rrn«i< ibui 101. številka. j«! Trst, v petek 17. jtinija 1S98. (Tederoo izdanja) Tečaj XXHI. -al H um* OM ,.Edinost" izhaja dvakrat na dan, raznn nedelj in fraznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob !. dri, večerno pa oh 7. nri. O ponedeljkih ijilutja prvo ud&uj«* <4* 1 uri pop, Nnr«čn|n» znaia: gld. 21-- n Za pol Teta, četrt tetit in tla me*ee fszmeffio. N*?ftčmnrt je plačevati naprej. Na naročje brez priložene naročnine ae uprata Obe izilanji na lpto . , U samo večerno izdanje ( ii Na drolmo M prodajajo v Trstu /jutranja fitevilka po 3 nvć< večerne Sttvilke ! po 4 p vil; potiedeljake popoldanske Številke po nv£. Izven Trsta po 1 nyč.ve£ ---------—L. .... i; ■:. 4 m i !■; M1'. GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. 4 nri1. Telefon ltv» 870. . Oglasi se računaj« po vrstah v petitu, /.a več- , kratno naročilo s primernim popustom. PAtdann. ttaiMrtnlce in javne zahvale, do- t muči oblast i, t, d. se računajo pO pogodbi. Vsi ilopini nujne pošiljajo nrediilfitrn. t Nefranknvani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi <«• ne vračajo. . Naročnino, reklamacije in oglase sprejema itpravništTu. Naročnino in oglase i je plačevati loeo Trst. 1'rednistvo in tiskarna se nahajata v , ulici liiriatia Atv. 12. 1'jiravnlstvt), ed-pravništvu in sprejemanje hiserntov v ulici Motin pireom Stv. .1, It. nadstr. V edinosti Je moč! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni ki Lastnik konsorcij listsC „Edinosti". Novejše vesti. . Madrid H>. V zbornici so nadaljuje razprava .p fjlipinjjkcm v.prajirinju. Poslanec Muro ixvaja v (^nlUem govonj. da je general Primo de Rivern storil domačinom neko obljube; dejstvo, da ne te obljube od Hjjiinflke. strani niso izpolnile, daje pro-vzrOčflo n utajo. Razprava se je odložila ua iu- II<( ,< II: i; ■ .< * |.[ J : J trsnji dan. Madlid Ki. Do sedaj sti ostali na Luzon-ii "J"'''V "1 r > - T še dve provinciji Španski državi zvesti, položaj v Manili pa je docela opasen. Madrid H>. Rezervno brodovje je odplulo jz Kadiksa na nedoločen eilj. Minister mornarnice, .•c . ..i • . .• • , . : : •' Aunan, ki so je tudi ukreni na ledno ladijo, se 'I VI V' V'"" '] i/ J" * v i J 1 povrne, ko bode na' mprju dal. zadnja navodila. iT) .L1" 1 i v« /.i i iT . ; ; -r . .Madrid. 1«».. ,»Journal Liberal«; prinaša vest |iz Manile od 8. t. m., g^iHom katero bi i»ili ustaši ;>. t. m. prekoračili ijeko Zapolato ter se pod Vbd- Htvom, Agninahia krepkimi ijetami napotili proti ciriJ,! . .'r . ir • ? ■ , ; X. ' I ijrts rinas m rapuaaue tov ti dve mesti po brez- vspešnem boju ud strani španskih Set zasoli. Bo- -i-'r.i> yrl f. : . i J . 4 n •■,' T jevame. se vedno nadaljuje. Po noči in no dnevu • '- T ' i- • i sfl 11 . . . . • • i . JI se ponavljajo, praske. Spanci se l>o|iijejo korenjasko ter so dobre Volje, dasi jim primanjkuje živil in so Jako utrujeni. Cerkve in samostani so lireustro- 'V ; , ,. > J ' . , jem V bolnišnice, ki so vse polne ranjenih, >,ad- Hjl p ' -'-i: i •»»' . , V. : ' . . - ,' i. fikot se je vkrcal na neko ladno, jezuiti so zbežali »t se je vkroai.na netco taaijo, jezuiti su " - /!" •' 1» "'r • ,, ., v j provincijo J^utaiifras, nune pu v Luguna. Manila »e baje poda, dospejo amerikanske fete. Madrid li>. Ofioijoina brzojavka vrfiovnoo;a ;eljnika na Bisnva-otooih slove: tJstaii so pre- pov -i d ftroii br/iijav na Itigli Lu/on-a. ()rganiziratio vojaštvo descrttije k sovražniku, takisto je storilci lickaj stottUj doinaSmov. JCeki amerikimski križar Izkrcal Južno od Lužbii-a mnogo o'rbžj/i. Kak drnjr slučaj se ni prijtetil na P»isava-otocili In na Mindanao. Z Manilo' ni dircktn'ć z^eze il;r> >iiv/;' ■ : ' P O D L I S T E K. 10H ,i / '-.i!* ;i■ >J' i iv.ru >.,.; i ;.» ■ . i .• ''1 ■ ■' I PREDNJA STRAŽA. Poljski spisal Bolesla? Prus. Poslov. Podravski. At;3 as ojf(TBivarq xi>^ oh cmniTr j lOnuiiMk.o) .oool ui i-,] ?H-fljI .maaviii su la on Ljudje, to poslušajDČ, s<» se križali, ženske so jecale in celo žida sta pljuvala na tla, samo Janko Gobar, sin bogatina Gobarja, je pušil dolgo sval-čico ter se smehljal. Držal je roke v žepih svojega ž ovčjo kožo podvlcecjicga jo])iea, postavljal naprej sedaj jedno jia drugo nogo, obuto v dolge, preko kolen sagajoče škopijo, pušil pval^ico ter se smehljal. Kmetje so ga nejevoljni .gledali, momljajoč, da celo do mrtvili niinii spoštovanja. Toda ženske, dasi ravno su se hudovAle, niso čutile do njega sovraštva, kajti fant je bil čeden, kakor bi ga naslikal. Bilje visoke rasti, širokopleč,. gibčen; uit licu kri in mleko, oči kakor plavice, brke in brado je imel rdečkasto kakor plemič. Samo oskrbnik je mogel biti tako zal, ali kak pivar; toda ljudje ^» šepetali med seboj, da je to paglavec, ki še enkrat jiogitip ob cesti. »Xeiuara, da Polž ni prav in-iml, da je izgnal reveža v takem mrazu«, oglasi se vojd, važno si ugledavši mrliča, »Kajpada, da no«, so zašejietale ženske, »Toda huduje se, ker so mu ukradli konja«, je omenil jeden krnet. ^Vaslihlirtoil Ifl. Državnemu oddelku je došlo uradno poročilo, da govorica ni osnovana, da bi se Nemčija mislila vtikati v filipinsko vprašanje. XemSke Indije so sc odpeljali1 v Manilo snmo radi tega, da čuvajo nemške podanike in njih imetje, nikakor pa ne minlr Nemčija intervenirati. Wn*lilngtoii K>. Zbornica zastopnikov jo z 2()(J proti 1H glasom vf»p)*ejcla predlog glede pri-klopljenjn UaTti-ja. DllliaJ 1b. Načelniki veleposestva so se sešli danes popoldan na posvetovanje, prišel je