TEDNIK leto xxxviii., št. 48 Ptuj, 12. decembra 1985 cena 40 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE: Trgovci se izobražujejo! (stran 2) Starši, ne prezrite! (stran 5) Pozimi ¥ vrtu (stran 5) Velild lov v Trnovski vasi (stran 6) Telesna kultura nekoč in danes (stran 11) Predlog dolgoročne- ga plana sprejet o osnutku dolgoročnega pla- na občine Ptuj so bile v zborih Skupščine občine Ptuj že obširne razprave. K osnutku so dali šte- vilne pripombe tudi razni drugi organi v občini in krajevne skup- nosti. Občinski izvršni svet je v največji možni meri upošteval pripombe pri sestavi predloga, za ostale pa v obrazložitvi nave- del zakaj jih ni bilo moč upošte- vati. Izhajajoč iz tega je izgledalo, da bo predlog v vseh treh zborih gladko sprejet, vendar se je ne- koliko zapletlo v zboru krajevnih skupnosti. Delegat KS Destmik je odlo- čno ugovarjal proti določilu gle- de načrta deponije komunalnih odpadkov v opuščenih glinoko- pih v Janežovcih. Predložil je tu- di pismo s številnimi podpisi krajanov Destmika in poudaril, da bodo »krajani branili tiste ja- me, če treba tudi z življenjem«. Njegov ugovor sta podprla tudi delegata iz KS Rogoznica in Tr- novska vas. Dokument je bil zbo- rom predložen že kot predlog, zato bi spremembo lanKO uvelja- vili le z amandmajem, vendar je KS Destmik zamudila pravno pot, ki jo določa pravilnik za vlo- žitev amandmaja. Slednjič je Janko Bezjak, pred- sednik IS SO Ptuj predlagal za vse delegate sprejemljivo rešitev, ki je bila v tem, da zbor s skle- pom zadolži strokovne službe, da še naprej preučujejo možnost za boljšo lokacijo za deponijo za komunalne odpadke. Ta predlog je bil sprejemljiv tudi za delegata KS Destmik. K predlogu dolgoročnega pla- na so imele pripombe in vpraša- nja še delegacije iz KS Juršinci, Hajdina in Cirkulane v zvezi s cestami, prizidkom k šolam, pla- ni samoupravnih interesnih skupnosti, gradnjo vodovoda in podobno. Na vprašanja in pri- pombe so delegatom sproti od- govorili predstavniki občinskega izvršnega sveta. V ostalih dveh zborih na predlog ni bilo bistve- nih pripomb. Tako je bil dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje do leta 2000 sprejet soglasno v vseh treh zborih. Ob tem je bil sprejet še dodatni sklep, da zbori zadolžu- jejo vse pristojne organe v obči- ni, da podvzamejo vse potrebne ukrepe za zaščito vodnih virov na območju Skorbe. Zbor krajev- nih skupnosti pa je dodatno sprejel še že omenjeni predlog v zvezi z lokacijo deponije za ko- munalne odpadke v Janežovcih. ff MLADOST, LEPOTA, SKLADNOST posnetek: Ivo Cianij SZDL JE POSTALA MESTO DOGOVARJANJA Programsko volilna konferenca OK SZDL Ptuj v petek je bila volilno pro- gramska konferenca OK SZDL Ptuj. Delegati so kritično pregle- dali dvoletno delo konference in v bogati razpravi dali mnogo gredlogov za se uspešnejše delo ZDL in izboljšanje stanja na posameznih področjih našega družbenoekonomskega življenja. me'i?§'^i*a-jšKfi,^ Ji. pomoglo k enotno vodenim akci- jam in posameznim rešitvam problemov, ki so bile pomembne za občino in krajevne skupnosti. Kljub slabšim gospodarskim re- zultatom v tem letu od predvide- nih so bile v tem letu zgrajeni ob- ekti kot so mostovi v Varnici, " ^eskovcu, Vidmu, šola v Lovren- cu, telovadnica v SSC, Cesta v Trnovski vasi in več posodobitev v delovnih organizacijah. Pri zaposlovanju nismo ures- ničili sklepov o uvedbi več izmen in perspektivnih programov. Tu- di kadrovska struktura v OZD se ni bistveno izboljšala, pojavlja pa se kriza vodenja, saj se za po- slovodne delavce že težko najde ljudi in imamo vse preveč vršil- cev dolžnosti direktorjev. Sedanje zaostrene gospodar- ske razmere, prezadolženost, ne- enotno tržišče, previsoko rast cen bo možno rešiti z dobrimi programi, produktivnostjo, ustrezno tehnologijo in dobrimi ^^r{4u volitvami zaključujemo z evidentiranjern in prehajamo v fazo kadrovanja. Posamezne kra- jevne skupnosti niso dovolj re- sno vzele priprav na volitve, po- sebna slabost pa je evidentiranje mladih. V svojih razpravah so delegati opozorili na premah vpliv baze pri odločanju o pomembnih ži- vljenjskih vprašanjih, na zmanj- šano vključevanje žensk v druž- benopolitično življenje, neustre- zno davčno politiko, neenotnost Jugoslovanskega trg^a, probleme :metijstva in zemljiškega maksi- muma, na iskanje lukenj v zako- nih in podobne anomalije v naši dmžbi. Glede obveščanja v delegat- skem sistemu so bili delegati mnenja da le-to mora biti pravo- časno, ko so ideje še v povojih, saj le tako lahko pride do doda- tnih predlogov in novih idej, ki čestokrat izpadejo. Delegaiski si- stem ne deluje najboljše, kritike so deležne konference delegacij, l-i rko --J-j" -"tv^, ker se ne znamo dogovoriti o ustreznem sestajanju teh delega- cij- Delegati so spregovorili tudi o bodočem občinskem samopri- spevku, se seznanili s problemi zdravstva in informativne dejav- nosti ter opozorili, da je o tem potrebno voditi široko javno raz- pravo. Konferenca je sprejela pro- gramsko usmeritev za delo ob- činske konference SZDL Ptuj v naslednjem letu. Delegati so ocenili delo dose- danjega vodstva OK SZDL kot uspešno in mu izglasovali razreš- nieo Pri volitvah novega vodstva OK SZDL so delegati opozorili na kratek rok razprav o evidenti- ranih kandidatih, sicer pa so se strinjali s predlaganimi kandida- ti. Tako je bil za predsednika po- novno izvoljen dosedanji pred- sednik Anton Zoreč, za podpred- sednika Radenko Salemovič, za sekretarja ponovno Janez Dre- venšek, v predsedstvo pa so bili dodatno izvoljeni^ Lidija Haza- bent, Stanko Ropič, Jakob Knez in Franc Predikaka. SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ 26. DECEMBRA Osnutek srednjeročnega plana Po sklepu seje predsedstva skupščine občine Ptuj io predsedniki zborov že sklicali 11. skupno zasedanje Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, ki bo v četrtek, 26. decembra v Narodnem domu v Ptuju. Najpomembnejši točki dnevnega reda bosta: osnutek srednjero- čnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 19So—90 in predlog resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine v letu 1986. Nadalje je na dnevnem redu vrsta predlogov odlokov, ki so večinoma bili v zborih že obravnavani kot osnutki, nekaj pa je takih, ki bodo sprejeti v enofaznem postopku, to je predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1985, predlog odloka o začas- nem financiranju družbenih potreb za prvo trimesečje 1986 in pred- log odloka o višini prispevnih stopenj za SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v letu 1986. Na dnevnem redu do še osnutek odloka o spremembah odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skup- nosti skupščine občine Ptuj ter poročilo odbora za nadzor nad zbrani- mi sredstvi samoprispevka in njegovo razporeditvijo med izvajanjem del načrtovanega programa šolskega prostora v občini Ptuj. FF Začasni ukrep družbenega varstva v Pokrajinskpm muzeju Razmere v ptujskem Pokrajinskem muzeju so v zadnjem obdobju dobile tako široki razmah, da so o njih razpravljali tudi zbori občinske skupščine in družbenopolitične organizacije, da o številnih sejah odbora za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pri ptujski Kulturni skupnosti niti ne govorimo. Po septemb.-^ski temeljiti razpravi v zvezi s po- ročilom o stanju v Pokrajinskem muzeju Ptuj so ugotovili, da so bile motnje v samoupravnih od- nosih, materialna škoda na muzejskih zbirkah in eksponatih ter neprecenljiva materialna škoda, ki jo je utrpel Ptuj kot mesto muzej. Tudi delegati zbora združenega dela so na za- sedanju v sredo, 4. decembra ugotovili, da so v DO Pokrajinski muzej Ptuj nastale bistvene mot- nje v samoupravnih odnosih in da so huje oško- dovani družbeni interesi — vse v izredno hudi obliki iz 628. člena zakona o združenem delu. Po skoraj dveurni razpravi, v njej so se oglasili tudi trije delavci muzeja, je bil sprejet sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Pokrajinski muzej Ptuj za dobo enega leta. (Celoten sklep z obrazložitvijo je objavljen v prilogi Tednika — Uradnem vest- niku.) Dodamo naj samo, da je bil za predsedni- ka začasnega organa družbenega varstva imeno- van Andrej FEKONJA, za člana pa Oto POLIČ in Boris MIOCiNOVIČ, ki bo to nalogo opra- vljal profesionalno. SKUPNI RAZVOJ V nedeljo, 8. decembra, so ob- čani desetih krajevnih skupnosti na območju Ptuja na referendu- mu odločali o podaljšanju kra- jevnega samoprispevka do leta 1990. Skupno se je 62,7 odstotka glasovalcev odloČilo za samopri- spevek, obisk na glasovalnih me- stih pa je bil več kot 94-odstoten. Rezultati v posameznih krajev- nih skupnostih so naslednji: KS Tone Žnidarič 82 odstotkov, KS Jože Potrč 75,9 odstotka, KS Bo- ris Ziheri 72,1 odstotka, KS Tur- nišče 62,8 odstotka. KS Dušan Kveder 66,6 odstotka, KS hrane Osojnik 64.8 odstotka. KS Spuh- Ija 54.1 odstotka. KS Bratje Reš 53,3 odstotka in KS Ivan Spole- nak 60,2 odstotka. V krajevni skupnosti Budina—Brstje se kra- jani niso odločili za uvedbo sa- moprispevka, saj je zanj glasova- lo le 35,3 odstotka glasovalnih upravičencev. Nizki odstotki v krajevnih skupnosti Spuhlja, Turnišče, Ivan Spolenak in negativni izid v krajevni skupnosti Budina — Brstje so najbrž posledica ekolo- ških problemov v teh skupnostih, ki jih kljub prizadevanjem kraja- nov širša družbena skupnost do- slej še ni uspela rešiti. V krajevni skupnosti Budina —Brstje bodo referendum po šestih mesecih najbrž ponovili, s tem da bodo potrebne določene spremembe v programu in morda tudi prispe- vne stopnje. Z zbranim denarjem bodo v ptujskih krajevnih skupnostih v okviru skupnega programa sofi- nancirali gradnjo nadhoda čez železniško pro^o ob Grajeni, ureditev parkirišč pod avtobusno postajo, mestnega kina, ureditev pločnikov ob vpadnicah Kluba mladih v Ptuju in še nekatere druge naloge. Krajevne skupno- sti pa so v svoje programe zapi- sale predvsem ureditev in vzdr- ževanje cest. cestne razsvetljave, sanacijo javnih vodnjakov, ure- ditev Igrišč in zelenic, vzdrževa- nje domov krajanov in podobno. . M. Dobljekar Vsa glasovalna mesta so bila lepo okrašena, /a kar so poskrbeli pionirji in mladinci, ki so pomagali tudi pri izvedbi referenduma v desetih kra- jevnih skupnosti. V KS Olga Meglic pa so samoprispevek izglasovali že septembra letos, (foto Kosi) Brez mnenja večine Kako uskladiti programe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje — to je zdaj vprašanje! Izvajalci in uporabniki so v osnutke sporazumov o temeljih planov že zapisali svoje potrebe, želje in cilje, ki naj bi jih v okviru skupne porabe uresničevali v naslednjih petih letih, ob tem pa »pozabili«, da je potreb in želja — kot vedno — več kot bo na voljo denarja. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je pripravil prvi usklajevalni sestanek, ki je izzvenel kot boj med »oblastjo« in »bazo«. Izzvenel že, vendar se za tem skriva marsikaj! Skriva se kronično pomanjka- nje denarja za programe teh skupnosti, različna stopnja »razvito- sti« posameznega področja, različnost potreb družbenopolitične skupnosti — beri občanov — in še mnogo drugih stvari. Če zdrav- stvo nujno potrebuje novo naložbo, kiji ni moč oporekati, je na dru- gi strani telesna kultura, ki preventivno skrbi za zdravje vseh gene- racij. Vendar, tu je otroško varstvo, ki daje osnovni pečat nadaljnje- mu razvoju mladine — na kateri svet stoji. Toda, brez kulturno os- veščenega, razgledanega in izobraženega človeka si naša družba ne more utreti poti v razvitost, ki pa je na drugi strani brez znanosti ne moremo doseči, torej je treba podpreti raziskovalno dejavnost. Ob vsem tem ne smemo in ne moremo pozabiti na socialno varnost ob- čanov, kije spričo draginje vse bolj ogrožena. Komu dati prednost? Katere programe tudi finančno, ne le moralno podpreti? Kako vsaj zadržati doseženo raven na posameznih področjih družbenih dejav- nosti ? Če se na enem samem področju več izvajalcev med sabo ne more sporazumeti, komu dati prednost, čemu se trenutno odpove- dati in koga finančno podpreti, kako naj pričakujemo, da se bodo o tem sporazumeli predstavniki vseh samoupravnih interesnih skup- nosti družbenih dejavnosti. Vse bolj se slišijo glasovi, da skupna poraba ni poraba, da je denar, ki ga namenimo zanjo dobra naložba za prihodnost. Ven- dar, ko se pogovarjamo o tem, koliko denarja ji bomo namenili, skoparimo. Pa morda niti ne zato, ker denarja ne bi hoteli dati. Enostavno zato, ker ga — nimamo! Ergo, treba ga bo zaslužiti. Treba bo več in bolje delati. Treba bo zasnovati nove, donosnejše proizvodne programe. Treba bo pljuniti v roke za splošno družbeno r\j X—Prtv^r t,, irotn/f oc nt uu ziveii. In vendar bi se lahko lažje sporazumevali in usklajevali, če bi v procesu nastajanja programov resnično sodelovali vsi, ki jim za to daje možnost naš delegatski sistem. Povedati je namreč treba, da so programi predvsem plod prizadevanj izvajalcev. Uporabniki jih pač sprejmejo, ker se jim ali ne da ali pa nočejo razmišljati o teh stvareh. Kaže, da uporabnika najprej in predvsem zanima njegov lastni zaslužek, njegova osebna blaginja, njegov osebni standard — kar je v sedanji gospodarski situaciji lahko razumeti. Mnenja večine tokrat torej ni — kdaj smo ga imeli, bi se človek vprašal! Odločitev o razvoju družbenih dejavnosti v letih 1986—1990 pre- puščamo izvajalcem in »oblasti«. Upamo lahko le, da se bodo ob naši ležernosti pravilno odločili in v okviru 3,9 odstotne rasti skup- ne porabe v naslednji petletki zagotovili tako usklajene programe, da bo — volk sit in koza cela! Nevenka Dobljekar --■_ .__^ POPRAVEK V zapisu »Odlikovani Ormožani«, objavljenem v prejšnji številki Tednika, je ponagajal tiskarski škrat in Marijo spremenil v »Martina«. Pravilno je: z medaljo dela je bila odlikovana Ma- rija Petran. Za napako se odlikovanki opravičujemo. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. december 1985 — TEDNIK Povrnitev škode po pozebi — zakaj le nekaterim? v zboru krajevnih skupnosti SO Ptuj je bilo med delegatskimi vprašanji tudi naslednje: Lanska zimska in spomladanska pozeba je napravila vsem lastni- kom vinogradov ogromno škodo. Ta je bila pri vseh tudi ocenjena. Ali je res, da bodo odškodnino dobili le tisti, ki so v kooperacijskem sodelovanje s kmetijsko zadrugo in še to le v obliki bonov za umetna gnojila. Zakaj take razlike? V dogovoru na vprašanje je predsednik občinskega izvršnega sveta povedal, da smo iz republiškega sklada dobili v občino le okoli 250 milijonov dinarjev za povrnitev škode po pozebi. To je okoli 13 odstotkov škode, ki je bila ocenjena pri vseh lastnikih vinogradov. Več iz republiškega sklada ni bilo moč dobiti, ker je bilo lansko leto na območju Slovenije veliko elementarnih nesreč in je bilo moč povr- niti odškodnino le v določenem odstotku glede na zbrana sredstva v skladu. Predpis tudi določa, da so do povrnitve škode upravičeni pred- vsem tržni proizvajalci grozdja in še to le v obliki reprodukcijskega materiala — mineralnih gnojil, sadike in drugi material za obnovo vi- nogradov in podobno. V ptujski občini smo predlagali, da naj bi del- no odškodnino dobili vsi vinogradniki, vendar s predlogom nismo uspeli. Pomoč v obliki odškodnine za škodo po zimski pozebi bodo dobili tako le tisti, ki obnavljajo vinograde in so v letu 1983 pokazali tržni interes s prodajo grozdja kmetijski zadrugi. FF Hvala iz Trnovske vasi Delegatka iz KS Trnovska vas se je na seji zbora krajevnih skup- nosti v imenu krajanov zahvalila Skupščini občine Ptuj, družbenopo- litičnim organizacijam in drugim organom v občini za odločno pod- poro in prizadevanja, da je končno prišlo do modernizacije cestišča na regionalni cesti Lenart—Ptuj na odseku v KS Trnovska vas. Ze- meljska dela so bila opravljena, položili bi bili tudi prvo plast asfalta in pred dnevom republike bi bila slovesna otvoritev, vendar je to pre- prečil sneg. Delegatka je izrazila upanje, da bo vreme v naslednjih dneh dopustilo, da bodo dela končana še v letošnjem letu. »Funkcionarji v seflanjem mandatu ste popravili to, kar je bilo prej zanemarjeno. Hvala vam!« je ob koncu rekla delegatka iz Trnov- ske vasi. FF Letos letovala petina zaposlenih v TJ K Ormož že od leta 1979 organizirano skrbijo za letovanje zaposlenih. Tega leta so namreč kupili prvo prikolico, delati pa je pri- čela tudi komisija za letovanje pri konferenci osnovnih organizacij sindikata, ki je tudi sprejela pravilnik o koriščenju in vzdrževanju pri- kolic za letovanje. Trenutno v tovarni razpolagajo z devetimi prikoli- cami, ki so bile letos postavljene v Moravskih toplicah, Umagu, Lan- temi, Medulinu in v Biogradu. Letovalo je 18,4 odstotka zaposlenih in 146 njihovih družinskih članov; v glavnem nekvalificiranih in pol- kvalificiranih delavcev. Delavci z najnižjimi osebnimi dohodki so tu- di imeli prednost pri letovanju. Svoje je naredila tudi cena, saj je bilo treba na dan prispevati le 200 dinarjev, v predsezoni pa celo polovico manj. Ostale stroške — to je stroške postavljanja in vzdrževanja pa po- Vrivaio iz sklada skupne porabe. Zanimivi so tudi podatki o zasede- nosti priKOiic, KI je Diia /j am po piiKunvi v jviu iSo^. Prvič pa so v prikolicah letos letovali tudi upokojenci — skupaj 11. MG Za opremo bi potrebovali 200 milijonov dinarjev Velik problem našega zdravstva je oprema, ki je skoraj že do- trajala. Ce bi jo v tem trenutku želeli popraviti in nadomestiti z novo, bi v ptuski bolnišnici potrebovali 200 milijonov dinarjev. Delno bi lahko problem sanirali, če bi se občani/ptujske in ormo- ške občine odločili in prispevali enodnevni zaslužek, je povedal dr. Lojze Arko, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva občine Ptuj, ki je omenjeni pred- log že podprl. Poleg tega predlaga, da bi delovne organizacije namesto no- voletnih voščilnic prispevale za opremo in izgradnjo bolnišnice. MG PRIPOMBE NA SKUPNE PLANSKE ELEMENTE Potrebno bo pripraviti nov osnutek Zbori skupščine občine Ptuj $o po obširni razpravi o osnutku dogo- vora o skupnih piankih elementih na območju skupnosti podravskih ob- čin za obdobje 1986—1990 v celoti potrdili pripombe Izvršnega sveta SO Ptuj, ki jih je dal k temu dokumentu, dodali svoje dopolnitve in ugo- tovili, da so vse pripombe tolikšnega pomena, da bo moral predlagatelj, to je koordinacijski odbor pri svetu skupnosti podravskih občin pripravi- ti nov osnutek in ga dati občinskim skupščinam Podravja v razpravo. O vsebini tega dokumenta smo obširneje poročali v zadnji števil- ki Tednika na 4. strani. Danes navajamo nekatere pripombe in konkretne predloge, ki se nana- šajo predvsem na vsebino. V poglavju o industriji je bilo predlagano, da se doda stavek: Glavna naložba za te panoge bo naložba za modernizacijo TGA Boris Kidrič Kidričevo. Pri agroživilstvu je predlaga- no, da se doda stavek: Za sofi- nanciranje navedenih programov iz občinskih skladov za interven- cije v kmetijstvu bomo sklenili poseben samoupravni sporazum. Nadalje je predlagano, da naj se kar štirje členi črtajo, med njimi oba člena v poglavju gozdarstvo z utemeljitvijo, da so naloge ure- jene s samoupravnimi sporazumi in pri njihovem uresničevanju ne nastajajo problemi. V poglavju o prometu je pred- lagana dopolnitev stavka, ki vključuje tudi Cestno podjetje Maribor, predlaganih je še nekaj drugih dopolnitev in črtanje po- sameznih stavkov. Pri turizmu je predlagana do- polnitev glede razvoja Ptujskih toplic in da naj del sredstev za to naložbo zagotovijo tudi zdrav- stvene skupnosti vseh podrav- skih občin. Predlagano je tudi, da se po- glavje o zavarovalni dejavnosti črta, prav tako poglavje o skladi- ščih. Precej pripomb je tudi na po- dročju družbenih dejavnosti. S področja šolstva je v celoti pred- lagano novo besedilo 34. člena, ki naj bi se glasilo: V družbenopolitičnih skupno- stih bomo uskladili obseg izvaja- nja vzgojnoizobraževalnih pro- gramov usmerjenega izobraževa- nja na osnovi: tekočih in razvoj- nih kadrov potreb družbe, demo- grafskih možnosti, materialnih možnosti, tako da bomo racio- nalno izkoristili zmogljivosti, opremo in kadrovski potencial šol v regiji. Razmestitev in obseg izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov mora zagotoviti: ustrezno kvaliteto izvedbe vzgoj- noizobraževalnih storitev, izena- čene pogoje izobraževanja za udeležence, enakopravno do- stopnost do izobraževanja za vse učence Podravja, ne glede na so- cialni položaj in kraj bivanja, večje vključevanje učencev, predvsem iz manj razvitih obmo- čij v programe usmerjenega izo- braževanja, prav tako pa poveča- ti delež teh učencev v zahtevnej- ših stopnjah srednjega, višjega in visokega usmerjenega izobraže- vanja. V poglavju, ki obravnava po- dročje zdravstva je bilo poudar- jeno, da je treba enakopravno obravnavati v regiji tudi Zdrav- stveni center Ormož—Ptuj, da je treba črtati določilo o obmo- čnem zdravstveno-informacij- skem sistemu, saj imamo to že usklajeno v okviru republike in ne smemo podvajati sistemov. Pri investicijah v zdravstvu pa je predlagano, da se doda posodo- bitev ginekološko-porodnega od- delka splošne bolnišnice Ptuj v okviru ZC Ormož—Ptuj. V razpravi je bilo od posamez- nih delegatov povedanih tudi precej kritičnih pripomb na ra- čun Maribora in očitki, da v do- govarjanju z Mariborom Ptuj na- vadno »vedno potegne ta krat- ko«. Posebno odločna je bila zahteva, da mora ptujska občina dosledno vztrajati na predlogu, da bo nova trasa za hitro cesto Maribor—Hajdina tekla ob stari strugi Drave, ne pa desno od ka- nala HE Zlatoličje in nato čez čr- pališča in rezervate pitne vode pri Skorbi. Ta vir pitne vode je izredno pomemben za širše ob- močje Slovenije, tudi za Mari- bor, zato ga je treba zavarovati, če ne — bi to bil zločin do gene- racij, ki prihajajo za nami. V razpravi je prevladalo mne- nje, da nam skrajnosti v dogo- varjanju v okviru regije navadno več škodijo kot koristijo. V dogo- varjanju in usklajevanju stališč morajo prevladovati predvsem strokovni argumenti, v dialogu pa strpnost. Bolj moramo tudi spodbujati neposredno sodelo- vanje in povezovanje združenega dela Ptuja in Maribora. FF Šesti praznik Kmetijske zadruge Ptuj v zadružnem domu v Domavi so v petek, 6. decembra, proslavi- li 39 let zadružništva in 7 let Kmetijske zadruge Ptuj. Ob tej priložnosti so se delavci zadruge in kmetje — člani sestali najprej na skupni seji organov kmečke samouprave, delavskega sveta in hranilno kreditne službe KZ Ptuj. Poleg Vinka Vidica, pred- sednika medobčinskega sveta ZSS za Podravje, velja od gostov omeniti še predstavnike družbe- no političnih organizacij občine Ptuj, najuspešnejše pridelovalce hrane ter upokojene delavce za- druge. O dosežkih zadružnikov v pre- teklem in o nalogah v prihod- njem obdobju je govoril direktor KZ Ptuj Janez Vrečer ter pouda- ril, da je kmetijsko proizvodnjo na našem območju poleg narav- nih ujm v zadnjem letu in pol močno prizadela tudi ekonom- ska. Zlasti opazne so posledice v prašičereji, kjer so stalež plemen- skih svinj prepolovili, zmanjšana pa je tudi že dosežena intenziv- nost v poljedelski proizvodnji ter skoraj v celoti opuščena investi- cijska dejavnost. Kljub vsemu so v ptujski za- drugi letos pridelali 2.230 ton pšenice, 7000 ton sladkorne pe- se, 13,6 milijonov litrov mleka, 940 ton krompirja, 500 ton rdeče pese, 350 ton zelja ter 260 ton kumaric. Novo kvaliteto in osno- vo za še večjo proizvodnjo v za- drugi pa pomeni 2.000 hektarov melioriranih površin, 49 hekta- rov obnovljenih trajnih nasadov, 234 hektarov oživljenih pašnikov ter oživljanje proizvodnje vrtnin in semenarske proizvodnje. Tudi v živinoreji bo letošnja proizvodnja manjša od načrtova- ne; tako bodo v okviru zadruge vzredili 6.000 telet, težkih do 110 kg, 5.600 telet, težkih do 230 kg, 4.500 mladih pitanih goved, 780 starih goved, 4.000 odojkov ter 9.100 prašičev. Na petkovi slovesnosti so izro- čili posebna priznanja najuspeš- nejšim pridelovalcem hrane ter zaslužnim skupnostim in organi- zacijam, delavcem zadruge pa so izročili še jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela. V imenu SO Ptuj je zbrane po- zdravil predsednik komiteja za kmetijstvo Janko Mlakar, ki je opozoril predvsem na naloge kmetijcev v naslednjem obdobju ter poudaril, da so še zmeraj veli- ke rezerve v neizkoriščenih obde- lovalnih površinah in v usposa- bljanju močvirne in neplodne zemlje v obdelovalno. Po krajšem kulturnem progra- mu, ki so ga izvedli člani noneta Obrtnega združenja Ptuj pod vodstvom Rudija Mohorka, pa so v drugem delu petkovega slav- ja v Domavi izvedli še občni zbor osnovne organizacije sindi- kata KZ Ptuj, na katerem so slo- vesno izročili članske sindikalne knjižice 19 novo sprejetim zdru- ženim kmetom. O delu v minu- lem mandatnem obdobju je go- voril dosedanji predsednik sindi- kata v zadrugi Drago Zupanič, ob koncu pa so izvolili še nove člane v izvršilni odbor ter za no- vo predsednico izvolili Anico Vi- dovič. M. Ozmec O aktivnostih sindikata v KZ Ptuj je govoril dosedanji zaslužni predsed- nik Drago Zupanič. V POČASTITEV DNEVA JLA Nosilec prireditev m proslav v počastitev 22. decembra, dneva jugoslovanske ljudske armade na območju ptujske in ormoške ob- čine je v letošnjem letu občinska konferenca SZDL Ormož, ki je skupaj s koordinacijskim odbo- rom za SLO in družbeno samo- zaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj izdelala program vseh prireditev. Tako že od 5. decembra pote- kajo obiski pripadnikov garnizije Ptuj, borcev in mladincev po os- novnih šolah sirom obeh občin. Med obiski prikazujejo učencem tudi filme o življenju in delu vo- jakov. V ponedeljek. 9. decem- bra, je potekalo v Babosekovi grabi v Ptuju skupno tekmovanje v streljanju s pištolo, o čemer po- sebej poročamo. V soboto, 14. decembra, bo v Ormožu tekmo- vanje v streljanju z zračno puško — udeležili se ga bodo tudi pred- stavniki iz štaba TO, ZRVS in DPO iz Ptuja. V torek, 17. in sredo, 18. de- cembra bo v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju razstava orožja, ki si jo bodo ogledali pionirji os- novnih in učenci srednjih šol. V petek, 20. decembra, bo v Ormo- žu tradicionalni pohod mladine. borcev in rezervnih vojaških sta- rešin ter sprejem pripadnikov JLA in občine Ptuj pri predsed- niku SO Ormož. V Ptuju pa bo ta dan ob 20. uri v hotelu Petovio tradicionalno fovariško srečanje v počastitev dneva JLA, dopold- ne pa bo sprejem pionirjev pri komandantu ptujske garnizije. Osrednja proslava ob dnevu JLA bo v ormoški občini 20. de- cembra ob 16, uri v domu Kultu- re, v ptujski občini pa bo osred- nja proslava s tehničnim zborom na sam prazničen dan, v nedeljo, 22. decembra ob 10. uri v vojaš- nici Dušana Kvedra Ptuj. Na vse prireditve vabijo čim več obča- nov! M. Ozmec Sindikat tudi o nadurnem delu V izvršnih odborih osnovnih organizacij Zveze sindikatov bodo kmalu pričeli z razpravami o na- durah, še prej pa jim bodo organi samoupravnih delavskih kontrol pripravili poročila o ugotovlje- nem nadurnem delu. Predloge, ugotovitve in usmeritve razprav bodo analizirali na sejah delav- skih svetov posameznih temeljnih oziroma delov- nih organizacij in skupnosti ter na podlagi teh tudi ukrepali. Ugotavljajo namreč, d", se nadurno deio ponekod še vedno povečuje. Posebne naloge so v zvezi s tem dobile tudi in- špekcijske službe in družbeni pravobranilec samo- upravljanja. Podatki o ugotovljenem nadurnem delu bodo primerna podlaga za ustrezno porazdelitev fonda delovnih ur v prihodnjem letu in seveda za ustre- zno zaposlitev že zaposlenih. MG EMONA MERKUR PTUJ Trgovci se Izobražujejo! Naj se sliši še tako čudno, trgovci hodijo v šolo, čeprav že deset- letja ali več dobro opravljajo svoje delo za prodajnim pultom. Gre za orodajafke in prodajalce trgovske delovne organizacije Emona Mer- kur Ptuj, ki so že pred leti sklenili, da se bodo v svojem poklicu ne- nehno izpopolnjevali. Ugotovili so, daje potrebno praktične izkušnje bogatiti tudi s teoretičnimi spoznanji, ki se dokaj hitro spreminjajo. V tako imenovani Emonini poslovodski šoli se trenutno izobra- žuje 12 trgovskih delavcev Emona Merkur. Organizacijsko plat izo- braževanja je prevzela ptujska Delavska univerza, vsebinsko pa Sred- niešolski center Ptuj in strokovni delavci sozda Emona. Takšno obli- co izobraževanja imajo tudi v Ljubljani in Kopru. »Dosedanje izkušnje, vsako leto izobražujemo štiri ali pet delav- cev, so pokazale velike pozitivne učinke,« pravi direktor Emone Mer- kur Marjan Ostroško. »Čeprav imamo na poslovodskih mestih zapo- slene ljudi z ustrezno izobrazbo, potrebujemo več delavcev s takšno izobrazbo za namestnike, oddelkovodje in tako dalje. Ugotovili smo, da moramo slediti razvoju in za to mora imeti čim več delavcev, tudi prodajalcev, srednjo izobrazbo. Pozitivni učinki sodobnega poslova- nja — predvsem pravilnega odnosa prodajalcev do strank — se na- mreč odražajo tudi v ustvarjenem dohodku delovne organizacije. Pro- dajalci so na primer obiskovali tudi posebne seminarje, na katerih so zvedeli mnogo o psihologiji potrošnika, o odnosu prodajalca do po- trošnika, o medsebojnih odnosih v kolektivu in tako dalje. Posebno pomembno pa je, da znajo trgovci kupcu strokovno svetovati in po- magati pri izbiri blaga, ki ga ponujamo v naših prodajalnah.