuje, katerega bo vodil nam že dobro poznani Rev. Pius Pe-tric, ki je že bil tu pri nas za pomožnega župnika pred nekaj leti in ki sedaj prav dobro 1 upravlja slovensko župnijo sv. i Cirila v New Yorku. Poznan je daleč na okolu kot vnet Jugoslovan, pa tudi kot vnet katoliški iduhovnik. Pozdravljamo ga prav prisrčno in mu želimo, da bo njegov misijon, ki ga bo vodil pri nas, rodil uspehe. Rojakom pa na priporočilo g. župnika Father Al. Medica prav toplo priporočam, da bi v resnici v obilnem številu posečali misijonske pobožnosti. Vsi naj bi prišli, vsaj k večernim po-božnostim, kajti k jutranjim vsaj tisti ki ste zaposleni ne boste mogli priti. Zato pa pridite zvečer. Malo bomo poslušali pridigo, malo zapeli, pa malo molili in po blagoslovu bomo za-. dovoljni odšli na svoje domo-, ve. Malo žrtve ne bo škodilo no-t benemu, saj je postni čas že itak čas pokore in žrtvovanja, zato je pa ravno postni čas najbolj primeren za sv. misijon. Spomnimo se pri tem na stari • kraj, kako je bilo tam ob času - sv. misijona. Na mnogih kra-. jih je celo kmetsko delo bilo potisnjeno malo na sjaran in se je opravljalo le bolj nujna opravila, samo da so ljudje ude- * leževali misijonskih pobožnosti. Tukaj dela ni mogoče pustiti, - ker tovarniško delo se ne da pri-) merjati s kmečkim, vendar .pa t naj nas ne zadržuje od tega, da j bi se ne udeležili vsaj večernih misijonskih pobožnosti. Misijon se začne v nedeljo 8. marca. V nedeljo 22. febr. zvečer smo imeli prvo postno pobož- 1 nost v cerkvi, če izvzamemo pe-. pelnično sredo. Sv. križev, pot j v slovenskem jeziku. Prav lepo } je bilo in tudi prav lepa udeležba. Začetek je dober, pa upajmo, da bo konec še boljši. ■ "Remember Pearl Harbor".* Ta vzklik se čuje neštetokrat. - Ponavljajo ga razni govorniki, ) razni radio nepovedovalci in rack dio oznanjevalci. Zares, pomnili mo Pearl Harbor. — *'Ko je „ človek spal je prišel sovraž- nik ..." Ne rečem da so spali, j* toda vsekako so bili premalo s čuječi. Vseh nas je pa pretresel grozni dogodek, tolovajski na- 1 pad ' rumene nevarnosti". Na s mah je bila vsa Amerika zedi- * njena, bila eaih misli s predsed- * nikom. Nič yec strank, nič več ugovorov. Enih misli smo bili 1 vsi in ta je bila, da mora .ropar- I ski sovražnik dobiti za to svoje £ plačilo in prepričani, smo, da ] ga bo tudi prejel, pa se ga ne bo ] prav nič veselil. Dan 7. decern- ( bra 1941 bo za vedno zapisan v 1 zgodovini Amerike in nihče ne « bo iztrgal iz src Amerikancev 1 spomina na ta dan. "Remember ' Pearl Harbor"! < Prav tako bi morali zaklicati • vsi Jugoslovani "Remember Palm Sunday 1941" — "Zapom- < nite si Cvetno nedeljo leta 1941"! — Saj se spominjate, da je bila to nedeljo s strašnimi silami prav iako roparsko napadena Jugoslavija, kakor je bil 7. decembra lanskega leta napa-I den Pearl Harbor, samo s to razliko, da je tisti napad bil tako strašen, da je razkosal in uničil najbolj miroljubno deželo na Balkanu, ki si je z vsemi silami prizadevala ohraniti svojo nevtralnost in ki je v vsem poslušala Hitlerja, le tega ni mogla dopustiti, da bi ji bila od-, vzeta svoboda in demokracija, j vsaj ta demokracija, kolikor j e ( bila pod danimi razmerami mo goča. — "Sf>omnite se Cvetne nedelje 1941". — Pearl Harbor je državljane Združenih držav zedinil v eno samo misel. To, prav to bi /norala napraviti iz Jugoslovanov Cvetna nedelja 1941. Ali nas je zedinila? Saj nismo niti toliko edini, kakor smo bili pred tem strašnim dnevom in vendar če beremo poro-: čila, vidimo* da smo tako stra-, hovito udarjeni, da je v nevar- • nosti razpada, v nevarnosti uni-. čenja ves naš narod. — "Re-i member Pearl Harbor", — pa i ne pozabi tudi tega vzklika: ■ "Zapomni lsi Cvetno nedeljo ) 1941"! ^ Ker imam še nekaj časa, bom l pa eno povedal našim kuhari- - cam. Že za božične praznike . sem se bil namenil da bom to , dal v javnost, pa nisem imel - prilike, zato bom pa to napra-i vil sedaj. — Veste, tudi jaz i se pečam s kuharsko umetno-l stjo. Včasih se mi stvari posre- 1 čijo, včasih pa tudi ne, kakor pač nanese in kakor se bolj po- r trudim. Saj mislim, da tudi vam - ženskam ne gre vselej vse po - sreči in se včasih katera jed t spakedra. da ni za nikamor. > Tako se je zgodilo enkrat meni, - toda jed je bila kljub "spake-i' dranju" še vedno užitna in tudi . škodovala ni. Izgleda pa stvar * kakor uganka in v nekem slu-. čaju tudi je uganka, zato po-, trudite se, če jo more katera - rešiti. Ne bo zastonj. Torej naj - sledi ta uganka: 2 Bilo je menda zadnje jeseni, - ko sem si zaželel ajdovih žgan- cev. Imam pač najraje tiste S drobne, bolj suhe žgance, ne It onih, katere je treba z vilicami II drobiti, ko so že kuhani. Prista- | vil sem vodo in ko je zavrela, E 'stresena vanjo moko. Ker se mi | je zdelo da je moke malo, sem I kar vso stresel v loncc. Pa je 01 bilo moke preveč in vode premalo. Posledica tega je bila, da so bili žganci premehki in sem jih prav s težavo skuhal v toliko, da so bili vendar malo bolj gosti od močnika. [ Sedaj pa ženske — kuharice, uganite, kako je to morose, da so bili žganci premehki kljub temu, da je bilo premalo vode. Katera najprva pravilno ugane, bo dobila za velikonočne praznike "bakso kendi". Svoje rešitve pošljite kar na uredništvo A mer. Slovenca pod označbo "Uganka". — Ona ugankarica tam v Bridgeville v Pennsylvaniji je obljubljala lešnike, pa le pod pogojem, da pridete sami ponje. Jaz vam pa obljubim, da če pravilno uganete, bo prva ki ugane, zares prejela bakso kendi po pošti, pa naj bo to tudi v San Francisco. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem Amer. Slovenca. n Novinar . d -O--P POROČILO RDEČEGA ši KRIŽA si Chicago, lil. ^ Na Washingtonov rojstni dan 1 , * .v, . d zapoceta kampanja za ameriški Rdeči križ, imenovana "over the top", je bila začeta od delavcev chikaslqega Rdečega križa za prošii teden, da se doseže na-t daljnih $750.000. ® ■ | Uradno objavljena dosedaj j nabrana vsota v Chicagi je . j znašala zadnji teden $3,098.896 ^ J ali 83 odstotkov od vsote $3,- 750.000, ki je določena za chi- ® „ kaški okraj, da se doseže vsota . 1 $65,000.000, katera je določena ^ , za celo Unijo v prid ameriške- J ga Rdečega križa. James B. ^ \ Forgan, predsednik omenjene , [ kampanje je odločno oznanil, j da se ne bo prenehalo z nabi- ( . ran jem vse dotlej, da se dobi . ^ zadnji nikel, ki je potreben za ^ dosego omenjene vsote. "Ne obstoja vprašanje, 'če , bomo dosegli določeno vsoto'," je omenil v svojem poročilu do delavcev, "ampak obstoja samo ^ x vprašanje, 'kedaj jo dosežemo', j . Na delu pa bomo ostali vse dot- j ^ le j, da dobimo vsak nikel, da iz- ^ polnimo določeno^psoto $3,750.. . ^ 000, pa naj jo dosežemo pri- j hodnji teden, prihodnji mesec, B ali v šestih mesecih. Vendar pa 3 upam, da dosežemo določenih $3,750.000 v prvi polovici me- ( seca marca." z Nadalje je še tudi omenil, da K za leto 1942 se ne bo več apeli-y ralo na narod za nadaljni vojni ; r fond ameriškega Rdečega kri- 1 _ ža, če se zgoraj omenjena vso- . a ta doseže v sedanji tozadevni 0 kampanji. Omenil je tudi, da so j jj nekateri darovalci vposlali za ta . namen že drugič svoj dar. ] f, _ • -0- i h Oglasi v "Amer. Slovencu*' li imajo vedno uspeh! ( r 11 _ . i- POSLUŠAJTE ' vsako nedeljo prvo in naj* ' a starejšo jugoslovansko Rs- 1 dio uro od 9. do 10. ure do» i, poldne na WGES postaji i- 11360 kilocycles. i. " ==fl h D Dogodki 15 1 lAmri&t ^ H 111 111............^ F Rojenice S Akron, O. — Vile rojenice so p oni dan prišle na obisk k dru- č žini Mr. in Mrs. Edward Lovko b in jim pustile v spomin prav lep v dar, nad devet funtov težko deklico prvorojenko. — Prijatelji častita jo! — n Nesreča rojaka č Cleveland, O. — Zadnji teden b v petek 20. februarja se je v j Perfection Stave tovarni pripe- 5 tila nesreča, katere posledica je t bila med drugim tudi ta, da je rojak Frank Petek iz 1128 East TO IN ONO —. is BOGAT RIBJI LOV NA < SEVERU 1 Stockholm, Švedska. — Poro- * ča se, da so imeli letošnjo zimo -1 tako-obilen in bogat lov na ar- -nike, zlasti v nekaterih krajih, 3 da so samo za en lov morali iz- ' prazniti zalogo sodov, 15.000 po 1 številu, kar predstavlja Štiri odstotke sodov za celo sezono lova v teh okrajih. To je nena-n vadno