Leto WH, št. 198_ Ljuhlgana, sreda 24. avgusta 1927	_ Cena 2 Pit
,— i«mi» ot» 4. »)utra|. =
btanc '.ncscčno Din 15-—, ta inozemstvo Dtp *o'— neobvezno.
Oglasi du tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/I. Telefon St. «072 in »804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi so ne vračaj«*.
Dnevnik
Upravettvet IMmon
ulica iL 5«. — Telefon it. »036.
__oddelek; LJubljana, Pre*o-
non oHca it. 4. — Telefon M. «499
Podralnld: Maribor, Aleksandrova it tj — C<d|e, Aleksandrova ccsu
Račun pri poftaem tak. zavoda t LJoto-iana št. 11.842 - Praha čiaio 78.180. Wien, Nr. J05.n1.
za gospodarstvo, prosveto in politiko
Liubljana, 23. avgusta.
SLS r^ma letos nikakega volilnega gesla. Avtonomija mora biti vsaj za javnost pokopana, da g. Vukičevič ne prime zaveznikov za ušesa. Izvedba ustave je za SLS težka stvar, dasi jo je g. Vukičevič zdaj dvignil tudi na svod ščit; saj je izvedba ustave v programu SDS. Vodja SLS zato razmišlja, kaj prav za prav hočejo. Hočejo moč. oblast, visoka mesta, zlasti ministrska in gerentska mesta, to gospodje pri SLS vedo in to jim je edini program. A tega si ljudstvu seveda rae upajo povedati.
In tako govore raje o zunanji politiki. SLS je proti vojni. Izvrstno, a kdo je za vojno? SLS je za sporazum z Bolgari. A kdo ie proti? SLS se ne do-pade Dočenjanje Italije. SLS noče laškega kapitala. To so presenetljive novice. Je-li pa SLS pripravljena glasovati za nettunske konvencije, o tem previdno molče.
SLS preganja korupcijo na papirju in l jezikom. Ko pa je bilo treba v anketnem odboru resno zgrabiti, je šla z radikali.
Naenkrat so pri SLS komunisti zopet v milosti. Izjemni zakoni se ne bodo uporabljali, tako jim obeta. V resnici pa vlada baš ta trenutek preganja komuniste. kar more. Komuniste smatrajo klerikalci za volilni materijal, ki se ga da pridobiti s par lažmi in denarjem.
SLS pa ima dolžnost polagati račun o svojem delu. Kmetu, uradniku, delavcu, železničarju, trgovcu naj odgovori, kaj je zanj dosegla. Te debate se pa naša SLS boji kakor zli duh križa in blagoslovljene vode. Zato njeni govorniki na shodih najprej zmrcvarijo poslušalce z zunanjo politiko, da za stvarno kritiko in poročila ne ostane časa.
Najmučnejša je klerikalcem razprava o davkih. Izenačenja niso prinesli, dasi so bili v vladi. Pač pa so ]X>vzročili poostritve davka na ročno delo, taks na dedščme, davka na vojaške oprostitve in upeljali nov davek za privatne nameščence. 0 redukcijah, zlasti po železnicah, tudi SLS noče nič čuti. Tam je njena krivda direktno dokazana.
Čl. 82. finančnega zakona, ki je uničil finance naših okrajnih zastopov in cestnih odborov, SLS enostavno taji, dasi ga je podpisala in dvakrat odglasovala v korist velekapitalističnim družbam, v Sloveniji predvsem na korist Trboveljske premogokopne družbe.
Po vzorcu g. Korošca vprašamo SLS: »Zakaj je glasovala za ta člen finančnega zakona?® G. Korošec je na to že odgovoril, češ: «Navadno je tako, da roka roko umiva.®
SLS se jezi, da oblasti nimajo finančne samostojnosti, a podpisi njenih ministrov se bleste na znani uredbi, ki je to samostojnost suspendirala in izročila gospodarstvo naših samouprav na milost in nemilost birokraciji finančnega ministrstva.
SLS trdi, da je zagotovila gradbo kočevske in šentjanske železnice. Kdaj in s čim? Te železnice je iz Bleerovega posojila zagotovila radikalno-demokrat-ska koalicija 1. 1922., ko sta bila v vladi gg. dr Žerjav in Pucelj. Brez zasluge SLS se je predrugačilo stanje na denarnem trgu Amerike in vojaški krogi so počrtali potrebo gradnje obeh železnic, zato je zadeva sedaj pomaknjena za korak naprej. Vse drugo, kar o tem predmetu širokoustno pripoveduje gospod Korošec, je humbug.
To je vse, kar ve povedati volilcem »stranka slovenskega naroda«. Zato ni čuda, da glavno važnost polagajo na bodočnost, t. j. na skupno delo z g. Vukičevičem.
Tam pa vlada še večja praznota in preko zafrkacij g. Vukičevič še ni prišel. Politični mlini v Jugoslaviji pa meljejo prav hitro in bodo meseca septembra zmeli v prah in otrobe cel blej: ski pakt.
Odločna polslužbena zavrnitev dr. Korošca
Beograd, 23. avgusta, p. Dr. Korošec je na svojem nedeljskem shodu med drugim tudi naglašal, da se je jugoslovenaki kralj sestal z bolgarskim kraljem Borisom v Mo-nakovem, ter da se je to izvršilo v zveei z njegovim posredovanjem v Sofiji. Na mero-dajnem mestu se ta dr. Korošževa trditev prav tako odločno demantira, kakor detnan-tirajo tudi njegove izjave, češ, da je on pre. prečil z intervencijo v Budimpešti oborožen konflikt z Madžarsko. Ka merodajnem mesta ge naglasa, da o kakem koniliktn sploh nikdar ni bilo govora in da ni bila potrebna nobena kakršnakoli intervencija. A tudi v tem slučaju bi se bila našla primernejša csebnost, kakor pa je dr. Korošec.
Minister Spaho proti radikalski korupciji
Scrajevo, 23. avgusta, n. Pred par dnevi se je pričela revizija obrtnih listov. Ker pa se je izkazalo, da izrabljajo vladni radikali to revizijo v strankarske namene, je mini* ster za trgovino dr. Spaho revizijo brzojav« no ustavil.
Politična situacija se čisti
Dogodki se vedno jasnejše razvijajo proti Vukičevicu. — Upanje, da bodo turneje po prečanskih krajih predsednika vlade nekoliko iztreznile. — Zavrnitev mariborske mistiiikacije
spadajo tudi »pravi pašičevci«. Na vprašanje, ali bodo klerikalci vstopili v radikalno stranko, se je g. Vukičevič, kakor pravi »Politika« sladko smejal in odgovarjal »Ne znani . . .« 0 četrti stranki noče nič vedeti, ker njegova stranka mora biti »prva stranka«. Fron-
Beograd, 23. avgusta p. Političnih dogodkov ni. Mnogo pozornosti vzbujajo vesti o ogromni blamaži ministrskega predsednika v Liki. kjer je g. Vukičevič razen onih, ki so to storili po službeni dolžnosti, ni mogel na svoje zbore privabiti skoraj nobenih poslušalcev. Ponekod je prišlo do manjših incidentov, ki so jih izzvali Vukičevi-čevi oblastno se obnašajoči korteši in agitatorji, v ostalem pa je kmečko ljudu stvo, ki je po ogromni večini v taboru SDS, očuvalo vzorno disciplino ter je na najkultiviranejši način pokazalo g. Vukičevicu, da se zaman trudi. Jasno je, da je predsednik vlade, ki prav nič ne pozna razmer v prečanskih krajih tudi tu nasedel lažnjivim pripovedkam, kako se narod odloča zanj in njegovo politiko, kakor je prišel iz Slovenije v prepričanju, da bodo radikali dobili — mandat. Seveda se sedaj vse škodoželjno smeje. Morda bodo razne turneje g. Vukičeviča nekoliko iztreznile, akoravno njegove najnovejše izjave v današnji »Politiki« ne kažejo, da je do" spel do spoznanja svojega pravega položaja. Glede volilnega terorja ostaja g. Vukičevič pri svojem. Pravi, da ljudje smatrajo za teror, kar je v stvari le izvrševanje zakona. N. pr. če se koga, ki je obsojen, pozove, da nastopi kazen, če orožnik zaloti volilca z žensko v koruzi in proti njemu postopa, pravijo, da je to teror. G. Vukičevič še vedno veruje, da bodo »pravi radikali« dobili 92 mandatov, med nje
te demokracije, ki jo ustvarjajo Davidovič. Pribičevič in Trifkovič, se g. Vu" kičevič ne boji. Šef DS in šef SDS so mu — generali brez vojske . . .
Razumljivo je, da so Vukičevičeve buršikozne izjave napravile prav čuden utis ter jih celo njegovi ožji prijatelji smatrajo za »veoma nepodesne«.
Novine še vedno razpravljajo o posledicah nedeljskih govorov ter smatrajo, da je politična situacija sedaj znatno razčiščena. Več ali manj so vse edine v tem, da je razvoj dogodkov odločno krenil v smer, ki je g. Vuki-čeviču povsem protivna.
Beograjski listi objavljajo danes izjavo nekih »mariborskih demokratov«, ki v nasprotstvu s svoječasnim poročilom trdijo, da je glavni odbor DS potrdil kandidaturo prof. Pečovnika na radikalski listi v Mariboru. Iz krogov glavnega odbora DS smo izveščeni, da je ta trditev prosta mistifikacija. kar se bo tudi še službeno ugotovilo.
Pojutrišnjem bodo tudi v Beogradu oživeli politični dogodki. Sestane se finančni odbor. Vlada je sklenila, da ga bojkotira. Glavni odbor radikalne stranke .ie sklican za 29. avgusta, da končno sklepa o kandidatnih listah.
Ponesrečena liška turneja g. Vukičeviča
Mučni sprejemi. — Nepričakovan pozdrav na Plitvičkih jezerih. — Učinkovita demonstracija v Gospiču. — Molčeča množica. — Oddih v Senju
Gospič, 23. avgusta, r. Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič. ki je hotel po nasvetu svojih zaupnikov iz pri-morsko-krajiške oblasti prirediti agita-cijsko turnejo po Liki, se je na tej turneji lahko prepričal, da Lika ni Mace-donija in da v tej pokrajini ni mesta za radikale g. Vukičeviča. V nedeljo popoldne je prispel na Plitvička jezera, kjer so ga sprejeli tamošnji funkcionarji in večja gruča ljudi, ki pa so g. Vukičeviča pozdravili z «Živel Svetozar Pribičevič!« Prisotni žandarji so hoteli aretirati demonstrante, kar pa jim je zabranil veliki župan, ki je bil seveda tudi navzoč. Po tem nerazveseljivem sprejemu je odšel g. Vukičevič s srez-kim poglavarjem lovit ribe.
V Udbini, kjer je bil ravno sejmski dan, so g. Vukičeviča ljudje sprejeli z žvižganjem. Tudi tu je hotel srezki poglavar odrediti številne aretacije, kar pa je preprečil g. Vukičevič sam. Novinarjem pa je izjavil, da vlada teror od spodaj, ne pa od zgoraj. Na srezkem poglavarstvu je ministrski predsednik nato sprejemal deputacije. Značilno pa je, da se tega sprejema niso udeležili sodniki, ki so pravilno smatrali, da se predsednik vlade nahaja na navadnem agitacijskem potovanju in da njegov prihod nima službenega značaja. .Tudi železničarji so se abstinirali v smislu znanih navodil svojega ministra.
Še bolj klavern je bil sprejem, ki je bil prirejen g. Vukičeviču v Gospiču. Pred hotelom «Lika» so se zbrali k sprejemu uradniki in precejšnja množica ljudi, med katerimi pa ni bik) prav nič radikalov. Vsa ta množica je ob prihodu g. Vukičeviča molčala kakor grob, kar je učinkovalo mnogo bolj kakor bi učinkovala še tako burna demonstracija. Ministrski predsednik se je zato hitro umaknil v hotel. Danes zjutraj je sprejel par deputacij, nato pa se odpeljal proti Senju.
Senj, 23. avgusta, n. Ministrski predsednik gosp. Vukičevič je danes nadaljeval svojo turnejo po Liki in je popoldne dospel v Senj. Iz Gospiča je okrog 10. krenil v Peru-šič, kjer pa ga je pričakovalo le par ljudi. Gosp. Vukičevič je imel kratek nagovor, v katerem je povdarjal, da je prišel predvsem zato, da se seznani z razmerami v teh krajih in da skuša pomagati bednemu prebivalstvu. Iz Perušiča se je odpeljal v Otočac, kjer pa ga razun srezkega poglavarja ni pozdravil nikdo. Zato se ni zadrževal, marveč je preko Brinja in Vratnika odpotoval v Senj. Pred mestnimi vrati pa ga je pozdravil mestni župan z občinskim svetom. Vukičevič se je s kratkim govorom zahvalil za pozdrave in odšel takoj v škofijo, kjer je sprejel par deputadj, zvečer pa je bila na jahti <Kosovo» prirejena skupna večerja. Jutri se hoče gosp. Vukičevič odpočiti in gre na lov. Iz Senja namerava odpotovati v Bihač.
Enoten slovaški nastop proti Rothermereu
Bratislava, 23. avgusta, d. Tu se je vršilo veliko zborovanje, ki ga je sklical slovaški narodni svet in ki so se ga udeležile vse slovaške politične stranke. Udeležba se ce. ni na preko 10 tisoč ljudi. Zborovanje je otvoril dr. Ivanka, ki je v svojem govoru naglasil, da hočejo Slovaki na tem zboro* vanju pred vsem svetom manifestirati svo« jo odločno voljo, da kot češkoslovaški dr« žavljani odločno odklanjajo vsako revizijo trianonske mirovne pogodbe. Lord Rother« mere je le žrtev napačnih podatkov in nas pačne statistike. Ljudstvo na Madžarskem nima toliko pravic, kakor Madžari na Slo« vaškem. Sovražnik Slovakov ni madžarsko ljudstvo, ampak madžarska oligarhija. Pre« pričati se moremo, je naglasil govornik, kdo je z Rothermereom in kdo z nami. Motijo se Madžari, če računajo z notranji« mi spori med Čehi in Slovaki. V trenutku, ko gre za obrambo državnih mej, preneha« jo vsi notranji spori in Slovaki bodo ramo ob rami s Cehi branili meje češkoslovaške republike.
Za njim so govorili bivši minister dr. Srobar, slovaški pisatelj Martin Razus, mi« nister in poslanec dr. Derer, glavni tajnik slovaške ljudske stranke Briška, zastopnik slovaške narodne manjšine na Madžarskem prof. Hrdlička in zastopnik legijonarjev dr. Markovi č. Vsi govorniki so protestirali proti poskusom lorda Rothermerea in na« glašali slogo med Čehi in Slovaki. Dr. Mar. kovic je v svojem govoru povdaril, da od« klanjajo Slovaki vsakega tujega advokata. Slovaki hočejo češkoslovaško republiko, verujejo v zdrav razvoj slovaškega naroda edino le v tej državi in nočejo nikdar več pod madžarsko nadvlado. Lord Rotherme« re naj se zaveda, da tudi Slovaki poznajo angleški izrek: moja hiša je moja trdnjava in naj ve, da smatrajo Slovaki Češkoslo« vaško za svojo trdnjavo, ki jo bodo proti vsakomur branili do zadnje kaplje krvi.
Na zborovanju je bila sprejeta obsežna
resolucija, v kateri uvodoma protestirajo proti akciji lorda Rothermerea ter naglasa« jo, da so Slovaki brez razlike vere in poli« tičnega naziramja zvesto udani českoslo« vaški republiki. Resolucija naglasa nada. Ije, da izvira madžarska propaganda le iz hrepenenja madžarske aristokracije, ki bi rada zopet zavladala nad osvobojenimi na« rodi. Končno povdarja resolucija, da Slo« vaki ne žele konfliktov s sosedi, zahtevajo pa, da se tudi ti ne vmešavajo v notranje zadeve Slovaške. Z zborovanja je bila od« poslana pozdravna brzojavka predsedniku republike dr. Masarvku, češkoslovaški vla« di in kongresu narodnih manjšin, katerega naprošajo, naj se zavzame za slovaške manjšine na Madžarskem.
Napačne vesti o bolezni princa Gjorgja
Beograd, 23. avgusta, p. Vesti, ki so jih objavili nekateri usti, da je princ Gjorgje nevarno obolel, se uradno demantirajo. Od. ločno se demantirajo tudi vesti, da gre za poskus samomora.
Pogajanja s Francijo
Beograd, 23. avgusta, p. Danes je posetil pomočnika zunanjega ministra francoski poslanik g. Dard. Kakor se v poučenih kro» gih zatrjuje, je ta poset v zvezi s podpri« som pakta o jugoslovensko*franooskem pri« jateljstvu.
Kongres poljedelskih zadrug
Osijek, 23. avgusta, n. Danes se je vršil tukaj kongres poljedelskih zadrug iz cele države. Predsedoval je Zagrebčan Stevo Stojanovič. Kongres jc sprejel celo vrsto resolucij, ki bodo odposlane pristojnim mi« nistrstvam.
Po usmrtitvi Sacca in Vanzettiia
Navzlic protestom vsega civiliziranega sveta sta bila oba delavca justiiicirana. — Kako se je izvršila usmrtitev. — Zadnji trenutki obsojencev. — Saccovo pismo svojemu sinu. — Stroge varnostne odredbe
Sacco in Vanzetti sta bila usmrčena. Zgo dilo se je, kar nihče v Evropi ni pričako« val, kajti nihče ni mogel in ne more raz« umeti, kako je mogoče usmrtiti dva člove. ka, ki sta sedem let pričakovala smrti in neprestano trdila, da sta nedolžna in za katerih krivdo striktnega dokaza ni bilo.
Velikanski klic po pomilostitvi je ostal brezuspešen, klic vsega sveta za pomilosti« tev ni mogel ganiti srca onih onkraj Atlan« tika, v katerih rokah je bilo življenje obeh nesrečnežev.