« Ker pa prijaznost in strokovnost postrežbe še nista dovolj za to, da bi privabili kupce, si v Emoni Merkur prizadevajo tudi sodobno urediti svoje prodajalne. V preteklih letih so preuredili precej proda- jaln, zgradili novo samopostrežno trgovmo z živili in pridobili še Su- permarket Maribor s 1600 kv. metri prodajne površine, tako da se je kolektiv povečal za 60 delavcev. Zato nameravajo v naslednjem sred- njeročnem obdobju preurediti med drugim Tekstilno hišo in Jasmin, če bo dovolj denarja pa še nekatere druge prodajalne, da bi lahko kar se da posodobili poslovanje. Poleg tega bodo večje prodajalne vklju- čili v Diners klub in se na ta način vključili v turistično ponudbo Ptu- ja- N. Dohljekar TEDNIK »12. december 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Štirideset let aktivnega dela vZK V okviru osrednje občinske proslave ob Dnevu republike, ki je bila 28. novembra, povezana z odprtjem nove telovadnice v SSC Ptuj, so bile po- deljene tudi knjižne nagrade komunistom, ki so postali člani KP leta 1945 in imajo tako za sabo 40 let neprekinjenega dela v ZK. Prav tako so bile podeljene knjižne nagrade za 30-letno neprekinje- no delo v ZK. Sprejetih leta 1945 v KPJ v ptujski občini še de- luje 26 članov (njihova imena so navedena pod fo- tografijo), sprejetih v letu 1955 pa je samo šest in to: Oto Coklin, Ante Condič, Terezija Fras, Jakob Marot, Vlado Simonič, Franc Tetičkovič in Anica Vogrinec. knjižne nagrade sta jubilantom podelila Stanko Lepej, predsednik in Gorazd Zmavc, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Po proslavi sta se z nji- mi zadržala v tovariškem razgovoru. Komunisti, ki imajo za sabo 40 let aktivističnega dela, so danes že vsi upokojeni. Nekateri se čutijo nekoliko pre- več odrinjene od politične aktivnosti, zlasti še, ker nekatere krajevne organizacije ZKS slabo delajo. Predlagali so, da naj bi občinski komite ZKS ob- časno skliceval z njimi delovne razgovore, saj so mnogi še pri močeh in pripravljeni sodelovati. Na seji OK ZKS Ptuj so predlagali, da naj bi ta- ke razgovore sklicevali v okviru občinskega odbo- ra ZZB NOV Ptuj kot stalno obliko dela. Prejemniki knjižnih priznanj za 40 let dela v ZK, od leve: Milan Dobrijevič, Franc Lončarič, Milan Lacko, Dušan Rankovič, Otmar Gajzer, Silva Jeras, Trajko Stojčevski, Cvetko Pantar, Lojzka Stropnik, Matija Tar- buk, Karel Jurkovič, Katica Carli, Stanislav Tomšič, Gorazd Žmavc, sekretar, Majda Korošec, Zora Runovec, Stane UrbanČič, Marija Pravdič, Jože Vratič in Jože Vrbnjak. Odsotnost so opravičili: Zora Kariž, Viktor Knez, Branko Kraševec, Mihailo Mašanovič, Marija Smolej, Ivan Vauda in Bruno Valentin. Foto: I. Ciani Opredeliti je potrebno nosilce nalog in odgovornosti Naj tudi za zasedanje zbora združenega dela dodamo, da je bila udeležba delegatov dobra in da je bil kljub štiriurni razpravi zbor ob koncu še vedno sklep- čen. Delegati so obravnavali po- doben dnevni red kot ostala zbo- ra, z večino glasov pa so sprejeli tudi ukrep začasnega družbene- ga varstva v Pokrajinskem muze- ju v Ptuju. Delegati so k prvim štirim to- čkam — to je k planskim doku- mentom sprejeli enaka stališča in sklepe kot dan pred tem družbe- nopolitični zbor in dopoldan zbor krajevnih skupnosti. V raz- pravo pa se je vključila tudi gost- ja Ela Ulrih-Atena, delegatka v zveznem zboru skupščine Jugo- slavije, ki je med drugim pouda- rila, da v zvezi s planskimi doku- menti za naslednje srednjeročno obdobje ne more biti zadovoljna z razpravo delegatov, ker se iz glavne panoge — industrije, na katero v občini tudi najbolj raču- namo, nihče ni oglasil. Nihče ni povedal katere so konkretne te- žave, ki na posamezna področja pritiskajo. Tako v zagotavljanju surovin kot v proizvodnji, produ- ktivnosti, delitveni politiki... in kako si zamišljajo reševanje na- kopičenih problemov, kdo in ka- ko bi jim moral pomagati. Zlasti še ob dejstvu, da letos na tem ključnem gospodarskem področ- ju ne beležimo spodbudnih re- zultatov in da se ti ob koncu leta še slabšajo. Če namreč k spisku želja ne bomo dodali konkretnih odgovornosti za njihovo neures- ničevanje, ne bomo veliko pri- spevali k izboljšanju obstoječega stanja niti v občini niti v republi- ki ali zvezi — je menila zvezna delegatka Ela Ulrih-Atena. rnš ORMOŽ Kritično o srednjeročnem In dolgoročnem planu »S takim planom, v katerem so zatajili temeljni nosilci razvoja, se v sindikatih ne moremo zadovoljiti,« je poudarila na ponedeljkovi seji občinskega sveta ZSS Ormož sekretarka Vera Rep. Poleg tega je opozorila na to, da so premalo poudarjeni hektarski donosi. Oba pla- na (srednjeročni in dolgoročni) govorita več o pridobivanju novih zemljišč, ki je dražje, kot pa o tem, da bi povečevali hektarske donose. Sindikat tudi zahteva, da se osebni dohodek zaposlenih v družbenih dejavnostih enako obravnava kot osebni dohodek upravnih delavcev in da je potrebno pri tem spoštovati že sprejete dogovore. Anton Rizman je opozoril, da plan malo ali skoraj nič ne piše o zaselkih, poudarek je na razvoju centrov. Morali bi se vprašati kako bomo oživeli hribe. Gospodarstvo v prihodnjih petih letih ne načrtuje nobenih inve- sticij, ker nima realne podlage za to. Skoraj vsi poslujejo na meji ren- tabilnosti, saj če skupaj seštejejo poslovni sklad in akumulacijo, sta ta dva manjša od rasti inflacije. Vprašanje je tudi, kaj pomeni krepitev izvoza na konvertibilno področje — dodatno siromašenje? Večkrat so člani vprašali, kaj je s programom IREL in s progra- mom prenosa dela proizvodnje iz TAM-a. Vse to so programi, ki so vezani na velika vlaganja. Zato si je v bodoče potrebno prizadevati za programe, ki bodo sami sebe pokrivali. V Optylu oziroma v TJK se pogovarjajo o prenosu proizvodnje CET-a iz mariborskega Zlatoroga, vendar je vprašanje, če bo do tega prišlo, ker bi morali vložiti 200 milijonov dinarjev, na novo pa bi za- poslili le 20 delavcev. Glede na to, da pa ima vsak malo sredstev, bi se v bodoče bolj kot doslej morali naslanjati na združevanje sredstev, kot je to bil pri- mer pri Peku. V dolgoročnem obdobju se bo družbeni proizvod letno povečal po stopnji 4 oziroma 4,5 odstotka. Ormožani namreč želijo zmanjšati zaostajanje za razvitejšimi območji. Industrija bo rastla po stopnji 6,8 in to pri programih, ki so že prisotni. Investicije pa bodo šle prven- stveno za opremo, tehnološki razvoj in kadre. Poleg tega naj bi še po- večevali izvoz. Število obrtnih delavnic pa naj bi se povečalo za 128 obratovalnic. Smelo načrtujejo tudi razvoj PTT-eja in stanovanjsko izgradnjo. Prav tako želijo organizirano pristopiti k reševanju starega mestnega jedra (predvsem ob Ptujski cesti) in sicer s prispevno stopnjo 0,5 od čistega dohodka. Na področju družbenih dejavnosti bo vsa skrb usmerjena v krepitev materialnega položaja delavcev. Že do leta 1990 pa bodo izdelali študije o treh nahajališčih pre- moga in ležišču termalne vode. Posebno skrb dolgoročni plan name- nja tudi varovanju kmetijske zemlje. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 je že bolj konkreten. Načrtuje 5,2 rast DP, 2,4 odstotno rast zaposlovanja in 2,8 odstotno rast družbene produktivnosti. Osno- vna značilnost razvoja v obdobju do leta 1990 je, da bo razvoj temeljil na že obstoječih zmogljivostih. Prav tako je realno pričakovati, da bo mst industriislf** nr/^i-nr^HnJ^ ^ o, i-.-s-j« j. v^.^ ^xv-oi»<.iiuy dosežena s 6,4. Rast kmetijske proizvodnje pa je načrtovana po stop- nji 3,9. Člani občinskega sveta ZSS Ormož so enotno ugotovili, da je bo- dočnost potrebno graditi na industrijskem razvoju, dalje kmetijstvu in turizmu, o katerem pa je bolj malo zapisanega. V Mercator—Ogradu menijo, da dokler se DPS ne bo bolje vključevala v razvoj združenega dela, razvoja v Ormožu ne bo. Drugo kritično oceno so člani občinskega sveta oblikovali ob razpravi gospodarskih rezultatov januar—september 1985. Menili so, da je taka zamuda nedopustna in da mora izvršni svet odločno ukre- pati ter tudi pravočasno pripraviti svoje analize, v katerih je vedno podrobno poročilo o organizaciji, ki je v izgubi. Zadnji dve taki poro- čili nista zadovoljili, zato člani sveta zahtevajo, da imajo bodoča po- ročila dodatek, kako probleme v določenem okolju tudi sanirati. Devetmesečni rezultati ormoškega gospodarstva so spodbudni le v dveh delih, pri fizičnem obsegu in pri izvozu. Letos je izvoz večji za 47,7 odstotka. MG Poudarki: Pri kmetijstvu v naslednjem srednjeročnem obdobju ne načrtuje- jo nič novega. Vsi ugotavljajo, da rezerve so, nobeden pa ne skrbi za to, da bi rezerve tudi »upoštevali«. Tako seje razpaslo prekupčevanje z zemljo. Kljub zakonom se zemlja še naprej drobi. Poprečna kmetija je še pred leti imela 4 ha, danes 3,7 ha. Optyl je letos izplačal tujega partnerja, je povedal direktor Anton Rizman. En milijon štiristo tisoč DM so plačali iz lastnih sredstev. To je za temeljno organizacijo velik zalogaj in to seje moralo nekje odra- ziti. Kljub temu pa tozd poslovnega leta ne bo zaključila z izgubo. Prihodnje leto načrtujejo manjšo fizično rast, usmeriti se želijo v pro- izvodnjo zahtevnejših izdelkov. Ali je resolucija za leto 1986 preoptimistična? o osnutku resolucije o politiki gospodarskega in družbenega razvoja občine Ptuj v letu 1986 je bila prejšnji teden podrobnejša razprava tudi v družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skup- nosti skupščine občine Ptuj. Razprava je bila povezana z informaci- jo o gospodarjenju v desetih mesecih letošnjega leta. Oba zbora sta osnutek sprejela in naročila izvršnemu svetu, da naj v predlogu upošteva pripombe iz razprave. V osnutku resolucij« J« |>r«d>-« dene, da naj bi prihodnje leto v občini dosegli 2,6 odstotno rast družbenega proizvoda, ki naj bi jo pogojevala 3-odstotna rast in- dustnjske proizvodnje, 5-odstot- na rast kmetijske proizvodnje, 2-odstotna rast trgovine, 4-od- stotna rast drobnega gospodar- stva in minimalna rast v ostalih dejavnostih. Odbori zborov so ocenili, da je ta predvidena rast sprejemljiva, če želimo zaustaviti padec pro- duktivnosti in življenjskega stan- darda, v enem od stafišč pa je za- pisano, da je načrtovana rast precej optimistična. Delegat iz K.S Hajdina je na seji zbora kra- jevnih skupnosti vprašal — na čem temelji ta načrtovana rast, ali na tistem, kar bomo v letoš- njem letu dejansko dosegli, ali na tistem, kar smo v resolucijo zapisali za letošnje leto in vemo, da ne bomo dosegli? V tem je tudi bistvo. Logično je, da načrtujemo rast za nasled- nje leto iz tistega, kar v tekočem letu stvarno closežemo. Če pri tem upoštevamo, da smo v dese- tih mesecih letošnjega leta v in- dustrijski proizvodnji dosegli za 1,4 odstotka manj kot v letu 1984, načrtovali pa smo za letoš- nje leto 3-odstotno rast, in da V najboljšem primeru lahko do konca leta dosežemo le tako ra- ven industrijske proizvodnje kot smo jo v letu 1984. Torej bo rast v letošnjem letu v najboljšem primeru enaka ničli, in če iz tega za prihodnje leto na- črtujemo 3-odstotno rast, to prav §otovo ni preoptimistično, prej i lahko rekli preskromno, saj načrtujemo praktično tisto, česar v letošnjem letu nismo dosegli. Vse to se bo močno odražalo tu- di pri financiranju družbenih de- javnosti in SIS materialne proiz- vodnje. Zato so delegati v DPZ upravičeno spraševali, če je reso- lucija usklajena s planskimi do- kumenti OZD, KS in SIS. Odgo- vor je bil, da so planski doku- menti še v fazi osnutkov in niso usklajeni. Razprava v obeh zborih je po- kazala, da so prav na poaročju družbenih dejavnosti in komu- nalne infrastrukture največje po- trebe in želje. Potrebno bi bilo dograditi športne objekte in ob- jekt za prehrano učencev pri SSC Ptuj, več dati za financira- nje dejavnosti v manj razvitih krajevnih skupnostih, modernizi- rati več kot le 8 km lokalnih cest, vključiti gradnjo telefonskega ^i.iivijti oKuiua 111 vjerecja vas, gradnjo vodovoda na območju K.S Leskovec, sekumlarni vodo- vod Trnovska vas—Crmlja in te- lefonsko omrežje na območju Tr- novske vasi in še vrsto drugih potreb. Toda, obstaja resno vpra- šanje, če bo možno uresničiti vsaj tisto na področju komunal- ne infrastrukture, kar je že zapi- sano v osnutku resolucije. Rešitev je v proizvodnji, več, boljše in rentabilneje bo gospo- darstvo proizvedlo, več bo lamco dalo za druge dejavnosti. Zal skoraj povsod pa razpravljamo predvsem o tem, kako bi morali deliti, za kaj vse zagotoviti sred- stva, mnogo premalo pa razmiš- ljamo o tem, kako doseči, da bo- mo bolj učinkoviti pri produktiv- nem delu. Izvršni svet SO Ptuj je pred te- žavno nalogo, kako vse zelje in potrebe spraviti v okvire, ki za- gotavljajo stvarno možnost ures- ničitve, kako pripraviti predlog resolucije, ki Do sprejemljiv za vse, preavsem pa potem tudi uresničljiv. O predlogu resoluci- je za leto 1986 bodo zbori skup- ščine občine Ptuj sklepali na skupnem zasedanju, ki bo 