ogromen ribji lov, kakor j dostavlja poročilo. -c- 6 LJUBOSUMNOST DALA POVOD ZA UMOR Chicago, 111. — Po takorekoč celodnevnem neprestanem za-1 . sliševanju je 17 let stari CI. I McDonald zadnjo sredo končno g izpovedal pravi vzrok za umor, ki ga je izvršil dan prei nad j" svojo prijateljico, tudi 17 let ^ staro Dorothy Broz. Izrazil se je, da je bil "strahovito ljubosumen na njo," in sicer zato, j ker je bila deklica v višji šoli, kamor je pohajala, zelo pri-jC ljubljena, dasi ni imela nobene-ga izvoljenca, in tako se je bal, da bi je ne izgubil. Dočim je sprva trdiU da mu je prišla misel na umor kar nenadno, je pa . končno priznal, da je celi na-f, črt že naprej premislil. Umor, zaradi katerega bo postavljen pred porotno sodišče, je fant iz-vršil pod nenavadnimi okoli-ščinami. Dekle je povabil v kino gledališče ter jo vzel na bal-kon, kjer je bilo le malo ljudi, j in, ko sta sedela tamkaj, jo je, kakor sam pripoveduje, najprej c' poljubil, nato pa potegnil iz že- ( JU pa revolver ter jo ustrelil. Po dejanju je pobegnil, a je bil že e~ drugo jutro aretiran. la BLAGO ZA ŠKAPULIRJE New York. — Kot se poroča, J!1 se je razdalo od takoimenovane "Skapular Militia" blaga za na-pravo 250.000 rjavih škapulir-ni jev. Na tisoče škapulirjev je že 50 bilo poslanih fantom, ki so v vo-ta jaški službi. Ena največjih pošiljk je bila poslana iz narodne centrale Scapular Militia v New 1 Yorku in sicer je bilo poslanih do 4000 škapulirjev fantom vo-= jakom, ki so v vojaški službi ob Pacifiku in na daljnem Vzho-du. ___ Predstavite valim prijrte-I jem "Amer. Slovenca" in jim iL c> priporočite, da se nanj na-roce! 167th Street izgubil desno roko. Odpeljan je bil v St. Luke's bolnišnico, kjer ga prijatelji lahko obiš&ejo. Poroka Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Frank Košmerl iz East 62nd Street naznanjata, da se je v ponedeljek 16. februarja poročil njih sin Frank z Miss Elizabet Baird. Poroka se je vršila v katedrali sv. Janeza. Nov grob v Penni Johnstown, Pa. — Tukaj je nedavno umrl rojak Blaž Kovači č, v starosti 54 let. Doma je bil nekje z Dolenjskega. V Ameriko je prišel pred 32. leti. Zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri, brata in sestro. __1 K vojakom Cleveland, O. — Zadnji teden je od tukaj odšlo zopet več slovenskih mladeničev v službo Strica Sama. Med temi ki so odšli so tudi ti le: Anthony Plut, sin družine slovenskega slikarskega umetnika Mr. in Mrs. Anton Pluta iz Recher Ave., Eugene Jadrich, sin družine Johna Jadricha iz East 207th Street. Ta družina je žo dala Stricu Samu sedem članov. Dalje je odšel k vojakom tudi Al. Sinkovič, sin družine Mr. in Mrs. Julajla iz East 209 Str. ■ — Vsem žele prijatelji vse najbolje in pa srečno vrnitev! Smrt rojaka v Kanadi > Camore, Atlanta, Canada. — - j Tukaj je nedavno umrl rojak . lAntonn Polutnik, v starosti 63 ) let. Pokojni je bil doma iz Se-, novega pri Rajhenburgu na l Spodnjem Štajerskem. Smrt je t nastopila v rudniku med delom > kot posledica srčne kapi. Zapu- - šča družino. > ■ — , Se en grob v Penni Pendrgyl, Pa. — Tukaj je . preminul rojak Leopold Makuc. , Doma^je bi! iž Gornje Tribuše i pri Gorici v zasedenem ozem- - lju. Zapušča soprogo in sestro 1 poročeno Baskar, v Clevelandu, - O. brata Štef&na in svakinjo, v ; Južni Ameriki enega brata in v 1 stari domovini brata in sestro. - Poleg teh zapušča še več sorod- - nikov tukaj in v starem kraju. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — Iz Charity i, bolnišnice se je povrnila zopet j na svoj dom Miss Mary Luznar. k fiz Norwood Read. — Iz Poly-0 clinic bolnišnice se je prav ta-e ko vrnila na svoj dom Mrs. Marie Glavich iz East 70th Street. — Prijateljice ju lahko obiščejo sedaj na domu. >» 1 e Iz bolnišnice Cleveland, O. — Iz Lakeside bolnišnice se je vrnil na svoj e dom Mr. John Pire iz Glass - Ave., kjer ga prijatelji lahko - oiščejo. Mr. Frank Zorich', je e pretekli teden daroval pint svo-v je krvi za ameriško armado. ti POIZVEDBA b Cleveland, O. — Rada bi, da 1- bi se oglasil rojak Frank Jeras, doma iz Smlednika, po domače Kolarjev. Bila bi vesela če bi se oglasil ali če^fcf kdo drugi o d njem kaj sporočal. — Mrs. Ko-L- govšek, 15606 Holmes Ave. (Ogl.y j** I ^ ___AMERlKANsm SLOVENEC _Torek, S. marca 1942 HI ' ' ^k^fli bh I .. ■ a ^B _I ^H W ^m T M T M & la am I tt I 9 ^m I 4 11 4 ■ 11 m K 'i i lil y ■ ra 8 f § I J S I TI & ^ ^ ^ f ■ » | bB 1 "V ■ ■ lil ^H I I * 9 I 1 V I I I J. M. Trunk. j TEDENSKI KOLEDAR 1. NMJm — Z po.buu | _ 2. Pondeljek — BI. Karol. 