tudi kup-či jski minister dr. Iliirnreitbcr! Posvetovanje obsoja odkrito, odločno in nedvombeno postopanje radikalnih skupin poslanske zbornice, ki je vseskozi graje vredno. Po niencuju konference so v nevarnosti, da bi se taki politični krivi linuki več 110 sirili, pride najlažjo v okom, ako so pravočasno in lojalno kivno na pot, p<| kateri so pridobi tudi nemške stranko za sodelovanje pri parlamentaričnili delih. Na ta način 1 * i so prišlo tudi do prepričanja, da bi zgodovinsko naraviii ukupni iute,resi med občina državnima polovicama prodrli. Konferencija pri-j)ozna težavno polozenjc vlade, čakati pa mora, da se vlada mod ustavno dovoljenimi mejami poprime krepko inicijativo zli nadaljnjo delovanje. Krilo 10. Kadi zadnjih demonstracij in izgredov so oblastva sklenila,, da so no smejo obdr- žavati za nodoloCcn čas slavnostni sprevodi, obhodi i*' - i 1.1 , , ■ • ■ ; i ' ' in sestanki, f, . . Biidapvst Hi. Zbornica poslancev jo sjirejela p<» daljšem izvajanju ministra financij predlogo glede porabninskega davka v glavni in specijalni •'i' •!i . ' razpravi. >!■«»__-• . .Vi i Pariz H>. Predsednik Pa ure je ajirejel danes predpoldno Jirisson-a in Dupuvs-a. Popiildne sprejuio Ribo t -a, Bourgeois-a iii Peytral-a. (ibče s<; misli, da pokliče predsednik jutri zjutraj oho politično osebo T ' ' ' * I ' ''; . >■■ ~ »Konja takti ali tako ne dobi nazaj, toda on jo jiri tem pogubni dve duši!« zakriči stanjša ženska. »Od Nemcev se jo tega naučil!« doda druga. »Vest ga bo pekla do smrti!« omeni tretja, (irohovski je postajal činadalje oejpernojši; torej se je oglasil: »I... ne samo to, da gaje Polž izgnal; on sam si je prizadjal truda, da bi zasledil tatove, ki nam kradejo konje...« Pri teh besedah nekoliko kislo pogleda Janka Gobarja, kateri, pumežiknivši nanj, mu odvrne: »Tako so pripeti vsakemu, ki se preveč peha za konjskimi tatovi. Ni jih vjol, sam pa jo poginil«. »Napoči tudi za nje dan plačila«, reč«! (irohovski. I * "J ' L »!\o napoči... To so nekaki zviti tiči«, odvrne Janko (»obar. »Bog da, da napoči«, trdi Grohovski. »Ne govorite, tako glasno, da no ukradejo še vas«, zasmeji se Janko. »Nemara me okradejo, toda prosijo naj da me zaziblje v trdo spanje«. Ob času tega razgovora je stražnik odšel v pisarno, občinski pisar je z veliko pozornostjo ogledal nesrečnika, \. Pritožbo ničnosti, katero jo bil vložil Zola proti kofnpbtonciji Versailjskcga sodišča, jo kasačijski dvor ovrgel. ^^^Otlnjr Ki. (Slasoni na vlado došlih poročil so začeli .\[ohoTnea pričakuje, da bode isto storila tudi tVnogora. ; : ,.i Socijalni demokrati na delu. Težko nam jo pikati o htVari, 'ki''ham jo jo prijatelj zaupal, no sliiteč -— da jo objavimo. Neradi zlorabljamo zaupnost, ali ako nam jo! mnogo letečo na prijateljstvu pfiPartiozTiikov, lož^O nam jo tisočkrat veo nrt tettij'-dit ]>t) možnosti koristimo narodu svojemu. Tz grttoVega vira strto doznali, da so se naši (?) domokratjo, oziroma voditelji tukajšnjih .Moe.ijnlistov, videči da v mestu samim ničesa ne opi-.tvijr> — podali v okolico na »delo!« Tako so imeli te dn| posvetovanje pri sv. Ivanu s tamošnji in i prvaki! Govori se, 'da niso g. Kristan in drugovi niičoša opravili, toda btiiV onij iki jo to povdarjal; }e kasneje ifcjlivil (na vprašanje), da ko bi socijalisti (laški j kot pa slovcnskegrt kandidata 11* Morabiti da so jd'timenjorti gospod le šalil, (V) toda take ša^e no poznamo in mislimo, da jo ne prijviKnajoniti drugi!' ■ / i 1 >» fcnajo sociijalirttičili vodje lo[>o in na srw govoriti, to radi priznamo, nimajo druzega dela ; k lastniku sanij — midva s pisarjem vas dohitiva. »ednij je to prvič, da sč je pripetrl v občini tak fdučaj;..« ' io< iq i- • Iirtstiifk šanij so jč popraskal za ušesi, toda ''Hioral jo ubogati. Sicer pa je bilo do sodišča samo par vrst. 'Vzel jo vajeti "V toke ter potegnil konje, sam pa jo šel zraVot/ pes, ne ozira joč se m nogi» po svojih popotnikih. Ob enem ž njim sta šla tudi župan in neki kmet, ki je imel opraviti s sodišččiii radi pokvarjenega vedra pri tujem vodnjaku. Stražnik, videč, da so že odrinili, jo stekel iz pisarne lor jih dognal, jezdč konfa. Ob torti času, ko je vojd odpravil k sodišču nesrečnika, odposlalo jo glavarstvo občini bedasto Zofijo«. Par mescev pozneje, ko je pustila otroka Ovoarjevcmu varstvu, prišla je Zofija v zapor. Zakaj? — tega sama ni vedela. Očitali so ji beračenje, po!i:ijkiWOftj<', V.tjifHt^-stN^ tLjaten podžiganja in po vsalvbm novem prestopku so jo gonili iz pre-iskovuhiioo v zapor [y, zapora v preiskovalnieo, iz preiskovalnice v bolnišnicoi a iz bolnišnico znovič v zapor. Tu jo trajalo vso leto. Na toni potovanju kazala so je Zofija povsem malomarno. Samo takrat, kadar so jo privedli ua kako novo mesto, je y. prvih dne.h povpraševala: ali dobi k j dela? Potom pa so jo jo polastila apatija, da jo večji del dneva prespala, bodisi, na ležišču, ali pod ležiščem, na hodniku, ali na dvorišču pred ječo. Sploh, njej jo bilo to vse jedno, (Pride soj. v to so odbrani in — plačani. Sieer pa obdelujejo vedno eno in isto. A drugo jo govoriti in zopet drugo delovati! Mi mestni delavci smo že toliko zreli, da ne sodimo moža več po besedah, ampak le — |m> dejanjih. Dejanja pa nas učč, da oni, ki hoče ostati naroden, ali da se bolj razumemo, oni ki služi Bogu, ne more služiti hudiču in narobe! Poznam socijaliste, ki so bili nekdaj vrli narodnjaki, toda danes ni jim več mari ne za na roti in ne za domovino. Ogibljejo se vsake