26. de- cembra. rr OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ 0 vsebinski zasnovi poročila Na seji občinskega komiteja ZKS Ptuj so, 4. decembra, po temeljiti oceni iz- vajanja programske usmeritve o SLO in družbeni samozaščiti, obravnavali tudi vsebinsko zasnovo poročila o delu občinske organizacije ZKS. Se prej pa so kriti- čno ocenili izvajanje sklepov seje komiteja, ki je bila 15. novembra. Med drugim so ugotovili, de delovna skupina za področje socialne varnosti še ni pregledala, če so stališča OK ZKS vgrajena v razvojne načrte SIS. Tudi delovna skupina, ki bi morala na podlagi razprave pripraviti konkretni operativni program dela komuni- stov med mladino, še tega ni opravila. Vodje štirih delovnih skupin so seznanili člane občinskega komiteja o vsebin- ski zasnovi poročila o delu občinske organizacije ZKS. Razprava o vsebini tega poročila naj bi potekala v osnovnih organizacijah ZKS povezano z osnutkom poro- čila, osnutkom resolucije in osnutkom sprememb in dopolnitev statuta za 10. kon- gres ZK Slovenije in za 13. kongres ZK Jugoslavije. Komunisti so dolžni vključiti \ v javno razpravo tudi tiste delavce v OZD in občane v KS, ki niso člani ZK. S tem! jim bodo dali možnost, da lahko prispevajo svoj delež k oblikovanju politike in^ usmeritev ZK in s tem k razvoju socialističnega samoupravljanja. I Javna razprava, ki bo trajala do 15. januarja, naj bo sočasno vsebinska in kri- ; tična ocena delovanja komunistov in vseh organiziranih socialističnih sil v lastnem' okolju, biti mora čim bolj akcijska in povezana z uveljavljanjem sprejetih politi-, čnih usmeritev. V osnovnih organizacijah ZKS bo ta javna razprava trajala le do 31. decem- bra 1985 in bo povezana s programsko-volilnimi konferencami osnovnih organiza- cij ZKS, ki morajo prav tako biti končane do omenjenega datuma. Zato so na seji občinskega komiteja namenili tudi posebno točko poteku kadrovskih in vsebinskih priprav na programsko-volilne konference OO ZKS. Lgotovili so, da večina osnovnih organizacij uspešno izvaja naloge, v nekate- rih pa imajo težave glede kadrovskih rešitev za nova vodstva, predvsem sekretarje. Sedanjim je potekel mandat, vendar se nekateri branijo prevzeti odgovorno dolž- nost sekretarja osnovne organizacije. Gre tudi za to, da za sekretarja v vsaki OO ZKS izvolijo najsposobnejšega in najdejavnejšega komunista, ne pa tistega, ki se najmanj brani prevzeti to funkcijo. Do konca novembra še v 43 osnovnih organizacijah niso našli ustrezne ka- drovske rešitve, vsaj poročila o tem niso poslali na OK ZKS, med njimi je 29 orga- nizacij iz OZD in delovnih skupnosti in 13 iz krajevnih skupnosti. Na seji so za- dolžili tiste člane komiteja, ki so določeni za pomoč omenjenim organizacijam, da obiščejo organizacije in jim pomagajo najti ustrezno kadrovsko rešitev. Vse člane občinskega komiteja pa so opomnili na dolžnost, da v tistih osnov- nih organizacijah, za katere so zadolženi, poskrbijo, da bodo programsko-volilne konference in javna razprava izvedene do konca letošnjega leta. FK OBVESTILO Občinski komite za kmetijstvo obvešča vse kmetovalce, da je komisija za licencira- nje plemenjakov ki plemenijo v naravnem pripustu, priznala za plemenilno sezono 1985—1986 plemenske žrebce, bike in mer- jasce, ki se nahajajo pri naslednjih rejcih na območju občine Ptuj: A. REJCI PLEMENSKIH ŽREBCEV SO: 1. ŠTERBAK Stanko, Lovrenc 18 2. MOHORIC Ivan, Drbetinci 7 3. VALIČ Franc, Moškajnci 22 4. BEDRAČ Jože, Repišče 3 5. SORSAK Jože, Podlože 1 B. REJCI PLEMENSKIH BIKOV ZA NARAVNI PRIPUST V KRAJIH KJER NI UMETNEGA OSEMENJE- VANJA: 1. POTOČNIK Janez, Nadole 50 2. KOPŠE Angela, Žetale 10 3. KOLAR Stanko, Žetale 80 4. PLAJNSEK Anton, Kočice 43 5. KOSTANJEVEC Janez, Gibina 26 C. REJCI PLEMENSKIH MERJASCEV SO: — območje Slovenskih goric 1. KUKOVEC Anton, Krčevina Ptuj 77 2. KRAMBERGER Neža, Ločič 7 3. P02EGAR Franc, Bišečki vrh 30 4. LAH Mirko, Bišečki vrh 32 5. VURCER Alojz, Trnovska vas 44 6. DOLINAR Frančiška, Vitomarci 29 7. SLAČEK Anton, Dragovič 6 8. HANŽEL Franc, Svetinci 12 9. HOJNIK Jože, Hlaponci 15 10. OSEBEK Jožica, Sp. Velovlak 25 11. POLANEC Angela, Sp. Velovlak 25 — območje Ptujskega polja: 1. ZELENIK Ignac, Spuhlja 9 2. TEMENT Danica, Zabovci 46 3. PRIMOŽIČ Stanko, Zabovci 72 4. TOMAŽIČ Janez, Muretinci 25 5. ŠTUMPF Neža, Muretinci 37/a 6. PIGNAR Pavla, Zamušani 16 7. BEZJAK Viktor, Zamušani 63 8. BEDRAČ Anton, Zamušani 39 9. FOŠTNARIČ Martin, Stojnci 151 10. PRELOG Mirko, Sobetinci 15 11. RANFL Peter, Borovci 9 12. PETEK Terezija, Dornava 139 13. RAKUŠA Janez, Moškajnci 25 14. JANČIČ Henrik, Moškajnci 58 15. VALENKO Alojz, Moškajnci 1 c 16. FIRBAS Marija, Moškajnci 9 17. KRAJNC Milan, Gajevci 33 18. RANFL Franc, Placarovci 15 19. PETE Marija. Placarovci 13 20. HORVAT Marija, Bukovci 40 21. KOLARIČ Marija, Bukovci 77 22. KELENC Franc. Formin 30 — območje Dravskega polja: 1. PAUKO Franc, Gerečja vas l/a 2. TOMANIČ Franc, Gerečja vas l/c_ 3. DREVENŠEK Justa, Gerečja vas 3 4. VOGRINEC Genovefa, Zg. Hajdi- na 66 5. FRIDL Silva, Zg. Hajdina 77 6. GOJKOSEK Ignac, Draženci 65 7. PLETERŠEK Anton, Mihovce 48 8. PAL Franc, Barislavci 13 9. PESEK Ivan, Slovenja vas 3 10. BERANIČ Maks, Lovrenc 46 11. ZAJC Anton, Apače 38 12. ČELAN Slavko Cirkovce 38 13. KOLAR Ivan, Sikole 41 14. GOJKOŠEK Anica, Lancova vas 63 15. LAH Stanko, Pongerce 15 —Območje Haloz: 1. LUBAJ Ljudmila, Zg. Sveča 17 2. SAJKO Bogomir, Slape 19 3. KRAU Anton, Grdina 18 4. JAZBEC Stanko, Žetale 14 5. KODRIČ Franc, Čermožiše 30 6. PAJNKIHER Franc, Bolečka vas 30 7. PETER Janez, Pobrežje 76 8. VIDOVIČ Janez, Dravci 5 9. LEVANIČ Mihael, Hrastovec 30 10. BRATUŠEK Jože, Mala Varnica 1 11. VAUPOTIČ Konrad, Sedlašek 71 12. MESARIC Branko, Lešje 15 Vse rejce plemenic seznanjamo o kraju plemenilnih mest na območju občine F*tuj, istočasno pa vse rejce opozarjamo, da je oplojevanje plemenic po drugih plemenja- kih prepovedano in kaznivo, pa tudi nego- spodarno. 4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 12. december 1985 — TEDNIK NALOGE ZK NA PODROČJU SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Podružbijanje obrambnih priprav Ocena dela komunistov in drugih subjektivnih sil v razvijanju in podru/bljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je do- bra osnova za nadaljnjo razpravo v osnovnih organizacijah ZKS o nalo- gah komunistov na tem področju. Delovna skupina naj gradivo dopolni z ugotovitvami in pobudami iz razprave, da se pošlje OO ZKS. Občinski komite ZKS Ptuj tudi predlaga predsedstvu Skupščine občine Ptuj, da to gradivo uvrsti na dnevni red ene od sej zborov SO Ptuj še pred izte- kom sedanjega mandata. To je bil sklep seje OK ZKS Ptuj, ki je na seji 4. decembra obravnaval oceno dela in naloge ZK in drugih subjektivnih sil v razvijanju in podružbljanju splo- šne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Gradivo za razpra- vo na seji je pripravila delovna skupina, ki jo je vodil Dimče Stojčevski, predsednik komisije za SLO in DS pri OK ZKS Ptuj. Na seji so sodelovali tudi sekre- tarji OO ZKS iz občinskega šta- ba teritorialne obrambe, uprav- nih organov SO Ptuj, Postaje mi- lice in pravosodnih ustanov. Povzemamo nekaj ugotovitev iz gradiva in razprave. Velja poudariti, da ocena dela izhaja iz pregleda uresničevanja programske usmeritve občinske- ga organizacije ZKS Ptuj in da obrambno samozaščitne aktivno- sti ne gre pojmovati le kot sesta- vine SLO in DS, temveč kot celo- to družbenih ekonomskih in po- litičnih razmer v OZD, v KS in v drugih samoupravnih organiza- cijah in skupnostih. POLITIČNO VARNOSTNE RAZMERE V vseh okoljih niso sproti oce- njevali varnostnopolitičnih raz- mer, zato je tudi prišlo do raznih zaostritev. Težak gospodarski položaj, rast cen, podanje stan- darda, izgube ob periodičnih obračunih, statusne spremembe in podobno je vplivalo na delo- vne ljudi, da so bile ponekod porekinitve dela ali izsiljeni se- stanki, pritiski v krajevnih skup- nostih, izplačila osebnih dohod- kov, ki niso rezultat dela in dru- ge oblike nezadovoljstva. Ti po- javi kažejo tudi na to, da subje- ktivne sile niso povsod v celoti opravile svojih nalog, da komu- nisti niso bili prisotni pri razreše- vanju nastalih razmer. Sprotne politično varnostne ocene so bile bolj zapisi nastale situacije, premalo pa so se nana- šale na aktivnosti v samouprav- nem, delegatskem in političnem delu v preprečevanju konfliktov in nezadovoljstva, v odstranjeva- nju vzrokov za nastajanje kriznih žarišč. Tu ima ZK in druge sub- jektivne sile izredno odgovorno nalogo. VAROVANJE DRUŽBENE LASTNINE Na tem področju ugotavljamo, da je varnostna in samozaščitna zavest, budnost kot samozaščit- no vedenje in ravnanje v zaosta- janju za družbenopolitičnimi in gospodarskimi potrebami. Pre- malo razvijamo vrednote sociali- stične morale in poslovnega ob- našanja, slidarnosti, vzajemnosti, zavesti spoštovanja zakonitosti, družbeno in samoupravno dogo- vorjenih odločitev, kar vse je se- stavni del varovanja družbene lastnine. Sedanje družbenopoliti- čne razmere zahtevajo še učinko- vitejše delovanje vseh subjektiv- nih sil pri hitrejšem odpravljanju neskladij. OBRAMBNO IN VARNO- STNO NAČRTOVANJE Obrambne načrte imajo izde- lane vsi nosilci .obrambnih pri- prav. Njihova Vsebinska dodela- nost pa je odvisna predvsem od stopnje zavesti in odgovornosti posameznikov in organov. Ugo- tovitev je, da so obrambni načrti še premalo prilagojeni delovanju v posameznih razmerah in da ni upoštevan vpliv možnih vojnih dejstvovanj. Z varnostnimi načrti je določeno organizirano izvaja- nje priprav za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, vendar je delovna skupina ugo- tovila, da ti načrti niso povsod izdelani v skladu z usmeritvami. Povsod tudi ni dosežena zado- stna širina aktivnosti odgovornih organov in posameznikov. NJE Pri organiziranem obrambnem usposabljanju zaostajamo. Uspo- sabljanje delovnih ljudi in obča- nov je potekalo organizirano v okviru krajevnih konferenc SZDL in komitejev Id SLO in DS v KS. Program je bil izveden predvsem v obliki predavanj, vendar zaradi časovne kasnitve ni bilo zadostne udeležbe. Za na- prej kaže spremeniti oblike in metode množičnega usposablja- nja prebivalstva. V razpravi je bi- lo na račun sedanje prakse, slabe izbire predavateljev in podobno izrečenih precej kritičnih pri- pomb. Z bolj strokovnim delom bo v bodoče treba izboljšati ka- kovost, s političnim delom pa dvigniti zavest. TERITORIALNA OBRAMBA V letošnjem letu je teritorialna obramba v ptujski občini bila bolj prilagojena potrebam in zahtevam učinkovitejšega vode- nja. Povečala se je tudi usklaje- nost z razvojem enot JLA glede na skupne naloge pri obrambi. Borbena pripravljenost enot in štabov je bila okrepljena, izbolj- šana je usposobljenost in na pri- mernem nivoju je tudi moralno- politična zavest pripadnikov. Nadaljevali so z opremljanjem enot s potrebnimi materialno- tehničnimi sredstvi, kar zagota- vlja večjo ognjeno moč enot in večjo zaščito pred raznimi borbe- nimi sredstvi. Spremembe v teritorialni obrambi so bile predvsem v na- slednjem: ustanovljeni so novi odredi TO, ustanovljeno je več namenskih in rodovskih enot, razformirano je nekaj manjših oddelkov v KS in OZD in izvrše- no je pomlajevanje enot. Te spre- membe so bile opravljene na podlagi temeljite analize stanja, potreb in možnosti ptujske obči- ne in sprejete po demokratični poti na zborih skupščine. ZK je v TO organizirana po navodilih CK ZKS in je med pripadniki skupno okoli 16 odstotkov čla- nov ZK in njihovo število naraš- ča. CIVILNA ZAŠČITA T,..^; , anntah in štahih 73 ri- vilno zaščito se je povečala skrb za usposabljanje in priprave za množično, osebno in kolektivno zaščito, prav tako pa tudi skrb za materialno opremo. V enote in štabe civilne zaščite je vključenih 9.376 ljudi ali okoli 14 odstotkov vseh prebivalcev občine, med njimi je le četrtina žensk in nekaj nad 10 odstotkov mladih, kar je premalo in bo ta razmerja treba izboljšati. Prav tako tudi stroko- vno usposobljenost in material- no opremljenost, ki še vedno ni zadovoljiva. Pri organiziranosti civilne za- ščite bo potrebno nameniti še večjo skrb preprečevanju in od- pravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, ki povzročajo v miru veliko materialno škodo. Na tem področju bo potrebno še večje samozaščitno usposablja- nie. osebno in vzaiemno zašf^itn ter solidarnost delovnih ljudi in občanov. USMERJANJE MLADIH V VOJAŠKE ŠOLE Kljub široki družbenopolitični aktivnosti pri usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne po- klice ni dovoljnih uspehov. Zato je kadrovsko vprašanje pomem- ben dejavnik nadaljnjega razvoja SLO in DS. Vsebina obrambe in zaščite še tudi ni postala neločlji- va sestavina vzgojno-izobraže- valnega procesa, saj se še vse preveč obravnavajo le v okviru enega predmeta. Te aktivnosti te- čejo dokaj dobro v osnovnih šo- lah, kjer se tematika prepleta pri več predmetih in dosega poleg obrambno-zaščitnega vidika tudi vzgojni vidik. Čeprav so bili med mladimi posamezni pojavi nesprejemlji- vih idej in pogledov na SLO in DS, vendar se pri večini mladih oblikuje zavest do uresničevanja zasnove SLO in DS, socialisti- čnega patriotizma, tradicij NOE in našega socialističnega samou- pravnega sistema. Tem vpraša- njem bo tudi v bodoče treba pos- večati posebno pozornost. DELOVANJE KOMITEJEV ZA SLO IN DSZ Na splošno je ugotovljena alftivnnct tfh komit«j«v, premulo pa smo poudarjali njihovo politi- čno funkcijo usmerjanja, kadro- vanja in usklajevanja. Posebno skrb bo treba nameniti tudi pre- daji nalog novim predsednikom komitejev za SLO v vseh tistih organizacijah, kjer bo prišlo do izvolitve novih sekretarjev OO ZKS, ki so praviloma tudi pred- sedniki komitejev za SLO. Poraba sredstev za potrebe SLO in DS je v okvirih obstoje- čih materialnih možnosti. Tudi na tem področju je treba voditi večjo skrb za dopolnjevanje ma- terialnih sredstev, boljši usposo- bljenosti, izurjenosti, strokovno- sti in večji gospodarnosti. FF Na svečanem zaključku tabora obrambne vzgoje v Dornavi, septembra 1985 je spregovoril Stanko Meglic, načelnik oddelka za ljudsko obram- bo SO Ptuj Eoto: M. Ozmec Razstava orožja je za mlade pravo doživetje Foto: M. Ozmec Nosilec razvoja v občini Ormož v občini Ormož ocenjujejo, da bo tudi v naslednjem srednjero- čnem obdobju industrija poleg kmetijstva še nadalje nosilec hitrejše- ga gospodarskega razvoja v občini. V srednjeročnem obdobju 1986—90 bodo naložbe usmerjali predvsem v nabavo opreme in po- sodobitev tehnologije. S tem in z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti načrtujejo, da bo dosegati 6,8 odstotno letno rast obsega proizvodnje v industriji. FF Se O uresničevanju socialnovarstvenih pravic Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pra- vic, ki je bil sprejet za območje SR Slovenije, uporabljati pa smo ga začeli s 1. majem 1985, je prinesel veliko novosti na področju uvelja- vljanja različnih socialnovarstvenih pravic in pomoči. Poleg enotnejše ureditve celotnega področja, od postopka do izdaje ugotovitev, prina- ša tudi nova pojmovanja socialne poJitike in samo socialno varnost občanov. Vse to pa terja ne le drugačno organiziranost strokovnih biuz,u, icija jjitUY3\^iii ------^.