Vest o usmrčenju je globoko potresla ves civilizirani svet. »Izvršila se je pravi. ca», bodo morda danes govorili nekateri puritanci v Ameriki, ki verujejo v nezmot« ljivost sodnikov. »Izvršil se je zločin,« kli. čejo oni, kojih sovraštvo ne more odpraviti razum.
Ogromna večina pa, h kateri spadamo tudi mi in vsi oni, ki nismo čitali sodnih aktov, niti čuli izpovedb prič, niti prisost« vovali obravnavi, si pa moramo reči:
«Dva moža sta sedem let čakala smrti: karkoli sta zagrešila, sta že stotero odpla* čala s sedemletnim smrtnim strahom.«
Izvršitev usmrtitve je pod takimi pogoji v istini vredna srednjeveškega barbarstva. Bostonski sodniki so obnovili tradicije rim« ske inkvizirije: niso kaznovali samo z en« kTatno, temveč s stokratno smrtjo one, ki so jim padli v roke.
Čudno luč meče ta zadeva na ameriške justične zadeve, še bolj čudno kot lanski »opičji« proces, nad katerim se je škandali« ziral ves civilizirani svet. Od včeraj naprej bo pa v precej drugačni perspektivi opa« zoval kulturo Zedinjenih držav. Take stva« ri dajo mnogo misliti.
Človek razume vihar ogorčenja, ki ga je vzbudila ta afera. Da pa gredo na primer r.ajhujskane množice razbijat palačo Dru. štva narodov v Ženevi na račun usmrtitve Sacca in Vanzettija, je vsekakor silno de« plasirano, kajti Zedinjene države so edina velesila, ki ni član Društva narodov, na« sprotno pa so narodi, ki so tu udruženi, v veliki večini kar najenergičnejše inter« venirali v prilog obeh usmrčenih, toda žal zaman.
*
Boston, 23. avgusta s.pa) Sacco, Vanzetti in Madeyras so bili usmrčeni. Najprej ie bil usmrčten Madeyras, nato ob 12.19 ameriškega časa Sacco in ob 12.27 Vanzetti. Sedem minut po polnoči so odpeljali Sacca v celico za usmrtitev in 19 minut po polnoči je zdravnik ugotovil njegovo smrt, dočim ie bil Vaiizettj odpeljan v celico 20 ■minut po polnoči in je sedem minut pozneje zdravnik ugotovil njegovo smrt.
Sacco je izjavil, ko se je vsedel na električni stol, da umira za anarhijo, za svojo ženo, za svoje otroke in za vse svoje prijatelje. Na stolu so bile njegove zadnje besede: »Lahko noč. zbogom mati!« Nato je zaprl oči in monter je opravil svoje delo. Ko so ga peljali v celico, je rekel, da ni nikdar storil kakega zločina in je prosil, naj se v njegovem imenu zahvalijo vsem, ki so si prizadevali, da bi dokazali njegovo nedolžnost. Vsa tri trupla so odpeljali v mrtvašnico, kjer so jih še enkrat zdravniško preiskali.
Zapore je strašilo 500 stražnikov. Ceste so bile do usmrtitve zatvorjene. Žena Sacca io Vanzettijeva sestra sta bili pred usmrtitvijo še eno uro pri obsojencih. Usmrtitvi so prisostvovali ravnatelj kaznilnice pet paznikov, štirje zdravniki, šerif in kot zastopnik tiska dopisnik »Asocia-tet Presa, dočim je 100 novinarjev čakalo pred zapori.
Ob 21.55 ameriškega časa je guverner Fuller izjavil, da ne more dovoliti, da bi bila kazen odgodena, temveč da se mora izvršiti ob določenem terminu. Vanzetti je odklonil duhovnika z izjavo, da hoče umreti, kakor je živel. Vest o usmrtitvi je sprejel mirno, Sacco pa je izjavil, da se je treba neizogibnemu udati.
Branitelji cbeh obsojencev so zahtevali, naj bi justi&io ministrstvo preiskalo arhive, češ, da sj v njih listine, iz katerih bi se dalo ugotoviti, da sta bila Sacco in Vanzetti zasledovana le zato, ker sta bila anarhista. Ministrstvo je sporočilo, da je arhive že preiskalo, da pa v njih ni našlo ničesar. kar bi moglo obsojenca razbremeniti.
Odbor za obrambo Sacca in Vanzettija je izdal proglas, v katerem hvali pogum Sacca in Vanzettiia pred smrtjo in izjavlja, da ima ameriško delavstvo malo za pričakovati od ameriških socijalnih in sodnih in-stitudj.
Boston. 23. avgusta s. Med pismi Sacca je tudj pismo za sina Danteja, iz katerega so zanimive sledeče njegove izjave: »Nikoli nisem verjel, da se bo treba ločiti, toda po sedmih letih je prišel ta strašnj tre-notek. Veliko sem trpel na tej križevi poti, ker sem zahteval svobodo. Ne jokaj se Dante, ker je poteklo že mnogo solz zaman. Posebno mnogo jih ie pretočila tvoja mati; zato bod! močan, da boš lahko tolažil svojo mater. Če se io bo lotila žalost, jo pelji v naravo, da se odpočije. Ne misli samo na svojo srečo, temveč pomagaj šibkim in priskoči preganjanim žrtvam na pomoč. To bodo tvoji najboljši prijatelji, ki bodo padli kakor tvoj oče in Bartolomej Vanzetti. ker sta hotela doseči za vse delavce svobodo Rad bi te bil še videl, toda veseli me, da nisi videl smrtnega boja, ki čaka ljudi na električnem stolu. Na drugi strani bi bilo dobro, če bi bil videl usmrtitev, da bi ti bila ostala v strašnem spominu. To bi bil lahko očital vsemu svetu kot sramoto tega stoletja.
Vanzetti je ponavljal do zadnjega tre-notka kot v deliriju. da ne pričakuje ničesar od sodišč, temveč samo od onih milijonov ljudi, ki so vzdignili glasove proti krivici, ki se mu je zgodila. Prosil je, naj ga podpirajo in naj se v zadnjem trenotku še malo združijo, da se bo njihov glas slišal po vsem svetu.
Saccova žena ie izjavila med drugim, da nien mož ni bil morilec in da so vsi prepričanj o njegovi nedolžnosti. Vanzettijeva sestra Luigia ;e izdala proglas, v katerem zahteva za rešitev svojega brata in Sacca, naj bi se narodi vsega sveta za trenotek ustavili in « tem opozorili svet na veliko krivico ter še enkrat brzojavili guvernerju Fullerju. da odloži usmrtitev.
Boston, 23. avgusta s. Tekom večera je bilo aretiranih nad sto demonstrantov.
Newyork, 23. avgusta (lo). Radi nevarnosti atentata na predsednika Coolidgca je včeraj spremljalo vlak, v katerem se je vozi! predsednik v Ye!lowstone, vojno letalo.
V luki je bilo pripravljenih šest stotnij pehote in dve stotniji strojnic, da v slučaju potrebe takoj podprejo policijo. V večjih središčih je bila vzpostavljena med garni-zi.io in policijo telefonska zveza.
Plttsburg, 23. avgusta s. V Kameronu v Pensilvaniji je policija razgnala zborovanje 2000 pristašev Sacca in Vanzettija. Demonstrant; so napadli policijo z gumijastimi palicami in smrdljivimi bombami. Nekega policista so demonstranti ustrelili. Državna policija je dobila ojačenja, ker se je bat; nadaljnih nemirov.
Fašisti razpušcajo še nadalje slovenska društva
Trst, 23. avgusta, o. Tržaški prefekt je razpustil tukajšnjo Telovadno zvezo in športno društvo Adria na Proseku, z motivacijo, da je delovanje obeh organizacij v nasprotju z nacijonalnim redom. Premoženje je bilo zaplenjeno in pripade državi.
Gorica, 23. avgusta, o. Oblast je razpustila «Kmetsko čitalnico« v Podgori, češ da njeno delovanje nasprotuje nacijonalnim interesom države.
Revolverski atentat na policijskega šefa v Sofiji
Sofija, 23. avgusta, (so.) Bolgarska urad« na agencija poroča, da je bil tajnik javne varnosti 'eter Atanasov, ko je hotel vsto. piti v svoje stanovanje ranjen od neznan« cev s streli iz revolverja. Ko je bil Atana« sov prepeljan v bolnico je bil tamkaj po« novno ranjen od ljudi, katerim se je posre« čilo ubežati. V njegovo bolniško sobo sta bBa za njegovo varstvo postavljena dva policijska agenta. Ponoči je ranjenca obi« skala n'^ova žena. fonoči je napadlo bol« nicc troje oboroženih skupin ljudi, ki so s silo odvedli Atanasova in njegovo ženo na avto, ki je izginil v temnih ulicah. Ta misterijozen in predrzen čin je povzročil v mestu veliko senzacijo.
S kongresa narodnih
»v.
manjšin
Ženeva, 23. avgusta, d. Kakor poročano, je bil včeraj otvorjen kongres narodnih manjšin. Predsednik dr. \Vilfan je v svojem otvoritvenem govoru naglasil. da uporaba nemškega jezika nima nikakega politične« ga pomena, marveč izvira Ie iz praktičnih potreb. Delegatje, ki se bodo posluževali nemškega jezika, zato ne bodo kršili med« narodnih običajev. V imenu kongresa se je dr. Wilfan zahvalil švicarski vladi za izka« zano gostoljubnost. Dočim je dr. NVilfan uvodoma govoril v francoščini, je nadalje« val svoj govor v nemškem jeziku in izjavil, da je sprejem nadaljnih manjšinskih sku. pm odgoden dotlej, da bo izdelan novt sta« tut manjšinskega kongresa, ki bo to vpra« šanje definitivno rešil. Gre predvsem za Bekrruse na Litvanskem in Poljskem, Frize
v	Nemčiji, Makedonce v Bolgariji, Jugosla«
vi	ji in Grčiji in Žide v Avstriji, ki se šele sedaj potegujejo za udeležbo na kongresu.
Glavna vodovodna cev v Gradcu počila
Gradec, 23. avgusta, s. Popoldne je po. čila v mestnem vodovodu glavna vodovod, na cev, ki dovaja vodo za mesto. Vsled tega je nastalo po mestu veliko pomanjka. nje vode. Razen tega so ogromne mase vo« de, ki so iztekle, poplavile Andritz in oko« lico, tako da je morala pomagati tudi poi žarna hramba. Požarna hramba je napolni, la t vodo vse tanke, ker bi za slučaj ognja ne m ogl* dobiti pravočasno vod*.
Veliki izgredi v Ženevi
Ob priliki manifestacij za Sacca in Vanzettija so demonstranti porušili dvorano in knjižnico Društva narodov. — Švicarska vlada izrazila Društvu narodov svoje obžalovanje. — Napadi na ameriške državljane in ameriške tvrdke
Ženeva, 23. avgusta (d-be). Včeraj je prišlo do velikih demonstracij radi justifikacije Sacca in Vanzettija. Na ulicah se je zbralo nad 10.000 demonstrantov, ki so med ogorčenimi klici odkorakali pred palačo Društva narodov. Udrli so v knjižnico in v veliko sejno dvorano, ki so io popolnoma de-molirali. Povprečna škoda znaša več tisoč frankov. Policija je bila proti demonstrantom brez moči. Demonstracije so se nadaljevale vso noč. Ameriški konzulat je bil močno poškodovan. Pred hotelom De Ber-gues in pred ameriškim konzulatom je prišlo do velikih incidentov. Policija je zaprla vse dohode, kljub temu pa se je posrečilo demonstrantom, da so vdrli v hotel, kjer prebivajo odlični Američani, in razbili vse šipe ter demolirali pritlične trgovske lokale. Demonstranti so ustavljali avtomobile, v katerih so domnevali Američane. Šele okrog polnoči je nastopila policija z orožjem in izpraznila ulice.
Ženeva, 23. avgusta (pa). Po končanem shodu za Sacca in Vanzettija se je množica napotila pred ameriški konzulat, ki je bi! obkoljen od policistov. Moralo je priti ojačenje, ker so hoteli demonstranti napasti konzulat. Množica je obmetavala policijo s kamenjem in gnilimi jajci. Množica je nato odšla in protestirala proti predstavi nekega ameriškega filma. Nekaj policistov je bilo ranjenih. Demonstranti so razbili okna dveh kinematografskih agencij in neko ameriško garažo. Tekom nemirov je bila ubita ena oseba.
Ženeva, 23. avgusta s. Snoči se je pred ameriškim konzulatom zopet zbrala velika množica ljudi. Policija je zaprla vse ceste, ki vodijo do konzulata in hotela množico razgnati. Gotovi elementi se. tej zahtevi niso hoteli pokoriti, vsled česar je policija nastopila z motornimi brrzgalnami, čijih učinek je bilo takoj opaziti. Množica, v kateri so bili večinoma radovedneži, se je
brez upora razgubila. Neki mladenič, ki je žalil policijo, je bil aretiran.
Ob priliki včerajšnjih nemirov so demonstranti izropali trgovino s čevlji Walkover, ki se nahaja v bližini ameriškega potniškega urada na Montblancovi cesti.
Ženeva, 23. avgusta s. Danes dopoldne je vladal mir. Močan naliv je pomirjevalno vplival na razburjene duhove. Škoda, ki jo je napravila množica, se ceni na 100.000 frankov. Smatrajo, da je samo ob sebi razumljivo, da bo ženevski kanton poravnal škodo, ki je nastala tajništvu Društva narodov.
Ženeva, 2-3. avgusta (pa). Nocoj je prišlo do ponovnih demonstracij pred ameriškim konzulatom. Policija je morala ponovno napasti demonstrante, ki se niso hoteli umakniti. Nastopila ie požarna bramba, ki ie oblivala demonstrante z vodo. Policija je aretirala 12 oseb.
Bern, 23. avgusta s. Zvezni svet je imel izredno sejo, na kateri se je bavil z včerajšnjimi incidenti v Ženevi. Sklenjeno je bilo objaviti komunike, v katerem zvezni svet z ogorčenjem obsoja obžalovanja vredne dogodke v Ženevi. Svet je stopil v zvezo z vlado ženevskega kantona, da se sporazume glede ukrepov za ohranitev javnega reda. Razen tega je poveril ministra Dinicherta, šefa oddelka za zunanje zadeve v političnem departementu, in zveznega svetnika Stamflija, da odpotujeta v Ženevo. Minister Dinichert ima nalog, da izreče glavnemu tajniku Društva narodov obžalovanje zvezne vlade radi incidentov in mu obenem zagotovi, da so storjeni vsi ukrepi za uspešno varstvo naprav Društva narodov. Ženevska mestna svetnika Bois-sonas in Oltramare sta izrazila Društvu narodov obžalovanje ženevske vlade. Mestni svet je obenem na izredni seji sklenil, dati na razpolago pehotni polk.
Demonstracije po vsem svetu
Ameriška justifikacija je vznemirila delavstvo v vseh državah. Krvavi dogodki v Franciji, Nemčiji in drugod
riških demonstracij. V Berlinu so priredili komunisti poulične demonstracije. Komunistični poslanci so imeli v raznih delih mesta
Beograd. 23. avgusta, p. Vest o justifikaciji Sacca in Vanzettija je izzivala tudi med tukajšnjim delavstvom veliko razburjenje. Za danes je bilo sklicano veliko protestno zborovanje, ki pa ga je policija orepovedala. Delavski voditelji so bili obveščeni, da bo policija proti kršiteljem te prepovedi nastopila z največjo rigoroznostjo. Poslopje ameriškega poslaništva je strogo zastraženo.
Paril, 23. avgusta, ed. Notranji minister je odredil, da so pred ameriškim poslaništvom in na velikih bulvarjdh prepovedane vsake demonstracije ali zbiranje ljudi. Sporazumno s policijsko prefekturo so bile prepovedane za nocoj na javnih cestah napovedane protestne demonstracije za Sacca in Vanzettiia. Komunistična delavska organizacija ie za nocoj napovedala veliko demonstracijo, ki naj bi trajala eno uro. Udeležencem je priporočila, naj ne vzamejo seboj orožja ter se potrudijo, da bi demonstracije potekle mirno.
Pri včerajšnjih demonstracijah zaradi justifikacije Sacca in Vanzettija je prišlo v St. Nazaire do pravcatih pouličnih bojev. Demonstrantje so oboroženi s samokresi in palicami vdrli v policijski komisarijat in pretepli vse policijske uradnike. Ko je dobila policija ojačenje, so se napadalci umaknili v vrtne nasade pred poslopjem policije in začeli obstreljevati komisarijat. V vsem mestu je nastala strahovita panika. Po polurni bitki je policija juri šala barikade in posrečilo se ji je, da je napadalce pregnala. Šest redarjev je bilo težko ranjenih.
V Lyonu je včeraj prišlo v raznih kinematografih do demonstracij proti ameriškim filmom. Po burnih scenah med posetniki kinematografov in policijo so bile tri osebe aretirane.
Montpellier. 23. avgusta, s. Včeraj okrog polnoči ie prišlo na policijskem komisarijatn do močne eksplozije, ki je napravila tudi na sosednih poslopjih precej škodo. Neki stražnik je bil lahko ranjen. Okoli i. zjutraj je eksplodirala bomba pred spomenikom Jean-ne d'Arc, ki je poškodovala ograjo okoli spomenika.
Berlin, 23. avgusta, d. V vseh večjih mestih v Nemčiji je prišlo do velikih protiame.
govore, v katerih 90 pozivali na bojkot ameriškega blaga. Oblasti so podvzele obsežne varnostne mere, da zaščitijo ameriško poslaništvo in ameriški generalni konzulat. Med demonstranti in policijo ie prišlo na več krajih do spopadov, pri katerih je bilo ranjenih več oseb. Policija je izvršila mnogo aretacij.
V Halle je delavstvo na poziv komunistov popoldne ob 2. zapustilo delo in priredilo na glavnem trgu velike demonstracije. Ko je policija hotela izprazniti trg, je prišlo do spopada, pri katerem je bilo mnogo oseb ranjenih. Demonstracije so se nadaljevale vso noč in je morala policija še dvajsetkrat intervenirati. Skupno je bilo aretiranih 92 oseb.