narodne slavnosti, kakor ognja in ako se jih vpraša zakaj da tako postopajo, odgovarjajo ti, da oni gledajo le za kruh ter da je vse eno biti Slovence ali Lah !! Tako pravijo slovenski sodrugi, da jih prav nič ne briga, kaj govori in delajo Lahi. Prijatelj nas je zagotovljal, da so slovenski oddelek sooijalno-demokratičnega društva popolnoma odločili od laškega, kar pa ni ros; demokratični program, katerega so naši uprav vrlo drže (Lahi pa ravno narobe!) zabranjuje vsaki separatizem in vsako narodno izpovedanje. Gori omenjeni gospodje hlinijo so sedaj narodnjake, le radi tega, ker so prepričani, da so naši delavci no dajo več zapeljati na mejnarodno polje tako na lepem ! Zato pa treba — zvijače! Tu moramo omenjati, da mi nismo načelni nasprotniki socijalistov in njih opravičenih teženj. Nasprotniki smo pa one socijalno demokracije, katera pod plaščem krivo razumljene mednarodnosti ne povspešujc popolne ravnopravnosti na vseh poljih, t. j. tudi na narodnem polji, nogo pomaga močnejšim, razvitim narodom tlačiti šibkejše in še-le razvijajoče se narode. Ako nam socijalni demokratje pomorejo do narodne jednakopravnosti, znebimo se tudi mi one nezaupnosti proti njih delovanju, katera nam ne dopušča, da se žnjimi identifikujemo. Do onega časa pa treba da ysi delamo najprej za enakopravnost naroda našega! Narodna enakopravnost je in mora biti tudi tlel socijalnoga programa. Ako nas gospodje socijalni demokratje zavedejo na pot mejnarodnosti, izročeni bodemo, ko se bode imelo reševati praša-nje u rojenju človeške družbe, na milost in nemilost onim narodom, kateri bo že zdaj močneji in kateri si bodo znali obdržati svoje premočje nad nami. Ne varajmo se v tem obziru. Socijalno pra-šanje je v prvi in zadnji vrsti prašanje — kruha! Oni, ki bodo imeli moč v rokah, bodo delili kruh. Prepričani pa smo lahko, da bodo na Primorskem italijanski in drugje nemški soeijalni-dcmokratje najprej skrbeli za-se in našim, slovenskim delavcem pustili le mrvice — ako naši delavci ne bodo dovolj organizirani na narodni podlagi. Le tedaj dosežemo popolno gospodarsko ravnopravnost, ako bodemo nastopali v človeški družbi kakor organi-zovana narodna enota. Z megleno mednarodnostjo pa ne dosežemo ničesar. To so že davno uvideli češki delavci ter se odcepili od mednarodne socijalističuc stranke. Postavili so se na narodno-socijalistično stališče. S tem so si priborili simpatije narodnih krogov in tudi — spoštovanje mednarodnih socijalistov. Ravno tej diverziji čeških delavcev se ima zahvaliti, da so mednarodni socijalni demokratje na Dunaju in v čeških kronovinah postali nekam — mehkejši in previdnejši v narodnih prašanjih. Boje sc, da se socijalno prašanje reši — brez njih ter da /gubo vajeti in z istimi tudi — molzno kravo! Naši slovenski delavci in naši okoličani naj se ne dajo torej zavesti ne od mednarodnih socija-jalistov, ne od onih, kateri so hlinijo, da bo narodni. Po njih dolih naj jih presojajo, a ne po njih govorih ! Pozor, dokler jo še čas! 0 naši organizaciji. Poročal F r. Orel na zborovanji alov. učit. društva za kopemki okraj. (Dalje). Tedaj i jeden i drugi list pripoznavnta ve-levažno potrebo preustrojitve na tem polji. Tako jedon kakor drugi sta pa tudi navedla, kako bi bilo temu odpomoči, a vsak je povdaril tudi to, da ne neha ne jeden, ne drugi. Kake važnosti bi bil tak preustrojen list s kakimi 1600 naročniki in kake prednosti bi imel, o tem sto gospoda sami uverjeni i u no treba, da \ mm jih naštevam jaz v tem poročilu, ki se nji je itak preveč raztegnilo. Da dosežemo tedaj jedinost v glasilih, to bodi na slovenskem uoiteljstvu ! Po lanskem zavezi nem zborovanji ustavil sem se nekoliko tudi v Ljubljani, i kjer sem imel čast govoriti nekoliko z g. Dimni-I kom. Pri oni priliki sem mu omenil tudi ta naš nedostatek ter mu rekel, da temu bi se od pomoglo I tako, da slovensko učiteljstvo uniči z boj i kotom ta lista ter ustanovi jeden jedini. Odsvetoval mi je gospod ta korak, rokši mi, da naj bi o tem govorili v našem okrajnem društvu ter poslali potom ta predlog v pretres zborovanju bodočih zavezinih delegacij. Tako, gospodje, želel bi, da storimo to danes, proseč Vas, da sprejmete predlog, katerega bodem v tem smislu stavil koncem tega poročila. Pri namiznem govoru lanskega zborovanja v CJelji je gosp. Dr. Hribar, lastnik tiskarne istotam pozdravil našo dično Zavezo, kakor predstaviteljieo Zjedinjenc Slovenije. Ali kakor moremo o tej reči, da do zadnjega časa Kranjec moj ji osle kaže«, tako moramo žalibog povdarjati, da mod kranjskim učiteljstvom nima Zaveza onega zanimanja, katero ji bi šlo zbog njane velevažne naloge. To jo pokazalo še vsako njeno zborovanje, katero se jo vršilo izven kranjskih mej. Še udeležba od strani delegatov je bila pomanjkljiva, drugih udeležnikov pa, z malimi izjemami, skoraj ni bilo. Tudi slovensko učitelj ko društvo v Ljubljani se hoče preustrojiti v nekako Zavezo, katera bi družila okrajna učiteljska društva kranjska ter postati deželno. In ta predlog, kateremu je nasprotoval g. Sega (v kakem smislu ne vem; najbrže pa, ker je videl v tem konkurenta Zavezi) je prodrl in vsprojela se je resolucija, s katero so proglaša Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani za faktično deželno učiteljsko društvo. Mi bi nič ne ugovarjali, ako bi bilo n. pr. to čislano društvo stavilo predlog, da se sedež Zaveze prenese v srce Slovenije, v matuško Ljubljano. Ali to, da so misli potegniti kitajski zid