Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. U. lf. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
f	A/f ****** d1*	uDr/lCIlp//!«/	Uredniitvo in oprava t Ljubljana, Frančilkantka milem 6/1. Rokopisov no vralam. Nefranklranth pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroininm letiem
jneSeCMMU fJM IIUyll	Uaf CIU« = 60 Din mm inozemstvo 80 Din. Člmnl lekcije J. V. U. plmimjm list • Uanariim. Oglasi po mmnlkm in dogovoru, davek posebe. PmU. Uk. rai. 11.1 S3. Tele/on 3111
Nekdaj in sedaj
Nekdaj v polpreteklih časih smo se ločili tudi učitelji na našem političnem pozo-rišču v liberalce in klerikalce. Naši stanovski tovariši v zasluženem pokoju, ki se dnevno sprehajajo pred vremensko hišico v Zvezdi, vedo o tem boju mnogo povedati. Že od daleč smo se poznali in takoj vedeli katere barve je kdo. Stanovsko smo se delili v zavezarje in slomškarje. Napredni učitelj je smatral za izdajstvo privoščiti prijazno besedo slomškar-ju, slomškar pa je pobožno zavil oči ako je srečal naprednega tovariša.
Mlajša generacija povojne dobe tega boja ni mogla razumeti, tem manj, ker ji ni šlo v glavo, da ena stanovska organizacija preganja tovariše iz druge stanovske organizacije. Zaradi tega je bila z znano deklaracijo postavljena zahteva, da naj se naprednost in klerikalizem izločita iz naše organizacije. Prav zaradi uvidevnosti in žalostnih izkušenj učiteljstva iz pretekle dobe, je zmagala objektivnost in dobili smo pravo stanovsko organizacijo.
Kako prav smo imeli v svoji zahtevi in v svojih sklepih so pokazali kasnejši dogodki na našem jugoslovanskem političnem obzorju.
V tistih polpreteklih časih torej, ko smo poleg nepotrebne strankarsko politične borbe v stanovski organizaciji poznali prav pridno, marljivo in povsem prostovoljno delo med narodom, je bilo to naše delo tudi cenjeno in upoštevano. Mnogi naši tovariši so bili v podeželskih občinah župani. Vsaka izmed obstoječih političnih strank je smatrala za svojo dolžnost, da kandidira v deželni in državni zastop tudi učitelja, kot človeka, ki je v najožjem stiku z ljudstvom po deželi. Bila je torej nekaka ljudska zahteva, da naj bo učitelj povsod zastopan. V tistih časih sta bila dva tovariša — poslanca v deželnem, eden pa v državnem zboru.
In danes?
Danes je službena dolžnost učitelja, da se izvenšolsko udejstvuje. Prej prostovoljno, danes v smislu odredb, se skuša udejstvovati učiteljstvo v vseh mogočih organizacijah. Funkcije, ki jih v teh organizacijah opravlja so večinoma podrejenega značaja. Razen običajne Članarine žrtvuje naš učitelj čas in delo, večkrat v škodo poklicnih dolžnosti. Ker je to njegovo izvenšolsko delo obeleženo kot službeno in ne prostovoljno se podcenjuje, češ »saj učitelj mora delati«. Posledice tega »mora« prehajajo često naravnost do absurdnosti, posebno v zahtevah, ki se stavijo na učiteljstvo.
Zastopniki, ki prosijo za učitelja, zahtevajo, da je telovadec, vrtnar, sadjar, čebelar, pevec, dirigent, da se razume na živinorejske pasme in porode itd. Nikdar pa se ne vpraša po njegovih moralnih vrlinah in učiteljskih sposobnostih. Učitelj naj bo gospodarski in kulturni leksikon za vsakokratno uporabo onih, ki to ali ono organizacijo vodijo in žanjejo uspehe učiteljevega dela. In kaj ima učiteljstvo od vsega tega? Prizna se mu zasluge, toda samo ob takih prilikah, ko nima učiteljstvo nikakih zahtev. Čim postavi tudi svoje zahteve, tedaj .navadno oni narodni »voditelji« umikajo svoja priznanja. — Saj učitelj mora delati in ne sme ničesar zahtevati.
Ali je za vse svoje delo učitelj od mero-dajnih oblasti vsaj zaščiten? Da, toda samo v toliko in takrat, kadar ta zaščita ni v zvezi z zamero odločujočih faktorjev po deželi. — Arhivi naše stanovske organizacije bodo ob svojem času o tem vedeli mnogo povedati.
Po zakonu odrejeno in zato neprostovoljno udejstvovanje našega učiteljstva ima za posledico podrejeno stališče tudi v javnem življenju. Pri občinskih volitvah sme kandidirati učitelj šele na sedmem mestu. V zadnjem času smo postavili zahtevo, da bi se pri izbiri poslancev upoštevalo tudi učiteljstvo. Toda ponekod je ta zahteva vzbudila pomilovalen nasmeh. — Kako je pač, po mišljenju onih, ki vedo le, da mora učitelj delati, ne poznajo pa njegovega uspešnega prostovoljnega dela, mogoče ob tako velikem številu narodnih voditeljev izražati tako drzne zahteve.
Nas tako preziranje nekaterih naših »narodnih voditeljev« ne žali. Postavili smo svoje zahteve in na teh zahtevah vztrajamo. Dobro se zavedamo, da smo upravičeni za svoje ogromno delo med narodom pričakovati vsaj priznanja. Stan, ki je zastopan v vseh, tudi najmanjših krajih naše domovine, stan, ki je resničen voditelj naroda, sme in mora imeti svoje zastopnike tudi v vseh javnih korporacijah, kjer se odloča usoda šolstva prosvete in učiteljskega stanu.
Pametni politiki bodo sami uvideli upravičenost naših zahtev in jih upoštevali. Kdor ne upošteva naših zahtev naj ne računa na našo pomoč.
Koliko smo na boljšem
Naš odgovor in pojasnilo na gornji članek v 29. št. „Učit. tovariša"
I.
V	29. štev. tega lista je padla kritična beseda V. Kunsta o službenem položaju, ki ga uživajo diplomirani absolventi Viš. pedagoških šol na meščanskih šolah v dobi zadnjih dveh šolskih let. Njegov članek so sicer z zanimanjem prečitali ne samo vsi prizadeti tovariši, temveč tudi kolegi starejših letnikov, katerih položaj je urejen v duhu zadevnih zakonov in uredb. Na podlagi priznanja »više stručne spreme« je nastavnikom meščan, šol omogočeno nekoliko hitrejše napredovanje oz. prevedba v VI. (po 15 službenih letih), po treh letih v V. in po treh efekt, služb, letih v V. skupini še v IV. položajno skupino.
Popolnoma drugačen pa je začasno položaj mlajših kolegov, ki so diplomirali na Viš. pedag. šolah 1. 1933. in 1934. in o usodi teh absolventov govori Kunstov članek z zanimivimi podatki in številkami. Da še enkrat ponovimo, oziroma dopolnimo sliko mlajših absolventov iz 1. 1933. in 1. 1934. naj navedemo sledeče »ugodnosti«, ki jih uživajo prizadeti po sklepu študija na meščan, šolah v raznih banovinah.
1.	Vsem tem ni šolska oblast niti do danes izdala nobenih definitivnih premestitvenih dekretov iz osnovnih na meščanske šole, temveč jih je po sklepu študija »uputila na rad« na meščan, šole »bez prava na dnevnice«. Namesto premestitev, jih je ministrstvo samo dodelilo na meščan, šole, kar je posledica, da je smatrati, da so »dodeljenci« meščan, šol, vkljub svojim kvalifikacijam še vedno v seznamu učnega osobja narodnih šol, čeravno nimajo dejansko več nobenega stika z osnovno šolo. Večji del teh absolventov je bil »upučen na rad« na meščan, šole po prošnji, manjši del, pa po služb, potrebi, vendar niso imenovani še danes prejeli o tem nobenega osebnega dekreta, temveč so bila o dodelitvah obveščena samo šol. vodstva z običajnimi dopisi. Mnogi so pozneje sami zaprosili oblast za defin. premestitev na meščan, šole, toda dobili so odgovor, da ni »budžetne mogočnosti« za tak ukrep.
2.	Toda to še ni največje zlo usode, veliko težja je gmotna stran tega vprašanja v primeri z učitelji narodnih šol. Po nekem fin. zakonu smejo uživati »dodeljenci« v drugih krajih draginjsko doklado matične šole (običajno III. drag. razr.), čeravno jih večina službuje v mestih višjega draginjskega razreda, kjer znaša razlika na drag. dokladi od 100 do 350 Din. Tako se dogajajo primeri, da uživa nekvalificiran učitelj, ki je dodeljen iz osnov, šole na meščan, šolo, večjo plačo kakor kvalificiran nastavnik, ki službuje na isti mešč. šoli z osnovnošolskim učiteljem. Oba sta lahko »dodeljena«, prejemata na vkljub istim služb, letom v istem služb, kraju različno Dlačo, učitelj narod, šole višjo, absolvent Viš. pedag. šole pa za 100 do 350 Din (II. ozir. I. razr.) nižjo plačo od prvega tovariša.
Po naših informacijah se te mešč. šolske dodelitve prakticirajo po vseh banovinah z absolventi Viš. pedag. šol iz pred- in lanskega leta, kar prinaša drž. blagajni lepe prihranke, ker jih večina službuje dejansko v višjih drag. razredih kakor je matična šola. Zato je sveta dolžnost »Udr. Mast. Mešč. šol«, da čimprej doseže s posredovanjem izenačenje položaja in pravic mlajših nastavnikov s položajem starejših kolegov in da se ukine praksa dodeljevanja, ki ne prinaša koristi ne osnovnim še manj pa meščanskim šolam.
II.