—u.» =. <>oto\/1j^n!Vi nrf>- pričanj o tem, kdo in kdaj ter zakaj je upravičen do ene ali več druž- benih pomoči. Zlasti moramo vedno imeti pred očmi, daje le delo ti- sto, ki naj človeku zagotavlja socialno varnost njega in tistih za katere je dolžan skrbeti. Družbena pomoč je tisti vir sredstev, ki naj bi jih občan iskal nazadnje, ko res iz objektivnih vzrokov trenutno ali trajno ni sposoben preživeti sebe in svoje družine. Prav ta izhodišča omenjenega sporazuma so ob vseh novostih prinesla tudi nove, lahko rečemo bolj vsebinske in odgovorne obvez- nosti za vse, ki sodelujejo v postopku. To so zlasti: krajevne skupno- sti, delovne organizacije in center za socialno delo. Sporazum namreč določa, da v primeru, ko občan vloži zahtevek za eno ali več družbenih pomoči in ni zaposlen ali pa je zaposlen le eden od zakoncev in za dodelitev štipendije iz združenih sredstev, mora vlogo obravnavati pristojna krajevna skupnost in pismeno po-* dati na obrazcu mnenje kakšne so dejansk» socialne in materialne razmere prosilca. Prav tu pa so nastale težave v krajevnih skupnostih. Komisije za socialna vprašanja po krajevnih skupnostih so tiste, ki morajo vloge obravnavati, poznati razmere vlagateljev in seveda objektivno in stvarno oceniti razmere, v katerih živi vlagatelj s svojo družino. Tak pristop seveda pomeni razliko od dosedanjega načina dela, ko seje standard družine ugotavljal le z najrazličnejšimi potrdi- li, ki pa niso vedno pravi pokazatelj tega standarda. Tako po novem načinu dela seveda prihaja do tega, da ni mogoče več kopičiti družbe- nih pomoči pri posamezniku ali družini, kjer to zares ni potrebno.' To pa povzroča nezadovoljstvo pri občanih, ki še vedno mislijo, da se družbene pomoči delijo tako, kot jih pač pričakujejo. V takem vzdušju se komisije za socialno vprašanje po krajevnih skupnostih, ki vestno opravljajo svoje naloge in ocenijo dejanske raz- mere v posamezni družini, ki je vložila zahtevo za eno ali več družbe- nih pomoči, znajdejo v težavnem položaju. Vsi občani niso zadovoljni s takim objektivnim prikazovanjem njihovega dejanskega stanja. Zla- sti so nezadovoljni tisti, ki so po uveljavitvi prej omenjenega sporazu- ma izgubili nekatere družbene pomoči, ki so jih pred tem že imeli. Vendar svoje nezadovoljstvo neupravičeno stresajo na člane komisij za socialna vprašanja. Ti člani s svojim odgovornim pristopom in de- lom le izpolnjujejo svojo družbeno nalogo. Ko se o teh težavah pogovarjamo s člani komisij v krajevnih skupnostih in s predstavniki samoupravnih organov v teh krajevnih skupnostih, da bi jim pomagal pri delu, ne moremo mimo misli, ki se ob tem vsiljuje. Očitno je namreč, da mnogi ljudje, ki iščejo tako ali drugačno družbeno pomoč, še vedno ne vedo ali si ne dajo dopoveda- ti, daje družbeno pomoč možno dodeliti le pod določenimi pogoji, za katere smo se v družbi dogovorili. Ob tem ne moremo tudi mimo dej- stva, da sredstva za vse družbene pomoči združujemo oz. prispevamo vsi zaposleni občani iz osebnih dohodkov. Torej tudi tisti z najnižjimi osebnimi dohodki. Ali bi bilo res prav, da bi se tako združena sred- stva delila brez spoštovanja meril in razmer v katerih nekdo živi? Sredstva za denarne pomoči združujemo vsi, torej se vsi tudi trudimo za to, da jih bomo pravično delili le tistim, ki so družbene pomoči za- res potrebni. Komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih najbolje poznajo svoje krajane in torej tudi najbolj kvalificirano lahko ocenijo ali so razmere družine dobre ali zelo dobre, ali pa so slabe in zakaj. Mnenje in ocena v krajevni skupnosti še ne pomeni odločitve, da se pomoč dodeli ali se ne dodeli. O tem odločajo še vedno organi samo- upravnih interesnih skupnosti, vsaka za svoje področje. Vsak občan ima možnost, da dokazuje, da odločitev ni pravilna. Ugovarja pri pri- stojni interesni .skupnosti, nikakor pa ne v svoji krajevni skupnosti. Še najmanj pa je umestno in tudi brez koristi, če se občan, ki mu je bila pomoč odklonjena ali se mu zdi prenizka, jezi na člane komisije za socialna vprašanja v svoji krajevni skupnosti. Ti so dolžni objektivno presojati razmere in podati objektivno mnenje. Torej ne morejo delati drugače, ker bi s teni sami kršili določila sporazuma in tudi načela na- še medsebojne solidarnosti. Komisijam, ki tako odgovorno in objektivno opravljajo svoje de- lo, je potrebno dati priznanje in nuditi vso dru/beno in politično pod- poro, kar naj storijo vodstva DPO in samoupravnih organov v krajev- nih skupnostih- Strokovno pomoč komisijam daje Center za socialno delo Ptuj. ■ A. Oj Zakaj ormoški občini »bodečo nežo« Delegacija krajevne skupnosti Središče je na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ormož, 8. novembra postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Zakaj smo v naši občini vodili in vodimo takšno politiko, da smo za nerazvoj kmečke- ga turizma bili nagrajeni pri TV dnevniku v nedeljo, 6. oktobra z »bodečo nežo«? Zakaj se pa to daje, nam je menda vsem jasno. Kaj smo storili, da bi stanje spremenili?« Odgovor na delegatsko vprašanje je stro- kovno pripravil Milan Vičar, sekretar SO Or- mož in je bil delegatom JDOsredovan skupno z drugim gradivom za skupno sejo vseh treh zborov in ločeno sejo zbora krajevnih skup- nosti skupščine občine Ormož, ki je bila 10. decembra. Povzemamo skrajšano vsebino od- govora. »V naši občini vodimo do razvoja kmečke- ga turizma povsem enako politiko, kr>t jo vo- dijo v vseh občinah podravske regije ... tudi v mnogih drugih občinah v Sloveniji. Bodečo nežo smo v bistvu dobili zaradi 10. člena odloka o urejanju kmečkega turizma v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ornioč in Ptuj št. 10/83 in 20/85). Ta zahteva, da mora kmeti- ja, ki se i>kvarja s kmečkim turizmom, imeti dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelo- vanju z organizacijo združenih kmetov. Tako sodelovanje tudi nekaj stane. Povsem enake določbe imajo vsi odloki v vseh ostalih obči- nah v regiji in tudi v SRS (npr. občine Novo mesto, Trebnje, Ljubljana Šiška itd.). Potrebno je pojasniti, da imamo v Sloveni- ji družbeni dogovor o pospeševanju razvoja kmečkega turizma, ki je objavljen v Ur. I. SRS št. 34/81. Po tem dogovoru je bilo v Ma- riboru pripravljeno delovno gradivo in pred- log odloka za vse občine v naši regiji Besedi- lo odloka je po objavljenem usklajevanju pri- pravil Mestni komite za gospodarstvo Mari- bor. Zato so odloki občin skoraj povsem ena- ki. Vsi imajo tudi besedilo spornega 10. čle- na, ki zavezuje kmete v vseh občinah, da so- delujejo z organizacijami združenih kmetov, za kar morajo tem organizacijam odstopiti del zaslužka. Sledi, da to ni nobena posebnost odloka naše skupščine. V tem se naša politika v niče- mer ne razlikuje od politike v občinah Ptuj, Lenart, Slov. Bistrica in vseh mariborskih ob- činah. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje je v letu 1981 organizirala široko razpravo o aktivnostih glede vključevanja ci- ljev družbenega dogovora v temeljne plane razvoja za obdobje 1981 -85 v podravski re- giji. Na podlagi teh raztgovorov je odbor pri Medobčinski GZ za Podravje imenoval stro- kovni koordinacijski odbor za izvajanje druž- benega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v Podravju. Člani odbora so pred- stavnike občinskih izvršnih svetov Podravja in vrsto drugih zainteresiranih predstavni- kov, med drugim tudi kmetov, o tem obvesti- li. V okviru tega strokovnega koordinacijske- ga odbora so bili izdelani kriteriji za opra- vljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti z os- novnim namenom, da se zagotovi enoten raz- voj kmečkega turizma v podravski regiji. Os- nutek teh kriterijev so obravnavali in sprejeli vsi pristojni organi v Skupnosti podravskih občin. Na podlagi teh kriterijev so bili tudi pripravljeni ustrezni odloki za vse občinske skupščine v Podravju.« Omenjeni strokovno koordinacijski odbor je na seji, 16. oktobra obravnaval »bodečo nežo«, ki je bila zaradi skupnega odloka do- deljena edinole Skupščini občine Ormož. V svojih ugotovitvah je navedel, da kriteriji opredeljujejo ključne postavke pojma kmeč- kega turizma z razčlenitvami in opredelitvijo stacionarne in izletniške oblike, obveznosti kmeta, zadruge itd. To naj bi bila osnova za enoten razvoj te dopolnilne dejavnosti v Po- dravju. Komisija strokovno koordinacijskega od- bora je v letu 1983 opravila pregled registri- ranih in neregistriranih, a delujočih turisti- čnih kmetij na območju občine Ormož. Pre- gledanih je bilo 14 kmetij, od tega 11 delujo- čih in 3 kmetije, ki so urejale svoje prostore za namen kmečkega turizma. Med enajstimi sta le dve ustrezali zahtevam odloka o ureja- nju kmečkega turizma. Pri ostalih kmetijah pa so se srečevali z naslednjimi problemi: status kmeta, nezadostne površine zemlje za lastno kmetijsko in kooperacijsko proizvod- njo, neizpolnjevanje kooperacijskih obvezno- sti, ponudba hrane, ki ni pridelana na kmetiji itd. Kmetije, ki niso izpolnjevale pogojev, so morale to dejavnost v roku enega leta izobli- kovati v pravilno, ali pa se preusmeriti v go- stilniško dejavnost. Vendar v vseh primerih do tega ni prišlo, ker marsikomu bolj ustreza divje poslovanje, ki ne odvaja pridobljenega dohodka iz kmetije in nima strogo določene- ga odpiralnega časa. Zaradi tega je strokovno koordinacijski odbor izrazil začudenje ob tako enostran- skem podajanju dejstev, kot je to bilo na TV, saj bi komisija, ki podeljuje »bodečo nežo« morala pridobiti mnenje tudi strokovnih služb. Odgovorni v Skupščini občine Ormož se sprašujejo, zakaj je »bodečo nežo« dobila sa- mo njihova občinska skupščina in to za odlo- čitve, ki so bile širše dogovorjene. Prepričani so, da javnost s tem ni bila celovito in obje- ktivno obveščena, saj so v javnosti ustvarili vtis, da je ormoška občinska skupščina edina »črna ovca«, in pomeni to zavajanje javnosti. Posebej jih čudi to, da komisiji, ki podeljuje »turistični nagelj« in »bodečo nežo« predse- duje predstavnik Turistične zveie Slovenije, ki je tudi podpisnik omenjenega družbenega dogovora o pospe,>evanju razvoja kmečkega turizma. Iz tega torej jasno sle^i, da Skupščina od- čine Ormož ni zaslužila »bodeče neže«! FF TEDNIK december 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 KJE JE VZGOJNA POSVETOVALNICA STARŠI, NE PREZRITEK Sedaj še nimamo lastne stavbe, ampak gt) stujemo v Osnovni šoli dr. Ljudeviia Pivka \ Ptuju. Raičeva ulica 2. Delamo dvakrat te- densko ob torkih. Četrtkih od 16. do 18. ure. In kaj morate imeti s seboj, ko boste prišli k nam? S seboj prinesite malo dobre volje, nekaj pripravljenosti za sodelovanje in nič strahu. Lahko pridete ali pa telefonirate na številko 771-078 katerikoli dan med 8. in 14. uro. Sprejeli vas bomo in se z vami pogovorili. KAKŠNA USTANOVA JE VZGOJNA POSVETOVALNICA Opisati, zakaj potrebujemo šolo in kaj se v šoli dogaja, ni težko; prav tako je zelo pre- prosto povedati, kaj je bolnišnica, gledališče ali vrtec. Toda kaj je Vzgojna posvetovalni- ca? Mogoče takole! Človek se včasih znajde v takšni stiski, ko običajno prizadevanje in rav- nanja odpovedo. Kljub trudu in naporu, po- staja lahko stiska vse hujša in poti iz nje vse boli zapletene. Življenje je sestavljeno iz množice med se- boj prepletajočih dejavnikov, ki tako ali dru- gače oblikujejo človekovo življenjsko pot. Usklajevanje zahtev, želja, pričakovanj in možnosti z zahtevami, željami in možnostmi tistih, s katerimi oblikujemo življenje, je teža- vna in zahtevna naloga in včasih je kljub na- porom ne izpeljemo najbolje. Včasih se zaplete že pri navidez enostavnih stvareh! Vzgojna posvetovalnica, mentalnohigien- ski dispanzer, posvetovalnica za starše in otroke, vse to so ustanove, kjer psihologi, pe- dagogi, defektologi, socialni-delavci in zdrav- niki pomagajo staršem in vzgojiteljem reševa- ti zapletenejša vprašanja, dvome in strahove, na katere naletijo pri vzgoji otrok. S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SE SREČUJEMO v Vzgojni posvetovalnici in podobnih ustanovah se srečujemo s težavami, ki jih ima veliko staršev, otrok in mladostnikov, vendar pa jih ti zaradi spleta okoliščin ne morejo ali ne znajo rešiti sami. Nekateri otroci kažejo vrsto posebnosti in odklonov v razvoju. Zlasti v prvih letih življe- nja so odstopanja v osvajanju razvojnih na- log, kot so hoja. govor, navajanje na čistočo, ročna spretnost, pogosta in običajna. Navad- no so ti majhni otroci, s katerimi pridejo star- ši v našo ustanovo, normalno duševno razvi- ti, le potek in osvajanje razvojnih nalog ni us- klajeno. Starše zanima, kakšno težo in po- men imajo posamezne kasnitve v razvoju in ali bodo vplivale na nadaljnji razvoj. Ko vstopa otrok v šolo, ki je poleg doma tisti prostor, kjer otrok preživi največ svojega aktivnega dela dneva, se