Berlin, 23. avgusta, (pa.) Vffi listi ogorčeno protestirajo proti justifikaciji Sacca in Vanzettija. cBerliner Tagblatts piše, da je to edinstven slučaj v analih civiliziranega sveta in izključeno je, da bi se kaj podobnega ponovilo. <Vossische Zeitung> pravi, da bo zmaga nad anarhizmom zadala v resnici redu in režimu najhujši udarec. <Vor-vvartss piše, da je bil v Bostonu izvršen zločin v imenu pravice. cDeutsche Zeitung* pravi, da bi ulica, ako bi se ameriški sodniki vdali, postala najvišja oblast v državi.
London, 23. avgusta, (be.) Ameriško poslaništvo varuje 2000 policistov. Tekom noči je množica ponovno poskušala napasti poslaništvo.
Buenos Aires, 23. avgusta, (pa.) Takoj po prihodu vesti o eksekuciji Sacca in Vanzettija se je množic polastilo velikansko razburjenje. Policija je bila brez moči proti demonstrantom, ki 90 popolnoma razdejali ameriške firme.
Buenos Aires. 23. avgusta, s. Več tieoS-glava množica je danes demonstrirala po ulicah proti Ameriki ter vzklikala: Dol z morilci, dol z ubijalci, dol z Ameriko! Demonstrantje so razbili šipe na kaznilnici. Policija je dobila ojačenja, 20 oseb ie bilo aretiranih.

Odprava vojaške kontrole na Madžarskem
London, 23. avgusta. Go.) Člani sveta Društva narodov in madžarska vlada so bili od glavnega tajništva Društva narodov obveščeni, da je veleposlaniška konferen« ca ukinila vojaško kontrolo na Madžar, skem. Poročilo pravi, da je vojaška kontrol na komisija na Madžarskem ugotovila, da so bile s strani Madžarske izpopolnjene vse vojaške obveznosti, izvirajoče iz tri. anonske pogodbe. Zato je veleposlaniška konferenca sklenila, da se delovanje kon« trolne komisije na Madžarskem ukine. Na. daljno nadzorstvo nad oboroževanjem na Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji in Bolga. riji bo izvajalo po potrebi Društvo naro* dov.
Zopet eksplozija municijske-ga skladišča v Rumuniji
BukareSta, 'jI. avgusta, s. Včeraj ponoči je eksplodiralo municijsko skladišče v Albi Julii. Poškodovana je bila železniška proga ter so morali ukiniti železniški promet, šte. vilo žrtev še ni znano.
Iz Grčije
Atene, 23. avgusta, (pa.) Novi grški ka« binet se je predstavil zbornici. Ministrsk* izjava naglaša, da hoče vlada z moralno pomočjo Društva narodov dvijpiiti financ« no stanje države.
Atene, 23. avgusta, (be.) Vlada namera« va hncnovaiti Vemizelosa za predsednika grške delegacije pri prihodnjem zasedanju Društva narodov.
Madžarska žalost
Budimpešta, 23. avgusta, d. Deputaciji, ki je izročila državnemu upravniku Hor. thvju simbolični žitni venec v znak pro« slave madžarske žetve, je izjavil Horthy med drugim: Oni, ki vodijo danes usodo Madžarske in madžarskega naroda, nosijo težko breme in veliko odgovornost. Ta od« govornost je tem večja, ker se ne morejo takoj umakniti, če napravijo kako napako. Ko je bila ustvarjena angleška magna char. ta, je bilo ravno toliko Angležev kot Ma« džarov. Danes pa štejejo Madžari 10, An«
Šleži pa 140 milijonov. Ugotoviti bo treba, do nosi odgovornost za to, da je danes Madžarov komaj še peščica. Madžarska je v vojni toliko izgubila, da v drugič takega krvoprelitja ne more več riskirati.
Stavka na Madžarskem
Budimpešta, 23. avgusta, s. Kovinarji so na včerajšnjem nočnem zborovanju odklo« nili zahteve delodajalcev glede mezd in sklenili, da bodo v vseh onih obratih, kjer so sedaj delavci izprti, stavkali še nadalje.
Maršal Foch proti boljševizmu
Pariz, 2 avgusta, (pa.) Listi priobčujejo razgovor z maršalom roehom, ki je proro« koval sporazum med Francijo in Anglijo za borbo proti boljševizmu. Maršal je izrazil željo, da bi prišlo v okviru versailleške mi« rovne oogodbe do "rijateljskega sporazuma med Nemčijo in Francijo, ki naj bi defini« tivno sledila mirovni ideji in razpustila vo« jaška udruženja in porušila prepovedane utrdbe.
Novi ogromni davki
Davčni uradi so začeli izterjevati tako zvano «vojnico», M
ša vse davke za 50 odst. — Nov blagoslov kleroradSctil
režima. — Posledica ponesrečenega prora&tfia
sporazumno minister za vojsko m mor-narico in minister za finance v sriSsfn čl. 231. zakona o ustroju vojske in
Zadnje tedne so pričeli davčni uradi kar na debelo razpošiljati odmere za tako zvano vojnico. Ta nova davščina je denarna obveza za vse naše državljane, ki osebno ne služijo pri vojski in mornarici, pa jim ni služba pri vojski in mornarici odložena po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice.
Vojnica je bila upeljana z zakonom o ustroju vojske in mornarice, ki je bil sprejet poleti 1923. leta pod zloglasnim režimom Markovega protokola s podpisi klerikalnih voditeljev dr. Brejca in posl. Smodeja. Vojnica znaša v smislu odredb zakona o ustroju vojske in mornarice (čl. 226 do 231) za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne 50 odst., za vse druge, ki se ognejo vojaški službi, ali ki ne morejo vsled zapora itd. osebno služiti, pa 100 odst. vsakoletnega neposrednega davka. Plačilna obveznost traja od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta. Za plačilo voj-nice jamčijo tudi roditelji vojnici zavezanih oseb.
V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno poostril. Doba plačilne obveznosti je podaljšana za 5 let, od dosedanjih 25 na 30 let. Odmerno podlago je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica pobirala od vsote vseh neposrednih davkov, torej tudi od zemljiškega davka, s čemer je posebno hudo prizadeto kmečko prebivalstvo.
Kot rečeno je bila ta davščina formalno sprejeta že pod Markovim režimom I. 1923. Davščina pa se je jela pobirati šele letos, očividno pod pritiskom neugodnega finančnega položaja, v katerega je spravila našo državo bivša kle-roradikalna vlada s svojim v vseh točkah ponesrečenim proračunom. Posledice tega fiktivnega kleroradikalskega proračuna so torej že tu. Vukičevičeva vlada, s katero je SLS združena po besedah dr. Korošca «v sreči in nesreči«, pritiska, da se najstrožje izvrši pobiranje vojnice, ki bo zadela predvsem naše kraje, kjer je bila dosedanja vojaška taksa napram novi vojnici vendarle znatno manjša. Odstotek naših ljudi, katere zadene nova davščina, je precej visok, tako da pomeni vojnica v resnici prav občutno novo obdavčenje že itak gospodarsko popolnoma izmozgane in po splošnem prepričanju stanovskih gospodarskih organizacij preobremenjene Slovenije.
Podrobne odredbe glede odmere in pobiranja vojnice obsegajo ^Pravila za naplatu vojnice*, ki sta jih predpisala
mornarice. Po čl. 32. teh pravil plačujejo novo vojnico vsi oni državljani, ki so postali vojničarji s 1. januarjem 1924. Oni pa, kj so bili že pred 1. januarjem 1924. podvrženi vojidci, jo bodo plačevali tudi nadalje po starih zakonskih predpisih, ki so veljali za posamezne pokrajine v državi. V Sloveniji po zakonu z dne 10. februarja 1907. drž. zak. št. 30 v zvezi z naredbo ministrstva za deželno brambo in za finance z dne 19. avgusta 1907. drž. zak. št. 211 in z dne 10. septembra 1914. drž. zak. 306. in 308 ex 1914. (vojaška taksa).
Nova vodnica znaša, kot rečeno, 50 odstotkov, oziroma 100 odst. neposrednih davkov brez pribitkov, ki so bili predpisani vojničarju za predidoče leto. V vsoto neposrednih davkov se vzamejo naslednji davki: 1.) zemljarina, 2.) hišna razredarina, 3.) hišna najmarina, 4.) 5 odst. hišni davek, 5.) občna pridobni-na, 6.) pridobnina od krošnjarstva, 7.) dohodnina. 8.) rentnina in 9. davek na tantijeme.
Vojni okrug odloča o tem. kdo platna 50 odst. in kdo 100 odst. Vojni okrug rešuje tudi pritožbe proti odmeri vojnice, proti takim rešitvam pa je dopustna nadaljna pritožba na komando pristojne divizijske oblasti.
Ni treba posebej razkladati, da bo ta nova davščina kruto zadela predvsem ubožne sloje na deželi, toreg ljudi iz našega kmetovalstva. Če se je ta davek začel pobirati šele letos, potem je jasno, da bi se bil lahko odložil že za par nadaljnih let. ali pa vsaj dotlej, da se prebrodi sedanja neznosna gospodarska kriza. A klerikalci na vladi so bili gluhi za vse nevarnosti. Ker so itak slovenskemu kmetu pokazali fige tako v vprašanju povrnitve milijonov za cestne odbore, kakor glede povračila škode po-plavljencem, je razumljivo, da se SLS tudi za to novo davščino ni zanimala.
Nova davščina znaša polovico vseh neposrednih davkov in je torej za vsakega, ki jo bo moral plačevati, naravnost izredno občutna davčna žrtev, ki bo znašala v Sloveniji letno težke milijone.
Opozarjajo nas, da so predpise za novo vojnico prejeli tudi mnogi, ki so že pred 1. jan. 1924 bili «vojničarji«, to je obvezani plačati vojaško takso po starem zakonu. Vsi ti niso dolžni plačati novo vojnico ter se naj pritožijo proti odmeri!
„Takse m dedščine smo znižali"
Naivnost in neznanje g. Korošca. — Le čevlje sodi naj kopitar
Načelnik SLS g. Korošec na svojih shodih tudi zelo hvali svojo stranko, da je kmetu priborila velikansko ugodnost, češ: »Takse na dedšSno smo znižali.«
G. Korošec je sicer znan kot nevednež v vseh gospodarskih vprašanjih, površen in brezbrižen. To pot pa je stvar vendar predebela, da bi jo mogli pokriti s plaščem usmiljenja.
Takse za dedščino so namreč ostale ne. spremenjene, le privilegij malih dedščin v prvem kolenu se je s finančnim zakonom za I. 1927/28 na predlog SLS zmanjšal in poslabšal
Doslej se je glasila ta pametna izjema takole: »Od dedščin v prvem kolenu krvnega sorodstva se ne plačuje nobena taksa, če ne presega njih vrednost po! milijona dinarjev.«
Finančni zakon, ki ga je prinesla SLS in s kojim se baha naivni g. Korošec, se pa glasi:
»Od dedščin v prvem kolenu krvnega sorodstva, ki se pojavijo od umrlih po uve-liavljenju tega zakona (t. j. po 1. aprilu 1927), se ne bo plačala nobena taksa, ako celokupna čista vrednost (po odbitku pasi-ve) ne presega 150.000 Din. brez ozira na število naslednikov.«
Kdor zna kitati, razume. Gg. radikali in klerikalci so 1akso celo v prvem kolenu povišali, kajti kmečka zapuščina se prav hitro lahko ceni na 150.000 Din, dočSm je stara vsota 500 000 Din vendarle vse manj-
še ljudi zavarovala.
Kaj naj rečemo k drznosti načelnika SLS, da greh SLS pokriva s tako debelo neresnico? Alj je lagal? Nam se zdi, da ne, ker sam o tem nič ne razume in je v gospodarskih zadevah tak otrok, da se vse veselo smehlja, če začne modrovati o carinah in taksah. Načelnik SLS je gospodarski ignorant. Seveda pa bi bil poprej vsaj lahko vprašal, preden se je tako nepremišljene neresnice znebil na javnih shodih.
Odslej bodo skoro vsi kmetski nasledniki v prvem kolenu plačevali tako takso, ki se bo upravičeno nazivala »Korošce v a taksa«.
Tisti, ki o gospodarskih vprašanjih kaj vedo, so pravilno zastopali željo, naj bi se oprostitev polmilijoRSkih dedščin razširila na zakonsko ženo in na daritve za slučaj smrti, ki so v stvari dedščina. To je zahtevala SDS, gg. klerikalci pa so pristali na znižanje privilegija od 500.000 na 150.000 dinarjev.
G Korošec bo bolje storil, če ostane pri izključevanju Radiča, Pribičeviča in pri svoji protiprečanskj fronti z g. Vukičevičem, o gospodarskih stvareh pa naj mož kar molči. Njegovo popolno neumevanje za gospodarske probleme je Slovenijo stalo že toliko milijonov, da v Beogradu splošno trdijo. da je s Korošcem lahko delati, ker navadno šele iz »Jutra« izve, kaj in kako .io je zopet zavozil.
■-rSf-
Politika brez sramu
Dr. Žerjav o ptujskih izjavah g. Korošca
Včeraj smo priobčili kratek izvleček iz govora, ki ga je imel g. Korošec v Ptuju in v katerem je, ko ie govoril o korupciji, obmetaval s sumničen.ii tudi SDS. Od g. Pri-bičevida je že dobil g. Korošec zasluženi odgovor, ki smo ga tudi priobčili že včeraj. Danes Pa smo se obrnili še na g. dr. Žerjava, kaj pravi h Koroščevim izjavam. Iz njegovega odgovora posnemamo:
Ponovna izvajanja g. Korošca o zunanji politiki so deloma »Wichtigmacherei«, deloma pa prav nepremišljeno zlorabljanje. S silno važnostjo razklada načelnik SLS, da se je »pričelo misliti na zbližan.ie z Nemčijo« in »da naš zunanji minister dela na tem, da se naše prijateljstvo s Francijo čim bolj poglobi«. Velike novosti, kaj? Gotovo je vse to po »zaslugi« SLS. SLS je za mir; kdo pa je za vojno?
G. Korošec naj o tej stvari raje molči. Bolj kompetenten pa je pojasniti, s čim je SLS podprla stališče naše države v vprašanju konkordata in glagolice in je - li po svojih cerkvenih šefih storila kake korake v Rimu protj preganjanju našega jezika od strani cerkve v Julijski Krajini in na Koroškem. Hic Rhodus! Morda bi tudi pojasnil, zakaj klerikalna vlada ni dala delegatom za pogajanja z Nemčijo instrukcij v
korist poruhrskim Slovencem.
Govorjenje o korupciji je pri SLS posta-
lo fraza tisti dan, ko je po konferenci dr. Korošca z radikali poslanec Hodžar priskoči! na pomoč radikalom, da so bile pokopane njih korupcijske afere v anketnem odboru. Jaz sem že v govoru v Kamniku izjavil, da bo naša stranka podpirala vsak resen korak proti korupciji, naj pride od katerekoli strani. Seveda pa sumničenja, kakor sj jih dovoljuje g. Korošec, ne morejo biti resna podlaga za noben nastop.
G. Korošec na primer trdi, da SDS vzdržuje celo vrsto časopisov7, ki da so skoraj vsi pasivni, prireja manifestacije m daje za kandidate drugih strank velikanske svo-te, po sto tisoč dinarjev. Ze g. Pribičevič ie označil ta in ostala sumničenja g. Korošca za laž. Jaz se temu pridružujem še posebej za Slovenijo. Kar se našega časopisja tiče, vedo klerikalci prav dobro, da se samo vzdržuje iz naročnine in insera-tov. Pač pa je klerikalno časopisje zelo pasivno, a klerikalci imajo dovolj denarja ne le, da plačujejo deficite svojih listov, ampak da še celo z visokimi vsotami podkupujejo dmge. Če misli Korošec z opazko o stotisoč dinarjih pogrevati znano laž o našem kandidatu g. Ureku, je ta laž ne le groba, ampak tudi prismojena. V ostalem želimo SLS vso srečo v iskanju korupcije. Radi ji bomo pri tem pomagali. Na sumničenja pa bomo odgovarjali z loparjem.
Politične beležke
Razveseljiv napredek SDS pri O&činskih volitvah v Karlovcu
V nedeljo so bile v Karlovcu občinske volitve, ki so prinesle SDS lep uspeh. Napredovala je kar za 93 glasov in dosegla s 345 gfafšovj 3 mandate. Za občinske odbornike so bili izvoljeni n5eni pristaši inž."Ni-kola Kabalin, ind. Mavro FruMich ln trgovec Mišo Djukič. Davidovičeva stranka je dosegla 176 glasov in napredovala 2a 45 glasov. HSS je izgubila 60 glasov in 2 mandata. Prejela je 1378 glasov in 14 mandatov. Radikali so nazadoval; in imajo 149 glasov in 1 mandat. Komunisti f79 glasov, 2 mandata, socijalisti 101 glas in 1 mandat, disldenti HSS 201 glas in 2 mandata, gospodarska Hsta 190 glasov in 2 mandata, druga disidentska lista HSS pod vodstvom dr. Grossa 76 glasov in 1 mandat. Glasovalo je skupno 3033 volilcev, količnik je znašal 100, mandatov je 30. Delovno večino bodo sestavili radičevci in Hrvatski blok s 16 mandati.