V	tem obsegu popolnoma soglašamo s Kunstovim člankom, saj prinaša objektivno sliko pravnega in gmotnega položaja mlajših kolegov. Toda... tov. Kunst hoče streljati s svojim dopisom predaleč in to celo v stvari, ki z gornjim vprašanjem niso v nobeni res bistveni zvezi. Njegov način »obračunanja« z Viš. pedag. šolo se nam ne zdi ravno pravilen. V celotnem Kunstovem članku je naravnost otipljiva njegova nesimpatija do naših Viš. pedag. šol in to v takem obsegu, da ne moremo molčati na Kunstova namigavanja in pesimistična razpoloženja. Ne bomo navajali njegovih »dokazov«, s katerimi se pisec dotika v članku — sicer mimogrede, pa dosledno — sistema in dela naših Viš. pedag. šol, pač pa moramo odločno odklanjati njegovo neob-iektivno slikanje razmer na Viš. pedag. šoli, ko pravi dobesedno »... so nas posadili v klopi in nas tretirali približno tako, kakor smo bili prej sami navajeni tretirati otroke. To tovariši »ni šola«. Tako pisanje g. V. Kunsta ne ustreza resnici in ne stvarnosti!! Saj je zlasti zagrebška Viš. pedag. šola znana vsem bivšim slušateljem kot resen akademski zavod ne samo po znanstvenem karakterju predavanj, temveč tudi po drugih straneh in študijskih ciljih. Če je tov. Kunst prišel do popolnoma drugačnih zaključkov kakor stotine drugih slušateljev, se res čudimo, kako ne-
ki je mogel dve leti vzdržati kot slušatelj »v klopeh« in kako neki je mogel na svoji osebi prenašati »tretiranje pedagoških velikanov«, ko bi se lahko vsak čas pred izpiti rešil zvočnega naslova: »slušatelj«. Stotine njegovih prednikov in soslušateljev — resnici na ljubo — ni odneslo iz Zagreba tako »poraznih« vtisov, kakršne omenja pisec v svojem članku »v razmišljanje onim, ki nameravajo na Viš. pedag. šolo«.
Da, priznamo, da bi bile umestne gotove reforme na naših pedagogijih (tudi filozof, fakultete so potrebne reform!), toda... o takih resnih problemih in predlogih je treba govoriti s treznejšim preudarkom in z objektivnostjo. Kakršnokoli ironiziranje in kakršenkoli sarkazem pa ne prinaša gornjemu prob-
lemu: reformi — nič pozitivnega, zato ga odklanjamo z vso silo svoje vesti in prepričanja. Naši Viš. pedag. šoli že imata dovolj nasprotnikov in žalostno bi bilo, da bi celo učiteljstvo samo podiralo Viš. pedag. šole na predlog enostranih Kunstovih sklepov. Da, dovzetni smo, govoriti in razpravljati iskreno, objektivno in znanstveno o reformah, smereh in ciljih učitelj, izobrazbe in o ulogi pe-dagoško-znanstvenih zavodov, toda brez ironičnega smeha in smešenja. Tako »sodelovanje« ni v znamenju pozitivnega dela in realnega mišljenja!! Težko nam je, da moramo podčrtavati s klicaji to osnovno linijo zdravega razvoja in napredka v našem kulturnem življenju in to celo v učiteljskem tisku v javni obliki.
Naj sliši učiteljska javnost tudi »drugo plat zvona«, na katerega je V. Kunst prvi udaril z najtežjim kladivom.
Več diplom, absolventov Viš. pedag. šol.
Jože Župančič, predsednik JUU — sreskega društva v Litiji:
Profesor Masarykove univerze iz Brna v ČSR — predavatelj na zboru 8 sreskih društev JUU
Dr. Mihajlo Rostohar je naš ožji rojak s Krškega polja
Litija. 26. februarja 1935.
»Učiteljski tovariš« je že najavil velik zbor 8 sreskih društev, ki bo v soboto 9. marca v Ljubljani. Poseben poudarek daje zboru manifestacija vseslovanske ideje: ob tej priliki bomo proslavili 85-letnico rojstva velikega slovanskega vzornika dr. Tomaža Masaryka. Prav poseben poudarek pa daje temu zboru še dejstvo, da bo na njem predaval naš ožji rojak dr. Mihajlo Rostohar, profesor brnske univerze, ki je odlična znanstvena osebnost.
Dr. Mihajlo Rostohar se je rodil leta 1878. v Bregeh.
Kot sin kmečke hiše je obiskoval osnovno šolo v Leskovcu, ki je pol ure oddaljena od njegove rojstne hiše. Ves še je posvetil študiju. Svetovna vojna ga je zatekla že kot docenta na praški univerzi. Dr. Rostohar je bil kot visokošolec slušatelj profesorja Ma-saryka, ki je vzljubil marljivega slovenskega dijaka in je vzbudil v njem tudi močno nacionalno zavest.
Dr. Mihajlo Rostohar.
Ob koncu vojne je dr. Rostohar kot nad-poročnik zaprisegel ob navdušenju številne množice na ljubljanskem Kongresnem trgu 300 slovenskih rezervnih častnikov na prapor mlade nastajajoče Jugoslavije.
Leta 1920 se je povrnil spet k svojemu profesorskemu delu na praški univerzi. Štiri leta kasneje je postal izredni profesor sistematične filozofije na Masarykovi univerzi v Brnu.
Tu je razmahnil vse svoje bogate sposobnosti. Ustanovil je na tej univerzi psihološki institut, ki mu je še zdaj predstojnik. Dr. Rostohar je v stalni zvezi z vsemi svetovnimi kapacitetami v pedagoških vrstah. Med drugim je bil izvoljen na kongresu eksperimentalnih psihologov v Gotingenu za člana »Društva za eksperimentalno psihologijo«.
V vseh znanstvenih panogah se udejstvuje kot marljiv iniciator in delavec. Leta 1926. ga najdemo med ustanovitelji Društva za proučevanje otroka, ki ga je izvolilo za svojega predsednika.
Leta 1930. je dobil visoko znanstveno odlikovanje. Postal je redni profesor psihologije na brnski univerzi, tega leta je bil izvoljen tudi za predsednika odbora za prire)-janje pedoloških kongresov v ČSR.
Med največjimi odlikami, ki jih je priznal vseslovanski znanstveni svet pa je bila izvolitev dr. Rcstoharja za predsednika I. vse-slovanskega pedološkega kongresa, ki je bil o vseh svetih leva 1933. v Brnu. Ob tisti priliki sem kot udeleženec nanizal v »Popotniku« nekaj vtisov s tegt doslej največjega kongre-
sa slovanskih znanstvenikov mladinoslovcev. Najštevilneje so bili zastopani na kongresu naši stanovski tovariši iz ČSR. Da so bili naši severni tovariši in tovarišice med najmarlji-vejšimi kongresisti, gre to na račun triletnega podrobnega pripravljanja na kongres, ki je bil prirejen na pobudo našega slovečega rojaka prav v vseb sreskih edinkah v ČSR.
Na brnski univerzi je bil dr. Rostohar že tudi dekan filozofske fakultete. S tem dejstvom so hoteli podčrtati, kako visoko ceni profesorski zbor svojega tovariša, pa čeprav je inozemec, a ga ocenjujejo le kot brata Slovana in znanstvenika visokih kvalitet.
Dr. Rostohar je plodovit tudi kot znanstveni pisatelj. Predaleč bi zašel, ko bi hotel navajati naslove vseh njegovih doslej izišlih del. Omenim naj le nedavno izišlo knjigo: »Psihološki temelji začetnega čitanja s praktičnim navodilom za čitanje«.
Kdor je pazno prelistal koncem prejšnjega tedna izišlega »Popotnika« je opazil članek poznanega šolskega reformatorja dr. Vase Prihode o globalni metodi čitanja. V ČSR namreč temeljito proučujejo kako bi postavili pouk čitanja na najprimernejše sodobne temelje. Dr. Rostohar se bavi s to zadevo že več let. V njegovem bogato opremljenem institutu sem našel kopico priprav, ki služijo učenemu možu za proučevanje njegovih zasnov in izsledkov. Več teh znanstvenih pripomočkov je izumil sam in so jih po njem povzele celo nekatere nemške stolice za eksperimentalno psihologijo. Na podlagi raziskovanj je razvil dr. Rostohar lastno metodo čitalne-ga pouka, o kateri je razpravljal že tudi na I. vseslovanskem pedološkem kongresu. O tej zanimivi temi bo razpravljal tudi na našem velikem zboru v Ljubljani.
Dr. Rostohar je tudi prijeten družabnik, naši brnski dijaki ga cenijo kot svojega odličnega zagovornika in vedno naklonjenega prijatelja. Je tudi med najdelavnejšimi člani v brnski Češkoslovaški-Jugoslovanski Ligi. — Naš UPZ, ki je prešel bratsko severno državo na svoji prvi inozemski pevski turneji, ga šteje tudi med svoje pokrovitelje, in je prav njegova zasluga, da ie odnesel naš UPZ iz Brna nepozabne spomine in številne lavorike.
Dr. Rostoharja iskreno pozdravljamo z željo, da rode taki obiski čim več uspehov, ko gradimo prosvetno stavbo mlade Jugoslavije s pobudo iz bratskega severa.
Šolske hranilnice
Z rastjo mladega človeka raste tudi njegovo osebno gospodarstvo, in to posebno denarno. Dočim razpolaga dete le s kakim »gro-šem«, ki mu ga od časa do časa kdo podari ali ga najde na cesti, pa razpolaga »šolska« deca že z večjimi zneski, največkrat prihranjenimi, včasih pa že tudi prisluženimi. Zato slednjemu ne zadostuje več navaden domač hranilnik (»šparovček«), Prvič je »šparovček« kmalu premajhen, drugič postane njegova vsebina s časom preveč zapeljiva za nabavo igrač, tretjič pa ^denar ne sme brezkoristno ležati v skrinji, temveč mora krožiti in služiti, donašati koristi, ker je to njegov pravi namen. Prav tako pa tudi ni prikladno nalagati male zneske v hranilnico in posojilnico, ker je tam prirejeno vse za obrat na veliko in bi se zato ne splačalo nalagati malih zneskov, ker bi komaj zadostovali za kritje stroškov za tiskovine.
Da pridejo v okom prvemu kot drugemu, t. j., da premoste prehod med »šparovčkom« in pravo hranilnico, so vpeljali v naprednejših deželah za šolo obiskujočo mladež tako zvane šolske hranilnice.
V inozemstvu je organizacija teh hranilnic zelo razvita, pa tudi pri nas so jo nekatere šole menda že vpeljale. Na Čehoslovaškem n. pr. so v večini osnovnih šol že vpeljane šolske hranilnice. Od začetka, pred vojno, so jih snovali le nekateri naprednejši učitelji na pobudo zadružnih hranilnic in zadružnih zvez, po vojni pa je posegla vmes vlada sama s tem, da je s sodelovanjem zadružnih zvez izdala enotne predpise in tiskovine ter ukazala vsem šolskim oblastvom, da pospešujejo ustanavljanje šolskih hranilnic.
Organizacija teh šolskih hranilnic je povsem enostavna. Učitelj ima dva zvezka in dva bloka. Prvi zvezek služi za blagajniški dnevnik, drugi za knjigo hranilnih vlog. Razume se, da sta zvezka prirejena nalašč zato, zadostuje pa tudi, če navaden šolski zvezek primerno razčrtamo in izpolnimo s potrebnim besedilom.