ob političnih deželnih mejah, prepuščajo obmejna društva samim sobi, to pač ne more delati časti kranjskemu učiteljstvu! Tudi naslednje me potrjuje v misli, da kranjsko učiteljstvo nima čuta za brate izven svojih deželnih mej. Slovensko učiteljstvo je imelo svoj koledar, kateri jo izvrstno služil vsakemu slovenskemu učitelju. Lotos ga nimamo, kar ga zalagatelj ni mogel dati v tisk, ko so jo uveril, da bode imel ž njim izdatno izgubo. In tedaj som sc čudil, da v slovenskih učiteljih 110 bi našel g. Gabršček »>00-800 odjemalcev toga koledarja. Sedaj pa, ko vem, da jo bil ta koledar le za Štajerce in Primorce, ker Kranjci imajo sedaj menda že IV. loto svoj »Ročni katalog« s popolnim šomatizmom šolskih ohlastnij in ljudskih šol kranjskih, uvidim, da je pač moralo biti tako. Slišal som tudi, da bi ta koledar stal okoli 40 kr. ter da bi izhajal s podporo deželne vlade. Ako jo to zadnjo res, potem gospodom tovarišem ni znan rek »Time Danaos, ot dona forentes, (boj se Danajcev, tudi če prinašajo darove). To naj bi bil posek v oči za jezikovno ravnopravnost. Ker gospoda, čujte in strmite! Šolske oblasti dopisujejo z podrejenim učiteljstvom in to obratno ž njimi v blaženi nemščini. Tako som imel letos priliko videti dva taka dopisa si. o. kr. okrajnega šol. sveta Postojinskega do podrejenega učitoljstva. Žalostno!! Mi vsi poznamo podjetnost in požrtvovalnost Gabrščokove tiskarne v Gorici v zalaganji slovenske knjige. Sličnoga izgleda nimamo v mejah slovenskega ozemlja. Ta tiskarna jo založila tudi izdajo knjižnice za mladino. Ker pa se ni izpcčalo dovolj teh koristnih knjig, čutil so jo g. Gabršček primoranoga ustaviti to podjetje, dokler 110 izpoča vsaj toliko založenih iztisov, da se pokrijejo tiskovni stroški. K čemu je tedaj odbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta sklenil izdajati »Zabavne listo za slovensko mladino«, ko imamo toliko, rekel bi skoro preveč, mladinskih zbirk in ko je g. Gabršček le začasno ustavil izdajanje knjižnice za mladino, ustanovljene po nušej Zavezi. (In duša temu je bil g. Dimnik, ('emu sedaj ugonabljati lastno doto?) (Pride še). DOPISI. Iz Barkovelj. (Izv. dopis.) V nedeljo imeli smo pri jako krasnem jutru vsakoletno obhodno procesijo sv. Rešnjega Telesa. Precej |m> slovesni sv. maši, završivši se po osmi uri, uvrstila se je velika množica župljanov in tudi precejšnje število tujeev, ki so pa — razun žensk — večinoma gledali cul strani. Za nebesom opazilo se je več gospodov, med drugimi tudi namestništvo-nega poverjenika za okolico g. Fabrizzija in poslanca Dollenza. Med krasnim iti v srce negajočem petjem, ob tej priliki pomnoženega mešanega pevskega zbora »Adrije« in med izbornim godenjem oddelka vojaške godbo, jela se je procesija pomikati počasi in jako v lepem redu, kakorŠnega se vidi malokje daleč na okrog, za kar se je posebno trudil naš proč. g. župnik Cer ne, po novi eosti mimo šole proti prvemu altarju. Pri tem, kakor pri ostalih treh evangelijih, peli so »Adrijaši« kaj lepo, uzorno in precizno na slovensko prevedeno Riharjevo skladbo »Molim To ponižno!« Okolo 10. in pol uri jo bil slovesni obhod zvršon. Do solz me je v resnici dirnulo, ko sem letos zapazil mod obkodom precejšnje število domačink v prekrasni narodni noši. Posebno so so odlikovalo vrlo naše pevke, ki so imele v nedrijah, okoli šopka krasnih evctlio, zavezan trobojni trak. Tako je prav, drage mi Barkovljanke! Tudi v bodoče pokažite svojo gorečo ljubezen do lepih narodnih šeg in navad! Kor so je jela pa ta obleka slednji čas jako opuščati, kličem vam jako goreče: Obdržimo si in pridno vživajmo, kar je naše, kar je slovensko! Naše procesije udeležile so se tudi nekatere »Cecilijanke« iz Rojnna, ki so pevale pobožno pesmi. Nekaj, kar sc do sedaj nikdar ni še dogodilo v naši vasi, ob tako sijajnem prazniku, prodrznilo se je storiti v nedeljo. Mod procesijo pelo sc je namreč tudi italijansko! Povedalo so mi je, da so bilo one kavke: »Le figlie d i Mar i a« iz rojanske župnije. Od kod in kako neki to?! Je-li si je morda g. Jurca tudi ob tem, za nas toliko svetem dnevu, hotel prislužiti kako usnja to kolajno z ulogo onih nesramnih izzivalk ? V imenu vseh nas Barkovljanov in v ohranitev blagega miru, prosim vse one figlie di Maria, naj ne pridejo več v drugo, ker njihovo izzivalno vedenje, njihov sramotilen zastneh do naših narodnih oblek in navad ter njih spačeuo kvakanjc jim no pribavi nobeno zaslugo ne pri Bogu, ne pri Mariji in tudi pri pametnih ljudeh ne. Kjer greh so dola in hudobija, ne usmili se Bog in tudi Marija ! Kaj haška za morete doseči le pri vašem židovstvu priljubljenem g. Juroi. Povem pa šo, da to so bile hčere privandra-nili, a sedaj alla Jurca prodanih Kranjcev in Kra-ševcev, bivajočih tam nekje na Greti pri Skrljih. Vrhu toga še nekaj ! Vprašal bi prav radovedno, kje je barkovljansko u č i t e 1 j s t v o ob takih slavnostnih prilikah? Je-li postalo tako brezbožno, da se prav nič ne zmeni za mladino ob toli važnih dneh ? Kamorkoli som šol in kjerkoli som bil ob taki priliki uzrl sem najpred ondotno učiteljstvo, ki je lopo uvrščalo šolsko mladež tor jo pobožno vodilo do konca obhoda. Je-li v naši vasi kaka izjema za-nje? Saj store po drugih vaseh po okolici to prav radi. Morda sc zdi previsoko za tak posel na javnem, ka-li ? To ni lepo, to ni moralno, to je obžalovanja vredno, da, celo sramotno! Želeti je, da se v prihodnje ne pripeti več kaj sličnoga! Tržaški magistrat zna tudi