zanj odpre nov svet. Šola postavi pred otroka vrsto zahtev, ki jim včasih ni kos. Otrok mora postati samosto- jen, biti mora učno uspešen, navaditi se mora na nov red, naučiti se mora sodelovati, siste- mizirati svoje delo. Kako bo otrok zmogel za- dostiti vsem tem zahtevam, je odvisno od vr- ste dejavnikov: hitrost razvoja ni enaka pri vseh otrocih, vsi otroci niso enako bistri, eni imajo več energije kot drugi, dedne zasnove niso niti pri dveh otrocih enake, prav tako so otroci deležni različnih psiholoških tplivov, ki prihajajo iz okolja. Ce otrok zaradi katere- gakoli razloga ne more zadostiti zahtevam, ki so mu postavljene, če so obremenitve in priti- ski prehudi, se lahko pojavijo take težave, da jih je treba obravnavati v ustrezni strokovni ustanovi. V Vzgojni posvetovalnici se pogosto sreču- jemo z učno manj uspešnimi otroki. Vzrok njihovim težavam so lahko specifične okrnje- nosti posameznih funkcij ob sicer dobrih in- telektualnih sposobnostih. Specifične okrnje- nosti se pri nekaterih otrocih kažejo kot teža- ve pri pisanju, pišejo počasi, okorno, zame- njujejo, izpuščajo ali združujejo črke v bese- dah ali pa se težko naučijo brati, dolgo časa zlogujejo in spuščajo črke, zmaličijo prebra- ne besede. Nekateri otroci imajo lahko okr- njeno sosobnost uporabljanja matematičnih simbolov, ne morejo si predstavljati količin in stežka osvojijo računske operacije. Učitelji povedo, da je v vsakem razredu nekaj otrok, ki so izredno nemirni, težko se zberejo, so neprevidljivi. Z nemirnostjo in opazkami ter klepetanjem motijo sebe, sošol- ce in učitelje. Za veliko otrok pravijo učitelji, da so bistri in da zmorejo več kot pa pokaže- jo. Zaradi neugodnega spleta okoliščin in medsebojnega vpliva najrazličnejših dejavni- kov se lahko pri otroku pojavijo čustvena ali vedenjske težave, ki močno vzburjajo otroka, dom in šolo. To, da je otrok preobčutljiv, hu- do žalosten, nesrečen in neobičajno prestra- šen ali pa da začne krasti, lagati, se potepati, begati od doma, da postane agresiven ali raz- diralen, je alarm, ki kaže, da se z njimi doga- ja nekaj in je potreben pomoči. Zakaj se teža- ve pojavijo, je težko reči. Včasih gre za naru- šene družinske odnose, včasih za neugoden sklop temperamentnih značilnosti ali pode- dovanih lastnosti ali pa za neskladnost med otrokovim temperamentom in njegovimi spo- sobnostmi na eni strani ter pričakovanji, zah- tevami, normami in načinom življenja staršev na drugi. Ko začenja otrok dolgo pot, ki vodi iz sve- ta otroštva v svet odraslih, se srečajo otrok in starši z vrsto pasti in čeri, ki jih je treba pre- broditi. V Vzgojni posvetovalnici pogosto srečuje- mo starše, ki so ob otroku, mladostniku v svoji starševski vlogi nenadoma vznemirjeni in začnejo dvomiti v pravilnost <;vnjih v^goj nih prizadevanj. Zaradi vzgojnih posebnosti, telesnih in duševnih sprememb, ki so značil- na za obdobje mladostništva, se lahko mladi in tisti, ki živijo in delajo z njimi, zapletejo v mrežo stisk, napetosti in konfliktov, ki jih včasih brez pomoči strokovnjaka težko raz- pletejo. JOŽE zamenjuje črke, nikoli ničesar prav ne prebere, sploh pa ne za seboj. Matematika mu ne dela težav, zaplete se pri slovenščini in pri spoznavanju narave in družbe. Hodi v tre- tji razred, pa je še vedno nesamostojen pri šolskem delu. Nikoli ne ve, kaj ima za nalo- go, zvezki so popackani in pomečkani. Šol- ske potrebščine kar zmeče v torbico, polovico pa jih pozabi doma. V šoli je nemiren, veno- mer klepeta, moti sebe in sošolce. Tovarišica mamo opozarja, da bo potrebno za fanta ne- kaj narediti. ALENKA je stara enajst let in še vedno moči posteljo. Mehur in ledvice ima zdrave. Jutro za jutrom se zbudi v mokri postelji. Starši so tu že na robu obupa. Posteljnina je od nenehnega pranja postala tanka, jogi je uničen. Alenke si ne upajo pustiti na taborje- nje, ne v šolo v naravi, saj ni dneva ko bi bila suha. UROŠ je v petem razradu. Do četrtega ra- zreda je še kar šlo. Posebnih težav ni bilo ni- koli. Letos pa je močno popustil. Skoraj pri vseh predmetih je nezadosten. Postal je ne- miren in raztresen, pozablja naloge, v šolo ne prinaša šolskih potrebščin. Namesto, da bi odšel iz šole naravnost domov, se potepa in prihaja domov šele proti večeru. Pred nekaj meseci seje oče odselil, starša se ločujeta. In Uroša je to močno prizadelo. KAJ IN KAKO DELAMO Najprej moramo ugotoviti, za kakšno teža- vo sploh gre! Ko to skupaj s starši, otrokom ali mladostnikom odkrijemo, poskusimo raz- vozljati, od kod težava izvira in kaj povzroča, da traja. To ugotovimo s poglobljenimi pogo- vori in testnimi preizkusi, v nekaterih prime- rih tudi na podlagi zdravniških pregledov. Otfok ni otrok sam zase, temveč je povezan z neštetimi vezmi z drugimi ljudmi v neločjivo celoto. Ni dovolj, da bi ugotavljali, k^ko in kaj je z otrokom. Pritegniti moramo starše, vrtec, šolo, kajti vsi, ki živimo z otrokom, s svojimi vplivi sooblikujemo otrokovo doži- vljanje, ravnanje in vedenje. In prav zato je izredno pomembno, da zberemo vse te drob- ce, ki nam šele potem, ko so zložeVii, dajo pravo podobo otrokovih težav, njenega na- stanka in kaj težavo »napaja«, da vztraja še naprej. Ko je mozaik končan, moramo sku- paj z vsemi, ki živijo in delajo z otrokom, na- črtovati pot, kako bomo zajezili, odpravili ali omilili težave. KAKO USPEŠNI SMO Kako uspešni smo pri naših poskusih nare- diti človekovo življenje bolj srečno, je težko reči. Že dejstvo, da se za otroka, ki živi v stra- hu, napetosti, pritiskih in velikih zahtevah, vsaj malo odpro vrata v bolj razumevajoč, strpnejši, bolj ljubeč in srečnejši svet, nam, ki delamo z otroki, veliko pomeni. Vsi, ki dela- mo v/ Vagojrii ponvctOTralllivi, 3C z.avcUaiIlVJ, da z individualnim delom zajamemo premalo tistih, ki bi jim bila pomoč potrebna in kori- stna. Z NAŠIM DELOM SKUŠAMO IZBOLJ- ŠATI KVALITETO ŽIVLJENJA TER PO- MAGATI STARŠEM, VZGOJITELJEM, OTROKOM IN MLADOSTNIKOM OB ZAPLETIH, DVOMIH. STISKAH IN VZGOJNIH PRIZADEVANJIH. Strokovna skupina Telovadnica na 11 X rm Tradicija šolstva v Juršincih oziroma nekdanjem Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je zelo dolga. Prihodnje leto bo šola Slovenjegori- ške čete slavila 180-letnico organiziranega šolstva, kar je ena od naj- daljših dob v ptujski občini. Obletnico bomo seveda dostojno prosla- vili ter prikazali kraju in širši skupnosti zgodovino, potek in vlogo šo- le v času njenega obstoja. Glede preteklosti in sedanjosti šole bi lahko povedali samo lepe stvari, vendar pa ima kolektiv v tem trenutku dru- gačne težave. Te težave pa so tudi problem nekaterih drugih osnovnih šol v naši občini. Gre namreč za pomanjkanje prostora, le-ta predstavlja resen pro- blem, ki dela preglavice organizaciji dela in že resno moti vzgojnoizo- braževalni proces. Šola ima še vedno popolni dvoizmenski pouk, tako da so prostori maksimalno izkoriščeni. Tako trpijo tudi interesne de- javnosti, saj se učitelji dobesedno mečemo iz razredov in drugih pro- storov. Očitno pa bo prostorskih težav z vsakim novim šolskim letom več, saj nam statistični podatki izkazujejo stalno rast števila otrok v našem šolskem okolišu. Juršinci postajajo nekakšen mikro center s povečano individualno gradnjo, kar je posledica priseljevanja in vra- čanja zdomcev z začasnega dela v tujini. Do nedavno smo delavci šole, vseh nas je 28, še gledali v bližnjo prihodnost z optimizmom. Priprave za izgradnjo prizidka so lepo ste- kle, naredili smo predračune, obiskala nas je posebna komisija, si ogledala bodočo možno lokacijo, pogovori so stekli... Vendar se nam je to veselje hitro skalilo, ko smo izvedeli, da smo črtani s sezna- ma tistih šol, ki bi na problem šolskega prostora rešile s prizidkom. Moram povedati, da smo bili trdno v srednjeročnih planih občine, vendar so nas prelagali iz leta v leto in nas dokončno odložili. No, kost smo vseeno dobili, zagotovljena bi naj imeli sredstva za pripravo dokumentacije. Kakšen pa je namen prihodnjega občinskega samo- prispevka pa najbrž vemo. Ne vem če se bodo z njim strinjali vsi šol- niki. Ce se vrnem na našo problematiko, najbrž ni omembe vredno, da imajo naši učenci »telesno vzgojo« v razredu—telovadnici z velikost- jo 11 X 6 m. Najbrž komentar ni potreben. Vse to se seveda kaže v zadovoljstvu ljudi do dela pa čeprav je to vzgoja in izobraževanje. Mogoče smo delavci šole sami krivi, mogoče je kriv čas in gospo- darska situacija ali pa tudi manj razvito področje, da tega problema nismo znali rešiti. Ali pa nismo znali izsiljevati, prikazovati lažnih po- datkov, jadikovati, iskati zvez. Po vsem tem bomo poskušali rešiti po- tapljajočo ladjo z vsemi sredstvi. Predvsem pa se opreti na lastne sile in seveda krajevno skupnost, saj so občani najbolj zainteresirani za prizidek. Seveda jim ni vseeno kam hodijo in v kakšno šolo njihovi otroci. Prepričan sem, da se bo kljub vsemu našla rešitev v zadovoljstvo vseh. Vseeno pa predlagam za hitrejšo rešitev, da si poiščemo kakšne- ga »patrona«. Najbrž bi bil kar pravšnji sosed Sv. Lovrenc. Mogoče sta vsaj njemu vzgoja in izobraževanje bolj sveta. Slavko Feguš OŠ Slovenjegoriške čete, Juršinci AKTIVNI ODMORI MED DELOM Pomembni za boljše počutje in večjo storilnost Koristnost proizvodne gimnastike so spoznali že v marsikaterem kolektivu v Sloveniji, saj jih je čedalje vec, ki uvajajo programirane aktivne odmore. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je v Poreču v času od 28. do 30. oktobra izvedel seminar za predsednike komisije za športno rekreacijo in oddih delavcev, na katerem je dr. Tatjana Gazvoda iz zdravstvenega centra Dolenjske v Novem Mestu, predavateljica na posvetu, udeležencem posredovala svoja zanimiva strokovna dogna- nja. Koristnost proizvodne gimnastike, kjer ie delo enolično in stati- čno naporno, ni več sporna nikjer, aktivni odmori zmanjšujejo utruje- nost, prispevajo k boljšemu počutju, večji motivaciji za delo, zmanjšu- jejo število napak, spodbujajo večjo produktivnost. Začetki pa so marsikje samo se začetki, zato nas na tem področju čaka še veliko de- la. Seminar je uspešno in zavzeto vodila članica predsedstva repu- bliškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marija Pukl, sprejetih pa je- bila vrsta usmeritev in pobud. Delovni zbor rekreatorjev iz vsakdanje prakse je terjal, da je tre- ba pri nas kar najbolj skrbno oceniti delovna mesta in uvesti progra- mirane rekreativne odmore med delovnim procesom, kjer so za to — na osnovi potreb — možnosti, s čimer bi na vseh ravneh, od občin- skih do republike, negovali vsakodnevno skrb za delovnega človeka in humanizacijo dela >ploh. Z vidika zakonodaje ni prav nobenih ovir, da programirani rekreativni odmori ne bi smeli trajati celo do ene ure, ustrezno bi biio treba samo dopolniti samoupravne akte. Pre- ventiva namesto kurative naj bi bilo vodilo tudi za ustrezno komisijo pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Vzporedno pa bo seveda treba solati strokovne kadre in nasploh ustvariti družbeno klimo v vseh de- javnikih, ki lahko odločilno prispevajo za uspeh načrtnih prizadevanj (medicina dela, varstvo pri aelu, zdravstveno varstvo, poslovodni ka- dri, itd.). Organizacije združenega dela naj bi spet zaposlile več stro- kovno usposobljenih kadrov, kar naj bodo tudi nenehna skrb fakulte- te za telesno kulturo v Ljubljani. Pi-oblemov na tem področju je na- sploh še veliko, zato naj bi bila s tem dobro seznanjena tudi republi- ška konferenca SZDL, v občini pa občinska konferenca SZDL. Kar pa še bo (in je že) spodbudnih dosežkov, bi jih kazalo zbrati in posre-S dovati drugim, ki še tavajo v temi. Sredstva javnega obveščanja lahko i veliko prispevajo za boljši učinek akcij. Prav bo tudi prišel strokovni | priročnik, nemara prav toliko pa bo koristi od kaset z ustreznimi na- vodili. Stalno spremljanje učinkov uvedbe aktivnih odmorov in njiho- vo ovrednotenje pa bo gotovo tisti vzgon. ki bo morebitne omahljivce izzval k ukrepanju za dobro delovnega človeka, za večjo humanizaci- jo dela. Rekreativni odmor bo vsekakor pozitivno vplival tudi na proiz- vodnjo, saj se bo tako storilnost povečala, manj bo obolenj, bolezni dihalnega sistema, rodil, sečil in gibal ter okvar hrbtenice. Vsekakor pa brez razumevanja in dobrega sodelovanja DO, proizvodnih in vod- stvenih delavcev aktivnega odmora ne bo mogoče tako uspešno izpe- Ijatij kakor tudi z dobrim sodelovanjem z obratnim zdravnikom in s službo varstva pri delu. Čeprav je narava v očaobju zimskega mirovanja in okolje daje vtis, da ne terja nobenega dela in nege, temu ni tako. Ne glede na vremenske prilike bomo v sadnem, zelenjavnem in okrasnem vrtu zmeraj našli kaj za postoriti, da bo naše okolje tudi pozimi imelo videz urejenosti, da bo pestro in privlačno. Z nekaj napotki o nekaterih neodložljivih opravilih se bomo najprej sprehodili po SADNEM VRTU. Ce ni snega ali če je snežna odeja tanka, je sedal, ko sadne rastline mirujejo, čas za zimsko gnojenje z mineralnimi in organ- skimi gnojili. Takoimenovana kompleksna gnojila NPK z manjšo vsebnostjo dušika potro- simo po vseh površini (10 kg na ar), da se bodo preko zime stopi- la in prešla do začetka vegetacije v območju korenin. Za hlevski gnoj, kompost, šoto ali druga or- ganska gnojila bo najkoristneje, če jih v širšem kolobarju sadnega drevesa ali v obdelovalnih paso- vih podkopljemo. Sadno drevje lahko sadimo ves zimski čas, če temperaturi zraka in zemlje ne padeta pod ničlo. Vsako zgodnejše sajenje ima prednosti pred poznim, ker se vegetativne korenine v zemlji, ki je toplejša od površine, prično takoj po sajenju razvijati. Ne gle- de nato ali je čas primeren za sa- jenje ali ne pa čimpreje pristopi- mo k pripravi zemlje za sajenje, k izkopu jam ali rigolanju. Jame ne zasipujmo, rigolano brazdo pa pustimo grobo, da bo na njo čimbolje delovala zimska zmrzal. Za precepljanje sadnega drev- ja opravimo rez-krajšanje vej kot pripravo drevesa čimprej, vsekakor pa v fazi zimskega mi- rovanja drevesa. Mesec januarje .. .