Klerikalna Hsta za občinske volitve v Ljubljani
»Slovenec« objavlja klerikalno kandidat, no listo za občinske volitve v Ljubljani, ki je bila, kakor se nam zatrjuje, v krogih pristašev SLS zelo slabo sprejeta. Na prvih 12 mestih, ki jih smatrajo klerikalci za sigurne, so sledeči gg.: dr. Andrej Gosar, prof. Evgen Jarc. šol. ravnatelj Janko Jeglič, ravnatelj Fran Orehek, tesarski mojster Fran Pust, uradnik Del. zbornice Anton Marinček, odvetnik dr. Josip Jerič, finančni uradnik Josip Pire, profesor dr. Valentin Rožič, trgovec JoSfp Olup, žel. uslužbenec Fran Debevec in urarski delovodja Ivan Krvi ti a. Na listi ni nobenega izmed dosedanjih klerikalnih predstavnikov obrtništva, krščanski socijalci so dobili le enega svojega zanesljivega zastopnika, dosedanjega finančnega referenta SLS g. Zajca je izpodrinil kot finančni strokovnjak znani g. Pire.
Delavstvo v eri dr. Koroščevega prijateljskega pakta
Iz Zagreb« javljajo, da je tamošnje državno pravdništvo zaplenilo delav« ska lista »Borbo« in »Organizirani delavec«. Zaplembo utemeljuje s tem, da sta ta dva delavska lista vodila komunistično propagando ... V eri blejskega pakta je svoboda čim dalje večja.
Sramujejo se Radiča
Kakor znano, so se pogajanja za širši Napredni blok v Sloveniji razbila, ker so radičevci pod vodstvom g. Puclja zahtevali, da morajop ristaši SDS glasovati za g. Ra« diča kot nosilca skupne liste na Štajerskem. Sedaj ko je stvar razbita, pa ista gospoda, sramujoč se g. Radiča, širi po Štajerskem pisoia, češ Radič itak ne bo sprejel izvolitve v mariborskem okrožju. Kakor poroča «Kmetski Glasnik« razpošilja radičevski kandidat advokat dr. Novačan pisma uči« teljem (t. j. »pokvarjeni gospodi«), naj vo« lijo radičevce češ: «Vem, da vas bo motila okolnost, da je nosilec naše liste g. Radič sam. Toda zaenkrat je bila to taktična po« treba. Vi pa ne glejte toliko na Radiča, ampak presodite sreskega kandidata« (go« spoda Novačana!) Taktična poteza torej? Čigava pa: očividno onih. zelenih generalov, ki so v naprej hoteli razbiti skupen nastop vseh naprednjakov m ki so ga preprečili s tem, da so za nosilca potisnili g. Radiča! Zanimivo je, da se sedaj ti gospodje pred slovenskimi volilci sramujejo g. Radiča. Eh o reznost, ki ji težko najdeš para.
Sati radikalski časi za Prekmurje
Iz Dol. Lendave nam pišejo: Da bo radi« kalna blamaža dne 11. septembra večja sc odstavili dosedanjega gerenta g. Andreja Hribarja v Dol. Lendavi ter imenovali na njegovo mesto nekega Elemira Szaba, svinj« skega n&kupovalca iz Gor. Bistrice. Kdo je Szabo ne bomo na tem mestu razpravljali. Proti občinskemu gerentu Hribarju razen par izrazitih madžaronov ni bil nikdo, ker se je v času njegovega gerentstva bogastvo občine le pomnožilo in ne manjšalo, kakor je bilo to v prejšnjih letih. Radovedni smo kaj porečejo k temu imenovanju trezni go« spodarji v Dol. Lendavi. Ali je pristal na to imenovanje tudi narodni poslanec gospod Klekl, ki tega g. Elemirja pozna še najbolje? Zlati časi se obetajo prekmurskim Sloven* cem.
Naš poslanik v Luksenburgu
23. avgusta, p. Jugoslovenski poslanik v Bruslju Jovo Vuškovič je danes izročil svoja akreditivna pisma na lu.ven« burškem dvoru, kjer je tudi akreditiran kot r.aš poslanik.
Skupna kitajska vlada v Šanghaju?
London, 23. avgusta, d. Severna armada nadaljuje z obstreljevanjem Nankinga. Juž« na armada je poskušala prekoračiti reko Jangtse, vendar pa so vsi poskusi ostali brezuspešni. Umik južnih čet v smeri proti Šanghaju je otežkočen vsled tega, ker je angleški vrhovni poveljnik zaradi zaplembe angleškega letala s strani kitajskih čet za« sedel železniško progo in jo deloma demo« KraL
Včeraj je bil izdan skupni manifest han« kovske in nankinške vlade, v katerem je objavljena ustanovitev skupne nacijonalne vlade s sedežem v Šanghaju. V angleških krogih domnevajo, da je izvedba tega na« črta povsem nemogoča, ker so nanKinške čete tako demoralizirane, da ne bodo vzdr« Žale vztrajnih napadov severne armade.
Hmkov, J !. avgusta, (be.) Po združitvi nankinške vlade s hankovsko bo sedež kan« tonske vlade premeščen v Hankov.
Šanghaf, 7 avgusta, (lo.) Severnokitajsko brodovje je obstreljevalo ponovno utrdbe Vusung, vendar brez uspeha.
Naši Kraji m
Kaj je SLS na vladi napravila s tobačnimi upokojenci!
Izenačevanje na slabše. — Pretresljiva obsodba klerikalskega pravilnika. — Nov dokaz, kako »pogumno srce» ima-jo klerikalci za delavce.
Iz krogov upokojenih delavk tobačne tovarne srno prejeli sledeči dopis:
Ze 6 let stradamo in mnogi izmed nas so direktno vsled lakote pomrli. Na vse strani smo že prosili na pomoč, pa so povsod gluhi na naše prošnje. Zadnji čas smo pričakovali zboljšanja, pa kakor je razvidno iz »Uradnega listaš št 85, smo se kruto varali. V tem listu je naveden novi pravilnik, po katerem smo izpostavljeni še nadaljnemu stradanju. Po tem pravilniku bo dobil upokojenec ali upokojenka za 40 službenih let (pred vojno je bila službena doba 35 let) 250 Din in stopnjema dobi do 200 Din mesečno. Tiste gospodje, ki so ta pravilnik sestavili in podpisali, mi samo prosimo, da naj sami poskusijo s to vsoto živeti vsaj par mesecev. S tem pravilnikom direktno norce iz nas brijejo! Od teh 250 do 200 Din odpade najmanj 100 Din za stanovanje; z ostalim naj se pa preživimo, oblačimo in nabavimo kurjavo! Na kak postranski zaslužek pa ni misliti, ker je mladih ljudi veliko brez dela. Sicer pa upokojenke, ki smo več desetletij sedele pri nezdravem delu in smradu, tudi nismo sposobne več za kako delo, nasprotno, še same smo postrežbe potrebne.
Vnebovpijoča krivica se nam godi, ker smo prišli od 80 predvojnih kron na 250 Din. Mi hočemo svoje pravice, ki smo jih zaslužili! Mi smo zato zvesto delali v tovarni in se 10 do 11 ur dnevno mučili za majhno plačo, ker smo imeli zasigurano starostno preskrbo. Mnogi bi bili lahko dobili boljše službe, pa so jih z ozirom na pokojnino, odklonili. Tako je meni (pisalki teh vrstic) blago-pokojni dr. Krek prigovarjal, naj izstopim iz tovarne, da mi on preskrbi boljšo službo, pa sem mu odgovorila: »Hvala g. doktor, v tovarni sem za starost preskrbljena!» No, zdaj sem pa res preskrbljena še slabše, kot občinski berači.
Kaj vse so nam gospodje poslanci In politiki, za katerimi je večina tobačnih delavcev drvela, obetali! Rekli so nam, da ko pridejo oni na vlado, bo ena prvih stvari, da poskrbijo za nas: pa smo dobili davek na naše beraške «dohod-ke» in sedaj še najnovejši pravilnik!
Zvedeli smo, da je bilo z versajsko mirovno pogodbo sklenjeno, da morajo vse države upokojence plačevati v zlati valuti. Zakaj se dela ravno nam krivica? Še Avstrija, ki je financijelno daleč za Jugoslavijo, plačuje tobačne upokojence za 35 službeni let s 1000 naših Din mesečno (Češkoslovaška pa celo 1500 Din), zakaj bi to pri nas ne mogli!? A vsaj sedanja pokojnina z dokladami naj bi se spremenila v Din, kar bi zneslo približno 800 Din mesečna
Mi smo že vsega naveličani, zato z gnjusom v srciih kličemo božjega maščevanja na tiste, ki so krivi naše bede in na one, ki so toliko časa obljube delali, ko pa so mogli kaj storiti, so nas še udarili! Ce je še kdo na svetu, ki ima kaj sočutja do nas, naj nam pribiti na pomoč, da ne bomo še sedmo zimo sestradani trepetali so podstrešnih luknjah in kleteh. Sila je prišla do vrha; prositi ne smemo, krasti tudi ne: če pa pri občinah prosimo pomoči, dobimo odgovor: «Drža^i ste delali in ona naj vas podpira!» Odjenjali ne bomo, tako
Danes ob 4. pol 8. In 9. uri.
Originalna, izvrstno usieia veseloigri polna šale in smeha
Bebe Daniels
iifna i Moii
S jajno prikazana lekma motornih čolnov.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
dolgo bomo zahtevali svojih pravic, da jih dosežemo! Ce nam naši gospodje nočejo pomagati, se bomo obrnili do Društva narodov in obrazložili, kako se z nami ravna. Še roparski morilci imajo pravico do preskrbe, zakaj bi pa morali mi lakote umirati, ki smo vsako leto stomilijonske dobičke državi zaslužili in jih naši sotrpini, aktivni delavci, še danes služijo in to za majhno plačo. Mnogi med njimi imajo že 40 celo nad 50 službenih let, pa morajo še delati in bodo pri delu smrt dočakali, ker si ne upajo z nami deliti neznosne usode.
To sem Vam napisala, ker sem v «Slovencu» čitala, da imajo gospodje od SLS za nas delavce «pogum in srce«. O, kakšna prevara!
Ena v imenu vseh upokojencev in upokojenk tobačne tovarne v Ljubljani.
Finančna katastrofa pri litijskem cestnem odboru
Blagajniški primanjkljaj 400.000 Din
Kakor nam poročajo iz Litije, se nahaja litijski cestni odbor pred popolno finančno katastrofo. Konštatiran je blagajniški primanjkljaj 400.000 Din, a celokupni prispevki, ki so pri davkariji še iztirljivi, znašajo samo 13.000 Din. S tem je celo gospodarstvo cestnega odbora ogroženo.
V trenutku se še ne da reči, ali gre le za zločinsko malomarnost ali je še kaj hujšega. Širijo se razne govorice, ki le še pojačujejo splošno razburjenje ljudstva. Nujno je, da poklicane oblasti takoj uvedejo najstrožjo preiskavo ter da se izvajajo vse konsekvence. Ogromen deficit 400.000 Din pomenja za celi okraj nepopravljivo škodo.
Dosedanji predsednik cestnega odbora g. Hostnik je te dni izročil posle novemu predsedniku g. Lebingerju ter je sam prevzel podpredsedniško mesto.
Akcija za postavitev spomenika kralju Petru v Ljub-
lja
ni
O pripravi za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani se zadnje čase sploh ne govori. Človek bi mislil, da je ta patrijotična akcija zaspala in da se Slovenija na čelu z Ljubljano me misli oddolžiti blagopokojnemu kralju za njegovo veliko delo osvobojenja in ujedinjenja Jugoslovenov.
V resnici pa odbor za postavitev spomenika marljivo dela in v kolikor so priprave zastale, je kriva naša javnost, kj se pozivu glede prispevkov za spomenik že daleč ni odzvala tako, kakor bi bilo pričakovati. Kako ogromno delo je izvršil doslej odbor za postavitev spomenika, ve samo oni, ki sodeluje in ki ima vpogled v njegovo delovanje. Naj omenimo samo, da je odbor razposlal okrog 13.000 prošenj glede prostovoljnih prispevkov in da spravi te dnj v promet 5000 nabiralnih blokov. Zal se je odzval prošnjam samo neznaten del in tako odbor kljub svojemu neumornemu delu še ni dosegel zaželje-nega uspeha. Za spomenik je nabran sicer že znaten znesek, vendar pa ta sredstva še daleč ne zadostujejo za primeren spomenik.
Odbor ne misli razmetavati denarja. Postavil bo spomenik, ki bo Sloveniji v ponos, vendar pa ne tak, da bi nam mogel ko očitati, da smo Slovenci v teh težkih časih razsipni. Slovenija naj se oddolži največjemu Jugoslovenu tako, kakor more. Da pa kljub gospodarski krizi zmore toliko, da postavimo v Ljubljani kralju Petru skromen spomenik, o tem ni dvoma. Dosedanji prispevki, med katerimi je več znatnih zneskov, so najboljši dokaz, da dobra volja in domovinski čut vse premoreta.
Javnost opozarjamo na bloke, ki jih prične odbor te dni razpošiljati vsem našim kulturnim društvom. Želeti bi bilo, da seže po teh blokih prav vsak, komur bodo predloženi. Prispevki za spomenik po blokih so minimalni (po 1, 2 in 5 Din), da pač ne morejo biti nikomur
Kulturni pregled
Tenorist Marij Šimenc na Bledu. Pišejo nam: Marij Šimenc je podaril Bledu s svo-■ jim koncertom večer brez primere. Ob dobro zasedenih vrstah kazinske dvorane je krasno razpoložen presenetil tujca in domačina, da se je divil tudi najbolj razvajeni poslušalec zmagoviti sili in lepoti njegovega pol-nokrvnega tenorja, spominjajočega na Caru-sov bel canto. Zasanjali smo se v Ipavčevi dve: «Če na poljane rosa pade» in <Cigan-ko Marijo^, ki sta nam stiskali sapo v prsih do smelega vriska fantovsko razmajhnjene: <Doma sem, domai iz <Gor. Slavčka>. Navdušeni aplavz je nesel pevca preko dveh iskreno sentimentalnih Tositojevih pesmi do 'Mornarja.. To je bil višek našega uživanja. Tako, kakor je Šimenc podal Prešerna, ni bila občutena, najglobje zajeta ta pesem še nikoli, še nikoli tako zapeta, odkar je krščena po Vilharju! Hvaležni smo klicali pevca na oder, s sobami v očeh. Tudi on se je bližal bolj in bolj razgreti publiki in je pred odmorom sprejel z vidnim veseljem lavorike dveh vencev z goriškim in zagrebškim pozdravom. Drugi del koncerta nam je razodel pevca dramatika v arijah iz <Manone», <Lohengrina> in <Bajazza>. Romanca iz <Ma-iion» nas je sunkoma dvignila do frenetične-ga priznanja, ki je ostalo na vrhu do konca. Za slovesno, vzvišeno <Grak>vo povestjo» nas je začarala pridušeno izjokana, rezka tožba: <Smej se, bajazzo*, ki jo je zapel Šimenc tako, da smo vsi, brez izjeme obsedeli prikovani na pro6torih in čakali novih
v breme. Obenem opozarjamo one, ki so prejeli od odbora prošnje glede prostovoljnih prispevkov, pa se še niso odzvali, naj to čimpreje store.
Naši kandidati
Kajetan Pogačnik, posestnik in uradnik v p. v Kamniku 18, namestnik kandidata za sreza Kamnik in ljubljansko okolico.
Anton Križnar, posestnik, gostilničar in trgovec v Stražišču pri Kranju, namestnik kandidata za srez Kranj.
razodetij. Dolgo smo prosili, (zaman je čakala garderoba) in izprosili še en biser njegovega grla, arijo iz cTosce-.,. žal, zadnji komad Šimenčevega koncerta. Pevca je spremljal prof. Karel Jeraj iz Ljubljane.
Trodnevne svečanosti komorne glasbe v Baden . Badnu. V Baden - Badnu se bodo vršile od 6. do 8. septembra komorne glasbene svečanosti. Na programu so trije koncerti, na katerih se bodo izvajala prvi večer dela Beethovna, drugi večer skladbe Schuber ta in tretji večer kompozicije Brahmsa.
Nemški pesnik Klaimnd je napisal novo veseloigro z naslovom ^XYZ». Stvarca ee uprizori še to jesen s Klabindovo mlado ženo, Karolino Nekerjevo v glavni ženski ulogi.
Henri Barbusse je izdal novo zbirko novel, naslovljeno <Force», ki obsega troje spisov: Force! L Au — dela in Le erieur. j Pisatelj je označil vse tri novele za --filme». | Kakor v vseh svojih dosedanjih spisih, je i Barbusse tudi v tej kolekciji briljanten pri- i povedovalec, opazovalec in psiholog.
Narodno divadlo v Pragi proslavi letos j lOOletnico rojstva Henrika Ibsna s ciklom i njegovih dram. Na sporedu je tudi serija ! Shakespeareovih del (Julij Cezar, Riharil III., Kralj Lear) in dr. Novost bo Krasin-skega <Iridion>, Byronov --'Kajni, Lermonto-va <Maakerada», Dostojevskega <Razkolni-l;ov> ter več dram Strindberga, Claudela, Shavva in Wyspianskega. Slovenska drama bo zastopana po Ivanu Cankarju.
čistem smislu besede samo stanovsko glasilo, strogo nevtralno in preko strank. In zato tem bolj" odločno in energično protestiramo proti tej krivični in neopravičljivi premestitvi g. Čukoviča, ki se ga hoče tem potom prikrajšati za osnovne državljanske pravice. Prilika jim je dobro došla, ker imajo opraviti z uradnikom. In baš ta dokaz žalostne partizanske nestrpnosti nas revoltira. Kakor da je uradnik v naši državi državljan druge vrste! Poleg tega je gospod Čukovič iz stroke, ki mu ni po ni-kakšnem zakonu zabranjeno, da ne bi smel kandidirati za narodnega poslanca. «No, izgleda, da se želelo pokazati g. Čukoviču, a uz njega j svima njegovim prijateljima, koji ga u ovoj prilici prate svojim simpatijama, i uz koje si i mi najsvesrdnije pridružujemo, da so u našoj zemlji djudji i karpisi pojedinaca uvek jaci nego i najjasniji zakonski propisi,» zaključuje «čin. glasnik® številka 131, po katerem smo posneli to alarmantno vest.