svojo. Vsako loto so je zaukazalo magistralnim delavcem, da očistijo in otrebijo pot okoli barkovljansko luke, okolo katere gro navadno vsako leto procesija, da postano njen sijaj šo lepši. Letos ni bilo ne ukaza in tudi delavcev, akoravno je bila pot izvanredno jako posuta in nametana s kamenjem. Naš gospod župnik moral je sam v to skrbeti; poklical je namreč nekaj šolskih otrok in prav radi so ustregli njegovi želji. Na jasnem smo, premalo dišimo namreč še po cikoriji in za čiščenje poti slovenskim petam nimajo gospodje na magistratu denarjev. Po vsej vasi bilo je videti onega dne različnih zastav; slovenske trobojniee vihrale so pa posebno po oknih »Narodnega doma«, a tudi hiše naših prvoboriteljev in drugih so bilo kaj lepo odičene in okrašene. Kaj pa naj povem o tistih, ki toliko kriče, da je v naši vasi toliko potrebna italijanska pro-povod. Večina teh junakov jo imela okna in hiše zaprte kakor |w> noči. Tu se vidi koliko jim mari cerkev in njene slavnosti in koliko jim bodo mari laške propovedi, ako jih v resnici dohodo. Kratko čez poldne je bil v župnišču sijajen ol»ed. Med povabljenci bili so gg. : namestništveni poverjenik /a okolico Fabrizzi, višja svetnika T r novec in Legat, deželni šolski nadzornik Kl od i e pl. S a bi a d os k i, kanonik F lego, namestništveni tajnik Hebek. kapelan rojanski G listin in drugi. Med obedom odmevala je po sobani lepa slovenščina in se vrstile razne na-pitniee. Popoludne so se pri popol u danski službi božji pole prav izborno velike lavrotanske litanijo (seveda v slovenskem jeziku), tia čemur izrekam še enkrat zasluženo pohvalo »Adrijašem« in njihovemu vrlemu pevovodji g. Kažmu. Po službi božji bi imela pričeti narodna veselica na ukusno odičenem vrtu »Narodnega doma«', a nenadoma prišli dež je to zabranil. Radi tega odložila so je z ravno istim vsporedom na p r i-h o d n j o nedelj o. Politični pregled. O položaju. Delovanje ali bolje razsojanje v državnem zboru je završeno ter vsa notranja politika se sedaj zrcali v manifestih in komunikejih odborov in pododborov strank. Seveda tudi iz teh izjav so 110 more zvedeti kaj posebnega. Položaj jo in ostane kritičen. Desnica, da dokumentira svojo solidarnost, je izvolila pododbor, kateri naj vodi posle do odprtja državnega zbora, oziroma je bil ta pododbor imenovan od parlamentarno komisijo desnice. Ta pododbor obstaje iz poslancev pl. Jaworskega, dr. Engol-a, dr. Paoaka, grofa Pnlffy-ja, grofa Falkcn-havn-a, barona Dipauli-ja, Lupula in vsakokratnega načelnika slovansko krščansko-narodne zveze. Češki klub razposlal je naslednjo izjavo: »Klub se je posvetoval o položaju vstvarjenem vsled prcloženja državnega zbora ter je po dolgi debati, katera jo izpolnila dve seji in katero so se udeležili v prisotnosti finančnega ministra dra. Kaizl-a, vsi členi kluba, ukrenil vse potrebno v varstvo koristi in potreb .češkega naroda«. Tudi socijalni demokratje so izdali manifest. V tem manifestu prosvedujejo najprej proti razpu-ščonju občinskega sveta graškega, dalje proti uporabi pravico narodeb od strani vlado, proti uvođenju novih davkov sploh in posebno proti povišanju davka na sladkor potom naredbe. Zahtevajo tudi urejeuje jezikovnega vprašanja v imenu socijalnih demokratov vsili narodov. Odločno prosvedujejo proti poskusu krščanskih socijalistov, da bi jih diskreditirali pri ljudstvu z označonjem kakor »c. kr. socijalni demokratje«. Pritožujejo se tudi proti temu, da sc jo brezvspešil njih predlog za odpravo žitno carino. Manifest završujc: »Proč s privilegiji! Živelo splošno, enako in direktno volilno pravo!» Dosti lepili besed, a gospodje socijalni demokratje ne smejo pozabiti, da so velikim delom sami krivi na odnošajih, katere napadajo. Namesto, da so so pridružili divji obstrukeiji, morali so neodvisno od vseh strank, podpirati vso predlogo, ki so bili stavljeni na korist narodov, varuje seveda svojo stališče. Takim postopanjem bi bili koristili tudi svojemu ugledu ter so uveljavili v državnem zboru kakor stranka, s katero bi so bilo računalo. Ako pride do tega, da vlada zopet skrči ono malo razširjanja volilno pravico, katero jo privolo socijalne demokrate v državni zbor, krivi si bodo sami, ker so kazali, da jim je le za škandale! Slednjič izdalo je tudi liberalno veleposestvo manifest priobčen moj novejšimi vestmi. Ta manifest jo prava »limonada«. Obsoja postopanje radikalnih strank, priznava težko položenje vlade, a zahteva od iste naj krene na pot, po kateri so pridobi tudi nemško stranko za sodelovanje pri par-lamcntaričnih delih. Kako si misli liberalno posestvo pridobljenje nemških strank za parlamcntaričuo delovanje, no moremo razumeti. Ako pa misli liberalno veleposestvo, naj vlada kapitulira pred obstrukeijo, potem moramo izjaviti, da nahajamo še najmanj državniške modrosti v manifestu liberalnega voleposestva. „Politika" piše: »Histor.-pol. Bliitter«, odličen katoliški list, prinašajo v svoji zadnji štev. študijo o notranjem političnem položenju, v katerem pišejo o Patzoltovcm projektu glede federalističnega zdru- ženje Avstrije, po kronovinah narodnosti, sledeče: »To, kar Patzclt predlaga, ni drnzega nego umetna slika, s koje konstrukcijo se ne more pečati noben avstrijski državnik. On si misli nemške alpske krono vi ne združene v notranje avstrijsko upravno pokrajino, v kateri poslujejo deželni zbori posameznih, v to pokrajino združenih kronovin — Zgornje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko in dr. — kot provincijalna zastopstva. Druga skupina naj bi sestajala iz Galicije, tretja iz dežel na Sudetih.