-a res cepičev koščičarjev. fe- 'uar pa za rez peškarjev. Bdimo nad varovanjem dreves pred glodalci in drugimi škod- ljivci, ki pozimi ogrožajo sadna drevesa. Vskladiščeno sadje za ozimnico redno prebiramo in iz- ločamo nagnito, da se ne bo pre- našala moniiija in druge skladiš- čne bolezni na zdravo sadje. Pozimi je tudi čas za ureditev in popravilo orodja in strojev, ki jih na vrtu uporabljamo. Zelo koristno in potrebno pa je slehernemu vrtičkarju. da za zapečkom, ko zunaj brijeta veter in mraz, prebere kako strokovno knjigo o negi sadnega drevja in vrtnarjenju. Iz sadnega vrta se sprehodimo v ZELENJAVNI VRT in si po- glejmo, kaj lahko v njem opravi- mo. Nadzorujemo zelenjavo (sola- to, zelje, korenovke), ki jo ima- mo spravljeno v zasipnicah ali tunelih, da se nam tam je bi za- dušila ali pričela prekomerno gniloba. V primeru večjih ohladi- tev in vdora mraza zelenjavo do- datno zavarujemo pred zmrzaljo, ob nastopu toplejših obdobij pa skrbimo za zračenje. Nagnite ali gnile plodove odstranjujemo, da se ne bo gniloba širila na vso ozimljeno zelenjavo. Prazne gredice, ki jih še nismo obdelali, prejopatamo ob vmes- nih otoplitvah in pustimo v grobi brazdi delovanju zimske zmrzali. Prazne gredice, ki jih še nismo obdelali, prelopatamo ob vmes- nih otoplitvah in pustimo v grobi brazdi delovanju zimske zmrzali. Hlevski gnoj ali druga organska gnojila sedaj pozimi zakopljimo, kar je mnogo koristnejeza ugod- nejše razmerje mikrobiološkega življenja v tleh, kot je to pri po- letnem gnojenju. Ce tla niso zmrznjena, bomo v sveže voluharjeve rove nameščali ustrezne strupe, ki razvijajo po rovih obilo strupenega — uniču- jočega plina. Voluharji in miši namreč pozimi ne mirujejo, njih preganjanje in uničevanje pa je toliko uspešnejše, ker ni nevar- nosti, da bi si pri nastavljanju strupov zastrupili zelenjavo, ki jo uživamo. Naposled pa se ustavimo še v OKRASNEM VRTU. ker je tudi tod v zimskem času potrebno mnogokaj postoriti. Po trati in med grmovnicumi raztrosimo kompost, šoto ali do- bro preperel hlevski gnoj. Ko ne zmrzuje, režemo ali bolje rečeno redčimo grmovnice zlasti še zim- zelene, da preprečimo snegolom. Zimzelene grme in rastline, ki ne prenašajo nizkih temperatur, prekrijemo s smrekovimi vejami. Tudi obloga s svežim slamnatim gojem je koristna, da /mrz:!i ne prodre do korenin. Vrtne iralc so občutljive sol, /Jto sne/niii ga/i po trati ne solimo temveč '.iporabi- mo le pesek. Učinek bo isti. rast- line pa bomo ohranili zdrave. V nevetrovnem dnevu in ko ne zmrzuje. prekopijemo oziroma premečemo kompostni kup. To zategadelj, da ne prizadenemo mikroorganizmov, ki razkrajajo organsko snov. Sočasno pa tak- šen kup. če je le mogoče, zalije- mo z gnojevko obogateno s pri- bližno pol kilograma topnega fosfornega gnojila na hektoliter gnojnice. Iz tega sestavka, sprehoda po vrtu smo spoznali, da za vrtičkar- je zimskega spanja ni. In prav je tako, saj ta opravila prinašajo vsaj dvojno korist: z delom bo- mo krepili svoje telesne in duše- vne sposobnosti, okolju, v kate- rem živimo in delamo, pa njego- vo koristnost, urejenost in lepši videz. Povsem ob rob pa še to! Pribli- žujemo se novoletnim prazni- kom. Ne skrunimo in ne pustoši- mo naše narave in okolja z bre- zumnim in snobovskim posekom najlepših jelk in drugega zelenja. S strokovnim pristopom bomo že s preprostim redčenjem grma ali drevesca na domačem vrtu pri- dobili primerno vejico za okrasi- tev, brez da bi povzročili škodo v naravi, okolju in našem narod- nem gospodarstvu. Miran Glušič. ing. agr. Vodnjak v Mihovcih do 1. maja Izvršni svet skupščine občine Ormož je na 7S. seji obravnaval vprašanja oskrbe prebivalstva na območju občine s pitno vodo. Ob tem je zadolžil Komunalno podjetje Ormož, da naj čimprej začne s sanacijo vodnjaka št. 5 v Mihovcih, KS Velika Nedelja, tako, da bo vodnjak usposobljen do 30. aprila 19X6. Saniranje se naj opravi s sredstvi amortizacije, k sofinanciranju pa naj se pritegne še Območno vodno skupnost Maribor, Zavarovalnico Triglav in delovne organiza- cije, ki imajc v ormoški občini svoje enote. Komunalnemu podjetju Ormož so tudi naročili da naj pripravi načrt potrebnih sredstev za saniranje \odnjaka, ob tem naj ugotovi, če gre za sanacijo ali za n.. . - .• - ■.■ .'bv:\Ci:n:i\v]o p.> \ : ■ za gospodarst.' 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 12. december 1985 — TEDNIK Dober den! »Novo leto se že bliža, staro pa poslavlja se od nas, me- ni standard vsoki den se niža. manj je kruha no klobas. . .« To sen van zrima za uvod. Eh, pa saj še neje tak hujdo kak eni jomrajo. Tiski, ki re- sen že boj na tenko piskajo so pri nas lepo tiho, jomrajo pa tisti s punimi mošjami no debelimi ritmi. 7m nami je stabilizacijsko leto 1985. Kokšno je bilo je bilo. Pregurali ga smo. Če nam ne bi tote visoke cene krvi pile, pozeba pa vino pretočla. Milka no drugi zisovci paketov pošiljali, te bi še nekak šlo. Če neje šlo pa smo rivali no vlekli. Jugoslovani smo toga na- vajeni. Še hujše cajte smo pregurali, ne ke ne bi stabilizacije enkrat na hrbet obrnoli. Saj vidite, ke nan tudi velesile pomogajo: Amerikanci so nam poslali premog, od Rusov pa zemeljski plin dobivlemo. Vidite, kak skrbijo, ke ne bi v Jugoslaviji zmrznoli. samo prekleto dobro jin moramo to segrevaje pločati, z devizami seveda. Kak pa kaj ocenjuvlete uspehe naših smučarov? Ste vidli, našin Iju- den je treba samo čelode na glavo doti pa zmogajo, glih tak kak med drugo svetovno vojno! Ste vidli Bojana no Roka, kak sta vozila navzdoj med tistin koljon. Pa naš tenisški as Živojinovič kak je nareza tistega amerikanskega Mekastega Roja . . . Rečen van. naše Udi je treba samo vredik stimulirati, se provi — dobro pločati, pa nema problema. Pa ne v dinarih, dolare no druge trde devize jin je treba pokozati. Živojinovič je tejko dolarov doba za tisto zmogo, ke bi se lehko skoro prekrstijo v Dola- rinoviča. . . Vidite, tejko sen van hteja gnes povedati, pravzaprav napisati. Moja mašina že boj slabo piše no ^on zdaj predlaga, ke bi nakup novega pisal- nega stroja vključil v dolgoročni program do leta 2 tisoč. Ali pa v kokšni referendumski program za samoprispevek. Jaz bon prispeva voljo no ide- jo, vi pa dajte denar. Te pa srečno no ne za večno. Vaš LUJZEK Nova pridobitev hajdinskih gasilcev Ob prisotnosti najbolj prizadevnih zanesenjakov in predstavni- kov občinske gasilske zveze Ptuj so v Hajdini člani tamkajšnjega ga- silskega društva minulo soboto predali svojemu namenu novo, veliko garažo. Kratka slovesnost ni bila namenjena le otvoritvi garaže, temveč so hajdinski gasilci na ta način prispevali svoj delež k 29. novembru — dnevu republike. Objekt, ki bo nudil streho vsem 4 gasilskim vozilom, so domačini zgradili s prostovoljnim delom. Z gradnjo so pričeli v mesecu juliju letos. . , S to veliko delovno zmago so delovni gasilci iz Hajdine ponovno dokazan, aa je moc cuino v ^lugi. ivaj uw t.*u; ^ bodoi« t^u^.! S. B. Sejem Dom in obrt zaprt v Munchnu so v nedeljo, 8. decembra zaprii letošnji sejem Dom in obrt, na katerem se je predstavil tudi del slovenske obrti in drobne- ga gospodarstva. Obrtna zadruga Panorama Ptuj je povezala pred- stavnike lesne galanterije in spominkarje. To je letos ze peti Panora- min sejem. Ostali del slovenske obrti oziroma drobnega gospodarstva pa je povezala OZ Hrast iz Novega mesta. Sloveoski obrtniki so se tokrat predstavili že petič, v času sejma pa so sklenili nekaj zelo zanimivih pogodb. Več o tem bomo zapisali v nasleanii številki Tednika. MG Vrtec pod streho že do novega leta Gorišničani so optimisti tudi sedaj, ko vrtec že gradijo. Pravijo, če jim zima ne bo zagodla, bo vrtec pod streho še pred novim letom. Zagotovo pa ga bodo predali namenu ob prihodnjem prvem maju. Nasploh so letos vse razpoložljive sile in sredstva namenili reševanju tega problema, s katerim se bodo srečevali tudi v prvem letu novega srednjeročnega obdobja. Dela izvaja GIP Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj. Kot je povedal Dušan Bezjak, tajnik KS, so krajani doslej pomagali le s sredstvi. Ča- ka pa jih še veliko dela pri ureditvi okolja, dalje pri ureditvi zunanje instalacije, dovozne ceste in zelenic. Za novi srednjeročni plan so se v krajevni skupnosti odločili že s tem, ko so pozitivno glasovali za uvedbo samoprispevka v naslednjem obdobju. Trdijo, da je program dober, da je usklajen s programi sa- moupravnih interesnih skupnosti in daje resničen odraz potreb kraja- nov enajstih vasi. Poleg vrtca bodo v novem srednjeročnem obdobju gradili most v Tibolcih, modernizirali cesto Moškanjci Bori, ki je še vedno maka- damska in napeljali vodovod v vasi, kjer ga še nimajo. Podobno kot ostale skupnosti se Gorišničani pripravljajo na voli- tve in v okviru laze evidentiranja so glede na specifičnosti lastnega okolja našli nekatere kakovostnejše rešitve pri povezovanju organov krajevne skupnosti z vaškimi odbori. lako bodo poslej vsi člani kraje- vne samouprave tudi člani vaških odborov in obratno. Doslej tega ni- so upoštevali in zaradi tega, ker ni bilo povratnih informacij, je več- krat prišlo do sporov. MG Pogled na temelje novega vrtca Foto: CIANI MAJŠPERK GASILSKI DOM POD STREHO Čeprav deluje prostovoljno gasilsko društvo Majšperk — vas od leta 1927, do letos gasilci niso imeli svojega doma; vedno so bi- li podnajemniki v drugih prosto- rih. Z akcijo za gradnjo novega gasilskega doma so že trikrat pri- čeli, a je vedno prišlo do zaple- tov. V začetku lanskega leta pa so pričeli z akcijo še četrtič in kfnalu tudi začeli graditi. Denar je poleg občinske gasil- ske zveze in požarne skupnosti občine Ptuj prispevala še kraje- vna skupnost Majšperk ter kraja- ni sami — v obliki gradbenega materiala ali prostovoljnega de- la. Njihova prizadevanja so se- daj že kronana z velikim uspe- hom, saj so ob dnevu republike zavihrale zastave že s strehe no- vega doma. Z dokončnimi ure- ditvenimi deli bodo gasilci in krajani Majšperka nadaljevali v prihodnjem letu. -OM Majšperški gasilci in krajani ob zaključku pokrivanja novega gasilskega doina, dan pred dnevom republike. Veliki tradicionalni lov v Trnovski vasi Lovci LD Trnovska vas so pred nedavnim izvedli veliki lov, nanj pa povabili tudi lovske pri- jatelje iz drugih družin. Cilj so bili zajci in fazani. Čeprav je mo- čno snežilo in deževalo, so vztra- jali in jih ulovili večjo število. To pa ni vse, naleteli so na trop div- jih svinj. Na srečo so bili oprem- ljeni tudi z orožjem za lov na vi- soko divjad ter so jih tako uple- nili kar osem. Nekaj dni pred tem lovom pa so opazili v tem lo- višču trop, ki je štel kar 23 divjih svinj, zato lovci v Trnovski vasi vlagajo veliko truda v boj proti tej vrsti divjadi, kajti zavedajo se gospodarske škode, ki jo lahko svinje povzročijo. Ob tem si veli- ko prizadevajo tudi za razvoj lovskega turizma. Poleg vseh teh lovskih aktiv- nosti in obveznosti pa sodelujejo v DPO in drugih društvih v KS. Predvsem moramo omeniti sode- lovanje v KS in gasilskem dru- štvu Biš, saj so prispevali sred- stva za ureditev parkirišča pred samopostrežno trgovino, velik delež finančnih sredstev pa na- menili tudi gasilskemu društvu za obnovo doma. Test in foto: Fe. Al. Veliki plen V PODGORCIH SMO PRAZNOVAU Pred kratkim smo v Tedniku pisali, da bomo v Podgorcih ime- li prvo letno konferenco društva upokojencev, ki bo združena z razvijanjem prapora in bo obe- nem srečanje vseh starejših kra- janov KS Podgorci. Danes pa z veseljem poročamo, da smo vse to opravili v petek, 22. novem- bra. Da je vladalo med upokojenci in starejšimi krajani zanimanje za to kaže podatek, da se je na ta dan zbralo v dvorani Prosvetne- ga društva okrog 120 ljudi, ki so z vso pozornostjo spremljali ce- loten program. Zelo smo bili ve- seli tudi zato, ker so se tega praz- nika udeležili tudi vsi vabljeni gostje in sicer Ivan Hergula, predsednik KS Podgorci, Vera Vozlič, predstavnica socialnega skrbstva občine Ormož, Marica Brazda, predsednica Zveze dru- štev upokojencev občine Ormož, Franc Lah, predsednik KK SZDL Podgorci, Joško Korpar, predsednik ZB NOV Podgorci, Franc Kovačec, predstavnik Lovske družine Bresnica-Pod- gorci in Franc Kosi, predsednik društva upokojencev Velika Ne- delja. Vse dobre želje za uspešno delo konference pa nam je med drugim pismeno poslalo tudi društvo upokojencev Podlehnik. Za začetek so nam otroci otro- škega vrtca in OŠ Podgorci pri- pravili zelo lep, krajši in pomem- ben kulturni program. V tem programu so nas na miren način spomnili na naša mladostna leta. Zapeli so nam tudi nekaj lepih domačih pesmi. Ob tej priliki iz- rekamo Majdi Ozmec in Marti Habjanič našo iskreno zahvalo za ves trud, ki sta ga imeli s pri- pravo tega programa. Tudi pro- svetnemu in turističnemu dru- štvu Podgorci prav lepa hvala za vse. Slavnostni govor ob tej priliki je imel Mirko Venta, predsednik našega društva. V ta pogovor je tudi vključil poročilo o delu dru- štva v enoletnem delu. Za tem je Ivan Hergula v imenu pokrovite- lja KS Podgorci ob igranju drža- vne himne razvil prapor. Sledilo je blagajniško poroči- lo, ki ga je podala Rozalija Kor- par, blagajničarka društva, Franc Fištravec pa je podal poročilo nadzornega odbora. Iz teh poro- čil je razvidno, da je društvo v tem obdobju uspešno poslovalo. Nato je imel lep in kratek na- govor predsednik skupščine kra- jevne skupnosti, ki je v imenu pokrovitelja pozdravil vse navzo- če, društvu upokojencev pa iskreno čestital ter želel tudi v bodočem delu mnogo uspeha. Vsem pa je želel še vrsto zdravih in srečnih let z željo, da se bomo čez leto zopet zbrali. V razpravo so se vključili gost- je s čestitkami ob prazniku, v bo- doče pa so nam želeli še mnogo uspehov pri delu. Nato smo se dogovorili o višini članarine za leto 1986 in o vključevanju novih članov v društvo ter o raznih drugih problemih. Na koncu sporeda sta se nam predstavila izvršni in nadzorni odbor. Vsi člani obeh odborov so bili na- mreč ustanovitelji društva v sep- tembru 1985. Po končanem sporedu smo se malo sprostili in razveselili ob zdravem humorju. Ob skromni pogostitvi smo