Blagajniški dnevnik, ki služi za vpisovanje vseh denarnih prejemkov in izdatkov ter kaže koliko denarja ima hranilnica, izgleda v notranjosti sledeče: Razdeljen je v dva dela; levi služi za vpisovanje prejemkov, desni del pa za izdatke. Vsak del je razdeljen v potrebne rubrike za vpisovanje tekočih številk, datuma, predmeta, imena vlagatelja, številke knjige hranilnih vlog in zneske.
Knjiga hranilnih vlog služi za vpisovanje vlog in dvigov vsakega hranilca posebej, zato ima vsak hranilec svojo stran ali račun, ki ima te-le rubrike: Tekoča številka blagajniškega dnevnika, datum, predmet, vložen denar, dvignjen denar in stanje vloge.
Da ima vlagatelj sam tudi v rokah dokaz, iz katerega je razvidno, kdaj in koliko je vložil ali dvignil ter kakšno je stanje njegove vloge, zato mu izda hranilnica, oziroma njen vodja ličen listek, na katerem je vse to zapisano in podpisano. Pred vojno so bile vpeljane male hranilne knjižice, ki so jih sedaj opustili, ker so predrage in ker vlagatelj ni mogel niti vlagati niti dvigati, če ni imel pri sebi hranilne knjižice. Listki so vezani v bloke po 25, 50 ali 100 komadov in sestavljeni iz dveh delov. Prvi del ostane hranilnici, drugI del se pa odtrga in izroči vlagatelju kot potrdilo vloge ali dviga. Ti listki vsebujejo iste podatke kakor knjiga hranilnih vlog, podpisati pa jih morata vodja hranilnice (učitelj) in vlagatelj.
Učitelj vlaga denar v bližnjo kreditno zadrugo, v kolikor ga ne potrebuje za sproti in ga mora držati »v blagajni«. Kadar doseže posamezna vloga primeren znesek, n. pr. vsaj 50 do 100 Din, tedaj jo učitelj prenese v zadrugo na posebno knjižico, ki se glasi na vlagateljevo ime.	F. T-k.
Primer tovarištva, ki je treba nanj pokazati
»Učiteljski tovariš« je v svoji 28. štev. z dne 14. februarja prinesel članek z napisom »Primer tovarištva, ki je treba nanj pokazati« in s podpisom »Lazar Tone«. Ker je imenovani člankar sedaj šolski upravitelj v Raz-vanju pri Mariboru, se je kljub nebuloznosti članka med učiteljstvom vsega sreza Maribor d. b., kakor tudi med vsemi onimi, ki poznajo g. Lazarja in podpisanega osebno, razvedelo, da je hotel člankar lopniti po meni.
Da se mu to ni posrečilo, vedo vsi tova-riši(-ice), ki so se udeležili poslednjega zborovanja učit. društva za Maribor d. b. dne 16. febr. 1935., kjer se je tudi o tej »aferi« razpravljalo. Ker pa se je z objavo obeh pred-idočih člankov zadeva raztegnila preko tega lokalnega okvirja, se čutim primoranega, podati v obrambo svoje osebne in stanovske časti nastopni stvarni odgovor na cit. članek, ki je poln nagromadenih natolcevanj.
1. Iz članka je edino to jasno razvidno, da je avtorja zadel v živo predidoči članek istega naslova (gl. »Uč. tov.« št. 27 z dne
7. febr. 1935.), ki je izšel brez kakršnekoli moje pobude.
Dasi prav nič ne spada k stvari moj od-nošaj do mojega predhodnika — kar vlači člankar, ki je moj naslednik na dan, trdeč ponovno, da sem »vrgel svojega prednika iz stanovanja« — ugotavljam, da sem bil izmed sedmih prosilcev imenovan za šol. upravitelja v Razvanju na podlagi razpisa za prosto in nezasedeno mesto že meseca marca 1920., in da sem se priselil v Raz vanje šele novembra 1920.; že začetkom istega meseca je bil moj predhodnik imenovan za šol. upravitelja na Pr., katerega mesta pa ni nastopil. Kljub vsemu so se vsa vprašanja rešila tovariško, ker prednik upraviteljskega stanovanja, ki mu itak ni šlo, niti zahteval ni, tako da jaz niti povoda nisem imel, kogarkoli »metati« iz stanovanja! Do upraviteljskega stanovanja sem imel tedaj popolno pravico, ker je bil prednik par dni po mojem nastopu z dekretom nastavljen na drugo službeno mesto.
V ostalem pa se ta primer še daleč ne da vzporejati s komplikacijami, ki so v R. danes nastale brez moje krivde. Kajti člankar g. L. je bil na svoje sedanje mesto po neznani poti imenovan brez razpisa ob času, ki so bila vsa učiteljska mesta na tukajšnji trirazrednici zasedena, ko se je le ena učna moč nahajala na dopustu, dočim sem jaz sam bil še aktiven, dasi sem bil že vložil prošnjo za upokojitev!
2. Nadalje trditve članka, češ da sem člankarja »skušal onemogočiti v novem kra-
ju«, da sem »skušal pregovoriti može šolskega odbora, da bi protestirali proti nastavitvi«, da se je »pozneje delalo proti novodošlecu celo pri domači sokolski četi« — so enako iz trte izvite neresnice, ki presegajo vsa pričakovanja in ki jih je pripisati ali nepoučenosti, ali — zlobi.
3. Sedaj pa najlepše: Člankar se postavlja v pozo, da mi je »odstopil ono sobo«, ki da je jaz njemu nisem hotel, ter da imam po »njegovi zaslugi« sedaj dve sobi. Slovenski pregovor o lastni hvali slabo sodi. Res je le, da meni člankar ničesar ni odstopil, ker ničesar ni imel. Sedanje stanovanje mi je nakazal krajevni šolski odbor, čigar sklep pa mi je člankar kot delovodja iz neznanega vzroka pismeno sporočil v bistveno drugačni obliki. To je najlepše!
Res je tudi to, da sem bil pripravljen ravno isto sobo prepustiti v uporabo član-karju, ki pa se ji je kasneje sam odrekel, ker je zavzel poleg druge stanovanjske sobe in zasilne kuhinje še 1 šolski razred.
Nalil sem čistega vina. Na morebitne replike na tem mestu ne bom odgovarjal. Gradiva bi mi sicer ne primanjkovalo, ali morda pride čas, ko se bo vse to prezračilo pred drugim forumom.
Šijanec Ludovik.
Opomba: S tem dopisom zaključujemo razpravo o »Primeru tovarištva,« ki je treba nanj pokazati.
Splošne vesti
— Sprememba v ministrstvu prosvete. Za
načelnika oddelka za osnovni pouk je imenovan g. Jovan Petrovič, ki je to svoje mesto prevzel 18. t. m. Dosedanji načelnik oddelka za osnovni pouk g. Dušan Jakšič je imenovan za .načelnika splošnega oddelka ministrstva prosvete. — G. Rado Prosenc, ki je bil dodeljen oddelku za osnovno šolstvo pri ministru prosvete je z odlokom ministra dodeljen na II. drž. realno gimnazijo v Beogradu.
RAZPIS ZA SESTAVO UČBENIKOV ZA VSE PREDMETE OSNOVNIH ŠOL.
Gospod minister prosvete je s svojim odlokom z dne 15. februarja izdal razpis za sestavo učbenikov za vse predmete v osnovnih šolah kraljevine Jugoslavije.
Učbenike državne izdaje, ki bodo uvedeni v osnovne šole, bo izbrala strokovna komisija, ki je določila za vsak učni predmet po tri nagrade za pisce in to:
Bukvar (abecednik) s čitanko za I. razred osnovnih šol 40.000, 30.000 in 20.000 dinarjev; za isti bukvar v latinici so določene enake nagrade, a za bukvar v slovenščini so določene nagrade 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev.
Čitanka za drugi razred osnovnih šol bo nagrajena s 40.000, 25.000 in 15.000 dinarji; za III. razred osnovnih šol s 45.000, 30.000 in 15.000 dinarji; za IV. razred s 50.000, 40.000 in 25.000 dinarji.
Slovnica za III. razred osnovnih šol se nagradi s 15.000, 10.000 in 7.000 dinarji; za IV. razred s 20.000, 15.000 in 10.000 dinarji in obe v slovenščini z 20.000. 15.000 in 10.000 dinarji.
Narodna zgodovina za III. razred osnovnih šol se nagradi z 8.000, 6.000 in 4.000 dinarji, za IV. razred osnovnih šol s 50.000, 40.000 in 30.000 dinarji.
Za zemljepis za III. in IV. razred osnovnih šol je predvidena nagrada 40.000, 30.000 in 20.000 dinarjev.
Za računico z geometrijskim oblikoslovjem za III. razred osnovnih šol 20.000, 15.000, 12.000 in za IV. razred 25.000, 20.000 in 15.000 dinarjev.
Za poznavanje prirode in pouk o zdravju za III. razred osnovnih šol 25.000, 20.000 in 15.000 dinarjev, a za IV. razred 30.000, 25.000 in 20.000 dinarjev.
Za praktična gospodarska znanja in ume-vanja za splošni gospodarski pouk za III. in IV. razred osnovnih šol 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev.
Za kmetijski pouk za III. in IV. razred osnovnih šol 25.000, 20.000 in 15.000 dinarjev.
Za gospodinjstvo za III. in IV. razred osnovnih šol 25.000, 20.000 in 15.000 dinarjev.
Za nagrajene učbenike dobi na podlagi § 11 zakona o učbenikih država pravico za izdajanje za dobo štirih let.
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek dne 5. aprila 1935. ob 8. uri dopoldne. Kandidati naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 29. marca t. 1. v rokah izpitnega odbora. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni termin v jeseni. iPosebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Izpitni odbor,
—	Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se bodo začeli v petek dne 5. aprila t. 1. ob 8. uri. Kandidatje, ki prošenj še nimajo odpoprej tu, naj jih pošljejo takoj uradnim potom. Izpitni odbor.
—	Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sreskem društvu JUU v Mariboru
prosi, da se javijo z dopisnico vsi brezposelni učiteljski abiturienti, tudi oni iz leta 1933./34., ki so absolvirali mariborska učiteljišča ali, ki bivajo na teritoriju bivše mariborske oblasti, odseku v svrho nove evidence. Prijave naj se pošljejo na naslov: Iva Križaj, Krčevina pri Mariboru, Osnovna šola. —■ Opomba: Vse tovariše in tovarišice prosimo, da obvestijo o tem razpisu vse brezposelne na teritoriju svoje šole, ker večina brezposelnih ne prejema naših časopisov. — JUU sresko društvo Maribor - mesto.
—	Podporno društvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine ima svoj 5. redni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca t. 1. ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. — 2. Poročilo odbora. — 3. Poročilo pregledovalcev računov. -— 4. Dopolnilne volitve. — 5. Predlogi odbora. — 6. Predlogi
članstva. — 7. Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje isto-tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov.