« V tej zadnji skupini pa bi nas zopet strašil strah — jezikovno vprašanje. Da se to vprašanje reši, svetuje, da se te dežele razdelč, v kolikor je to možno, v okraje po narodnosti. »Sudetne dežele bi bile povsem dvojezična pokraj na in sicor tako, da bi se v uradih v čistili okrajih, kjer prebiva izključno le jodna ali druga narodnost, zahtevah* znanje drugega deželnega jezika le od omejenega števila uradnikov, in to v razmerju z obstojočimiini potrebščinami«. Ni treba Bog si ga vodi kakih dokazov, da je ta Patzeltova misel o federalističnem združenji Avstrije povsem zgrešena in neizvedljiva. Ona je v nasprotju so zgodovinskim razvojem, ki je vstvaril posamezne kronovine z njih tradicijami in pravicami. Povsem napačna politika bi bila, ako bi hotel kodo to dejstvo potisniti v kot. Vendar je pa za sedanje položenjo vsokako značilno, da si to federalistično misel vtepajo v glavo celo krogi, ki so do sedaj smatrali centralizem kot jedro nemško politike. Da pa tako misli in taki cilji navdajajo dandanes tudi širšo politiške kroge, je temu krivo gotovo dolgotrajno neplodno delovanje državnega zbora. Trajalo bodo pa šo dolgo, prodno zmagajo ter se združijo v zaresno obliko, v kateri bi mogle zajamčiti državi gotov obstanek, narodom pa njih prošlosti primerno veljavo. Naj so ta federalistična misel kedar koli in kakor-sibodikoli utelesi, ostane vedno feniks oktobrskega diploma, po katerem je cesar Fran Josip pred 38 loti svojim narodom zajamčil ustavo, ki odgovarja njih zgodovini, njih pravicam in potrebam celokupno države. »Samo take institucije in pravni odnošnji«, glasi se tam, »ki jednako odgovarjajo zgodovinski pravozavesti, obstoječi različnosti naših kraljestev in dežel in zahtevam njih nerazdružlji-vega močnega združenja, morejo ta jamstva (za moč in varnost monarhije) dovoliti.« Schmerlingova politika pa je žalibog ta najviši zakon v izvajanju obrnila povsem narobe in ravno tako tudi ustavo. AmeriSko-ipanjika vojna. Kakor sc poroča so jo vendar enkrat odvela amerikanska vojska iz Tampe in sicer 14. junija. S prva govorilo so je, da so ukrca ameriška vojska na l.r) prevoznih ladijah, potom so je pisalo o 27 in 30 ladijah, a nazadnje se poroča, da so je ukrcala ta vojska na 37 prevoznih ladijah. Mi, neverni Tomaži, še sedaj nismo popolnoma prepričani, da je 14. junija zares odplulo brodovje iz Tampe z ameriško vojsko. Prevečkrat so nas Amerikanci za nos vodili. Sicor je pa ros zadnji čas, da so odpravijo Amerikanci na Kubo, ako nočejo, da bodo prekasno. Deževna doba na Kubi je blizu in žnjo mrzlica, a tudi, v Tnmpi ne cveto rožice ameriškim vojakom. Tudi tam razsaja o tem času, kakor na Kubi rumena mrzlica. No Amerikanci si vodtf že pomagati, saj imajo denar. »Armada«, katero so koncentrirali v Tampi, obstoji večinoma iz kupljenih ubogih kubanskih izdolovateljev Bmodk in iz črncev, kateri niso tako podvrženi mrzlici. Kaj marajo Amerikanci, ako poginejo vsi ti reveži, saj so plačani. Bogate Zjedinjene države, ki štejejo 70 milijonov prebivalcev, ne bodo pretakalo solz po kakem tisoču ubogih črncev. Zanašajo so Amerikanci seveda tudi na zavezništvo z ustaši na Kubi. To zavezništvo jim do sedaj ni prineslo še nobenega sadCi. V enem boju zadnjih dni so celo ti »zavezniki j: kaj živo streljali na Amerikance in vesti že dohajajo, da se jo začel del ustašev ogrevati zopet za španjsko stvar, posebno, ko so videli takoimc-novano »rešitelje« svoje v svoji deželi. Amerikanci morajo torej hiteti, da si osvojč Santiago de Cuba, da se bodo mogli ponašati saj s kakim vidnim vspohom. Seveda s tem si ne osvoje še glavnega mosta Havane in šo manj vsega otoka Kubo. Rezervna eskadra španjska je vendar odplula iz Kadiksa v nepoznani smčri. Morda so ji vendar šc posreči rešiti Cervero, ki je šo vedno zaprt s?1 svojo osktulro v zalivu Sant .Jago do Cuba. Seveda Camarra ne more prispeti tija pred 12 do 14 dnevi. Toliko časa se mora držati Cer-vera. Ako so mu to posreči začne (»ostajati vojna še le resna ter zna priti do odločitve - -na morju. Iz Filipin ni posebnih vesti. Intervencijo Namčije na Filipinah, o kateri, se je toliko pisalo te dni, demontirajo nemška oficijelna in oficijo'tia glasila. Stoji pa dejstvo, da ima Nemčija sedaj v bližini Filipin dvakrat močneje brodovje, nego je ameriško, da je v Manili mnogo nemških trgovskih hiš ter da rabijo Nemci v tihem oceanu premogove staeije ozirom v Kini na 00 let v »najem« vzeto mesto Kian-tschau. Nekaj zna biti torej vendar na tem, da se Nemci interesi rajo za Filipine. To bi bila nova komplikacija, ki bi prekrižala račune Amerikancem in kramarjem Angležem. Domače vesti. Imenovanje. Prodsodnistvo tukajšnjega o. kr. finančnega ravnateljstva je imenovalo o. kr. preglednika finančne stražo Antona Morin-a komisarjem finančne straže. Vojaške vesti. Drugi bataljon '.»7. pošpolka pod poveljništvom majorja Trojana so povrne danes iz vaj iz Sežane, prvi bataljon istega polka pa odide jutri v Sežano na vaje. V Harknvlje! Vsporcd vesoljci, ki jo priredi prihodnjo nedeljo društvo »Adrija« v »Narodnem domu« v Barkovljah na korist siromašnim družinam zaprtih okoličanov, je nastopni: 1. D. Jenko: »Naprej«, izvaja godba. 2. F. S. Kos: »Kviško bratje v širnem krogu«, izvaja inožki zbor. 3. N. Breda: »Zmiraj smehljaje«, mazurka, izvaja godba. 