3. Torek — Kunigunda. 4. Sreda — Kazimir. 5. Četrtek — Perpetua in Felicita. 6. Petek — Fridolin, opat. 7. Sobota — Tomaž, Akv. DRUGA NEDELJA V MARCU "Množica teh. ki se verovali, bila je enega area in enega duha (Djnj. apost. 4,82)". Vsi ljudje na zemlji imajo eno in isto človeško naravo, ene skupne starše, eden in isti najvišji ' namen, aa katerega so ustvarjeni V« upamo in pričakujemo eno in isto zveličan je v nebesih, katerih etrod »o. Vsi nosimo v sebi eno m isto bdijo podobo, po kateri smo bili ustvarjeni, in vsi smo odrešeni po enem in istem Gospod? in Zvdtčarju sveta. Ce smo ps otroci Sv. cerkve, uiivljamo pri eni in isti mizi «no in isto nebeško hrano, sprejemamo vsi ene in iste zakramente, verujemo eden in isti katoliški nauk, isti duh boiji je r&alit v naše duše. "Eno telo in en duh", pravi apostol, "kakor ste tudi poklicani v enem upanju poklica svojega. En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Ofce vseh (Efes. 4,4)". Cemu bi tudi drug drugega ne ljubili? Celo živali ljubijo svoje sovrstnike in ima-jo do njih naravno nagnenje. Ali bi ne bik) nenaravno, če bi se ne ljubili iz srea? Zakaj bi ne ljubil človek človeka, ki mu je podoben, od katerega je v to likem odvisen, in katerega Bog sam tako ljubi? Ves svet je ena vdika družina od Adam® in ena velika družina po Kristusu, drugem Adamu. "Prosim te", tako ti more reči vsak Človek, "naj ne bo prepira med menoj in teboj, kajti brata sva (L Mojz. 13,8)".. Krščanstvu se nič ne prilega tako kakor ono pravo Človekoljubi je, ki nobenega ne izključuje od prave ljubezni in srčnega nagnenja. Tega duha ljubezni ,ie prosil Kristus nebeškega Očeta ob koncu svojega življenja, preden je zapustil svet. "Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal (Jan. 17,21)". , ; _ tz URADA POMOŽNE AKCIJE SLOVENSKIH 2UPNIJ P. Bernard Ambrozič, OFM. Po malem gre. Odkar je nas : urad v New Yorku in po zadnjih priobčenih člankih, se jo zglasilo spet nekaj dobrotni-kov. Obenem z darovi je prišlo tudi nekaj pisem, ki so vredna, da pridejo v javnost. Naj se priobčijo drugim v ispodbudo. Je pa tako-le: Tri četrtine naročajo, da mora vse ostati tajno. Vsekako se mora tajnik držati tega naročila. Ena četrtina ne reče nič. En sam je pa bil doslej, ki priporoča, naj se vse objavlja. Zato tudi pod tu priobcena pisma ne morem povsod podpi-! sati imena. Kjer pa ni prepovedano, bom ime pridejal. Shakopee, Minn., 11, febr. 1942 Zopet prilagam ček za $150.-00. (En tak je bil že poprej enkrat!) Blagovolite poslati slovenskim trpinom. Me veseli, da ste našli zanesljivo pot, da se more sploh kaj poslati. Ljubi Bog Vsm daj moči, dobre volje in uspeha pri trudapolnem zbiranju, da še nadalje in večkrat kj pomagate tej SVETI stvari za tugepolni "stari kraj". Srčno pozdravlja Rev. Matija Šavt. Cleveland, O., Fehr. 12, 1942. Ker vidim, da ni brez uspeha Vaš trud pri zbiranju za domovino, pošiljam še en stotak (eden je bil že prej enkrat!) za najbolj potrebne. Odkar ste začeli z novim dopisovanjem in razlaganjem o darovih za domovino, sem prepričan, da boste imeli več uspeha. Tako se bo izkazalo, da je bil nastop naših duhovnikov zares na mestu. Naša firma je zadolžena in se takoj pozna, č* gre toliko ven, vendr ee na to ne sme gledati Pomisliti moramo, kako je onim, ki so zgubili vse . . . Prejmite vdan pozdrav Anton Grdina. Febr. 15, 1942. Prilagam ček za $25.00 v pomoč domovini. Ampak tega ne objavlja v beM dan? Počasi gre, pravit. Tako tudi pišeš. Je res čudno. Ljudje so zbegani in se izgovarjajo s tem, da je narod tam že itak izgubljen ... To- j j da če vsem ne moremo poma-gati, moremo * vsaj nekaterim. 