—	Vse tovariše — tovarišice, ki žele kupiti Učiteljski koledar — šematizem 1935 obveščamo, da ga dobijo neposredno pri g. sreskem šolskem nadzorniku in jim tako ni treba plačati velike poštnine za posamezne pošiljke. Tudi oni. ki so denar poslali centrali v Beograd, dobijo koledar od g. šolskega nadzornika. — Uprava Učiteljskega koledarja.
—	Sekcija Pomladka Jadranske straže prosi vsa šolska upraviteljstva, da blagovolijo čimprej poravnati prejete brošure »Kralj odhaja«, ki so jim bile poslane pred mesecem dni. — Vsi bratski pomladki se opozarjajo na IV. okrožnico PJS, ki jo prejmejo ta teden ter se naprošajo, da pohite z naročilom zastav. — One šole oz. PJS, ki še niso poslali polletnega sumaričnega poročila, naj store to nujno, ker je poročilo sekciji potrebno radi bližnje oblastne skupščine.
—	Tečaj bolgarskega jezika. Opozarjamo tov. pevke in pevce, da se vrši v Ljubljani na Sv. Jakoba šoli tečaj za bolgarski jezik vsak torek in petek od pol 19. do pol 20. ure. Tečaj prireja jugoslovensko bolgarska liga. Učnina je minimalna.
—	Kmetsko nadalj.- šolam. Delovno občestvo učiteljstva kmetsko nadaljevalnih šol se sestane predvidoma v soboto 16. marca t. 1. v Celj u. Izmed referatov omenjam razpravo o kroniki kmetske domačije, o uvedbi knjigovodstva na naši kmetiji, strnjen pouk v kmetsko nadaljevalni šoli, prosveta — gospodarske in kulturne razmere v južnih obmejnih krajih banovine. Natančnejši program bo objavljen v prihodnji številki. Efektivne potne (železniške in avtobusne) stroške prejmejo prvenstveno voditelji, po možnosti pa tudi učitelji. Obed bo skupen za vse udeležence. Seja širšega odbora bo v petek, 15. marca ob 3. uri popoldne v Celju. Dopust bo izposlo-van pri kralj. ban. upravi ter bodo o tem obveščena sreska načelstva. Zato udeležencem ni potrebno, da vlagajo kolekovane prošnje: upravitelji sporočijo uradno le imena u-deležencev, sklicujoč se na dospeli odlok. Člani širšega odbora prejmejo od predsedstva posebne poverilnice, ki jih predložijo sres. načelstvu za dvodnevno uradno odsotnost. — J. Gosak.
Osebne ¿zadeve
—i Napredovali so učitelji(ce) v VII. skupino 11. 8. 1934.: Strah Leopoldina od Sv. Jur-ja pod Kumom (Krš.), Rautner Jakobina iz Pišec (Brež.), Koglot Josip iz Kruplivnika (MS), Kranjc Gizela iz Dobrovnika (D. Lend.), Turko Barica iz Štrigove (Ljut.), Berglez Marija iz Žič (SI. Konj.), Baloh Klara, zabavilja iz Hrastnika, Rajšp Magda iz Moravč (Kam.), Grgič Silvester iz Ljubljane, Ladiha Ana, zabavilja iz Trbovelj-Vode (Laš.), Sancin-Bunc Mara iz Brega (Pt.), Orač Olga iz Fare vasi (Koč.), Tomažič Božidar iz Žetal (Šm ), Lukič Kristina iz Most (Lj. o.) in Dolinar Zdenko iz Velike Doline (Krš.). — V IX. skupino: Vunderl Neža iz Cvena (Ljut.), 25. II. 1935., Turnšek Silva iz Polzele (C.), Rošker Janko iz Pišec (Br.) in Miler Cecilija iz Gor, Radgone (Ljut.). Weiss Alojzij iz Vidoncev (M S). — V IX. skupino; Simčič Josip iz Orešja (Brež.).
UčitelfsM pravnih
§— Vprašanje uč. ž. r. d. Učiteljski pravnik je v zadnji štev. Učit. tovariša prinesel za nas učit. ž. r. d. razveseljivo vest, da so začeli na merodajnem mestu urejevati zadeve onih državnih uslužbencev, katerih se je bil § 346 U. Z. izognil. Ali smemo upati, da pridemo za kateheti i me skoro na vrsto?
A. MIHEC:
Doživljaji
Bilo je v dobi strankarskih preganjanj, ko je drž. uradnik vedno čakal s pripravljenimi kovčeki, da jo mahne na novo službeno mesto, katero bo izbral slučajni »gromovnik« na vladi. Tudi mene je zadela čast in sicer brzojavno, da odpotujem na novo službeno mesto na otok P. v Dalmaciji. Povedati moram, da je to bilo tretje brzojavno premeščenje v enem mesecu, kar pomeni svojevrsten rekord. Na vprašanje zakaj, vam morem odgovoriti le: — po potrebi službe!
V Patagoniji.
Parnik zavija v večji zaliv in potniki pripravljajo prtljago. Tudi jaz sem potisnil skupaj svoja dva kovčka in gosli. Edino to je bilo moje premoženje. Na gatu je bilo polno radovednih ljudi, kar pa ni nič čudnega, saj je parnik edina zveza z ostalo »Evropo!« Še en signal in mornar je vrgel na suho vrv, ki jo je nekdo zgrabil in privezal za kamen. Ker je to bila zadnja postaja, sem izstopil in si poiskal prenočišče, težko pričakujoč, kaj mi prinese jutršnji dan. Med tem časom je bila opozorjena na moj prihod občina N., ki je hitro poslala pome čoln s štirimi mornarji, ki so me izsledili v restavraciji pri g. Pierinu. Vzeli so mojo prtljago in hajd na jadrnico.
2e v mestu sem zvedel, da se imenuje moje novo službeno mesto »Patagonija«, a iz oči g. Pierina sem bral, da me »pomiluje« radi tega kraja. O splošnih razmerah mesta
P., ki šteje okoli 5000 prebivalcev se povrnem enkrat pozneje.
Jadrnica reže valove, a meni se zdi, da sem Napoleon na potu v izgnanstvo. Po dve-urni morski »promenadi« pridemo v vas M., kjer sem se pokoril dve leti. Na obali je bila zbrana vsa vas, da vidi in pozdravi prvega prosvetitelja, oziroma prvega »Evropejca« v tem kraju. Pripomniti moram, da ta vas doslej še ni imela šole in ne učitelja. Prva vprašanja so se sukala okoli mojega imena, vere, starosti itd. Kdo bi jim to zameril!
Vaški »knez« me pelje v hišo, ki so ji rekli — škola. Bog si ga vedi odkod so privlekli nekaj starih klopi, tablo in stolico. Zgoraj je stanovala »knezova« družina, v sredini je bila šola, a spodaj v kleti — koze, ki so se najraje oglašale tedaj, ko sem navdušeno pripovedoval učencem o raznih čudežih narave.
Daleč od sveta.
Povedati moram, da ni bilo v vasi ne gostilne, ne trafike in ne trgovine. Skratka, vas je bila brez vsega, kar mislimo, da je neobhodno potrebno kulturnemu človeku. Najbližji poštni urad je bil v mestu N., tri in pol ure daleč od vasi. Pismonoša je prihajal sem enkrat mesečno. Prva pošta, ki sem jo dobil je bila 30 kom. ljubljanskega »Jutra« in nekaj uradnih spisov. Tudi urgence na iste dopise so prispele z isto pošto.
Težave ob otvoritvi šole.
Ugotoviti sem najprej moral, kdo mora prav za prav hoditi v šolo. Župnega urada ni, občina v N. tudi ne vodi spfc.ka. Za prvo silo sem šel po vasi in vprašal vsakega »paglav-
ca«, ki se ni utegnil pravočasno skriti, koliko let ima. Tako sem »nalovil« okoli 170 otrok, ki' so se mi zdeli primerni. Pozneje sem zaprosil vse okolišne župne urade za popis šoloobveznih otrok. Ko sem pozneje primerjal službene podatke z onimi po izjavah samih učencev, sem na svoje veliko začudenje ugotovil, da se krstna imena ne ujemajo. Omenjam n. pr. učenca, ki sem ga imel za Zvonka L., v resnici se je pisal Šime L. Vprašal sem očeta za pojasnilo, ki ga iznašam dobesedno: »Znate meštre (učitelj) naša zemlja nas ne može svih hraniti, naša dica če morati po svitu za kruhom. Bog zna, možda če čagod učiniti. Ako mu damo drugo ime nego je u krsnom listu, neče ga tako lahko uhvatiti«.
Začnem s poukom. Nabit razred otrok od 6—14 leta. Eni sede v klopi, drugi na tleh in na oknih. Nekateri so znali par črk (v vasi so bili trije pismeni!), drugi pa ničesar. Začnem torej s početnico z vsemi, pozneje sem jih porazdelil na oddelke po napredovanju. Vmes sem moral dajati navodila kako se sedi, vstaja, moli itd. Prevzeti sem moral tudi vero-nauk, domačini ga imenujejo lotrina (izvira iz besede doctrina - nauk). Pozneje mi je pravil dekan v mestu P., da še noben veroučitelj ni imel takega uspeha s tolikimi otroci. A nekateri »ultradoktrinaši« me imajo še danes za strašnega brezverca, kar pa naj jim Bog odpusti.
Higijena.
Najhujše je še bilo s čiščenjem nosov. Otroci niso nikdar ničesar slišali o žepnem robcu, kaj šele, da bi «a kdoi rabili! To vam je bilo smrkanje po klopeh. Ko sem se tega naveličal, sem jim pokazal svoj robec in na-
ročil, da mi morajo drugi dan prinesti vsak svoj robec, oziroma primerno krpo za nos. Toda s tem se je komedija šele pričela. Matere so prihajale k meni, naj jim pojasnim, kaj prav za prav hočem. Naslednji dan so učenci res prinesli robce, toda kakšne! Eden je pokazal kos rokava, drugi kos nogavice itd1., toda kljub temu smo začeli vajo. Robec v roko! Zgrabi za nos! Pihni 1, 2, 3! Takega trobentanja menda niso priredili niti Izraelci, ko so zrušili Jeriho.
Velika težava je bila z umivanjem. Kar debelo so me gledali, ko sem jih vprašal, če si umijejo vsak dan lice, vrat in ušesa. Peljal sem jih torej na obalo in jim tam nazorno pokazal, kako gre ta reč. Ker sem opazil na glavah (in teh ni bilo ravno malo) razne »živalce« grdega imena, sem zaprosil za pomoč pri pristojni občini. In res, v osmih dneh je prinesel obe. sluga dve posodi petroleja in dve »mašini za šišanje« — ovac. Zaprosil sem par »mojstrov« v vasi, ki so vse otroke ostri-gli in namazali s petrolejem. S tem je bil storjen prvi korak v higienskem pogledu.