Stanje vinogradov v Slovenskih goricah
Ormož, 22. avgusta
Leto se nagiba v jesen in vinogradniki s pozornostjo in nadami obiskujemo vinograde. Vinska trta se je letos v ljutomersko-ormoških goricah lepo razvila. Vinogradi so temno zelem, peronospore smo se letos splošno ubranili. S tem lepim stanjem trte pa nikakor ni v skladu množina grozdja, ki ga vidimo na trti.
Nastavek je bil izredno nepovoljen. Od tega pa nam je še precej vzel grozdni su-kač, nekaj malega oidium in grozdna pero-nospora. a sedaj nastopa zelo močno kise-ljak in se danes še ne da ceniti, koliko bo ta škodljivec povzročil škode. Stanje Grozdja ie sicer zelo povoljno ter se vsekakor lahko pričakuje dobra kapljica. Seveda pa je kvaliteta v glavnem odvisna od vreme, na v septembru in prve dni oktobra. Kake daljše deževne dobe v tem času ne bi prenesli.
Marsikateri vrh je več ali manj zadela toča. To sicer ne bo vplivalo na kvaliteto, keT poškodovane jagode že odpadajo, pač pa bo pri slabem nastavku učinkovalo na količino. Če ostane pri sedanjem stanju, lahko računamo povprečno na katastralni oral v našem vinskem okolišu na donos 7 do 8 hI, kar bo v primeru ugodnih cen — komaj krilo tekoče stroške pridelovanja.
Vma je v okolici zelo malo, tudi povpraševanje je neznatno. V pretečenem tednu so se sklenile nekatere večje kupčije za liter po 9.50 do 13.50 Din.
Vinogradniki se pripravljajo po malem na prenovo svojih nasadov. Tu 3n tam se že vidijo mali. novo nasajeni vinogradi. V letošnjih nasadih, kakor tudi v trsnicah pa je podjeda napravila občutno škodo. —r.
Josip Omladič, kmet in župan v Bras-lovčah, namestnik kandidata za volilna okraja Celje in Brežice.
»Terorja ni nikjer"
Predsednik Saveza državnih nameščencev za Bosno in Hercegovino premeščen — ker kandidira.
Glasilo slovenskega uradništva «Naš Glas» poroča:
Ravnatelj I. gimnazije v Sarajevu, znani nacijonalni in prosvetni pijonir, predsednik profesorskega društva, sekcije Sarajevo, predsednik Saveza drž. nameščencev za i3osno in Hercegovino in kot tak član širše uprave Glavnega Saveza, g. Milan Cukovič je bil določen za kandidata neke opozicijonalne liste (SDS, op. ur.) za okraj Travnik, Bosna. Čukovič je že od prvega dne svojega nastopa odkrit pristaš svoje stranke in je bil že za prejšnje državno-zborske volitve na kandidatni listi. Zbog svojega velikega znanja in korektnosti uživa v vseh krogih, tudi pri političnih nasprotnikih velik ugled in spoštovanje. Kot gimnazijski ravnatelj je že sedmo leto na svojem mestu.
Sedai, in sicer za časa šolskih počitnic so pa Čukoviča nenadoma premestili iz Sarajeva v Bihač. Ta premestitev se ne more utemeljiti s službeno potrebo. V oči bije težnja, da se otežkoči Čukovi-ču kot uradniku priprava za volitve in da se mu zmanjšajo šance za volilni uspeh.
Nikdar s; nismo vtikali in se tudi sedaj ne vmešavamo v strankarske in partizanske boje. Naš list je v najbolj
Potovanje aretiranega avtomobila na srezko poglavarstvo
Božanski prizori službenega poslovanja VukičevMevih organov v Beli Palanki.
Bela Palanka je v soboto zvečer doživela smešno senzacijo, kakršne ne pomni od vesoljnega potopa. Zvečer okrog 22. se je sredi mesta odigral prizor, ki je privabil veliko število prebivalstva. Prihitelo je vse, kar leze in gre. Na pločnikih je vladala prava gneča med radovednim svetom, ki je z ogromno pozornostjo spremljal razvoj dogodkov.
Po večerji se je ljudstvo začelo spravljati k počitku. Pred kafanami pa je 'vendarle bilo še precej živahno. Posebno pred «Evropo» je bilo precej gostov. Tedaj se je v Belo Palanko povrnil z avtom z agitacijskega potovanja demokrat dr. Dušan Stevčič, zdravnik iz Pirota, v družbi Krste Sokoloviča, župana v Beli Palanki, a šofiral je Žika Gjurič. Avto se je ustavil pred »Evropo«, a komaj je dr. Stevčič stopil iz avta in sedel za mizo, je pristopil k šoferju policijski pisar Tasič s par oboroženimi orožniki z golimi bajoneti na puškah, in zapovedal:
— V imenu zakona moraš avto odvesti na srezko poglavarstvo!
Šofer se je upiral in zahteval, da mu pismeno pokaže, zakaj hoče oblast aretirati avto. K policijskemu pisarju sta pristopila dr. Stevčič in Krsta Sokolo-vič, pridružilo pa se je še nekaj gostov, ki so začeli protestirati proti takemu
Rudolf Schildkraut
genijalni igralec starega in novega sveta nastopa samo ie danes v življenski tragediji
Oni, ki se sramujejo svojih staršev
po znanem romanu Izidorja Bernsteina.
Samo še danes ob 4, '/28, 9« Kino Dvor.	Telefon 2730. j
ravnanju policijskega organa. Kategorično so zahtevali, da naj pisar Tasič v smislu ustave in ostalih zakonov pokaže nalog o aretaciji in šele, če obstojajo zakoniti razlogi, naj aretira šoferja, ne pa avtomobiL
Policijski pisar je na vse pripombe odgovoril s tem, da je odredil, naj se takoj vsi odstranijo in naj ga ne ovirajo v izvrševanju njegovih uradnih dolžnosti. Ker pa ni maral ali mogel pokazati naloga, je šofer odvrnil, da ne bo krenil z mest«, a kje neki, da bi avto zapeljal na srezko poglavarstvo. Tedaj so ga prijeli orožniki in potegnili iz avta. Obenem so začeli odbijati naval radovednega ljudstva. Pisar Tasič je zagrozil, da nihče ne sme v bližino avta, in se je za kratek čas odstranil. Odšel je namreč po par volov, da potegnejo avto na srezko poglavarstvo. Medtem sta avto stražila dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Nadvse zanimivo je bilo, da je pisar pred odhodom sporočil šoferju, da je svoboden in da lahko počenja kar hoče, ker ni aretiran on, marveč zares njegov avto. Prisotni so vrlo energično protestirali, nastala je prava burja živahnih protestov.
Cez par minut se je vrnil pisar Tasič in za njim je kmet Jelenko prignal par volov. Pisar je zapovedal orožnikom, da z vrvmi prevežejo avto, da ga voli potegnejo na dvorišče srezkega poglavarstva. Hi-hot! Vola sta potegnila, a avto je krenil na stran in treščil ob beton terase, kajti za volanom ni bilo nikogar. Po raznih velikih naporih so avto zopet spravili na sredo ulice. Tedaj je sam policijski pisar Tasič sedel vanj in začel upravljati volan. Ker pa ni vešč šofiranja, je avto začel zopet zavijati zdaj v to, zdaj v ono smer. Publika je bruhnila v grohot. Prizori so bili tako komični, da je ljudstvo začelo tuliti od smeha in aplavdirati policijskemu šoferju. Sprevod za bogove! Spredaj se je zibal striček Jelenko in vodil vo-lička, ki sta vlekla avto, a za volanom je košato sedel policijski pisar, ob strani so korakali orožniki z nasajenimi bajoneti, zadaj pa se je zibala ogromna gruča radovednega ljudstva. Z gornjega nadstropja srezkega poglavarstva je ves ta prizor opazoval srezki poglavar. Ko je bilo orožnikom krohota dovolj, so začeli ljudstvo odganjati. Zaman. Radovedni svet si ni dal kratiti užitkov. Vsa povorka se je vlekla do poglavarstva, kjer so avto vendarle srečno potegnili na dvorišče. Od «Evrope» do srezkega poglavarstva je kakih 100 metrov, toda nesrečni avto je potoval dalje kakor pol ure.
Kot razlog za originalno aretacijo avta se navaja, da šofer Zika Gjurič nima šoferske diplome in da je vozil z nedovoljeno brzino. Če bi to tudi bilo res, bi moral po zakonu biti kaznovan šofer, ne pa njegova «mašina». Demokratski prvaki seveda upravičeno zatrjujejo, da je to teror, ki mu ni para, kar je res, in da ima ves ta nezakoniti postopek politični motiv, kar bo menda tudi točno. Pisar je napadel tudi nekega novinarja in je odredil njegovo takojšnjo aretacijo, ker je na vprašanje nekaterih meščanov nekoliko glasneje po-vdaril, da bo ves dogodek publicira! z ostrimi komentarji. Narednik je zahteval od pisarja pismen nalog za aretacijo, kar pa je pisar odklonil. Narednik je torej odrekel pokornost, češ:
— Meni ni do tega, da bi po krivici aretiral druge in končno prišel sam v zapor, ker imam ženo in otroke . . .
(Po «PoIitiki».)
DOXA URA
Ploščata oblika
F ČUDEN.
1 jubija a, Prešernova ulica
I. moštvo S. K. Slovana,
ki obhaja tc dni 151etnico obstoja. Stoje od desne na ievo: Škofic, Volkar, Bogi, Strehovcc, Skalar, Rakuš, Marchiotti II, Marchiotti L Koschell, Flak, Bucik, Burger
(rezerva).
Domače vesti
*	Prihod poljskih letalcev na letalski miting Male antante v Beograda. Včeraj je dospela v Beograd poljska delegacija, ki se udeleži letošnjega mitinga Male antante. Na štirih vojnih letalih tipa Breguet XIX. je prispelo 8 poljskih oficirjev. Na beograjskem aerodromu se vrše za miting, ki se bo vršil od 25. do 28. t. m., velike priprave.
*	Specljalno odlikovanje kapetana Gradišnika v Curihu. Beograjski Aeroklub ie včeraj prejel iz Curiha poročilo, da je jugoslovenski kapetan Gradišnik za svoje uspehe pri mednarodnem letalskem mitingu prejel posebno nagrado m odlikovanje. Vsi švicarski listi nadalje obširno poročajo o njegovem uspehu in občudujejo mlado jugo-slovensko avijacijo.
*	Gospodarsko - trgovska visoka šola v Zagrebu. Jeseni bodo v Zagrebu položili temeljni kamen gospodarsko - trgovski visoki šoli. Zgradba bo stala nekaj milijonov in bo v bodočem poletju dograjena.
4 Kopališka sezona podaljšana. Ministrstvo narodnega zdravja je obvestilo vsa naša kopališča o podaljšanju kopališke sezone do konca oktobra. Letos se bolj kakor kdaj prej vidi velik dotok tujcev. Poleg te-Sd je tudi vreme zelo ugodno. Dosedaj je trajala redna kopališka sezona običajno do 1 septembra. Specijalne naredbe o podaljšanju kopališke sezone pošlje ministrstvo narodnega zdravja vsakemu kopališču posebej.
*	Smrtna kosa. V najlepši moški dobi je po kratki bolezni v Mežici smrt ugrabila g. Angela 2 i g o n a, dolgoletnega stavbnega vodjo ljubljanskega gradbenega podjetja »Slograd«. Pokojni je bil primorski rojak. zaveden nacionalist in vedno odločno napredno misleč mož. S svojim ljubeznivim družabnim obnašanjem si je znal pridobiti zelo širok krog prijateljev v Ljubljani, v Šiški, kjer ie bival s svojo družinico, in povsod, kjer je prišel v družbo. Prav gotovo vsi, ki so pokojnega Žigona poznali, obžalujejo njegovo prerano smrt in globoko sočustvujejo z njegovo težko prizadeto rodbino. Truplo bo prepeljano iz Mežice v Ljubljano, kjer se bo danes ob 15. vršil pogreb iz hiše žalosti v Zgornji Šiški na pokopališče v Dravljah. — Bridka izguba je včeraj zadela ljubljanskega odvetnika g. dr. Draga Marušiča s smrtjo njegove soproge, gospe J e a n n e, rojena H a r e 1. Pokojna gospa je bila potomka ugledne francoske rodbine v Bonniersu. Prav hitro se je uživela v naše razmere in si pridobila simpatije svoje družbe. Pogreb se bo vrši! jutri ob 16. iz Ažbetove ulice 1 k Sv. Križu. — Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Pozor pred nekvalificiranimi zemlje-merl! Oblastna direkcija katastra pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani opo« zarja javnost, zlasti vse zemljiške posestni* ke, da se pojavljajo posebno v novejšem času po deželi nepoklicani in neopravičeni ljudje, ki se izdajajo za inženjerje ali geo* metre in izvršujejo razna geometrska dela proti visokemu honorarju. Ker prizadevajo taki nekvalificirani ljudje, katerih izdelki sc ne morejo upoštevati za uradna dejanja, nepoučenim posestnikom poleg materijalne škode še razne gospodarske neprilike, svari oblastna direkcija javnost pred njimi. — Zemljemerska dela, zlasti ona, ki naj slu* žijo kot podlag-a za ureditev zemljiške knjige in katastra, smejo izvrševati izključi no le državni geometri okrajnih katastr* skih uprav in pa oblastno poverjeni civilni geometri ter civilni inženjerji, ki so za ta* ka dela pooblaščeni.
*	Predor skozi Ivanj - planino. Včeraj se je v Sarajevu vršila licitacija za zgradbo železniškega predora skozi Ivanj - planino. Sprejeta je bila ponudba zagrebške tvrdke Payer, ki ie prevzla delo za 135 milijonov dinarjev. Licitacije se je udeležilo 15 tvrdk.
*	Himen. V Rogaški Slatini sta se dne 11. t. m. poročila v pravoslavni kapeli g. M. D o j č i n o v i č, učitelj na meščanski šol: v Mariboru, in gdč. Vlasta Toma-ž i č, učiteljica v Radvanju pri Mariboru, hčerka srezkega šolskega nadzornika in vneta sokolska delavka. Mlademu naprednemu paru želimo obilo sreče!	1260
*	Zopet letalska nesreča. Včeraj ob 8. zjutraj se ie ponesrečilo v bližini Vrbovca na Hrvatskem vojaško letalo. Radi defekta v motorju *e strmoglavilo na nekem travniku in se popolnoma razbilo. Pilot Pre-štinič in opazovalec Graf sta težko ranjena. Prepeljali so ju v zagrebško bolnico.
*	Trpinčenje živali. Iz Šoštanja nam pišejo: Tukajšnji hotelir in mesar Ivan Kunst ie že dalj časa opažal, da mu peša njegova kobila, ni pa mogel dognati, na čem boleha. Pred par dnevi pa je njegov vajenec zgodaj zjutraj videl, da je hlapec Jože H. kobilo tako pretepel, da ni mogla opraviti nobene vožnje. Poklicani živinozdravnik je ugotovil, da ima kobila notranje in zunanje poškodbe, ki izvfcajo od slabega ravnanja in pretepa. Sirovež je bil naznanjen srezke-n:u poglavarstvu radi trpinčenja živali, ra-zun tega se bo moral še zagovarjati pred sodiščem radi poškodbe tuje lastnine.
+ Samomor s strupom za miši. V Ore-hovcu pri Prizrenu se je hote! zastrupiti s strupom za miši vpokojenec Mladen Milu-tinovič. Pojedel je nekaj kroglic strupa in so ga našli v sobi na tleh težko hropečega in nezavestnega. Ko se je osvestil, je izjavil, da se je spri z ženo in sklenil, da ss usmrti. Njegovo stanje je težko, vendar bo po mnenju zdravnika okreval. Zanimivo je. da je v Orehovcu to prvi poizkus samomora po vojni.
s Ni mogel prenesti zasmeba. V Bivoljem Brdu v Hercegovini obstojajo še stari običaji. V tem kraju mladina še spoštuje in posluša stare ljudi, čeprav je val izprijenosti dosegel tudi že te kraje. Neki N. P. iz Brda je bil vzgojen še po starem strogem običaju. Za najmanjši očitek ja zardel. Toda ni človeka brez napak in to kar je P. za-
grešil, je bil neznaten prestopek. P. si ie nekega dne zaželel melon. Na domačem vrtu jih niso imeli, pač pa so rasle na sosedovem. Da bi jih ukradel? Kaj, če ga vidijo, kakšna sramota! Končno pa so ga melone le zapeljale. Skočil je v sosedov vrt in se najedel željenega sadja. A imel je smolo, opazili so ga. Vest ga je pekla. Čez dva dni ga ni nihče več videl v vasi. Iskali so ga zaman. Nekaj dni pozneje je Neretva vrgla na suho njegovo truplo.
*	Defravdant Josip Scholler se vrača v Zagreb. Zagrebška policija je pridno na delu, da bi defravdanta Schollerja čimprej izsledila. V zvezi je s policijskimi direkcijami na Španskem in v Franciji. Dognala je. da se Scholler zadržuje zdaj v Parizu, najbrže pri svojem bratu, primariju neke tainošnje klinike. Scholler je v Parizu izvedel, da je zagrebška policija izdala za njim tiralico ter je bržkone na prigovarjanje svojega brata, da se izogne nadaljnemu kazenskemu postopanju, brzojavil svojcem v Zagreb, da se vrača domov. Baje se je ScholleTju posrečilo zbrati v inozemstvu večjo svoto denarja, s katero namerava poplačati svoje upnike. Policija pa ga bo morala kljub temu na temelju tiralice prijeti in pridržati v zaporu.
*	Strašen požar v Podgorici. Pretekle dni je v Podgorici izbruhnil požar, ki bi bi! kmalu zajel vse mesto. Ogenj se je razširil na osem trgovskih hiš. Prebivalstvo ie v paničnem strahu jemalo s seboj najpotrebnejše stvari in bežalo na ulice. Končno ie prišla na pomoč četa vojakov, kateri se je posrečilo ogenj omejiti in udušiti. Škodo cenijo na 600.000 dinarjev.