0 Pogumno naprej! , ^ N. N«, duhovnik. \ Jan. 23, 1942 8 Priloženo pošiljam dva dolar- ^ ja v pomoč domovini. Sem mislil, da bom kaj nabral od p rojakov, pa povsod naletim na c gluha ušesa. Pozdrav. i M« K* || Ely, Febr. 20, 1942 g Brala sem v Amerikfcnskem { Slovencu, kako ste že lepo svoto t ! nabrali za stari kraj. O, kako ^ • me boli izguba Jugoslavije! In j kako je kruta usoda našega I slovenskega naroda, ki je tako } ■ preziran in'zaničevan . . . Sol- j ■ ze mi tečejo po obrazu, ko to piSem. Kri ni voda . . . Kar ve- i sela sem, da so moja prej umrli, i da niso doživeli teh strašnih ča-i sov. Prilagam dolar v pomoč I ; nesrečnim. ) T. L. t Febr. 18, 1942. i V prigibu prilagam M. O. za . $15.00 (istotoliko že prej enkrat!) Jaz se v resnici čudim, da je tako malo zanimanja za . te reveže . . . Celo taki se do-v bi jo med ljudmi, ki rečejo, da si - "crazy" Če rečeš, da si kaj po-c slal ... Pa še taki, ki pri kupih i sedijo in se mastijo pri polnih - mizah. Bratje jim pa umira-a jo . . . Tako lahko bi jim člo->- vek povedal, kar jim gre, pa je - skoraj bolje, da pogoltneš, e Iskren hvala tudi za spise v li-p stih. Upam, da boste nadalje-!- vali. n Pozdravlja vdana o * | K. T. d 4 ■ Febr. 18, 1942. c Ko berem .Vaše pretresljive . članke, sem se odločila, da spet pošljem $80.00 v pomoč našim trpinom. Ne izgubite poguma, !. gre za dobro stvar . . . Ce bomo >- čakali do po vojski, kdo ve, če e bomo takrat mogli . . . Kakor 5, hitro mogoče, bom še poslala. » Toda nič bobnati v javnost! Ne te morem razumeti, zakaj tudi drugi ne pošljejo več . . . Po- { zdrav! * k N. N. Chicago, Febr. 20, 1942. Vaši zadnji članki so bili tako krepki, da so tudi moje ka-menito srce zmlinčili. Priložena n je kapljica ($5.00), ki je pri- B tekla iz prahu. Uporabite jo in z pošljite po svoji uvidevnosti, f kakor pač mislite, da bo najbo- p lje prispevala k ohranitvi naro- r da. Vdano pozdravlja - ti P. V. v New York, Febr. 20, 1942. <] Pošiljam dolar v pomoč do- n :movini. Priporočam, da bi da- t [rove objavljali. h VaL Orehek. h ---. ž Tako in podobno torej. Na- f vedel sem le nekaj primerov iz i najnovejšega časa. Se se najde- 2 jo dobra srca, ki vlivajo ne samo novega poguma, ampak tu- g di novih — "kapljic" ... Da, s vse je samo kapljica . . . Toda \ tudi samo "kapljice" so že po- r gosto pripomogle vsaj olajša- l nju, če že ite * popolftemu j ozdravljenju ... J Iz našega urada odhajajo i pismene prošnje, priložene so g jim povratne koverte. Nekdo pi- i še: Ce bi kolektor vedno hodil t od hiše do hiše, bi se dobilo več i Morebiti bi ne dajali iz usmi- i ljenja, dajali bi'pa vsaj radi sitnosti . . . Naj naša pisma bo- i do tista "sitnost" ... : Naj opomnim: Vsak dolar, ki ] pride v naš sklad, je Čist doho- s 1 dek- Stroškov nismo imeli in ne ] bomo, če Bog da. Vse stroške, |i ki so s tem v zvezi, nosi naš "bo- ] ' gati" Lemont. Ne da bi ga s i 1 tem povzdigoval. Ampak neka-* teri vprašajo. Naj stoji odgo-} vor na tem mestu in pojasnilo, 1 ki se nekaterim zdi potrebno. 1 Za nadaljnje pošiljatve se 5 nujno priporoča: Pomežna Akcija Slov. Župnij, 3 62 St. Marks Place New York,r N. Y. } -o—— - ("ŠIRITE AMER. SLOVENCA" £ I _ MAKE vH^S EVERY 1 PAY DAY ; LU^BONP DAY] , a Oiok Borneo na zapadnem Pacifiku je eden oilier. ki so si ga : aaiarili Japonci ▼ »roji osvoje-valni kampanji. V resnici so tudi že zasedli dal otoka, mad drugim mesto Bandjennasin. katerega pristanišče kaie gornja klika. EDEN CILJEV JAPONSKIH NAPADOV SIJAJ IN KONEC FILMSKEGA TRAKU Vse mine, še najhitreje pa t mine sijaj filmskega traku.'d Kljub temu, da^e tehnika tako r zelo trudi, da bi trak ohranila, 1 filmski trak že čez nekaj let * propade in postane docela ne- 1 raben. Navadna filmska kopija traja navadno eno leto in nič r več. Cez eno leto jo je treba na- J domestiti z drugo kopijo. Cez r nekaj časa postane filmski trak i tako slab, da se gledalcu zdi, > kakor bi bil film posnet, ko je t hudo deževalo. To je najhrže i že marsikak gledalec na starem t filmu sam opazil. S tem pa film j izgubi vsako privlačnost ter je J| zrel za staro šaro. i Izdelovalci filmskih trakov j skušajo še iz starih filmov