Kakor sem bil že prej omenil, je higiena na najnižji stopnji. Razen otrok do 14. leta se menda nihče ni kopal v morju, vkljub neznosni poletni vročini. Ko sem priporočal kopanje ženskam, so se kar nekam muzale in mi dokazovale, da je to za pravo in pošteno žensko velika sramota. Dekleta so mi povedala, da bi se nikdar ne mogle poročiti, če bi fantje zvedeli, da so se kedaj kopale. Ni mi preostalo drugega, kot da jim privoščim »dober apetit«!.
Povabil sem na obisk svojega prijatelja Gorupa, sedaj profesorja v Čakovcu. Hladila
F
Odgovor! Zvanje učiteljic ženskih ročnih del obstoja po zakonski uredbi bivše deželne vlade za Slovenijo štev. 361 z dne 14. februarja 1919.
Ker ni bilo omenjeno to zvanje tudi v razvrstilni uredbi z dne 31. X. 1923, je izšla za to zvanje dopolnilna razvrstilna uredba O N. br. 42895 z dne 18. V. 1928 (Roč. kat. str. 172), ki določa položajne skupine v III. kategoriji.	.
Po določilih § 248. ur. zakona veljajo odredbe tega zakona za vse drž. uslužbence, ki so bili dne 1. 4. 1931 v drž. službi, zato je gotovo, da se morajo določiti tudi za zvanje uč. ž. r. del, ki niso navedene v § 346, položajne skupine v smislu določila § 347 urad. zakona, kakor se je to izvršilo za vero-učitelje na narodnih šolah.
—§ Vprašanje: S. H. v Št. J. Krajevni šolski odbor mi dolguje postavno stanarino že od maja meseca 1932. 1. Vse prošnje na krajevni šolski odbor, občino in sresko na-čelstvo so ostale dosedaj brezuspešne. Prosim pojasnila, kako postopati, da prejmem zaostanek, kakor tudi, da se mi v naprtj redno plačuje postavno zajamčena stanarina. Rojim se namreč, da ne bi pravica do iste zastarala.
Odgovor. Ako odgovarjajo Vaši podatki dejstvu, zaprosite s kolekovano prošnjo (5 Din) za posredovanje kraljevsko bansko upravo (po uradni poti). Pravica ne zastara.
Vprašanje: O. K. v D. B.
Odgovor: Ponovite vprašanje in se podpišite, da bomo vedeli komu odgovarjamo.
§ Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole
so objavljena v 16. kosu Služb, lista z dne 23. II. 1935.
—§ Prejemke in odtegljaje vpisujte si na tablico »Moji prejemki«, ki stane samo 50 par in jo lahko dobite pri tovarišu predsedniku na dan zborovanja.
—§ Ročni katalog 1934./35. naj si nabavi vsak učitelj, ker je vsebina te priročne knjižice v vsakem pogledu in za vsakega zelo važna. Nasveti in opozorila so že marsikoga oteli velike gmotne škode. Tovariš(-ica) — novi-nec(-ka), ali imaš že Roč. katalog, ki stane le 17 Din?
Naša gospodarska org anisz a ci fa
—g Učiteljska samopomoč v Ljubljani.
V februarju sta bila 2 smrtna primera. Umrla je Sire Marija, soproga šol. upravitelja v pok., v Mengšu (341) in dr. Valentin Rožič, senator v Ljubljani (342). Samci plačajo 11 Din, poročeni pari 21 Din. Onim poročenim parom z začetnico B, ki niso še sani opazili naše pomote in so poslali premalo, smo zaostanek 15 Din prišteli k sedanjim prispevkom. Ti plačajo 21 Din in 15 Din, skupaj 36 Din. Samci z začetnico B, ki so plačali preveč, imajo 15 Din na dobrem. Uprava prosi vse zadružne člane, naj predpisane zneske vselej kontrolirajo in morebitno pomoto sami popravijo. Nihče ni nezmotljiv. — Uprava Učit. samopomoči.
Učiteljska
tiskarna
—t Ravnokar smo razposlali »Dodatek« h »Glavnemu seznamu knjig« od leta 1934. (februar). Vsebuje vse izišle knjige v letu 1934 in delno tudi v letu 1935. V slučaju, da kdo »Dodatka« ni prejel, naj ga zahteva ter mu ga takoj pošljemo. Istotako imamo še v zalogi »Glavni seznam knjig«, ki ga dobite brezplačno.
—t Šolarske knjižnice so v slabem stanju in ne morejo več v polni meri izvrševati svoje naloge. Učiteljstvo je to že predobro vedelo, sedaj ve tudi javnost iz uradnega banovinske-ga poročila. Ker so šolarske knjižnice vele-važno vzgojno sredstvo, bo treba ta nedosta-tek takoj odpraviti:
1.	Dotacije za šolar, knjižnice je treba v novem proračunu zvišati.
2.	Knjižnico je izpopolnjevati po točno, za več let vnaprej določenem načrtu, kakor ga sklene konferenca.
N. pr. Naš rod, Zvonček in vsako novo od šol. oblasti ali organizacije priporočeno mladinsko knjigo naroči vsaka šola v 2 izvodih, večje šole seveda v več izvodih. Ves ostali znesek proračuna se porabi v prvi vrsti za klasike: Stritar, Slomšek, Erjavec, Kersnik, Levstik itd., ker te knjige tudi odrasli radi čitajo.
V naslednjih letih pride na vrsto vsa knjižna zbirka, katero oddaja Učit. tiskarna po znižani ceni.
Mladinska
matica
—mm Ker izide 7. številka »Našega roda« še pred Veliko nočjo, izide tudi 6. številka nekoliko prej kot običajno in je že v tisku. Opozarjamo cenj. poverjenike, da pošljejo čimprej naročila za 6. številko.
—mm Literarni odsek je z ocenjevanjem rokopisov pri kraju. Izid nagradnega tekmovanja bo objavljen po prvi seji v prvi polovici marca.
—mm Najmlajši rejci malih živali narodne šole, Šenkov turn pri Ljubljani, nam sporočajo, da z največjim veseljem dnevno prebirajo rešitve in dopise, došle z ozirom na razpis v 5. štev. »Našega roda« in vestno beležijo pravilne odgovore. Obvestili smo upravo »Našega roda«, da so prejeli medtem za zveste naročnike »Našega roda« še več daril, med njimi celo radio aparat s slušalkami. Prosimo cenj. tovarišice in tovariše, da obveste naše naročnike o tem in zbero po možnosti odgovore in jih skupno pošljejo na: Upravo narodne šole, Šenkov turn pri Ljubljani, da prihranimo učencem poštnino.
—mm »Srpski književni glasnik« je prinesel pod naslovom »Letošnje publikacije ljubljanske Mladinski matice« skoro dve strani dolgo oceno o naših knjigah. V uvodu govori kritik o razvoju slovenskega mladinskega slovstva od Slomška preko Stritarja in Levstika do Zupančiča; piše o dobi mladinskih listov (»Vrtca«, »Zvončka«, »Angelčka« in »Novega roda«) ter spremlja ta razvoj do ustanovitve in razmaha »Našega roda« in Mladinske matice. O zadnjih naših rednih publikacijah pravi, da zaslužijo veliko pozornost. 2e to je velikega pomena, ker so sama originalna dela.
Pri podrobnem ocenjevanju knjig se je nadalje zadržal pri »Kresnicah«, ki iprina-; šajo — kot pravi ocenjevalec — kratke prispevke 70. slovenskih otrok, ki pa so poleg tega bogato ilustrirane z risbami šolske dece. Slike so za otroško psihologijo izredno zanimive. V nadaljnem prinaša v prevodu spise Marije Majcenove (Moje življenje), Stanislave Kreveljeve (Moj oče rudar) in Rudolfa Lepše (Velikan). Od risb omenja v prvi vrsti portrete Tomaža Kvasa iz Ihana.
Ostale knjige ne ocenjuje na dolgo. Pohvalno se izraža o Bevkovih zanimivih »Tovariših« s prav primernimi ilustracijami Ks. Prunkove. O »Potovanju skozi čas« pravi, da se je Kardelju izredno posrečilo približati deci suho zgodovinsko snov. »Kapljice« so mu prav zabavne, posebno za najmlajše.
O »Našem rodu« je mnenja, da sq docela zaveda svoje vloge v mladinski literaturi, v njem da sodelujejo znani slovenski mladinski pisatelji in ilustratorji.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Turneja pevskega zbora po Bolgariji.
Pred dnevi sta se vrnila iz Bolgarije zastopnika pev. zbora g. E. Adamič in tov. Drago Supančič. Tam sta organizirala veliko 14 dnevno pevsko turnejo, ki bo v maju t. 1. Razpored je naslednji: 14. maja zvečer, odhod iz Ljubljane, 15. maja prihod v Sofijo. 16. maja koncert v Sofiji, 17. ogled Sofije, 18. koncert v Plovdiju, 19. koncert v Stari Zagori, 20. koncert v Kazanluku (centru »Rozva-te doline« — ali doline vrtnic), 21. potovanje iz Kozanluka v Sliven, 22. koncert v Slivnu, 23. koncert v Burgasu ob Črnem morju, 24. bivanje v Burgasu in sodelovanje na proslavah na praznik Sv. Cirila in Metoda, 25. koncert v Jambolu, 26. odhod iz Jambola, 27. bivanje v Sofiji in odhod. 28. poklonitev na Oplencu, zadnjem počivališču Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. 29. maja zjutraj prihod v Ljubljano.
Odpadeta koncerta v Nišu in Sarajevu ker je program izčrpan že s koncerti v Bolgariji. O podrobnostih bo poročal tov. Supančič na prihodnjem pevskem tečaju.
Zastopnika sta bila nad vse gostoljubno in ljubeznivo sprejeta od bolgarskega prosvetnega ministra generala Radeva, generalnega sekretarja ministra prosvete g. dr. ča-krova, poslanika kraljevine Jugoslavije ministra g. Cincar Markoviča, predsednika prosvetnega sojuza, univ. prof. g. Konzulova in sekretarja ins. g. Epitropova ter od predsednika sojuza (zveze) narodnih pevskih zborov g. Petka Stajnova, največjega bolgarskega komponista. Potrebne informacije jim je nudil g. Češnordijev, dirigent pevskega zbora bolgarskih Junaka, ki ga po večini sestavljajo tovarišice in tovariši.