4. »Dve pesni v eni«, češki narodni, izvaja mešani zbor (priredil Hr. Ražom.) :">. F. Majcen: »Sladke sanje«, romanca, izvaja godba. <5. S. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamacija, izvaja g.čna Marica ('okova. 7. Strauss: »Valček«, izvaja godba. 8. Fr. Korun: »Slovanska pesem«, izvaja mešani zbor so samospevom baritona in spremljo-vanjera glasovirja. 0. N. Kmoh: »Lov silni«, sokolska koračnica, izvaja godba. 10. Gj. Fisonhuth: »Hrvati«, veliki mož k i zbor so samospevom baritona, spremljevanjoin godbe in glasovirja. 11. F. Majcen: »Pozdrav iz Nabrcžine«, venec narodni pesmi, izvaja godba. 12. J. Moinaux: »Gluh mora biti«, burka s petjem v enem dejanju, poslovenil: J. Nolli, izvajali bodo dobroznani društveni diletantje, potjo dostavil in vglasbil Hr. Kažem. 13. F. Majcen: »Za našo Slovence«, polka frač., izvaja godba. 14. Slobodna zabava, na kateri bodo svirala godba do polunoči. Oponn.ja: Vsem bratskim društvom in rodoljubom, katerim smo poslali našo plakate, prosimo da blagovole iste razobesiti na primerni prostor, ker, •kakor smo že javili, no bodo se razpošiljala druga vabila. Pevsko društvo „Nabrežliia" v Nabrcžlnl priredi dno 10. julija veselico na prostem iu sicor s petjem, samospevom, godbo, igro in plesom. Na-tanjouiši program sc objavi pravočusuo. — O tem se obveščajo vsa bližnja društva, koja so namenjena prirejati lotos veselico. '"Na Vipavskem napravila jo zadnja nevihta neizmerno škodo. Sadje jo pokončano in trta jo grozno trpela. Vinska letina je lopo kazala, a sedaj je uničen vos up ubozega kmeta-trpina. Kaj vse stori vilio. Sinoči ob 7. uri jo prišel 33-letni Aleksander Z. v neko gostilno v ulici Punta del Forno. V roki je držal kakih 20 cm. dolgo limo ter je začel pretiti vsem, ki so bili v krčmi in to brez vsakega povoda. Gostjo so bili siljeni braniti so ter so začeli metati na nepoklicanega stolice, kozarce in drugo ter so ga precej ranili na glavi. Ko so jo pomiril, prenesli so ga najprej v bližnjo lekarno, od koder ga je sprovol Trevcs z svojimi pomočniki v bolnišnico. ltadi oderuštvu jo bil obsojen v četrtek 54-lctni Ivan Brimšček iz Sodražico pri Ljubljani na 5 mesecev ječo, .">00 gl. globe iu izgon iz Trsta. Največ je posojal po 70—HO gl., za katerere so mu morali vračati izposojevalci po S>5 do 100 gl. Prav mu bilo. Bilo bi pa želeti, da so pride na sled tudi premnogim čifutom, ki na tak in šo hujši način odirajo reveže ter da so jim da čutiti težko post pravico. Zblaznel je sinoči neki mladenič in je pri-hitcl s«* vso silo na zdravniško postajo. Tam je zahteval od zdravnika, uaj mu da žvcplene kislim-kajti on da je sit življunja. Pretil j<* tudi vsem navzočim. Komaj in komaj so ga sproveli v bolnišnico. Kdo iu kaj da je, ni hotel povedati. OfrmJ. Sinoči sc je unel ogenj v hiši štev. 1 v ulici S. |>anicle, unelc so se saje v dimniku. Gasilci so ogenj kmalu udušili. Isrla v irrlll. Sinoči je izvlekel zdravnik na zdravniški postaji I T-letnem težaku I vetu Juriju iglo iz grla. Igla padla je v salato, katero je dobil Ivo za večerjo. Žiru hijeno — najdeno. V varstvo policiji je bila izročena včeraj srebrna tobačniea in velik robce. Na policiji se nahajajo tudi te-Ie najdene stvari : Zlati uhan, srebrna verižica, konjska plahta, ročna mošnja, tobačniea, jedna ura iz me-tela in jedna iz nikela, nekaj mošnjičkov in pur novih čevljev. V Ntldov hotel v Gorici no hodijo več Slovenci, ker je istega prevzel sedaj čilu t Hirsch, ki je izbaenil vse kar je bilo slovenskega. Policijske vesti. Danes zjutraj, je ugriznil v ulici Molin graudo neki pes 58 letno perico Škof Margerito iz V rdele hšt. L\'»<> v levo ledje. Zatekla so jo na zdravniško postajo. Aretirani so bili: Danes zjutraj ob 1». uri na llclvederju Ii4-letni J. Kustinčič iz Hrczovcgn radi prosjačonja; sinoči ob 7. uri v aixlroni Moro 1'.Motni Peter Trovisnn iz (Jorico radi pomanjkanju sredstev. Llovdov stražar Hoje aretiral je prodsinoči 2<)-letnogaN. (r. in 17-letncga Jurija S. ker jo sumil, da sta ukradla nekemu ogljarju Halabisidu 40 gld. denarja, Izročil ju je policiji. Koledar: Panen v petek 17. juniju: Jezusovo srce; Adolf, škof. Jutri v soboto 17. junija: Marku in Marcel ijan, m. Solnrni: I Lunin: Izhod ol) uri 3f» min. Izhod ob 1. uri 55 min. Zahod „ 8. „ 2!» „ I Zahod „ 7. „ 22 „ Tu je 25. teden. Danes je 1(55. dnn tega leta, iinamo torej Se 11IM dni. Različne vesti. Pravosodje na Japonskem. Neki Rus prehodil je »Japonsko. Zanimiva so njegova poročila posebno o pravosodju iste deželo. Piše aamreč: V nekom mestu imel sem priliko oglodati si zaporo. Hodil som skozi hodnik temen kakor noč, in vtem hodniku se nahajajo celice za kaznjenec. To celice so podobne bolj svinjskim hlevom, nego zaporom. Vsi kaznjenci so slabo oblečeni ter so prodani na milost in nemilost dotičnim čuvajem, kateri postopajo žnjiini prav po živinski. Zrak je v teh prostorih tako oliužon, da bi Evropejec mogel živeti tam le malo časa. Malo boljši je zrak v sodnih dvoranah. Hodno preslušavanje podobno jo nekemu divjemu mrmljanju. Posebno so neprijazni sodniki napram tujcem iu lahko si je misliti kake so navadno razsodbe proti tujcem. — In vendar so hote ponašati Japonci, kakor bi bili oni že na viši stopinji omiko. Istina pa jo, da so oni šo daleč zadej za drugimi narodi. Koliko velja Amerikanske vojne? Ameriški »(ilas Naroda« poroča: Vojskini stroški segli so prav globoko v državni zaklad. Vsakovrstni računi dohajajo vsaki dan iu se takoj izplačajo. Meseca maja izdalo so jo 47,17^3.000 