sko- j vati kaj dohodkov. Zato jih po i vagonih prodajajo industriji za j male denarce. In koli ko ] lepih prizorov je še na i njem in koliko žrtev in truda ; je bilo treba, preden so tak film ] naredili. Ko pride tak star film- il ski trak na prodaj, se nihče več ^ ne zmeni, kaj je na njem vide- i ti, ampak samo za to, kaj je na i njem še ostalo dragocenih sno- i vi. i V tovarnah filmske trakove i najprej razrežejo, nakar jih ji začno v velikih kadeh izpirati, i i Počasi izginjajo s trakov lepe slike naravnih posnetkov, dra-! matični prizori, zgodovin, do-, |kodki, avtomobilske vožnje, sli- - ke z bojišč in tako dalje. V ro-; kah ljudi ostane nazadnje le - prozorni celulozni trak, na dnu - kadi pa gosta sivkasta masa, ki , ji pa ni poznati, da je to prejšnja bromovo-srebrna plast, ki e je pokrivala trak. Na samo eni filmski kopiji je še vedno 40 do i , 50 gramov srebra. S posebnimi centrifugami potem odstranijo iz te mase tisto malo zlata, kar ga je bilo. Nato vso maso razto-* pe v vročini do 1400 stopinj, da priteče ven čisto srebro. S pomočjo acetona pa razpuste celuloid ter potem iz njega delajo lak za ženske nohte ali pa glavnike. v Tudi matica moderne filmske kopije — prvi negativni trak — - ne obstane nikdar več kakor tri leta. Negativ postane neraben, kakor hitro so ga 200- do 250-krat posneli. To pa se pri dobrih filmih večkrat dogaja. Da torej ta negativ ohranijo za dalj časa, narede takoj še en ^ negativ iz bolj trpežne tvarir.e. ^ Ta trak pa pride potem v ar- cj hiv, kjer obstane potem 10 do N 15 let. ir Ni torej čuda, če število sta- n< rih filmov vedno bolj pojema. Zato se strokovnjaki in kulturni ljudje ukvarjajo z mislijo, kako bi dragoce tilme ohranili v posebnih arhivih, da bi se do- n cela ne izgubili. Ta arhiv pa je k silno draga zadeva. Najprej je n treba dobiti nove filmske kopi- z je, ki pa so drage. Ponekod,! y kjer je ta industrija zelo razvi-j ^ ta, morajo filmske tovarne za f arhiv izdelati še eno kopijo za- ^ stonj. Tam pa, kjer je tega I Q manj, je to za tovarne predra- n go. Zato jih morajo arhivi ku- j povati. Ena kopija pa stane n najmanj 10.000 dinarjev. Jasno Q je, da si revne dežele ne morejo Q privoščiti takega razkošja, da bi imele v svojih arhivih prav vse filme. Druga težava s te- j mi filmi v arhivih je ta, da mo- j rajo biti varno spravljeni, ker nevarnost ognja je velika. Tako jih imajo na primer na Du- P naju spravljene v zadnjih nad- * j strop jih hiš. Ker pa je zaradi s I zračnih napadov treba misliti V tudi na take stvari, tudi to skri- c vališče ni primerno za tako ne- $ i varno in dragoceno stvar. Mo-J* rajo torej iskati samotnih; 2 zgradb kje zunaj mesta. . Toda tudi v arhivu se film pokvari. Zob časa mu ne priza- ^ naša. Življenje se mu podaljša 1 le, če pravilno ž njim ravnajo. V takem arhivu mora biti vedno enako toplo ter vedno zračno. Kjer tako ne delajo, tam se ^ Jjim bodo vsi filmi v kratkem \ pokvarili. Preden pa ti filmi pridejo v arhivsko shrambo, jih 1 dobro namaženo s kafro. Tehnika bo morda našla ■ sredstvo, da bo mogoče filme, 1 ki so nekateri velikanske kul-• turne vrednosti, ohraniti tudi potomcem. Doslej se to še ni s posrečilo. Tako torej je izgub- - ljen za vedno marsikak film, ki | i bi bil vreden, da bi ga gledali , še pozni rodovi. Za slabe filme - seveda ni nobena škoda, če se - danes pokvarijo. 2al je teh več 1 kakor dobrih. VELIKA MANIFESTACIJA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO Govor ministra g. Franca Snoja v Clevelanda. (Dalje) * Predsedniku Jovanoviču: 1 Ekscelenca! < Ameriški Slovenci, zbrani na j zborovanju v Clevelandu, Ohio, i Vam žele tem potom izročiti bratske pozdrave ter prisrčne želje za kar največji uspeh kot vodji jugoslovanske vlade. _ . Kljub temu, da nas večina živi že dolgo v naši ljubljeni novi domovini, vendar nam je dobrobit našega naroda pri srcu, sedaj bolj ko kedaj prej, ko ga je naš stoletni sovrag docela zasužnjil. \ Uverjeni smo, da bo nova zarja vstala jugoslovanskemu narodu, ki se bo preporodil v duhu prave demokracije in svobode. Prepričani, da je to tudi Vaša Želja in