Namera pevskega zbora je našla povsod mnogo podpornikov, tako med učiteljstvom, prosvetnimi oblastmi, pevskimi zbori in drugimi v poštev prihajajočimi faktorji. Gosp. Adamič in tov. SupančiČ sta bila v vseh krajih kjer bodo koncerti in sta se vrnila prepričana. da bo turneja UPZ imela vsestranski uspeh.
—pev. Prihodnji pevski tečaj bo v drugi polovici marca po sledečem razporedu: 16. marca se zbero ob 9. uri v Glasbeni Matici oni pevci(ke), ki so pristopili k zboru v letošnjem šolskem letu; 17. marca ob isti uri pa vsi ostali. Prosimo, da se tečaja udeležite točno ob napovedani uri. 17. zvečer nastopimo v Radio.
Vse predpriprave za turnejo v Bolgarijo so izvršene. Iz tehničnih razlogov smo morali prenesti turnejo na maj. Iz Ljubljane odpotujemo 14. maja. Ne pozabite prinesti na tečaj koncertne obleke in znake, ker se bomo ob tej priliki slikali.
Šolski radio
—r. XXI. teden. V torek 5. marca bo pripovedovala ga. Minka Kusova bolgarske pravljice in povesti: 1. Kraljevič Nevemkdo; narodna pravljica. 2. Hiter dobiček — hitra izguba; narodna pravljica. 3. Mali tiskar; R. Bosilek. 4. Semenj; K. Konstantinov.
V petek 8. marca bo predaval g. Viljem Kus: »Masaryk in šolska mladina«. Razpored: 1. Masaryk o svoji mladosti. 2. Učitelj in profesor. 3. Osvoboditelj. 4. Kako vošči mladina svojemu ljubljenemu tatičku«. 5. Masaryk mladini.
—r. V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 3. marca predaval g. ing. Sadar Vinko: Kmetijska posvetovalnica.
Čuvajte Jugoslavijo!
Stanovska organizacija JUU Iz Izvršnega odbora
—UPB Delnice agrarne banke. Mnogi učitelji se obračajo na udruženje s prošnjami za pojasnilo na kak način bi dobili že vplačane delnice »Privilegirane agrarne banke«. Vsem prizadetim se javlja: Po odloku ministrstva financ br. 17.185 od 3. dec. 1934. je odločeno, da se vsem prijavljencem, ki še do danes niso dobili delnic, vrne vplačani denar. — Da bo mogoče posredovati za prizadete, naj vsi, ki še niso dobili delnic, a so jih vplačali, javijo sekciji: štev. pod katero so bile delnice vplačane, število vpisanih delnic, vsoto vplačanega denarja za delnice. Svojemu imenu naj vsak doda še začetno črko očetovega imena.
Iz sekcije
—s Tolmačenje pravil. Glavni odbor JUU je na svoji seji od 28. do 30. dec. 1934. izdal naslednjo razlago pravil JUU.
1.	Čl. 6 naj se razume tako: »da nastavni-ce gospodinjskih šol ne morejo biti člani JUU radi tega, ker nimajo učiteljskih diplom, torej morejo postati člani samo oni, ki imajo učiteljske diplome.
2.	Čl. 22 naj se razume tako: »da se čl. 22 Pravil JUU mora tolmačiti sledeče: ako najmanj 50, 30, odnosno 15 polnopravnih članov skupščine zahteva s pismenim predlogom tajno glasovanje, je skupščina obvezna glasovati tako; ako obstoja predlog za tajno glasovanje, se ne more predlagati nasprotnega načina, ker je javno glasovanje omogočeno že z aklamacijo. Ako ni predloga o tajnem glasovanju, se glasuje javno.
3) Čl. 2 odst. III. pravil naj se razume tako: »da, ako se učitelji enega dela sreza izjavijo, da se žele pridružiti drugemu šolskemu srezu in jih je dotični srez voljan sprejeti in, ako dva ali več šolskih, odnosno političnih srezov želi, da tvorijo svoje učiteljsko društvo, je treba v tem smislu poslati predlog sekciji, a ona glavnemu odboru v dokončno rešitev. Do končnega rešenja glavnega odbora za ta vprašanja, velja rešenje Izvršnega odbora.
4.	V smislu čl. 6 Pravil JUU, ne morejo postati člani upokojeni učitelji, izvzemši one, ki so bili redni člani za časa aktivne službe.
Z ozirom na § 76 t. 4 Zakona o uradnikih od 1931. L, se morejo tudi sedaj sprejeti v članstvo upokojenci, ki so bili za časa svoje aktivne službe člani JUU, ne morejo pa se sprejeti v članstvo upokojenci, ki v času aktivne službe niso bili člani Učiteljskega udru-ženja in oni, ki so bili upokojeni po disciplinskem prestopku, kot to predpisuje čl. 6 in 15 t. V. Pravil JUU.
5.	Čl. 14. t. V. zadnji oddel. pravi, da: »ako redni član ne plača članarine najdalje do 1. aprila, prestane biti član JUU in izgubi vse pravice do 1. aprila prihodnjega leta. Do tega dne se ne more ponovno sprejeti v Udruženje.« Ta odredba se nanaša samo na one stare člane, ki so bili redni člani dotičnega Udruženja, toda niso plačali članarine za naslednje leto. Radi tega se ta odredba ne nanaša na nove člane, t. j. one, ki niso bili člani dotičnega društva, a žele, da se vanj vpišejo. Zato se novi člani morejo vpisati vse do 1. aprila in jim prično od vpisa, t. j. od rešitve teči tudi vse pravice. Izvzeti so oni, ki so po Pravilih izgubili članstvo.
6.	Čl. 30 poslednji odstavek: »da sreska društva vrše volitve svojih uprav najdalje do konca oktobra,« je razumeti tako, da naj sreska društva do tega časa izvrše svoje volitve, s čemer pa ni rečeno, da se volitve ne morejo vršiti tudi kasneje. Volitve se lahko vrše vsak čas do 1. februarja samo, če ne nastopijo posledice čl. 124 Pravilnika.
—s Jugoslovensko učiteljsko udruženje
je obveščeno, da se nova nameščenja učiteljskih abiturientov ne bodo več vršila, ker ni
sva se ves dan v morju. Ljudje so naju od! daleč opazovali in kimali z glavami. Ko pa je prišla še moja sestra in se je tudi ona kopala, se je bilo že bati — revolucije. Nekega dne je prišlo neko dekle mimo obale, kjer sem se sončil. Ko me je zapazila, si je zakrila z rokami oči. Še pozdravila ni, kar bi se sicer nikdar ne zgodilo.
V kraju vlada precejšnja beda. Daleč naokoli samo kamen! Razen trte, ki je vsajena med stenami, ne uspeva nikaka druga rastlina. Od domačih živali uspevata le koza in ovca. Kravo in prešiča poznajo le tisti, ki so bili kdaj v drugih krajih. V hišah se kuri, oziroma kuha vsak drugi ali tretji dan, čeravno brije pozimi mrzla burja, ki obrizga z morjem ves otok. Zaradi tega se posuši sleherna travica in neredko pojedo ovce druga drugi — volno.
Moj jedilni list.
Mogoče bi vas zanimal moj jedilni list? — Prosim: zjutraj kava, opoldne kuhan riž zabeljen s soljo in oljem (svinj, mast je tam neznana), zvečer kuhan krompir, zopet s soljo in oljem. — Tako je šlo dan za dnem, dokler mi niso začele pešati moči. Vmes je tu pa tam kaka koščica ovce, če si je slučajno katera zlomila nogo, ali pa padla v prepad. Kaj pa ribe? — Teh je bilo nekaj, a le, če je bilo vreme povoljno. Edino vina ni zmanjkalo nikdar. Edino tega je dovolj v »Patagoniji«. Poudariti pa moram, da je vkljub temu pijanstvo tam neznana stvar, a tudi morala je na odlični višini. V ilustracijo naj povem, da ni hotelo nobeno domače dekle pregovoriti z menoj, če niso bili stariši ali sorodniki zraven.
Učitelj zdravnik.
Naj povem še to, da sem moral opravljati tudi zdravniško službo. Celô k porodom so me klicali, kar pa sem odločno odklonil, češ da moja zdravniška veda ne sega tako daleč. Sicer so mi to zelo zamerili, a pregovoriti se nisem dal. Pri drugih boleznih sem bil povsod zraven. Domačini so trdili, da znam boljše zdraviti kot najboljši »likar« v mestu. Priročna lekarna PRK je bila kmalu prazna in sem moral kaj kmalu naročiti kar dve naenkrat. V takih higienskih razmerah niso bile redke tudi bolezni kakor tifus, influença, griža itd. Še danes se čudim, da se nisem nalezel kake bolezni.
Kakar kdo umrje, ga pokopljejo sami brez dtihovnika. Ta pride le enkrat na leto in blagoslovi vse naenkrat. Resnici na ljubo moram priznati, da sem se zelo bal, da bodo morda tudi moje kosti (mesa je bilo itak malo) tako tužno pokopane v tem pustem in zapuščenem kraju.
(Se nadaljuje.)
Učiteljski izpiti v lepih starih časih
V Tagespoâtd je bil objavljen pred nedavnim zanimiv zapisnik o učiteljskem izpitu ki se je vršil na binkoštni ponedeljek 1. 1729. v neki vasi na Spodnjem Avstrijskem. Ta znameniti protokol je podpisan od graščinskega oskrbnika Jakoba Schmàlza in župnika Antona Greinerja in nudi zanimivo sliko o takratnih prosvetnih razmerah v avstrijskem podeželju.
Besedilo zapisnika:
Po smrti dosedanjega šomaštra se je priglasilo za izpraznjeno učiteljsko mesto 65 učiteljskih kandidatov. Ti so bili postavljeni najprej od visokospoštovanega g. župnika pred očmi in ušesi cele občine v cerkvi na pevsko preizkušnjo, kesneje pa so bili v oskrbnikovi pisarni na naslednji način izprašani:
1.	Martin Ott, tudi Bachbauer imenovan, črevljar je tule, je v tridesetem letu, nič spoštovan človek. V cerkvi je zapel 3 pesmi. Še mnogo melodij bi se moral naučiti. Njegov glas je hreščeč. Prebral je genezo 10, 26 do konca. Zlogoval je čisto dobro verz 16. do 29. Troje rokopisov je prebral im je napravili 2 napaki. Iz brihtnosti je tri vprašanja odgovoril dobro. Iz katekizma je odgovarjal nai 54. vprašanje na pamet — počasi pa brez napak. Tri vrstice je napisal po diktaltiu — 4 napake. Računstva ne zna prav nič.