tudi zapeli in se zavrteli. Vsi si želimo, da.bi se tu- di v bodoče kdaj srečali v takem prijetnem razpoloženju. Kc TEDNIK december 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Samoupravljanje in pionirji v osnovni šoli Slovenskogoriške čete v Juršincih so imeli 22. no- vembra pionirsko problemsko konferenco na temo »SAMOUPRA- VUANJE PIONIRJEV IN VLOGA MENTORJA«. Najprej lokalno zamišljen dogodek je nato dobil še občinsko razsežnost, saj so prišli na konferenco tudi delegati iz drugih šol ptujske občine in njihovi mentorji. »To obliko dela z mladimi smo si v svoj program zapisali že v mesecu septembru, ko smo med drugim ugotavljali, da sicer samou- pravljanje pionirjev ni slabo, vendar je o nekaterih področjih potreb- no posebej spregovoriti. Bila pa je tudi priložnost, da spregovorijo pionirji iz drugih šol in da skupno ugotovimo — kako samoupravlja- mo mi in kako se v to obliko odločanja mladih vključujejo drugje,« nam je na kratko odgovorila na vprašanje - zakaj taka konferenca — mentorica pionirskega odreda v Juršincih Francka Petrovičeva. V 0§ v Juršincih so z razpravo mladih — sedanjih in bodočih sa- moupravljalcev, zadovoljni. S svojimi prispevki so dokazali, da jih za- nimajo vsa področja dela — od učnih obveznosti do izvenšolskih de- javnosti ter raznih organizacij, ki v okviru šole delujejo. Mladi se lah- ko s svojo besedo oglasijo povsod, zlasti pa s pomočjo mentorja pose- žejo v vsa dogajanja na šoli. »Žal pa imamo pri nas v Juršincih še vedno velike težave s prido- bivanjem zunanjih sodelavcev-mentorjev. V kraju nimamo delovne organizacije in to se tudi pozna pri vključevanju krajanov v naše delo. Kljub temu pa pionirji delajo zelo pridno in skupno vsako leto reali- ziramo delovni načrt. V prihodnje bi le radi nekoliko več informirali ljudi o tem — kaj delamo. Pogrešamo pa tudi to, da v zadnjih letih v ptujski občini nismo dobili nobenega večjega priznanja iz republike kljub temu, da delo v pionirskih odredih dobro teče in da bi si takšno priznanje tudi marsikateri odred zaslužil«. Na pionirski problemski konferenci v Juršincih pa so opozorili še na eno področje — prostorsko stisko v šoli. Prav zaradi pomanjka- nja prostora je težko časovno uskladiti razne aktivnosti. Tako prihaja do dobesednega »metanja« iz prostorov, da lahko program opravijo, da o neprimernosti klopr — enake za prvi in osmi razred — niti ne govorimo. »Ce nam pri tem širša družbena skupnost ne bo pomagala, se bo naša prostorska stiska vlekla še v nedogled,« zaključuje svoja razmišljanja Francka Petrovičeva iz OŠ v Juršincih. mš: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (231) Je tuje boljše? Po radiu in televiziji pogosto predvajajo reklame, ki včasih prav poživijo program, nič manj pogosto pa so naravnost zoprne. ... Ne vem, zakaj se tako radi zgledujemo po tujini tudi tam, kjer to ni prav nič potrebno: na primer pri imenih domačih (zlasti kozmetičnih) iz- delkov, pri prikazovanju vsakdanjega življenja ipd. K pisanju pa me je spodbudila reklama za Radensko. Mar jo je v Sloveniji res treba propagirati v japonskem in italijanskem jeziku?« med drugim piše bralka N. M. iz Ljubljane. Bralki lahko damo prav, ko se sprašuje, ali je res potrebno — ne le pri reklamah — spogledovanje s tujino pri poimenovanju domačih izdelkov, kot da bi v slovenščini ne premogli dovolj lepih in tudi ko- mercialno privlačnih poimenovanj (to naj bi bil menda poglavitni ra- zlog, da na policah po trgovinah in v reklamah mrgoli množica hayev, hillov, specialov ipd. tudi takrat, kadar ne gre za licenčne izdelke). Prepričani smo — kolikor nam je znano, pa o tem pri nas ni bilo opravljenih raziskav — daje taka >politika< predvsem posledica pred- sodkov glede >primernosti< slovenščine za komercialno rabo. Tuje jezične reklame v slovenskih občilih pa so še velik »napre- dek« v podcenjevanju učinkovitosti rabe slovenščine in njene sporo- čilne vrednosti. Televizija je sicer dosegla, da reklame z drugih jugo- slovanskih jezikovnih območij v Sloveniji predvajajo v slovenščini, mnogo strpnejša pa je do tujih jezikov. Ali so več vredni, boljši kot ju- goslovanski jeziki!? Novi zakon o javnem obveščanju je glede tega ze- lo jasen: »V sredstvih javnega obveščanja se lahko objavljajo eko- nomskopropagandna sporočila samo v jeziku sredstva obveščanja.« Torej se bodo morali tudi Radenska ter naša radio in televizija ravna- ti vsaj po črki zakona, če se že zdaj ne ravnajo po etični (in tudi usta- vni) normi glede rabe slovenščine v javnosti. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Zahvala Zahvaljujemo se Obrtnemuj združenju Ptuj za finančno] F)omoč, da smo lahko nabavi- i razstavno mizico, s katerol nam je tako dana možnost stalnega prikaza zdravstveno- vzgojne literature iz založni- štva Rdečega križa OBČINSKA ORGANIZACI- RDECEGA KRIŽA PTUJ i Izšla je knjiga Erne Meškove v Cankarjevem domu v Ljubljani so v torek, 26. novembra uredniki Mohorjeve družbe iz Celja predstavili slovenski javnosti letošnjo redno zbir- ko tradicionalnih Mohorjevih knjig. Med njimi je tudi knjiga RADA BI VAM POVEDALA, katere avtorica je Erna Meškova, kmetica, doma v La- honcih 6, KS Ivanjkovci, občina Ormož, ki jo bral- ci Tednika prav gotovo poznajo, saj se s svojimi prispevki pogosto oglaša tudi v našem listu. V knjigi Rada bi vam povedala gre za živo in ne- posredno pričevanje Erne Meškove iz njenega ži- vljenja in dela, njenega odnosa do planinstva in do ljudi, ki jih je v življenju srečala in jih še sreču- je. Na tiskovni konferenci so poudarili, da bo knji- ga med bralci prav gotovo zbudila pozornost. Letošnja redna zbirka Mohorjeve družbe obse- ga Koledar, ki je osrednja knjiga s 60 prispevki iz skoraj vseh področij življenja in dela, nadalje av- tobiografija Antona Dermote Tisoč in en večer, večerniška povest Črni svatje, ki jo je napisal Stan- ko Lapuh, delo Matjaža Puca Hodil po zemlji sem naši in že omenjena knjiga Rada bi vam povedala. Erni Meškovi v imenu bralcev Tednika iskrene čestitke! FF Proslava tudi v Prvencih Proslava ob dnevu republi- ke je potekala pred polno dvorno, z uvodnim nagovo- rom pa jo je začel predsednik prosvetnega društva Prvenci Franc Toplak. Slavnostni go- vornik je bil Gvido Cepin, ki je govoril o pomenu prazni- ka, našem dosedanjem razvo- ju in prizadevanjih za odpra- vo slabosti. V programu so sodelovali pevski zbor iz Markovec, recitatorji iz Mar- kovec, Prvenc in drugih vasi — učenci OŠ Bratov Strafela. Prireditev so sklenili z vese- lim delom. _ fotorepoitaža: K. Zoreč Recitatorje je spremljal Mirko Strelec __ Nastopajoči na proslavi od najmlajših do starejših Uspela prireditev je potekala pred polno dvorano IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Sredi poletja 1944 je bila na ptujskem območju ustanovljena kurirska postaja TV XIV, ki je imela svojo postojanko v Mo- škanjcih in Žamencih, velikokrat pa se je pri opravljanju svojih nalog zadrževala tudi v drugih krajih na Ptujskem polju. Kurir- ska postaja TV XIV je vzpostavi- la zveze s kurirskimi postajami TV VIII, TV XVII in TV XV. Področje, ki ga je kurirska postaja zaje- mala, se je razprostiralo na levem bregu Drave od Ptuja preko Mest- nega vrha, Juršinc, Polenšaka, Sv. Tomaža, Ormoža do Zavrča. Svoje delo so kurirji opravljali na najbolj nevarnem ravninskem predelu ptujskega okraja, kjer je bilo veliko nemških vojakov, ki so tod gradili nemške utrdbe za spopad z Rdečo armado, poleg le-teh pa je bilo na tem območju še veliko orožnikov, gestapovcev in vermanov. Prvi komandir postaje je bil Rudolf Sever-Vojo, njegov namest- nik je bil Fric Ivan-Vitez, oba iz Moškanjc, politdelegat postaje pa je bil Bedenik Avgust-Janko. Kurirji, bilo jih je okoli 20, so bili razdelje- ] ni v manjše patrole — skupine, ki so hodile 2 krat tedensko na javke. \ Poleg postojank pri zanesljivih ljudeh je imela kurirska postaja tudi j tri bunkerje, kamor je deponirala v kritičnih trenutkih zaupne doku-' mente, važne predmete in ranjence. Eden izmed bunkerjev se je naha- j jal v gozdu Šlamošina pri Polenšaku, drugi je bil v Gajevcih, v gospo- j darskem poslopju Franca Liplina, posluževala se ga je patrola, ki je vzdrževala zvezo s TV XV, tretji bunker pa se je nahajal na dravskem otoku pri Novi vasi, uporabljala ga je patrola za zvezo s TV VIII. Za- radi izdaje so bunker Nemci odkrili in ga porušili. Kurirska postaja je poleg teh uredila tudi bolniški bunker v železniški čuvajnici pri Fran- cu Obranu blizu železniške postaje Moškanjci: vanj so sprejemali ra- njence s področja V. relejne linije, ki jih je zdravil linijski sanitetni re- ferent Janko Horvat. Pri opravljanju svojih nalog so se kurirji večkrat spopadli s so- vražnikom v Forminu, Gajevcih, v Dornavi na Tibolskem mostu, leta 1945 pa so napadli tank in ga onesposobili ter zaplenili veliko orožja in municije. Najhujšo bitko je postaja TV XIV doživela 6. 2. 1945 v Gorišnici, ko so se kurirji zadrževali skupaj z aktivisti v Toplakovi hi- ši. Zaradi izdaje so padli sekretar ptujskega okrajnega komiteja KP Franc Belšak-Tone, komandir TV XIV Rudi Sever, komandant relej- ne linije Anton Frlež-Jelen in kurir Franc Tobijas iz Moškanjc. ■^ Hiša Antona Ozmeca v Cvetkovcih, kjer so se zadrževali kurirji TV XIV. Mavric Irena franc fideršek deleaaf naee zgodba o ^^^^^^^^HH v letu ^^^^^^^^U Potem so se razdelili v dve skupini. Tajniki so ostali pri referentu za preskrbo, kjer so prevzeli živilske nakaznice in posebne obrazce »prošnja za nakazilo«. Vsak KNOO je dobil le po nekaj teh obrazcev za najnujnejše primere za nakup tekstila. Poudarjeno je bilo, da tudi pri teh nakaznicah imajo prednost matere tik pred porodom za nakup plenic in ljudje, ki se brez vsega vračajo iz taborišč in ujetništva. Predsedniki so odšli v drugi prostor, kjer so skupaj s celotnim okrajnim aktivom obravnavali naloge v zvezi z novim zakonom o vo- litvah. Dobili so nalogo, da je čimprej treba napisati nove volilne ime- nike, za kar so dobili tudi že ustrezne obrazce. V volilni imenik je tre- ba vpisati vse polnoletne in opravilno sposobne državljane, ki niso bi- li obsojeni pred našimi sodišči. Po tem naj predsedniki prinesejo ime- nike v pregled in potrditev. Pri pregledu bodo črtani iz imenika vsi okupatorjevi aktivni sodelavci, ne glede na to, če so bili obsojeni ali ne, vsi, ki so imeli rdeče legitimacije in drugi podobni, ki si ne zasluži- jo voliti za naše prve ljudske poslance v ustavodajno skupščino. Sploh pa je vprašanje, če bi takšni ljudje glasovali za našo oblast. Referent za propagando Rudi llec je govoril o nujni agitaciji med ljudmi, da se kar najbolj masovno naročijo na naše časopise. Vsak partije mora biti naročen vsaj na Ljudsko pravico, vsak aktivisti OF pa na Slovenskega Poročevalca, vsak naš kmet pa na Kmečki I glas. Pripravljajo se v(;like stvari, novi zakoni, ustava, volitve. Politi-i čno delo med ljudmi bo mnogo lažje, če bodo stvari že poznali iz ča-i sopisov. V njih bo tudi veliko navodil za delo ljudske oblasti. \ Referent za izgradnjo narodne oblasti Ljubo Dobnik je predsed- nikom posebej naročil, če sami niso delegati, da naj opozorijo delega- te, da bo okrajna skupščina prvič zasedala v četrtek, .10. avgusta in naj se pripravilo na »di-^kusijo«. Vlado Dcrnač pa je govoril še o pripra- vah na začetek prvega šolskega leta v svobodi. Ker posvet s tajniki še ni bil končan, je Nace zbral okoli sebe predsednike z območja Žetal, da so se skupno dogovorili o nekaterih nalogah, ki naj bi jih vodili skupno. Tudi glede naročnine na časopise bodo v nedeljo skupno objavili pri cerkvi. Naročnike naj zbira poštar in organist Stanko, ki mu ta stvar leži, saj je takoj po osvoboditvi kar na koru med orglanjem prodajal Ljudsko Pravico. Posebej je Nace opozoril predsednika iz Dobrine in Nadol, ki sta še sekretarja OF, da naj čimprej skličeta, vsak v svojem kraju, maso- vni sestanek, da bodo ljudje izvolili drugega sekretarja. Oblast je tre- ba ločiti od politike. Politično akcijo za volitve bodo vodili OF odbo- ri, zato jih je treba kadrovsko okrepiti. »POTIPAJ, SAJ ŽE BRCA« Dogovor na Ptuju je že naslednje dni kazal vidne uspehe pri so- delovanju. Naslednji dan so se zbrali v prostorih bivše občine v Žeta- lah, se dogovorili-, da bodo volilne imenike napisali kar tam in si pri tem medsebojno pomagali. Na razpolago pa je bila tudi še nemška kartoteka prebivalstva, če za posamezne volilce ni bilo vseh poda- tkov. Strokovno pomoč jim je nudil bivši tajnik Mraz. V Žetalah je bil izvoljen za tajnika Nantek, samski, že nekoliko v letih, velik poštenjak, vendar zelo pobožen, saj je šel vsak dan, ne le k maši, temveč tudi k obhajilu. Mnogo bolj se je znašel doma pri čebe- lah, kot pa pri pisarniškem delu. Vsi drugi so že bili z imeniki gotovi, on pa ni prišel niti do polovice. Tudi dejstvo, daje imel KNOO Žeta- le precej več volilcev kot ostali odbori, ga ni opravičevalo. Zaradi te- ga je predsednik Nemec k delu pritegnil svojega sina Ivana, ki je kmalu pokazal dobre sposobnosti. Imel je lep rokopis in še uren je bil povrhu. Zato mu je Nantek vse bolj prepuščal delo. Dober mesec je tako pomagal delati »udarniško«, potem pa so s pristankom okraja in sporazumno z Nantekom, na zboru volilcev Nanteka razrešili in izvo- lili za tajnika Ivana. Skupno so tudi razglasili, kdaj bo kateri NOO delil živilske na- kaznice, in da naj se ob tem prijavijo tudi vse bodoče matere, to je ženske, ki so »v drugem stanu«. Prav tako so se dogovorili, da bodo ob cesti pred zgornjo šolo postavili skupno oglasno desko. To je bilo potrebno, saj je marsikdaj bilo treba kaj objaviti že med tednom, zato ni bilo dovolj samo razglaševanje ob nedeljah. To je bil tudi eden od sodobnejših načinov obveščanja ljudi, saj so na okraju večkrat kritizi- rali zastareli način razglaševanja pri cerkvi. V Žetalah so ob tem trdili, da razglasov pri cerkvi sploh nimajo. Izkoristili so namreč lokacijo skupne oisarne. mimo katere je vodila pot ;z cerkve. Ljudje so se navadili, da so se po prvi jutranji nedeljski maši ustavili pri > občini