*	Beg Arnavtov Iz kaznilnice v Lepogla-vi. V ponedeljek popoldne ie pobegnilo iz kaznilnice v Lepoglavi 7 Arnavtov, ki so bili vsi obsojeni na več kakor 10 let ječe. Napadi; so stražo, jo razorožili in nato oboroženi s puškami pobegnili. Domneva se, da so krenili proti Madžarski. Policija je obvestila takoj vse obmejne oblasti, vendar pa beguncev doslej še niso izsledili.
*	Velika avtomobilska nesreča. Iz Splita so nam sinoči sporočili: Nocoj ob 22. se je pripetila na cesti proti Vrgorcu težka avtomobilska nesreča. Posebni avto bratov Vukman je na nekem ovinku strmoglavil v 8 metrov globok prepad in se popolnoma razbil. V avtomobilu so bili štirje potniki, eden ie bil na mestu ubit, ostali štirje pa so težko ranjeni. Šofer leži v agoniji. Kako je nesreča nastala, še ni pojasnjeno.
4 Volčja nadloga v mostarskl okolici. V C.'mci pri Mostaru so udTli volkovi v hlev posestnika Cvetanoviča in mu raztrgali 33 ovac. Na oblasti prihajajo zdaj skoraj redno pritožbe o veliki škodi, ki jo povzročajo volkovi.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Najugodnejši nakup Izbranega namiznega sadja bo nudila Sadjarska razstava piilikom letošnje pokraiinske razstave na velesejmu Ljubljana v jeseni od 17. do 26. septembra. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v ameriških zabojih Po 25 kg. Razstavo organizira Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zanimanje za to razstavo je silno veliko. Zadnjo tovrstno razstavo je priredi! velesejem pred tremi leti in ie najbolj uspela. Sadje je bilo tako izborno in tako poceni, da se je 10 vagonov sadja prodalo že prva dva dni in pozneje ni bilo ničesar več na razpolago. Upamo, da bo letos, ker je sadna letina prilično dobra, dovolj sadja na razpolago. Opozor-jamo pa že danes, da se bo z odprodajo jabolk pričelo že prvi dan razstave, to je 17. septembra.
*	Pozor! Jesenski tečaj Zasebnega krojnega učilišča Ljubljana, Stari trg 19, priče-tek 1. septembra.	1261
" Razprodaja se od 25. t. m. do konca t. m. na Sv. Petra cesti št. 24 različni mo-bilar ter bančne tiskovine Slavenske banke-. podružnica Ljubljana.	125S
*	Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih, skrofulozi in rahi-tisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josei«, ne da b' se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
4 S i. septembrom si lahko posestnik velike hiše, če kupiš srečko, ki stane samo 10 Din. Drugi krasni dobitki bodo razstavljeni od 20. avgusta do 1. septembra v »Delavskem domu«. — Društvo »Invalidski dom«, Trbovlje.
?roti sovražnikom v ustih
v
Pri nezadostnem Čiščenju zob ostajajo med njimi ostanki jedil Mno žine g iv po vrzelih med ?obmi in Mlce bo ezni polnijo te ostanke. — Razpadanje zob m ustna k slina so posledice tega. Onemogočite te protivnike z delotvorno pasto za zobe
PEBECO.
nutku, je pastirček jadrno skočil pokonci in jo pobral s proge z nekaterimi manjšimi ogrebotinami. Ker se vlaku ni mudilo dalje, sta se strojevodja in kurjač pognala preko pašnika za fantom. Dohitela sta ga in ga vlekla s seboj na lokomotivo ter ga pripeljala v Sisak, kjer so mu v bolnici zalepili ogrebotine.
Iz Ljubljane
* Zaspal je na železniški progi. V Plinskem kotu blizu Capraga je mali Niko Bla-žekovič, ki služi pri progovnem stražarju Hočevarju,'pasel krave ob železniški progi in se po svojem običaju nekaj časa igral ob tiru, na to pa v vročem popoldnevu lepo zadremal. Ko se je bližal vlak. je strojevodja neprestano da.ial signale, toda Pa~ stirček se ni prebudil iz sladkega spanja. Šele ko se je lokomotiva že dotaknila drobnega telesa in se ustavila v zadnjem tre-
u— Klerikalna nepristranost. K notici, v kateri smo poročali, kako je klerikalni sosvet na magistratu odvzel 721etni starki njeno dosedanje mesto v Šolskem drevoredu ter ga nakazal novopečenemu klerikalnemu protežeju, smo doznali še naslednjo podrobnost: Po storjeni krivici in po prestavljeni stojnici sta prišla k oškodovani starki nadomestni tržni komisar g. Rigler in mesar Ocvirk ter ji izročila 1700 Din odškodnine z zahtevo, da naj bo zanjo s tem ta zadeva likvidirana. Starka je seve denar sprejela. A za javnost je incident slej ko prej ostal to, kar je bil, in bo: incident, ki dokazuje, kako pojmujejo klerikalci objektivno občinsko upravo.
u— Zamorska vas v Ljubljani od 17. do 26. septembra t. 1. Upravi velesejma se bo posrečilo pridobiti za pokrajinsko razstavo Ljubljana v jeseni v goste celo zamorsko vas s svojo godbo, plesi, šegami in običaji. Vas šteje 40 prebivalcev, ki se nahajajo sedaj v Frankfurtu. Zamorcem bo prideljena še posebna skupina Indijcev - fakirjev, ki bodo s svojimi fakirškimi čarovnijami presenetili Ljubljančane. Črne ladys in gentle-mans bodo vsekakor atrakcije za Ljubljančane in ostale posetnike.
u— Oj ta nesrečni paragraf 104! Na Sv. Jerneja cesti je posestnik Dolfe priredil svoji boljši polovici podoknico. Najel si je štiTi godce, ki so neutrudljrvo igrali. Prijetno godbo je zaslišal tudi stražnik, ki si je hotel veselo družbo od blizu ogledati. To pa Dolfu ni bilo prav. Stopil je pogumno pred stražnika in mu prepovedal priti bližje, češ da nima prav nič iskati na njegovem dvorišču. Rabil je še druge izraze, ki so v velikem nasprotju z nesrečnim paragrafom 104. Stražnik je Dolfa prijavil radi godbe brez policijskega dovoljenja in kaljenja nočnega miru, poleg .tega pa se bo moral Dolfe tudi še zagovarjati pred sodniki.
u— Veseljak, ki grozi s samokresom.
Pevsko društvo »Škrjanček« je priredilo v nedeljo popoldne pri Kebru v Šmartnem ob Savi društveno veselico. Zvečer se je pojavil na njej veseljak France, sin tainošnje posestnice. Imel ga je najbrž preveč pod kapo, ker je med razigranimi dovtipi naenkrat potegnil samokres iz žepa in priče! ž njim groziti. Moral je intervenirati orožnik, ki je Francetu samokres zaplenil in ga vrh tega še zapisal v črno knjigo. Zdaj se Francetu nič dobrega ne obeta.
u— Z nožem ga je zabodel. Josip Sterle, čevljarski pomočnik v Hradeckcga vasi, je prišel v vas k svojemu dekletu na Kette-Murnovo cesto pri Kolinski tovarni. Ko je lepo kramljal, je privozil mimo njegov prijatelj. Več delavcev, ki so tam blizu šli po cesti, je pričelo klicati Sterlctovega prijatelja na korajžo. Ta se jim je odzval, toda najbrže bi mu zelo hudo predla, če mu ne bi prihitel na pomoč prijatelj Sterle. Ta pa je drago plačal svojo ustrežljivost, ker ga je eden izmed delavcev tako močno zabodel z nožem v bok, da se je moral zateči v bolnico. Policija zasleduje napadalca.
u— V pijanosti bi ga kmalu zaklaL V neki gostilni sta popivala Josip Gorjup, izvo-šček v Koritkovi ulici, in neki Nady Forma. Naenkrat je Forma vstal in brez vsakega povoda navalil z nožem na Gorjupa in ga zadel v vrat. Sunil bi ga še večkrat, da niso navzoči gostie posegli vmes. Gorjup je bil k sreči samo lahko ranjen. Forma ie pri zaslišanju izpovedal, da je bil popolnoma pijan in da se dogodka nič ne spominja.
u— Policijska kronika. Včeraj ni policija nikogar aretirala, kar je velika redkost za Ljubljano. Prijavljena ie tatvina v pisarni stavbne tvrdke Viljem Treo na Gosposvet-ski cesti 10, kjer je zmanjkalo iz zaklenjene blagajne 5000 Din, nadalje 3 lahke telesne poškodbe, 1 sum telesne poškodbe, 1 pretep, 1 žaljenje straže, 2 primera ned. vedenja, 1 nedovoljena nošnja orožja, 3 kaljenja nočnega miru, 4 prestopki cestno-poli-cijskega reda in še druge malenkosti.
u— Pevski odsek »Obrtniškega društva« v Ljubljani ima svojo pevsko vajo v sredo dne 24. t. m. ob 20. v salonu restavracije »Pri Mraku«. Prosimo vse člane pevskega odseka, da se vaje zanesljivo in točnp udeleže. — Predsednik.
u— Christolov učni zavod v Ljubljani vpisuje še ves avgust in september na Domobranski cesti 7-1. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 100 Din, revni gojenci imajo popust. Šolsko leto se prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe.	1257
u— Kopalni čevlji najcenejši: Volka, nasproti Mestnemu domu.	1262 u— Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo v Ljubljani bo imela dne 1. septembra svoj 18. redni občni zbor. Spored: 1.) Poročilo odbornikov. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Slučajnosti.
u— Visokošolci ln starejši srednješolci, ki imajo kolo in željio zaslužiti denar, naj se javijo v četrtek 25. avgusta ob 9. dopoldne pri ravnateljstvu velesejma.
u_ Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1039
u— Stalna higijenska razstava v Ljubljani ostane radi preureditve za pokrajinsko razstavo zaprta do 1". septembra t. 1.
u— Kolesarska nadloga. Nagla, neprevidna vožnja kolesarjev se je tako razpasla, da bo treba nastopiti proti njim z drakoničnimj sredstvi. V Dalmatinovi ulici je neznan kolesar ob belem dnevu okoli poldne podrl na tla trafikantinjo Marijo Tavčarjevo, stanujočo na Dunajski cesti 17. Ne da bi se zmenil zanjo, je oddirjal naprej. Tavčarjeva je zadobila lahke telesne poškodbe. Malo pozneje je vozil mehanični vajenec Alojzij Kasteiic s tako naglico po
Sv. Petra cesti, da sc je zadel v služkinjo Ano Primožičevo, ki je z veliko silo priletela na tla in dobila večje poškodbe na glavi.
Iz Celja
e— Češko - slovaška dijaška kolonija v Celju. Kakor smo že svoječasno poročali, je odposlalo mesto Praga na svoje stroške 37 siromašnejših in telesno šibkejših dijakov iz vseh praških srednjih šol na letovišče v Celje, da hkrati spoznavajo slovenske kraje in razmere. Dijaki so prebili pod vodstvom in nadzorstvom g. prof. Rou-bala v Celju pet lepih in prijetnih tednov ter so razun savinjske kopeli uživali na krajših in daljših izletih lepoto raznih znamenitih krajev Slovenije. V ponedeljek zvečer je celjska Češkoslovaška - .iugosloven-ska liga priredila v restavracijskih prostorih Narodnega doma milim gostom majhno odhodnico ter jih je pri tej priliki s pomočjo večjih prispevkov treh celjskih denarnih zavodov primerno pogostila, za kar gre tudi restavraterju za povsem zadovoljivo postrežbo priznanje. Po lepem nagovoru predsednika celjske češkoslov. - jugoslov. lige g. dr Juro Hrašovica se je za gostoljubnost in bratsko naklonjenost zahvalil v daljšem govoru g. prof. Roubal z željo, da bi se češkoslovaška in jugoslov. mladina pri takih jn sličnih prilikah spoznavala in kulturno še bolj zbližala. V prijetni družbi, ki so jo tvorili bratje Čehi, številna celjska narodna inteligenca ter člani slov. napr. društva »Sloge« so potekle večerne ure v najprijetnejšem razpoloženju. Včeraj z jutrajnim potniškim vlakom so se češkoslovaški dijaki odpeljali nazaj v svojo pre-stolico. Na kolodvoru se je poslovilo od njih lepo število narodnega občinstva in dijaštva. Med prepevanjem nacijonalnih pesmi se je začel vlak pomikati ter je odpeljal v zlato Prago nadebudno češko-slova-ško mladino, kateri želimo, da ji ostane bivanje v Celju med brati Slovenci v najlepšem spominu. Do Maribora je spremil goste prof. Orožen, kateri se je s prof. Hole-čekom ves čas najbolj potrudil, da bi se češkoslovaško dijaštvo v Celju prijetno počutilo.
e— Dr. Žerjav išče priče. V »Jutru« či-tam, da je g. Drofenik iz Št. Jurja pri Celju na radikalskem sestanku v Celju dne 20. t. m. trdil tudi to, »da so samostojni demokrati zasedli ministrstvo za šume in rude, kjer so lahko nemoteno kradli, da vzdržujejo svoje časopisje. Pripovedoval je bajko o drju. Žerjavu, ki ni hotel pomagati dijaku - sinu klerikalnega poslanca.« Rad bi g. Drofeniku dal priliko, da me razkrinka pred sodiščem. G. Drofenik, ki ga prav dobro poznam, bo gotovo vesel, da me lahko sokoli prinese«. Za tožbo pa rabim priče, ki so čule žaljivke malega »radikala«. Prosim,- da se blagohotno javijo mojemu pravnemu zastopniku g- dr. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celju. — Dr. Žerjav.
e— Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem trgu v Celju je otvoril novo trgovino s pleteninami g. Ženkc Hribar, sin tovarnarja Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
e— Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, skupina Celje, priredi v nedeljo dne 4. septembra ob 15. uri na Dečkovem trgu pred Narodnim domom svojo javno tombolo. Lepi dobitki so razstavljeni v izložbi trgovine Jossek na Glavnem trgu.
Iz Maribora
a— Na naslov ljubljanske poštne direkcije. Stranke, ki imajo opraviti na kolodvorski pošt; v Mariboru, prosijo, da bi se predpisale uradne ure za promet s strankami, kar naj bi se pa tudi strankam objavilo, oziroma v dotičnem prostoru izve-silo, kakor je to običaj in predpis — ne le pri vseh državnih, temveč tudi pri privatnih uradih, kjer je promet s strankami. Direkcijo opozarjamo, da je pri navedeni pošti nekaj dni po prvem v mesecu, osobito pri vplačevanju, tak naval, da se morajo stranke nastaviti in čakati, da pridejo na vrsto, kakor V vojnem času za jestvine. Bilo bi v interesu občinstva nujno potrebno, da poslujeta v tem času dve blagajni, odnosno da se delo na več oseb porazdeli. Čas ic zlato!
a— 25Ietnica Češkega kluba. Prihodnje leto bo slavil po svoji agilnosti širom domovine znani mariborski Češki klub 251et-nico svojega obstoja. Mariborski Cehi že živahno razpravljajo o načinu te pomembne proslave in imajo med dTugim v načrtu sestanek vseh Čehov, ki so v dobi zadnjih 25 let bivali v Mariboru in zlasti tudi oni, ki jih je zanesla vojna doba v Maribor. Veliki sestanek Čehov, ki so prišli v teh letih na ta ali oni način v dotiko s Češkim klubom, se bo vršil v Pragi ali v Mariboru, kakor bo odločila večma udeležencev. Po vsej priliki bo proslava združena s proslavo lOletnice obstoja češko - slovaške republike.
a— Češki dijaki na povratku skozi Maribor. Včeraj dopoldne so se pripeljali v Maribor na povratku v Prago češki dijaki, ki so bivali mesec dni v Celju na počitnicah pod okriljem tamošnje JČ - Lige. Dijake so na kolodvoru sprejeli imenom mariborske JČ - Lige odborniki: ravnatelj ženskega učiteljšča g. Kadunc, inž. Leben in dr. Reisman ter mariborski akademiki, ki študirajo v Pragi, in nekaj srednješolcev. Dijaki, 35 učencev raznih šol iz Prage, so si nato ogledali, razdeljeni v več skupin, pod vodstvom naših dijakov mesto ter opoldne obedovali v uradniški menzi kot gostje mariborske JČ - Lige. Popoldne so šli še na Kalvarijo ter se divili krasni panorami mariborske okolice. S praškim brzoviakom so se diiaki, ki jih vodi profesor g. Roubal iz Prage, ob 16. vrnili domov. Biii so vsi polni hvale nad gostoljubjem celjske Lige, ki je tako lepo vse oskrbela za krasne počitnice in vsi so seve tudi zadivljeni na<1 krasotami prelepe Gorenjske, ki so jo tudi obiskali. Stroške njihovega potovanja in počitnic nosi praška občina, ki je poslala tudi
v razne druge kraje podobne ekspedicije svoje mladine, da se telesno okrepi v počitnicah izven mestnega zidovja. Iz Celja je spremljal češke dijake v Maribor tudi tamošnji agilni tajnik Jč - Lige g. profesor Orožen.
a— Izlet urarjev v inozemstvo. Zadruga urarjev za mariborsko oblast je na svojem občnem zboru sklenila, da priredi poučno ekskurzijo svojih članov v Švico, Nemčijo ali Češkoslovaško Urarji si bodo pri tej priliki ogledali več modernih tovarn, tako da bodo Člani videli originalno produkcijo ur in drugih izdelkov, ki jih prodajajo. Povabljeni bodo tudi tovariši iz ljubljanske oblasti, da se priključijo tej ekskurziji.
a— Dr. Jože Sekula zopet ordinira, Koroška cesta 15.	1227
Začetek šolskega leta
Na I. državni (humanistični) gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili razredni, dopolnilni in zasebni izpiti v avgustovem ro« ku po razporedu, ki je nabit na črni deski v avli gimnazijskega poslopja. — VI. raz» red se bodo vpisovali učenci 1. septembra od 10. do 11. ure. Vsak učenec mora pri» nesti s seboj: a) šolsko izpričevalo, da je dovršil s povoljnim uspehom 4. razred osnovne šo\c in da je bil lepega vedenja; b) krstni list kot dokaz, da navršuje v le« tu vpisa 10—13 let. — Lanski učenci zavo» da se bodo vpisavali 2. septembra od 9. do 11. ure. Vsak učenec mora k vpisu prinesti lansko letno izpričevalo. Brez tega sc ne vpiše nikdo. — Vsi drugi podatki in po« jasnila so nabita na črni deski.