2.	Jakob Mehi. Je 51 let star, brivec. Tri cerkvene d osmi je zapel. Fušail je grozno, tudi besedila ni, znal. Bral je Jozuo od 1 do 7 z desetimi napakami. Tri rokopise čital s težavo in je večkrat obtičal. Na tri razumska vprašanja je odgovoril — za zadostno. Iz katekizma je odgovoril na 51. vprašanje — brez napak. Po nareku je napisal 3 vrste — 8 napak. Zna šteti do 50, pa ne zna ne seštevati ne odštevati.
3.	Filip Hopp, žnidar iz Garsa. Že belbe-žen mož je šestdesetih let. Šepa na desno nogo. Mar bi bil doma ostal. Glas ima kot tuleči vol. Čita obupno. Veliki t mu je čisto neznan. Rokopisov sploh ne zna brati in tudi katekizma ne zna. Računstvo mu je neznano, štel je na prste kot mal otrok. Reklo se mu
je, da je neumno, da se je javil in naj kar gre dtomov. Cmereč se, je ves v solzah odšel.
4.	Johan Schiitt, kotlar, 50 let star. Ne zna ne peti ne brati. Je pa odgovoril dobro na 2 vprašanji iz katekizma in iz brihtnosti. Zna šteti, do 100, seštevati in odštevati. Je dober trobentač in v zemljepisju sijajen, ker je pripotoval s Češkega in Saškega.
5.	Friderik Luth, nekdaj feldwebel v cesarski armadi. Udeležil se je bojev proti Švedom in je tam tudi desno nogo izgubil. Drugače je krepak in močan 40 leten. Lepo je zapel 3 nabožne pesmi; ima lep bas. Prebral jo brez napak genezo 10, 13 do 18 in troje rokopisov. Tudi kaitekizem zna. Po nareku je napisal 3 vrstice — 14 napak. Ne pozna okroglega s. Tri vprašanja iz inteligentnosti ie odgovoril ddbro. Zna šteti do sto in vse štiri operacije.
Komisija je po temeljitem preudarku sprejela naslednji skleip:
Kotlar za šomaštra ni. Naučil se je potepanja in za učitelja nima zadosti »ziteflejša«.
Feldbebel je krut človek. Bati se je, da bi preveč opletal z brezovko po ubogih otro-čičkih. Tudi smirdi po žganju.
Čevljar ni sposoben za učitelja, prav tako krojač ne.
Ergo ostane samo še brivec Jakob Mehi. In ta je bil soglasno izibran. Udarili so si v roke in tako je bil sprejet za učitelja z nasvetom, nai otrok preveč ne tepe, ker če se bodo množile pritožbe, jih še sam dobi nekaj po zadnji plati.
več proračunskih mest. V kolikor se bodo pojavljala prazna mesta (ostavke, upokojitve i. dr.), bodo na ta mesta prišli prvenstveno učitelji, ki se vračajo od vojakov in v drugi vrsti tovarišice.
Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKA DRUŠTVA LITIJA, LJUBLJANA - VZHODNI DEL, LJUBLJANA-MESTO, LJUBLJANA-ZAH. DEL, KAMNIK, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IN LOGATEC bodo zborovala skupno v Soboto dne 9. marca 1935. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Začetek zbora ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Proslava predsednika ČSR dr. Tomaža Masaryka ob njegovem 85. rojstnem dnevu
Slavnostna beseda tov. Vojteha Debeljaka, predsednika JUU — sreskega društva Škof j a Loka.
3.	O sodobnem čitalnem pouku — predavanje univ. profesorja g. dr. Mihajla Rosto-harja iz Brna v ČSR.
4.	Resolucije — tov. Vekoslava Mlekuža,
predsednika JUU — sreskega društva Ljubljana - mesto.
Po možnosti se naj zbero predsedniki in tajniki, odnosno zastopniki udeleženih društev h kratki seji, ki bo prejšnji dan, t. j. v petek 8. marca ob 16. uri popoldne na sekciji JUU v Ljubljani.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 2. marca t. L ob 3410. uri dopoldne v prostorih narodne šole v Krškem s sledečim dnevnim redom: L Pedagoški pele-mele. (Predava tov. Vidmar Miro iz Radeč.) 2. Reorganizacija zborovanj. 3. Gospodarski dan uči-teljstva (tolmači tov. Pečnik). 4. Slučajnosti.
Vabimo vse tovariše, da se zborovanja gotovo in točno udeleže, saj bomo razpravljali samo o perečih aktualnih vprašanjih, ki so jako pomembna za naš stan in njegov svobodni razvoj. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo dne 9. marca 1935. v Žužemberku ob 10. dopoldne. — Dnevni red: 1. Stanovske zadeve. 2. Učiteljske gospodarske ustanove. Poroča tov. Korenčan. 3. Gospodarska vzgoja kmetske mladine v naši narodni šoli z gledišča obstoječih razmer. Predava tov. Alfonz Kopriva. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi! — Odbor.
PoroClla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MESTO je zborovalo zvečer dne 8. februarja t. 1. na šentjakobski šoli. Udeležba običajna. Ob ^20. uri otvori predsednik zborovanje s pozdravom navzočim. Takoj v početku je omenil način sedanjega postopanja pri nameščanju in premeščanju učiteljstva, vsled česar trpi ugled stanu in ugled mnogih zaslužnih tovarišev.
V situacijskem poročilu je predvsem omenil tov. predsednik delovanje upravnega odbora v korist osnovnošolskemu učiteljstvu, ki poučuje na obrtno nadaljevalnih šolah. Pre-čital je tudi tozadevni odgovor kr. ban. uprave. Nadalje je priporočal članstvu nabavo novih društvenih legitimacij in prosil navzoče in vse ostalo članstvo za pomoč pri ureditvi Učiteljskega doma in za sodelovanje pri reorganizaciji društva v zmislu okrožnice z dne 1. februarja 1935. št. 1620.
Sledila je razprava, med katero je tov. Lavrič poročal o Samopomoči učitelj, otrok. Ban. šol. nadzornik tov. Andrej Skulj se je zahvalil za izražene čestitke z obljubo, da bo tudi v bodoče podpiral stremljenja organizacije.
Sledilo je poročilo o proračunu ljubljanskih osnovnih šol. katero je podal obč. svet., član kraj. šol. odbora in upravitelj II. deš-osnovne šole tov. Jos. Ambrožič. Pregledno in zanimivo podano poročilo je v svrho prim.er-jatve obsegalo vse panoge mestnega proračuna in je bilo zato zasnovano na želo široki podlagi. Poleg detajlnih proračunskih postavk je omenil tudi zgodovino, stavbno in zemljiško vrednost posameznih osnovnih šol, ki znaša 11.267.380 Din. Vsa ta imovina bi sc morala prepisati kot lastnina krajevnega šolskega odbora. Krajevni spiski odbor je sicer del občinske samouprav,e, a vendar ne podrejen občinski upravi tako kakor razni upravni odbori mestnih podjetij, temveč kot institucija, ki se upravlja avtonomno in predlaga proračune in račune ban. šol. odboru. Zanimivo je tudi dejstvo, da znaša osnovnošolski proračun 1.355.117 Din, vzdrževanje mestne ženske realne gimnazije pa 1,361.203 Din. Torej en sam zavod je za občino večje breme, kot 14 osnonih šol, 5 otroških vrtcev in 3 dnevna zavetišča. Na splošno željo bo predavatelj nadaljeval svoje predavanje na prihod-
njem večernem zborovanju, na kar članstvo že naprej opozarjamo. Za predavanje se predsednik tov. Ambrožiču iskreno zahvali.
Predavanju je sledila podrobna razprava, v katero je s posebno zanimivim izvajanjem posegel ban. šol. nadz. tov. Andrej Skulj. Na njegovo inicijativo je bil sprejet predlog, da naj se ustanovi šolski odsek, katerega člani naj bi bili vsi upravitelji ter zastopniki krajevnega in banovinskega šolskega odbora, ki so člani JUU.
Pred zaključkom opozori predsednik na zborovanje dne 9. marca t. 1„ na katerem bo predaval naš rojak, vseučiliški profesor dr. Rostohar o globalni metodi. Ko se ponovno zahvali vsem za udeležbo in sodelovanje, zaključi lepo uspelo zborovanje, ki je trajalo nad 2 uri.
V. Mlekuž, preds.	Jos. Mihelič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo dne 9. februarja 1935. v Celju.
Od 211 včlanjenih je bilo navzočih 180 t. j. 85%.
Tov. predsednik Roš je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče člane laškega društva s tov. preds. Lebarjem na čelu.
Imenoma je pozdravil še predavatelja tovariša Vranca.
V vsestransko poučnem predavanju o členu 44. šolskega zakona in učnih načrtih s primeri iz šolske prakse, nam je obrazložil tov. Vrane normativne učne račrte za osem-razrednice z ozirom na letni skupni smoter ter vodilno misel za posamezne razrede.
Po splošnem odobravanju članstva se je zahvalil tov. predsednik predavatelju želeč, da bi njegovi učni načrti, predloženi prosvetnemu svetu, tudi prodrli.
Tov. predsednik Lebar se je v imenu laškega društva zahvalil za pozdrave in priliko, da so člani prisostvovali zanimivemu predavanju ter izraža željo, da bi bili tova-riški stiki s Celjani čim tesnejši. Nato je poudaril tov. predsednik Roš, naj bi po enkrat na leto zborovali skupno z laškim in še drugimi sosednjimi društvi v svrho poglobitve medsebojnih odnošajev in dosego skupnih smotrov.
Sledilo je izčrpno poročilo tov. predsednika o zborovanju predsednikov v Ljubljani.
Z zborovanjem je vzelo članstvo na znanje tudi načelno stališče glavnega odbora JUU v pogledu personalne prosvetne politike ter kulturnih in socialnih vprašanj ter složnega dela v organizaciji.
Obravnavali so se došli dopisi, v zvezi s temi se je sklenilo:
a)	Poverjeništvo Samopomoči za zavarovanje učit. otrok v celjskem srezu prevzame tov. Gerlanc.
b)	Zadrugi Učiteljski dom v Mariboru se bodo v bodoče nakazovali morebitni prispevki kot deleži in ne kot podpore.
c)	O reorganizaciji učiteljskih zborovanj po odsekih bo sklepal odbor.
č) Celjsko učiteljsko društvo ne oporeka, da bi bila knjiga o kmetijstvu koristna, vendar ugotovi, da je učiteljstvo vse dravske banovine združeno v občestvu kmetijskih in gospodinjskih nadaljev. šol, zato smatra za upravičeno, da se društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino v Ljubljani obrne na oba odbora tudi glede sodelovanja in ne samo pri razpečavanju omenjenih knjig.