cilj, izražamo polno zaupanje Vam in vladi,, kateri načeljujete. Posebno Vas prosimo, da zastavite vse sile, da se bodo bra- ^ tje Slovenci, ki so prišli ob kon- ^ cu svetovne vojne pod Italijo in v Nemško Avstrijo, naši Primorci ^ in Korošci, vrnili v objem skup-' ne matere. s Podpredsedniku dr. Kreku: r ; Ekscelenca! Ameriški Srlovenci, zbrani da- $ [ nes v Clevelandu, Ohio, Vam j 1 kot predstavniku trpeče Slove- s ' nije in načelniku slovenskega s zastopstva pri jugoslovanski z ' 1 vladi, žele poslati najiskrenej- v "Iše bratske pozdrave. Uverjeni c 1 smo, da bo Vaše neumorno de- j lovanje rodilo zedinjeno in nfe- g 1 odvisno Slovenijo v obsegu res- s " nično demokratske Jugoslavije. ( Posebno Vas prosimo, da ne od- j B nehate v zahtevi, da pridejo v f 0 objem matere Slovenije naši že 2 3 od zadnje vojne zasužnjeni ^ a bratje Primorci in Korošci. , v % * Ministru Snoju: ~ Ekscelenca! \ Kot predstavnika naše in na- 1 . |5ih očetov domovine Vas ele- i - velandski Slovenci kar na j pri-, j 1 srčnenje v svoji sredi pozdrav-1 i j ljamo. Želimo, da se v naši sre- ] t- di počutite domačega, med bra- 1 it, da bi nas Vaš prihod pod- ; žgal k strumnejemu delovanju za oprostitev trpeče Sloveninje. j Uverjeni smo, da Vaš trud ne bo zaman, pač pa da bo bodočnost prinesla zedinjeno in neodvisno Slovenijo v območju meja resnično demokratske Jugoslavije. , Naša posebna želja je, da bi Vi zastavili svoj glas v prilog naših Primorcev in Korošcev, ki so bili vrženi tako okrutno na ^rtvenik nenasitnemu in stoletnemu sovražniku, Italiji in Nemški Avstriji. SLAVNOSTNI BANKET V nedeljo zvečer je bil v hotelu Hollenden slavnostni banket v past ministru Snoju, ki so mu prisostvovali ugledni Slo-Ivenci mesta Clevelanda, okrog 300 po številu. Banket je odprl g. Mihelič in predal vodstvo dr. J. Mally-ju, jugoslovanskemu konzulu, ki je vodil ves potek banketa. Na banketu je bilo okrog štiri in dvajset govorov, v katerih so Slovenci manifestirali enodušnost Slovencev za zmago misli, ki z njo danes vodijo Združene ameriške države in njihova stara domovina Ju-2* goslavija. , Preden so se začeli govori, je slovenski kvartet odpel pesem Srb, Hrvat, Slovenec. Nato je dr. Mally dal besedo angleškemu konzulu g. Bissiker-ju, ki je izrazil zadovoljnost spričo čustev vdanosti in ljubezni, ki so vedno vezala angleški narod, najprej s Srbijo, pozneje z Jugoslavijo. Poudaril je pravljično «junaštvo srbskega in jugoslovanskega vojaka. V trenotku, je dejal, ko so si mnogi narodi izbrali pot predaje, smo bili mi v Angliji ponosni, da je Jugoslavija izbral pot časti, svobode in dostojanstva. Minister g. Sava Kosanovič je dejal, da so Slovenci, kakor Srbi in Hrvati prihajali v Ameriko zato, ker pred prvo svetovno vojno doma ni bilo svobode.. " Ko je po svetovni vojni prišla 1 Jugoslavija, so Slovenci skupaj " s Srbi in Hrvati pozdravili roj-1 stvo jugoslovanske svobode, 1 zmago načel demokracije. Slo-" venci so se v svoji domovini i oddahnili, ker so vedeli, da se " bo življenje njihovih bratov v " starem kraju lepo razvijalo v ~ svobodi. G. Kosanovič je dejal, • da bi se Jugoslavija razvila še ~ boljše, če bi ne bila obkoljena s 9 samimi sovražniki, ki so si pri-! zatfčtf£?i,~da bi jo razdelil!. Slo-. 1 venci stoje že od XV. stoletja kot prva straža južnega slovan-stva v Alpah in čuvajo Slovan-stvo pred germanskim navalom. Oni so skupaj s Srbi in Hrvati - v morju krvi ohranili svojo čast s in v zgodovini smo si vedno i-, znali izbrati pot, po kateri smo -Išli. Pot, po kateri hodimo da-h nes, je pot bodečega sveta in i- bodočega človeštva. Hitler in l- fašizem so storili vse, da uničijo človeštvo. V neki nemški knjigi je neki nacijski ideolog Fletsche dejal, da je v ljudeh treba ubiti voljo do odpora in uničiti narode gospodarska in moralno. To je Hitler tudi poizkušal. Toda mi smo edini med malimi narodi, ki nismo šli po tem potu. Ko se je vse vdalo, ko je samo še Velika Britanija !bila močna, smo vendarle šli po potu odpora, prepričani, da bomo iz današnjega trpljenja doživeli i vstajenje. Mi Jugoslovani smo danes pionirji tistega, kar bo prišlo, mi nosimo duh bodočega sveta. Od Jadrana in Ege-ja do Baltskega morja živi veli-j ka slovanska skupnost, v kateri ' je bodočnost. 