Državna deška meščanska šola r Slo-venjgradcu. Razredni izpit; se vrše dne 31. avgusta. Pričetek ob S. uri. Naknadno vpisovanje je 1. septembra od 8. do 12. ure. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenju koz. 2. septembra je šolska maša in 3. sept. se prične redni pouk. — Ravnatelj.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. V zadnjem oglasu je pomotoma izostalo: Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v soboto, 3. septembra od 9. do 11. dopoldne.
Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. vpisuje gojenke 1. septembra od 8. do 12. dopoldne.
Na državni meščanski šoli na Rakeku bo
vpisovanje v 1. razred dne 1. septembra od 8. do 12. dopoldne. V 2. razred bo vpisovanje isti dan od 2. do 4. popoldne. Ponav-lialni razredni izpiti bodo dne 2. septembra ob 8. zjutraj.
Vpisovanje učencev v I. razred deške meščanske šole v Ptuju se bo vršilo 30. in 31. t. m. ter 1. in 2. septembra od 8. do 12. dopoldne v pisarni ravnateljstva, Panonska ulica št. 5. Vpisovanje rednih učencev v 2., 3. in 4. razred bo 1. in 2. septembra. Razredni ponavljalni izpiti se vrše 29. in 30. avgusta.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je v
četrtek in petek, dne 1. in 2. septembra, vselej od 8. do 12. dopoldne vpisovanje novih in dosedanjih učencev. Novinci in dosedanji učenci se morajo izkazati z zadnjim iz-pričevalom. V soboto, dne 3. septembra je ob 9. dopoldne maša v stolnici. Pred mašo naj se zberejo vsi učenci kot običajno na šolskem dvorišču. V pondeljek, dne 5. septembra je pričetek pouka. Razredni in zasebni izpiti so v torek in sredo, dne 30. iu 31. avgusta.
Za diiakinie
ter deklice nudi najboljše moderne in kar najccnejše dekliške obleke, predpasnike ter perilo tvrdka BELIHAR & VELEPIČ, Mestni trg 13.
Šah
Šahovski turnir v Karlovcu
Pire vodi. — Senzacija dneva: poraz dr. Singerja.
IX. kolo. Senzacija včerajšnjega IX. kola je bila partija dr. Singer - Toth. Prvi je v povsem izenačeni poziciji žrtvoval konja, kar pa se je izkazalo za nepravilno. Po trdem boju je odnesel Toth zmago in Singer je s tem padel iz vodstva. Nedeljkovič je kot črni igral proti Pircu jako slabo. Že v otvoritvi ie zašel v neprilike, iz katerih ni bilo nobene rešitve ter je radi tega podlegel sigurni igri Pirca. Pire je s to zmago dosegel voi-stvo. Dobil je šest partij pb vrsti. Bošan je kot beli dosegel proti Zidovcu. ki je stal ves čas slabo, važno točko in ima sedaj z nr. Singerjem enako število točk. Agapjejev je v dolgočasni partiji proti Jonkeju dosegel remis. Tudi v partiji Filipčič - Kurdjukov sta si nasprotnika delila točko. Mladi Rupnik je menda končno prešel v svojo formo in je dobil po vrsti že četrto partijo.. Topot je bil njegova žrtev Abraham. Remisirala sta Vidmar - ing. Fritz. Nadaljevala se je tu<li prekinjena partija Židovec . Vidmar ter je, kakor je bilo pričakovati, končala remis. Grenčareki - Ačimovič pri sprejemu poročila še nista dokončala partije.
SUnie po 9. kolu: Pire 7; Bošan, dr. ger 6; Jonke, Nedeljkovič, Toth 5; Agapjejev, Filipčič, Vidmar 4%, Rupnik. Zidovec 4; Ačimovič 3)4 (1): Abraham, Kurdjukov 3; Grenčarski 2 (1).
Za današnji kolo vlada največji interen za partijo Pire - dr. Singer, kajti oba igrale.", bosta z vsemi močmi igrala na zmago. Ak zmaga Pire, mu je tudi končna zmaga v tur nirju zasigurana.
Kako se naučim fotografirat
ie ravnokar izšla v drugi popravljen izdajL — Dobi se v vsaki knjigarni Ona Din 10-—
Iz Trbovelj
t— Zadeva politične ekspoziture v Trs bovljsh bo v kratkem rešena. Občina ima že pripravljene prostore, kjer bodo uradi začasno nastanjeni, pa tudi za stanovanja uradnikov je poskrbljeno. Defmitivne uradne prostore bo občina pripravila, ko se bo videlo, kaj in koliko bo potrebno, in to na takem kraju, da bo po možnosti ustreženo vsem občanom.
t— Majhen ogenj. V pondeljek okrog 13.30 so bili alarmirani gasilci. Rudniška lokomotiva jc zažgala voz sena. Ogenj je bil takoj pogašen.
t— Most med Trbovljami in Zagorjem. Most, ki veže trboveljsko in zagorsko ob* črno, je v slabem stanju in je nujno po« treben popravila.
t— Neprevidni kolesarji. Kolesarji, ves činoma mladi lantje, imajo navado brez« obzirno dirjati po glavni cesti, edini pro« metni žili za osebni in tovorni promet. Par manjših nesreč se jc že dogodilo. To dirjanje je treba odpraviti.
t— Krajevni odbor U. V. I. Trbovlje naznanja slavnemu občinstvu, da namera* va prirediti dno 4. septembra vrtno veseli« co s srcčolovom. Tem potom najvljudneje prosimo, da vsak prispeva Udruženju voj. inv. z kakršnim koli darilom, saj društvo »(Invalidski dom» ni z nikakršnimi stiki spojeno z Udruženjem vojnih invalidov. Vdove in vojne sirote se zatekajo zastran podpor le k Udruženju vojnih invalidov, nikakor pa ne k konzorciju ali k odboru za postavitev Inv. doma. Zatorej še enkrat najvljudneje naprošamo slavno občinstvo, da blagovoli prispevati Udruženju vojnih invalidov, ki resnično podpirajo vojne vdove in sirote.	1259
t— Slabe šanse SLS. «SIovenec» je hud, ker smo ob priliki dr. Koroščevega sestan« ka v Trbovljah izrazili mnenje, da sc bo g. dr. Korošec lahko sam osebno prepričal, kako slabe so šanse za SLS v Trbovljah. Ako so sklicatelji sestanka povedali g. dr. Korošcu, da je bilo to vse, kar so mogli spraviti skupaj iz obeh dolin, in da so bili med temi še tudi pristaši drugih strank, potem je g. dr. Korošec gotovo tudi naše« ga mnenja. Kar se tiče kompromisov, do« pisnik menda sam ne verjame, kar jc pisal.
t— Osebna vest. Rudniški zdravnik dr. Cicelj se je vrnil z orožne vaje in jc zopet nastopil svojo službo v bolnici.
t— Smrtna kosa. Umrli so: Erncst Zu« pan, sin rudarja, 8 mcs., Melhior Kander, rudn. paznik v pok., 72 let; Ana, Marija Kramer. hči rudarja, 2 leti; Franc Lapor« nik, rudn. uprav, v p., 74 let; Frančiška Lis sec, hči rudarja, 17 let; Jožef Speiser, ru* dar, 26 let.
t— Nedostojen volilni boj.. «Slovcneci> se v volilnem boju še vedno poslužuje nesrečnega Fakina, dasiravno prav dobro ve, da jc SDS njegove smrti kriva ravno toliko, kakor n. pr. ljubljanski gospod kne* zoškcf. Samo ob sebi umevno jc, da «Slo* vcnec» obžaluje samo smrt Fakina. da so na padli kot žrtve tudi še Šlajpah. Žnidar* šič in Boltavzer, sc mu pa menda zdi či* sto prav. Mi, kot ljudje, obžalujemo vse žrtve, Fakina, Žnidaršiča, Boltavzerja. pa tudi one na Zaloški cesti. Menda ne bo •<Slovencc» tudi teh žrtev pripisoval demo* kratom. Nam se tak volilni boj gabi. Po* ko.ini Fakin, hi se v grobu obrnil, če bi vedel, kdo sc poslužuje njegove smrti v agitacijske svrhe. Če misli «Slovenec», da br: s tem pridobi! delavstvo, sc zelo moti.
Po vsej Sloveniji gre glas, le ^Domovina" je za nas!
Dopisi
LAŠKO. V nedeljo 21. t. m. po maši jc pred cerkvijo zboroval dr. Gosar, da v mestu Laško in v srezu reši za SLS, kar se šc rešiti da. Lrdclcžba je bila zelo slaba, kar sploh pri teh volitvah karakterizira klerikalne shode. Ko so odšle ženske, je ostalo le kakih 80 ljudi in od teh dobra tretjina naprednih volilcev. Dr. Gosar je poskušal opravičiti pogubonosno klerikalk no politiko in se trudil zborovalce prepris tati, da volijo SLS. Ker klerikalna stranka podpira centralizem srbskih radikalov in sc hoče z njimi družiti v sreči in nesreči, njegov govor ni imel učinka in ni mogel užgati. Volilci kratkomalo nc razumejo, kako je mogoče, da je SLS pričela s po« polnoma drugačno politiko in zlasti, kako jc mogoče, da sc stranka g. Korošca veže z najbolj reakcijonarno in protisocialno stranko v državi, katera se bo zlasti vedno upirala izenačenju davkov in koristni so« cialno=politični zakonodaji. Klerikalci ne morejo več uganjati demagogije in zapelja« vati ljudstva z republiko in avtonomijo — zato gre ljudstvo stran od njih. To je po« kazal tudi shod v Laškem. Za dr. Gosar« jem je govoril dr. Godnič, ki je poslan v Laško, da v srezu pomaga reševati SLS. Slabo je izbrala SLS. Dr. Godnič je na sho« du govoril tako, da so sc resni pristaši SLS sramovali in to javno priznavajo. Obravnaval je lokalne stvari in pri tem si« kal sam ogenj in žveplo osebnosti, sovraž« nosti. nepomirljivosti, maščevalnosti in skrajne politične nestrpnosti. To je čisto v skladu s klerikalnim gospodarstvom, ki je vedno politično. Ker je dr. Godnič oči« vidno pristaš osebne sovražnosti, ne odo« brava, ako se osebna nasprotja v SDS pri«
jateljsko in v skladu z demokratičnim mi« šljenjem pristašev izravnavajo, hoče, da bi ljudje živeli v večnem sovraštvu. Popolno« ma v duhu klerikalne morale je dr. Godnič pozival TPD naj «cgleda, kako so njeni uslužbenci politično udejstvujejo. Klerikal« ci hujskajo z raznimi ovadbami TPD proti njenim uslužbencem — in trdijo, da so na« sprotniki kapitalizma. Ako naj kapitalizem služi njim, je dober, kaj ne? Pa vse sku« paj ne bo nič pomagalo.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Gasilno društvo Loka ima dne 8. septembra župno vajo. pri kateri nastopita -poleg domačega gasilnega društva tudi Radeče in Vrhove z vsem gasilskim orodjem. Ker bo vaia marsikoga zanimala, vabimo vse naše podpornike iz Zidanega inosta in Radeč na ogled. Obenem nastopi tudi reševalni oddelek domačega gasilnega društva. Pričetek ob 14.30.	1356
KRŠKO. Dne 19. t. m. se ie vršila občinska seia. ki se ie ie udeležilo 16 odbornikov od SLS in 14 od naprednih strank. Na dnevnem redu so bile volitve zastopnikov v krajevne šolske odbore za osnovne šole Krško, Leskovec, Veliki trn. Raka in Velki P ud log. V te odbore so izvolili seveda samo pristaše SLS med drugimi tudi »novega župnika«, ki po izpraznitvi župnijskega mesta po umrlem g. Turšiču še ni imenovan. Radi tega tudi v sejni zapisnik niso mogli zapisati imena in priimek »novega župnika«. Dvomimo, 2e ie taka volitev v skladu s predpisi in če ie sploh pra-vomočna. Značilno za moralo SLS ic, kako brezobzirno Izrablja svoio številčno moč na naprednimi elementi. To si ie treba zapomniti. Čez 7 let vse prav pride dostikrat pa še prej.
MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Ožji prijatelji oblastnega poslanca Matevža Deželaka so pričeli z agitacijo za SLS in pri-ooročajo v izvolitev g. dr. Gosarja. Kmetje pravijo: »Kaj bomo z imenovanim kandidatom ki ie bij izvoljen pri zadnjih volitvah za ooslanca, bil celo minister socijalne politike in ni napravil nič drugega za kmeta in delavca kakor ponudil Slovence s svojo stranko z dr. Korošcem na čelu radikalom, proti katerim ie svoječasno bruhal ogenj na shodih!« Gospodje od SLS, povemo Vam. da ie naše prebivalstvo sito Vaših praznih obljub.
SV. LENART PRI LAŠKEM. Ker za SLS tukaj ni prostora, se vsiljuje za bodoče volitve g. Radič potom svojih plačanih agentov. Zavedni i« stari pristaši SKS ostanejo zvesti svojemu programu in pustili bodo 11. septembra t. 1. Radiča ln Puclia na cedilu in volili kandidata g. Ure-ka.
ŠOŠTANJ. Pri nas smo imeli dosedaj tri shode, ki so bili tako glede obiska, kakor tudi v svojem bistvu zelo različni. Prvi shod je sklical g. Pušenjak, klerikalni kan« didat. Dasi je oznanil g. župnik celo na prižnici, da se vrši shod po maši pred cer« kvijo, je imel g. Pušenjak vsega skupaj 28 poslušalcev, med katerimi je bilo nekaj socijalistov, ki so mu ugovarjali, vsled če« sar je g. kandidat predčasno zaključil svoj govor. — V pondeljek dne 15. avgusta so sklicali shod radikali. Prišli so trije go« spodje, med temi g. prof. Škof iz Maribora. Shod bi bil drugače brez poslušalcev, ako bi zanj ne agitirali socijalisti in demokrati. Shodu je predsedoval socijalist, ki je iz sa« me radovednosti, kaj bo g. profesor pove« dal novega, njemu dal besedo. Ta je mla« til dolgo časa prazno slamo, nakar je dobil temeljit odgovor od gg. Bajde in Strausa. Vsi trije radikali, ki so prišli v Šoštanj na izlet (v Šoštanju namreč ni nobenih radi« kalov) so nam priredili lepo zabavo, po« tem pa odkurili, odkoder so prišli — V nedeljo 21. t. m. ie bil shod združene slo« venske gospodarske liste, na katerem je poročal g. Žabkar iz Celja. Shod, ki je bil dobro obiskan, je bil vsebinsko na višku in je žel g. Zabkar od vseh navzočih zbo« rovalcev živahno pritrjevanje.
SV. LOVRENC NA POHORJU. Dne 4. septembra bo slavilo tukajšnje gasilno društvo 501etnico svojega obstoja z zletom mariborske gasilske župe. Spored ie naslednji: Na predvečer bakljada po trgu, drugi dan, 4. septembra, ob 5. budnica ob pol 8. sprejem gostov pri gasilskem domu, cb pol 10. sv. maša. nato slovesno zborovanje pri g. Jakobu Novaku in obed. Po-noldne ob 15. vaja domačega gasilstva in obhod do trgu nato velika vrtna veselica ori g. SkaČeju. K tej izredni slavnosti vabi odbor vse prijatelje gasilstva. Gasilci v kroju so vstopnine prosti. Vozovi bodo ori jutranjih vlakih na razpolago.	1263
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Napredni domači fantje in dekleta vprizore v nedelio, 28. t. m., v prostorih tukajšnje posojilnice A. Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Sodeluje tamburaški odsek.
DOLNJA LENDAVA. K poročilu o sobotnem shodu Radiča, dovolite gospod urednik, da vašim bralcem in vsem zaslepljenim slovenskim kmetovalcem povemo. da gospod Prepeluh ne bo dobil niti tretjine glasov, katere so radičevci dobili Dri zadnjih oblastnih volitvah, niti dvajsetine. Dobil bo 50 do 100 kroglic in še za te ie vprašanje da li ne bodo samo Iz onih nedolžnih rok. ki ne vedo, katera skrinjica ie ene aH druge stranke. NI res, da bi Radič bral levite svojim zaupnikom pri nameravanem shodu res pa je, da so brali njegov, bivši zaupniki krepke levite njemu na konto vsemogočnega dr. Pernaria ki sa krivijo za neuspeh radidevstva v Prek-murju. Radičevci so mislili, da bodo pototn
Vremensko ooročilo
Meteorološki zaiori • l.iiilMmin 23. avgusta 1927.
ViSina barometr* 3I1N.S m
Kraj
Cas
jpazovan j-
Ljubljana (dvorec)
Maribor Zagreb . Beograd Sarajevo Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . .
• • •
•	ta
i • t
•	• •
7.
14. 21.
8.