Sprejeti so bili soglasno sledeči predlogi:
1.	Proračun, ki je bil sprejet v krajevnem šolskem odboru, kakor tudi posamezne težko priborjene postavke naj se ne reducirajo.
Pozivamo sekcijo JUU, naj posreduje pri merodajnih referentih, da se ne bo v bodoče to dogajalo.
2.	Ugotavljamo, da podrejenost šolstva politični upravi ni koristna prosveti. Šolstvo naj vodijo šolniki, ne pa politiki in juristi, ki so na tem polju lajiki.
Kakor vse druge stroke, tako potrebuje tudi šolstvo strokovnega vodstva, da bo nastal red in mir, ki sta predpogoj uspešnega prosvetnega dela. Le od strokovnjakov pričakujemo tudi umevanja in pravičnosti.
Jerobstvo politikov in politične uprave nad šolstvom nam je jemalo pravno sigurnost ter je škodovalo ugledu učiteljstva med narodom.
Zato prosimo centralno vodstvo JUU, naj zastavi vse sile, da goseže popolno ločitev šolstva od politične uprave.
Vse šolstvo naj bo podrejeno samostojnim prosvetnim direkcijam, na sedežih sre-zov pa naj se ustanove sreski prosvetni inšpektorati, popolnoma neodvisni od politične uprave, podrejeni neposredno prosvetnim direkcijam.
3.	Centralno vodstvo JUU izposluj, da se nam vrne stalnost na službenem jnestu in da bo učiteljstvo narodnih šol glede disciplinskih predpisov izenačeno z uradriištvom ostalih strok.
4.	Proračunsko postavko za učiteljsko knjižnico naj uporabljajo učiteljski sveti v smislu zakonitih določil po lastni uvidevnosti resničnih potreb.
Zato prosimo vodstvo JUU, naj izposluje, da v bodoče ne bodo pošiljale politične upravne instance šolam nenaročenih knjig in brošur v prisilno nabavo.
Slučajnosti:
a)	Celjsko učiteljsko društvo izraža željo, da se kooptira njegov zastopnik v odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Celju.
b)	Tov. Župančičeva in tov. Voglar priporočata novoizdano Pregljevo pesmarico kot prvovrstno, uporabno za vse šolske slavnosti.
c)	Tov. Gobec vabi k izposojanju knjig iz Učiteljske knjižnice, katera vsebuje najmodernejša dela, ki so potrebna za študij. Milena Žagar, tajnica. Fran Roš, preds.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo dne 9. februarja t. 1. v Rog. Slatini. Vodil je društveni predsednik tov. Verk Miloš, ki je referiral o prilikah v organizaciji.
Po situacijskem poročilu in dopisih je predaval g. prof. Klopčič Radovan o risanju v osnovni šoli. Zanimivemu predavanju je sledilo učiteljstvo z veliko pozornostjo. G. predavatelj je pojasnil navzočim tip otroka impresionista in expresionista ter kako prikazujeta svoje občutke gledajoč na svet i prvi i drugi. Na tabli nam je pokazal posamezne primere risanja, kakor ga doživljajo otroci v šoli in izven nje. Predavanju, ki ga je nagradilo učiteljstvo s splošnim odobravanjem, je sledil razgovor, v katerem je g. profesor še marsikaj obrazložil.
Naslednja točka dnevnega sporeda se je dotaknila vprašanja organizacije odsekov glede na zadevno okrožnico sekcije JUU v Ljubljani. Po mestoma zelo živahnem razgovoru smo ustanovili sledeče odseke: šolsko-upravni (predsednik tov. šol. uprav Korbar Fran), za nadalj. šolstvo (preds. tov. Verk Miloš), prosvetni (predsednica tov. Ahtik Jožica), sta-novsko-politični (Verk), gospodarsko-kmetski in glasbeni (preds. tov. Logar). Sklenili smo, da bomo imeli pred vsakim zborovanjem petje, ki ga bo vodil tov. Logar. Pri slučajnostih se je sklenilo: Kr. banska uprava naj ne
krajša od kraj. šol. odborov predlaganih proračunov. Končno se je sklenilo, da naj bo prih. učit zborovanje skupno s celjskim učit. društvom v Celju; ako to ni mogoče, pa 6. aprila v Rog. Slatini.
Verk Miloš, preds.	Rataj Oskar, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
je zborovalo dne 9. februarja 1935. v Kozjem. Navzočih 30 članov t. j. 55%.
Po otvoritvi zborovanja je prečital zapisnik in došli dopisi. Sledila je debata glede reorganizacije zborovanj. Stavljen predlog, naj se formirajo razni odseki že na današnjem zborovanju, je bil sprejet. Osnovali so se: 1. stanovsko politični, 2. stanovsko gospodarski, 3. prosvetni, 4. šolsko upravni in 5. pedagoški odsek. V stanovsko politični odsek so bili izvoljeni sledeči tovariši: Čok AL, Kos, M., Zehrer V.
V	stanovsko gospodarski: Čermelj V., Prislan J., Majcen T., Kleč T., Frece T.'
V	prosvetnem: Kmetec J., Skulj E., Vrečko M., Čermelj V.
V	šolsko upravni: Robič T„ Potočnik A., Koželj M., Kunčič T., Žurman J.
V	pedagoški: Zehrer V., Korbar P., Ži-gon Lj., Perper V.
Podpredsednik tov. Kos je podal izčrpno poročilo o seji društvenih predsednikov v Ljubljani in ponovil besede predsednika L Dimnika, da je treba v naših vrstah sloge in vztrajnosti.
Predsednik tov. Čok je imel referat: »O roditeljskih sestankih«. Vsebina predavanja: 1. Ali so popolni in zakaj? 2. Kako dosežemo uspehe. Na popolne uspehe smemo upati šele, ko bo naš kmet duhovno napredoval. Predavatelj je žel obilo priznanja!
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila v Sv. Petru p. Sv. gorami, kjer bo referirala tov. Zabret Francka.
Čok Albert, preds.
Kleč Antonija, taj.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
Bolgarsko šolstvo
(Priobčuje Viljem Kus.)
(Nadaljevanje.)
VZGOJA IN POUK.
Kar se tiče vzgoje in pouka prav lahko primerjamo bolgarsko šolo z našo. Ako vstopimo v tamkajšnjo šolo opazimo mladino, ki z vsem spoštovanjem pozdravlja došleca; na hodnikih se mu priklanja ter mirno in tiho sedi na svojih prostorih. Posebno na učiteljskih šolah so gojenci vzgojeni po vojaških in nesvobodnih principih. Mladina je na gimnazijah in strokovnih gimnazijah splošno uniformirana. kar dostikrat zelo ugodno vpliva na opazovalca tamkajšnjih šolskih razmer. Ker je mladina med poukom navajena na strogo molčečnost, red in disciplino, zato daje duška zamujenemu govornemu in igralnemu nagonu med odmori, ko se sliši iz šol tako razgrajanje, da je naša šola v tem. primeru cerkev.
Ako prisostvujemo pouku na narodnih šolah, pridemo do zaključka, da mladina ni dovolj svobodna, kakor pri nas. Tamkaj učitelj pripoveduje cele ure, mladina ga pa posluša, ali ne posluša. Mladini je treba dati priliko, da se udejstvuje pri pouku s svojimi zmožnostmi, ker s tem pridobi zanimanje za pouk. Šolska samouprava je prav tako, kot pri nas, zelo malo razširjena. Pa tudi pri pouku na srednjih šolah se ti ne nudi nič novega, nič zanimivega. Učbeniki, po katerih se mladina uči, so še vedno starega kova.
Na narodnih šolah — na osnovnih šolah in na progimnazijah — je pouk veliko bolj moderen kakor na vseh ostalih šolah. Veliko pozornost se posveča posebno ročnim delom. Zelo napreden je tudi pouk zemljepisja. Zelo napreden korak bolgarskega šolstva je tudi vezava pouka v ročnih delih z vsemi ostalimi predmeti. Tudi literatura in zgodovina sta v Bolgariji predmeta, katerima se posveča vsa pozornost. Imeniki oziroma seznami knjig šo-larskih knjižnic so razobešeni po vseh hodnikih z namenom, da se učenci med odmori odločijo in izberejo ugodno čtivo. Mladinska li-
teratura sicer ni bogata, a kljub temu je vsaka šola prav dobro preskrbljena s knjigami.
Zanimiv je pouk čitanja v elementarnih razredih. Niti na eni osnovni šoli se ne poučuje čitanje po sintetični metodi. Povsod so razobešeni tiskani pasovi s celimi besedami. V višjih razredih pa se ne polaga nikaka važnost tihemu miselnemu čitanju. čeprav spremlja to čitanje človeka skozi vse človeško življenje.
Delovna šola je geslo naprednega učiteljstva, čeprav so za uresničenje tega pojava velike zapreke,
Na poizkusni šoli svetega Klimenta v Varni se rešujejo glavni problemi nove šole: otroška samouprava, nerazdeljen pouk (ce-lostnoto obučenie) in delovne metode (aktiv-noto obučenie ali delovni pouk). Učenci pišejo na vseh stopnjah na nečrtan papir.
V splošnem pa kaže bolgarsko učiteljstvo, kateremu se nudi skrbna in temeljita vzgoja na učiteljskih šolah in na pedagoških akademijah, veliko zanimanje za nove učne smernice.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služIjo t posredovalne In socialne naaeac občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*-
FR. P. ZAJEC
i s p r a I a ■ optik
U*l(/aM, Stmrt trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Mnogo živali in predmetov prejmete v darilo, ako si naročite:
rejec MALIH ŽIVALI
pestro revijo
Za pomladansko sezono se priporoča modni atelje
M. CASERMAN v ljubljani
Šmartinska cesta št. 9
v prvovrstno izdelavo vsakovrstnih oblek, plaščev itd. po najnižjih cenah in najmodernejšem kroju
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
Polj opri vredna karta kraljevine Jugoslavije
je pravkar izšla v merilu 1 : 500.000 v velikosti 160 X 180 cm. Na tej karti je označena naša država v njeni administrativni razdelitvi na banovine. Na njej so zabeležene najvažnejše proge železniške, vodne in avijonske, vse reke, vsa važnejša mesta in trgi, zgodovinske in kulturne znamenitosti, samostani in prosvetne ustanove, posebno pa pridobitvene ustanove (industrija). V tehničnem pogledu predstavlja ta karta rezultate, ki do sedaj pri nas še niso doseženi. Izdelana je v desetih barvah ter Vam nudi najpopolnejši pregled. Nalepljena na platnu s palicami velja 350 Din.
UČITELJSKA TISKARNA • LJUBLJANA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Frančiškanska ulica 6 — podružnica: Maribor, palača Banovinske hranilnice