1 (Konec prihodnjič) SVETI KRI2EV POT Sv. Leonatda Porto-Mavri|kega Žepne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu potu. Posamezna knjižica____________15c_ Kdor jih naroči ducat po________lte vsaka » -f : i _ • ... Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cercnak Rd., Chicago* Illinois Filmska igralka Lore tla Young j<; dobila od nekega druitva, ▼ katerem so sasiopane m dežele latinske A-merike, priznalni naslov "Vseameri-ike deklice za 1942". Obenem se ji je pristalo tudi. da ima najboljši glas mad Tsemi filmskimi igralkami. DOBILA PRIZNANJE PAR KNJIG ZA DUHOVNIKE Naša knjigarna ima še nekaj knjig v zalogi, katerih kmalu ne bo dobiti več ne tu ne v domovini. Kdor se zanima za nje, priporočamo, da si jih naroči. Knjige so sledeče: "DUHOVNfc VAJE ZA DUHOVNIKE", sestavil č. Urban Nežmah iz reda sv. Vincencija—...............90c "knjiga postave", mojsterski cerkveni govori. Spisal Dr. M. Opeka, 2. in 3. zvezek, stane vsak....75c "KRŠČANSKO NRAVOSLOVJE", zelo izborna knjiga, stane .................................................SOe AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, IBwofts S "SAMOSTANSKI LOVEC" SS LUDVIK GANGHOFER Gitka je zakurila in postavila skrbno limito meso k ognju. Potem je stekla ven, da bi nabrala novih telohov in smrekove smole z dreves, ki so rastla okoli koče. Na opnju je pretopila in prečistila nekaj nabrane smole, jo zmešala z raztopljenim jelen jim lojem in postavila tako pripravljeno mazil > na stran, da bi se ohladilo. V loncu je medtem že zavrela mesena juha. Ah, ee bi bilo pač poletje, je menila Gitka;. poznala je vsa zdravilna in krepeilna gor* ska zelišča; kako krepko obarico bi mu lahko pripravila! Toda na strminah ni rastla še nobena zel, ni cvetela nobena ovetka. Le sreča, je menila, da je ljubi Bog ustvaril vsaj telohe. Sla je po nove vode in v ponvici znesla skupaj ves sneg, kar ga je le našla v skalnih razpoklinah okoli koče. Tako se je pripravila na najtežje; s tresočimi se rokami je plaho in v skrbeh pričela z dolom. V miz-liei je bila našla nož. Z njim je odkrojila .ia roki, kjer je bil Hajmo ranjen, rokav-njegove kamižole in je razparala na rami ive do vratu. Streslo jo je in solze so ji za-liie oči, ko je zagledala rano, ki je krvavo obrobljena zijala kakor odprte rdeče ustnice. Krvavela ni več, toda okoli vse rane se je vlekla široka, vneta oteklina. Gitka si je zakrila oči; toda hitro se je zbrala in pogumno udušila v sebi bridkost in strah. Izmila je rano, ohladila s snegom vneto oteklino in je neprestano obnavljala topeči se sneg, dokler rdečica ni začela pojemati in nabreklost plahneti. Potem je nadevala mazila na platneno krpo, jo položila na rano in zamazala robove s smolo. Zdaj je bilo opravljeno! "Ah, Božček!" je vzdihnila olajšano, si obrisala solze z obraza in se nagnila nad Hajma. Pustil je bil mirno in ne da bi se zganil delati s seboj vse; v svoji omedlevici je, ne da bi se prebudil, r aspal od slabosti.- Da bi oagnala moro, ki tlači ljudi v spanju, ga je pokrižala na čelo in prsi, spletla \z dolge senene bilke zanko proti urokom in jo i>oložila ob vzglavju na tla. Potem je stekla nazai k ognjišču. Juha je bila močna in okusna; meso s kremenom zmlela v kašo ter ga zamešala v juho; nato je pridala kapljico telohovega soka — kar povzroča, da srce hitreje bije in se kri bolj živo pretaka — in juha je bila nared. V eni roki leseno žlico, v drugi lonec z juho, je sedla Gitka na rob postelje. "Hajmo!" Ni se zganil. Sklonila se mu je do ušesa. "Hajmoli!" Tedaj se je zdrznil, globoko vzdihnil in odprl oči. Smehljaje se mu je pokimala. "Poglej, kaj sem ti skuhala . o, to je dobro!" In kakor bi imela pred seboj otroka, si je nesla žlico na ustnice in se delala, kakor bi pokušala. "Aah, to je nekaj dobrega! Hočeš pokusiti, ne? Kajne, da boš?" Poskusil se je vzpeti, toda glava mu je brez moči o-mahnila nazaj na blazino. "Ne, ne leži mit no, nikar se ne muči, poglej, saj gre tu-