dolarjev, vplačalo pa se jo samo 2K,180.tiK(i dolarjev, nastal jo tedaj deficit 19,000.000 dolarjev. Največji del izdanega denarja porabil so jo za vojni oddelek, namreč 17,000.000 dolarjev, za penzije 12.000.000 dolarjev in 8,705.000 dolarjev za mornarico. Samo v vojnem oddelku so j eden dan izplačali 4,105.000 dolarjev. Večina te svoto spada za železnično stroške premikajočih vojaških krdel za Manilo. Tako malo jo gotovine v državnem zakladu, da so 8,000.000 dolarjev izplačali v zlatu. Rezerva v zlatu znaša sedaj samo še 17.'5 milijonov dolarjev. Zadnje vesti. poslanik radi dogodkov na črnogorskimi urški nwji. Izvanredni ministerski sov«'t je sklonil najstrožje postopati in več bataljonov odposlati mi mejo, Turčija je odstranila poveljnika (K ari nitkama) iz IV-rane iu odposlala preiskovalno komisijo v l eskfib. \ Vojaških krogih -e govori da Kdhem papa postane generalni inšpektor vseh sedmih kornih okrajev. llavaila 17. tlcdiiajst amerikanskih Indij blokira tukašnjo luko. Ko so baterije jele streljati na križarja ♦ Montgomerv ■ je ta odpluh Madrid 17. Iltotojavka adntfrala (VrvohV pravi, da jo njegovo hrodovje vsidrano Vedno v Sant- iago do Cuba in da ima dovolj živil Šh do jeseni. raj i h ni f:n jfmloo an5ixoiovb m'Mtvoti Cadt\ 17. .Minister mornarice soje povrnil včeraj na večer nazaj, potem ko je dal na morju rezervnemu brodovju zadnja navodila! namenjen je v Cartagono. Agenoia Kabra« poroča, da so nahaja med rezervno eskadp> neka oklopnica, ki pa sedaj še ni upisana v mornarskem zaznamku. 1 lil ' !l;T lil '■• .1 . ' ■ Krakov 17. Tudi .danes je j bilo/nekaj artfci-semitskik izgredov, a vojaštvo iii oblasti so ražmorno pomirile narod. ■... I - i ■ / .......—I—................. I hi naj 17. Vsled deževja, vsnla so je pri S<»nt lla zemlja na železniški tir ter tako zaustavila zvezo mod (trailcom in Ifariliorom, (7 pa se, da danes odpravijo grušč s tira. London 17- < V>e amerikanskoga milijonarja in /.nauega špekulanta se žit«m fjOLter-jn se je navezal poravnati vse sinovo Rgube. . r,. ; ■> Ihlitaj 17. »VViener Zoituug* poroča: (n sedaj jih jo fcč izvoljenih, 00 pa jih pri do v ožjo volitev. Ji '1 'i.-. ■ uii«' ' •::'. •' ' .'.»J;".' ••< • '-n ■ v -alu —i _ um Najnoveja trgovinska vest. \ koruza za juli 3/i, za september Ji8 B/4, Mast 010. 1 i ' • jcT-k i rr _.n^far-rm rrrnitioH Pariz 17. \Točina listov je menenju, da so predsednik Faure ne bode več pogajal s političnimi osebami, temveč da pokliče Dupuva, da sestavi mi-nistorstvo. Carjigrad 17. Tudi Rusija seje zavzela za stvar in podprla korake, katere je storil črnogorski JiU ni't\iJ : -»i. i.'*ol.iH ' vfntll štprejme v svojo lepe prostore vsaeega lačnoga'iri Utnljericga ' i gosta t<'r gu, pogosti z jedjo in pijaco, .da W> zadovoljen. ..J,,i;-,,,[.,', < i.lT([ ;(iokpod;ii- gostilne' ■ /'.odlioborj J-iiio Olj, ; ANTON VODO Pl VEG / jo .pitiskrbcl svoj itn gostom hladnega, vedno svežega1 piva, , vina belega in črnega Vipavskega in butiljke. t. prijazna gospuditiju ptt Vas pofclrežo p . tečnirii zajuter- kom, kosilom, veperjq, ujv iiiljo gpst^, , Ha. bolje ustrežem isvpjj/n cunj. gostom,. p>iwJ»ut<(V Ulica ftheia St. 7. - „pri petelinu" - j Glasilo političnega društva „EdfnoSt" " ' za Primorsko. "V 1,170V1 ... oji:-/j.j|l ' .'.«• IJiTi.fl iin , ,,'IJ... !.:•• JJI i: \ I/.hiija r Trsta dviikrat aa (lan rn/.ini ucaclj iii praznikov. J 'ni'-'. Il/r).IT v 11'miv'/ f;'; iiivo'-i,11''(I /jutranje izijui^?, iz^uju 1 uvi /-jnUuj. većorao jjfi, ob J. j 7. uri /.vet er. () ponedeljkih in po praznikih izhaja , prvo i, izdanje oh 1. uri popoludne. — Naročnina zniiša: Ohe i z danji gid.!'21,-^V Biirtfto večerno iz,>IJflntQ de)ia Falna.---Vjfl liivo št. J10. — Canipo Marzio. — \'ia «U-lle 1'oste nuove št. 1. — Via Caserma 'št. Iii, —'.Via BeHedpre št. 21. — Via (thegu št. 2. — Volli di Chiozzu št. 1. — Via Stadion št. 1. — Vhv Atijiieddtto: — Via mituto št. iS. — Pinzza Barriera. — Via S. Lucia. — Pinzza,Uhiseppinii, , t , V okolici se prodaja: Na dreti pri gosp. Pogorelim, v Hkednju pri gosp. Antonu Sanein (Drejač) in uri Sv. Ivanu pri gospej Ani vdovi (tašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" na železniški postaji v Sahrožini iti v OJcSriei V tobaJ knrni gosp. Josipa Scbvrans v Bolski ulici. ., !■.;.,! ,.l)t | Slovenci! Naročajte, podpirajte in sirite mod rodoljubi to glasilo tržaških Sl.ovendevj ' | katerega program je v prvi vrsti ohranitev in raz v i tek milega nam slovenskega: narodu na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. . _ Rojaki, uvažajte našo geslo: „V edinosti Je moč!" TISKARNA OVTENBEBO > filijalka ces. kralj, u ni versitetne tiskarne ,,STYRIA4 SackstraKse lil (»RADKC Backstrasse 13 Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem „Patout Workinanii Chicago") Raztrirni zavod in knjigoveznica. 1H Prijioroea sc za prijazne naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. IZDELOVALN1CA VSEH TISKOVIN. časnikov, rokotvorov v vsakem obsežlu, brošur, plakatov, cenikov, raćuuov, ioenioraiidov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, creditoren, Cassa-knjig, strazza, Menioriale, Joumalov, Prima-note, odpravnih, inemičnih, Caso-zapadlih in knjig za kopiranje, vseh pomožnih kuiig, raztnrnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopirdnje, skledic za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnn pojasnila obrnili He je do glnvnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5. f