7
e	0 c.	Ql X
O	E	
a ca	u f-	1 *
62 8	15«	8,5
/594	27 2	48
'605	313	62
'62 4	18-0	88
761-9	21-0	66
762-2	25 0	di
7fr2 0	22 0	,54
7*1-5	,40	66
760 1	23 0	69
'60-9	i.vO	55
76H	14 0	-
Smei vet i i 'r brzin* » metrih	0 1=0 kj S; V
S 2	7
E 3	8
S\V 1	0
mirno	0
SE 2	1
mirno	0
mirno	0
mir do	0
mirno	0
mirno	0
SSW 2	5
Padavine
Vrsta » mm do J. bi
raznih propalic in anacijocalnih elementov pridobili za stalno vse Prekmurce v svoi tabor. Kruto se maščuje njihovo ponašanje proti Slovenstvu v Prekunurju, in »po. kvarjena gospoda«, katero tako radi blatijo ima ra to samo še smeh. Bolelo nas je videti, kako bivši oristaši radičevske stranke obmetavajo s papriko in škropilo z neko zamazano vodo svojega bivšega voditelja in kandidata Prepeluha. Nai bo to memento tudi radikalni stranki, da so začasni uspehi male vrednosti. Z ljudmi, ki se ,pritepajo iz ene stranke v drugo in gledajo samo na korita ter žive od korte-ških grošev, s takimi ljudmi nobena stranka ne more postati trdna. Ali nimamo dovolj izkušenj po štirih volitvah? Niti visoke vsote gospoda Stojadinoviča niso nič zalegle; ljudje, ki korteširajo za denar in žive inače kot brezposelni na konto svojih žen, niso vredni, da jih stranke sprejemajo v svoje sredo, kajti nžLrod je toliko previden, da ne more pričakovati dobro od onega ki sam nič ni vreden. Kmalu po 11. septembru bodo uverjenj gotovi g o spodje, da imamo prav.
Solnce vzhaja ob 5.10, zahaja ob 18.54, luna vzhaja ob 0.35, zahaja ob 17.13. Najvišja temperaturo danes » Ljuhlian 27.8, najnižja 13.9 C.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Razni lahki vetrovi. Nebo spremenljivo, zjutraj
megla. Temperatura od 18 do 28 stopinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved za sredo: Na zapadu večinoma oblačno, bolj hladno, morda tudi padavine. Na vzhodu najbrže še precej jasno, morda nevihte. Temperatura
skoraj nespremenjena.
Šport
Semiiinale jubilejnega turnirja SK Slovana
Z zmagama nad Slavijo oziroma Jadra« nom sta se placirala kot semifinalista Her« mes in Slovan. Po propozicijah bosta na« vedena kluba odigrala semifinalno tekmo, katere zmagovalec igra potem v nedeljo fi« nale proti Iliriji. Že nedeljski tekmi sta pokazali odlično formo obeh klubov, po« sebno jubilanta in ni dvoma, da bo tek« ma nudila dober in do skrajnosti napet boj. Hermesovo moštvo je v nedeljski tek« mi pokazalo, da je dobro pripravljeno in hoče za vsako ceno doseči čim častnejši uspeh v tem turnirju. Če bo imelo neko« liko sreče se mu to lahko posreči.
Tudi Slovan, ki nastopi ojačen, jc v zad« nji tekmi dokazal, da se z vnemo približu« je vodečima Iliriji in Primorju. Prepriča« ni smo, da bo isto dokazal tudi v tej važni tekmi.
Tekma med Slovanom in Hermesom se vrši jutri, v četrtek ob 17. na igrišču Ili« rije.
Priporočamo športni publiki, da v čim večjem številu obišče zaključne tekme tur« nirja, katerega zmagovalec prejme pokal Ljubljane.
Medklubske kolesarske dirke
ASK Primorje, kolesarska sekcija, pri« redi v nedeljo dne 28. t. m. medklubske kolesarske dirke. Razpored: 1. Medklub« ska dirka na progi Ljubljan&Novo mesto« Ljubljana, km 150, start ob- 11. uri. Nagra* de: I., II., III. darilo in diplomo, IV. V., VI. diplomo in kolajno. Vsi v maksimal* nem času eno uro za prvim dospeli na cilj dobe priznanice. 2. Medklubska dirka km 30. Start ob 14. uri. Nagrade: I. darilo in diplomo, II., III., IV. kolajne. 3. Medklub-ska dirka na km 20. Start ob 14. uri. Pro* sta vsem dirkačem, ki na cestnih dirkah niso dobili nobene nagrade. Nagrade: L darilo in diplomo, II., III., IV. kolajne. Start in cilj za vse dirke na Dolenjski ce« sti pri km 3 (gostilna <rJebačin»). Prijave s prijavnino sprejema g. Brumat dnevno med 13. in 14. uro v kavarni Prešeren, med 18. in 19. v kavarni Zvezda. Pismene prijave na naslov: F. Brumat, Mestni trg 25. Za* ključek prijav nepreklicno v petek, 26. t. m. ob 20. uri. Naknadne prijave proti dvoj ni prijavnim. Prijavnina za osebo in točko 10 Din.
Še nekateri nedeljski rezultati: Dunaj: Hungaria : Hakoah 5 : 4 (2 : 2), FAC : BAC 3 : 2 (1 : 1), WAC : Wacker 5 : 2 (0 : 1), Praga: Vienna (Dunaj) : Viktorija Žižkov 5 : 2 (3 : 2). Bratislava: Bratislava : Slovan (Dunaj) 2 : 0 (2 : 0). Gradec: GAK : Hakoah 3 : 1.
Celjski Atletiki v Mariboru. V nede* ljo 28. t. m. bo gostoval v Mariboru pr* vafc celjskega okrožja Atletik SK proti ISSK Mariboru. Maribor je jesensko se« zono otvoril s sijajno potezo. Porazil je prvaka Koroške v razmerju 3 : 2 in se v športni javnosti ponovno rehabilitiral. Vse* kakor ima na domačih tleh dovolj izgle« dov in je upati, da se bo tokratnemu na* sprotniku, ki mu je v Celju podlegel v razmerju 5 : 4, primemo oddolžil.
Prvenstvena bazenska tekma med Ma* riborom in Muro. Prihodnjo nedeljo prično hazenska prvenstvena tekmovanja. V pr* vem srečanju 28. t. m. v Murski Soboti nastopita najostrejša protivnika ISSK Ma* ribor in Mura. «Murai> ima ako upošteva* mo poslednje ugodne rezultate in stalno dobro formo družine, več izgledov, vendar «Mariborove» družine, ki se je v vseh pr* venstvenih tekmovanjih dobro obnesla, ni podcenjevati. Gotovo je, da bo prireditev nudila kvalitativno prvovrstno igro.
Nemčija je v lahki atletiki porazila Francijo z 89 proti 52 točkam. Senzacijo je vzbudil poraz dr. Peltzerja, ki je dose* gel na 800 m Ie tretie mesto. Izmed 15 mest so Nemci osvojili 11 prvih. Meeting se je vršil v Parizu.
WAC, ki je nedavno gostoval v Ljub* Ijani, potuje preko Budimpešte v Beograd, kjer nastopi prihodnjo soboto in nedeljo v dveh tekmah proti Jugoslaviji.
Dunajčan Edl Bernat je preplaval od sobote na nedeljo 201 km dolgo progo po Donavi od Lmza do Dunaja. Plaval je brez pristanka 21 ut. Sedaj se pripravlja na progo Passau»Dunaj; na spomlad gre nad Rokavslri zaliv.
Službeno iz LNP. Seja poslovnega od* bora danes v sredo ob 20.30 v kavarni Evropa. — Tajnik II.
NCtAVlCE
z zn cimko tn iiaotn
J urr
najboljše ,najirp ežnejse, Z019 najcenejše ;
Gospodarstvo
Vzroki svetovne gospodarske krize
višino. Število brezposelnih delavcev je padlo od 1,745.000 v januarju na 452.000 v avgustu. Paralelno z ugodinim razvojem kon. junkture pa je v zadnjem času pričel naraščati splošni nivo cen. Tako se je indeks cen konsumnih dobrin od januarja do avgusta dvignil za skoro 10 točk od 150.9 na 160.7, medtem ko se je indeks cen produkcijskih dobrin le malenkostno dvignil. Znatno so 6e dvignile tudi delavske mrade. Zaradi naraščanja cen pa so se pojavile težkoče v izvozu. Pasivnost nemške zunanje trgovine je tako v juniju kakor tudi v juliju prekoračila vsoto 400 milijonov mark mesečno. Ugodna konjunktura v Nemčiji bazira torej izključno na povečanju domače konsumne sposobnosti. V tem pa leži nevarnost za konjunkturni prevrat, ki bo po mnenju nekaterih strokovnjakov nastopil že v jeseni, če industrija ne bo v pravem času pritisnila na cene in ustvarila možnost za večji izvoz.
= Konjerejsko društvo za mariborsko oblast bo priredilo letos ogledovanje in premi ranje plemenskih konjev 3. septembra v Ljutomeru, 5. v Šmarju pri Jelšah, 13. v Ptuju, 14. v Ormožu in 21. septembra v Konjicah.
Borze
Mnogo se je v zadnjih letih razpravljalo o vzrokih svetovne gospodarske krize. V tisku, v strokovnih razpravah in ob priliki velikih gospodarskih konferenc 6e je to vprašanje temeljito prerešetalo. In vendar se zdi, da si nekateri gospodarski strokovnjaki še vedno niso na jasnem, kje tičijo neposredni vzroki današnjega stanja v svetovnem gospodarstvu.
V	splošnem je razširjeno mnenje, da je pro dukeijska zmožnost, sveta prevelika, na drugi strani pa primanjkuje potrebne kupne moči. Pri tem si javnost predstavlja kupno moč kot dano veličino, ki 6e razvije po svojih lastnih zakonih. To naziraaje je popolnoma napačno, kajti vsa kupna moč izvira iz produkcije ter paralelno s produkcijo narašča in pada. Navzlic temu pa igra to naziranje važno ulogo pri vseh gospodarskih diskusijah, v parlamentih, na velikih gospodarskih konferencah itd.
Bolj previdni gospodarski strokovnjaki zopet trdijo, da je današnji industrijski produkcijski aparat dejansko prevelik, posebno v primeri s produkcijo sirovin. Tudi ta razlaga bazira na teoretični konstrukciji, kajti v tem primeru bi moral zaradi večjega povpraševanja in manjše ponudbe nastopiti relativen dvig cen sirovinam, nasprotno pa bi moral zaradi slabšega povpraševanja in večje ponudbe nastopiti padec cen industrijskim proizvodom. Če pa pazno zasledujemo razvoj oen, tedaj vidimo, da je od L 1913. nastopilo relativno nazadovanje cen sirovinam in proizvodom za prehrano napram cenam industrijskih proizvodov. Relativno najbolj so 6e dvignile cene izdelanim fabrika-tom.
V	evropski javnosti so v zadnjem času vzbudile pozornost tozadevne razprave znanega švedskega narodnega ekonoma prof. G. Cassela. Po njegovem naziranju proizvaja danes industrija s prevelikimi produkcijskimi stroški, zato so industrijski proizvodi predragi. Kmetijski producenti in produ-centi sirovin ne morejo plačevati tako visokih cen. To stanje pa povzroča, da 90 prodajne možnosti za industrijske proizvode nezadostne in da nastopa občutna brezposelnost med delavstvom. Končni rezultat je ta, da je preskrba človeštva s proizvodi slabša, medtem ko so ogromne industrijske produkcijske sile brez posla. Kje pa so potem pravi vzroki za nenaraven razvoj cen industrijskim proizvodom? Ker cene ne odgovarjajo dejanskemu stanju tržišč, morajo obstojati monopolistične tendence, ki ovirajo gibčnost produkcijskih faktorjev in tako umetno dvigajo cene. V poštev prihajajo predvsem tri vrste lakih monopolističnih tendenc: monopolizem z državno podporo (sistem zaščitnih carin), delavske organizacije ter karteli in trusti.
Vpliv zaščitnih carin ter kartslov in tru-stov na razvoj cen je splošno znan. Manj pa se v splošnem upošteva kot faktor za naraščanje cen monopolizem s strani delavskih organizacij, ki so si znale zasigurati visoke mezde (tu so mišljene delavske organizacije v visoko razvitih industrijskih državah). To pa jim je uspelo le na škodo ostalega neorganiziranega delavstva in na škodo delavstva, ki mora zaradi brezposelnosti reducirati svoj konsum na minimum. Z visokimi mezdami ni mogoče ustvarjati kupne moči, ne da bi se na drugi strani zmanjšala kupna moč ostalih slojev. To absolutno povišanje mezd pa le deloma koristi organiziranemu delavstvu, ker povzroča istočasno dviganje cen. Delavstvo bi imelo znatno več koristi, če bi pri nižjih mezdah in nižjem nivoju cen moglo biti popolnoma zaposleno.
Naziranja prof. Cassela so sicer precej nepopularna, vendar pa je v njih precej zdravega jedra. Seveda pa veljajo njegova izvajanja predvsem za razmere v velikih in visoko razvitih industrijskih državah.
= Zagrebški pravniški krogi in konkurz SlaTenske banke. Pod naslovom cUsoda Sla-venske banke» prinaša včerajšnji zagrebški cJugcelovenski Lloyd» uvodni članek, v katerem deli pisec (E. D.) upnike Slavenske banke v tri skupine: a) upnike iz Slovenije pod vodstvom ljubljanske Mestne hranilnice, b) Trboveljska preimogokopna družba in LSnderbanka, c) razne nevezane in neorganizirane upnike iz Hrvatske in deloma iz Južne Amerike. Glede zadnje skupine ugotavlja: <Skupina C je ostala neorganizirana iz enostavnega razloga, ker stoje gotovi zagrebški pravni krogi na stališču, da gre za posel in da ni naloga teh krogov izvesti obrambno organizacijo, ki onemogočuje oni posel in poslovni efekt, ki je mogoč, če nastopajo interesenti posamezno in dado <za-š5ititi» svoje interese. Spričo take situacije prodira na svetlo dejstvo, da' se pri reševanju usode trenotno borita dve tendenci. Prva, vodena po slovenskih interesentih, da se doseže poravnava, zaključi konkurzno po. stopanje in izbije primerna kvota. Na drugi strani se pojavlja tendenca, da se konkurzno postopanje čim bolj zavleče in da se iz poloma in nesreče upnikov napravi reden, kontinuiran dober posel.
= Zmanjšanje proračina Ta proračunsko leto 1928./29. Ker morajo biti predlogi proračunov posameznih ministrstev za leto 1928./29. gotovi do konca tega meseca, so ministrstva večinoma že poslala svoje predloge finančnemu ministru. Ker pa ti proračunski predlogi večinoma presegajo vsote, predvidene v tekočem proračunu, je finančni minister posameznim ministrstvom vrnil te proračunske predloge s pozivom, da Jih znižajo. Novi proračuni morajo biti za 10 % nižji kakor, proračuni za tekoče proračunsko leto.
= Konkurz hmeljskeea trgovca v Žalcu. 0 imovini Vinka Vabiča, trgovca b hmeljem v Žalcu, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov v Celju 17. septembra ob 9. dopoldne, oglasitveni rok do 10. oktobra, ugotovitveni narok 22. oktobra ob 9. dopoldne. Kakor doznavamo, se je tvrdka Vinko VabiČ že dalje časa nahajala v plačilnih težkočah, ki so baje nastale zaradi svoječasnega valovanja francoskega franka.
= Sadjarje, mlekarje, čebelarje, prodn-cente in trgovce z vinom, sirarje, vrtnarje ln konjerejce opozarja kmetijska uprava velesejma, da bodo kmetijski proizvodi, razstavljeni na kmetijski razstavi na velesejmu od 17. do 26. septembra t. 1., ocenjevani in po kakovosti nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter diplomami. Udeležite se razstave vsi v vašo korist!
= Nemška gospodarska konjunktnra dosegla kulminacijsko točko. V prvi polovici tekočega leta se je gospodarska konjunktura v Nemčiji nadvse ugodne razvila. Zaposlenost v industriji je od meseca do meseca naraščala. Produkcija v železarski, jeklarski in tekstilni industriji je zabeležila rekordnoslaba živina 0.66 — 0.90 SiHnjgn.
23. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet slabši. Privatne ponudba je bilo dovolj, edino v devizah na London in Curih je morala Narodna banka intervenirati. Deviza na Trst je bila zaključena po 309.5, dočim se je v Zagrebu trgovala po 309.5 do 309.875.
Na ljubljanski efektni borzi so delnice Kranjske industrijske družbe v skladu z dunajskimi tečaji popustile na 350 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi dalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 354.5 — 355, kasa po 354.75 do 355.5, za september po 357, za oktober pa po 359. Prijaznejša je bila tudi tendenca v industrijskih vrednotah. Drava je bila zaključena po 565, Dubrovačlca po 375, Šečerana Osijek po 500, Gutmam pa po 242.5.
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.5125 — 18.5425 (13.5275), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99125 — 8.02125 (8.00625), London 275.85 — 276.65 (276.25), Newyork 0-56.78, Praga 168.17 _ 168.97 (168.57), Trst 308.5 do 810.5 (309.5).
Zagreb. Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.515 do 13.575, Budimpešta 9.92 — 9.95, Milan 808.85 — 310.85, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222 — 224, Praga 168.15 — 168.95, Cuiih 1093.5—1096.5. Beograd. Newyork 56.655 — 56.855, Milan
308.4	— 310.4, Praga 168.14 _ 168.94, Dunaj 7.985 — 8.015, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.71 — 35.21, Atene 75.25 — 75.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.43, London 25.21625, Newyork 518.625, Pariz 20.33, Milan 28.355, Praga 15.38, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.19, Dunaj 73.075.
Trst. Beograd 32.05 — 32.55, Dunaj 253.50 do 26350, Praga 54.15 — 54.56, Pariz 7L70 do 72.20, London 89.10 — 89.40, Newyork 18.275 - 18.375, Dunaj 351.50 — 355.50.'
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 _ 0, Meiikantihia 0—90, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Dušik Rušo 260 — 270, Kranjska industrijska 350, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86 — 86.5, Vojna škoda 354.5 — 354.75, kasa
354.5	- 35475, za september 356.75—357.50, za oktober 358.5 — 359, agrarne 50 — 50.5; bančne vrednote: Eskomptna 91—92, Kreditna 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91—92, Ljubljanska kreditna 142 — 147, Praštediona 850 — 860, Etno 180 — 186, Narodna 4720 do 4780, Ravnagora 85 — 90; industrijske vrednote: Drava 555 — 570, Dubrovačka 370 do 380, Šečerana Osijek 500 — 520, Gutmann 242.5, Slavonija 15.5 — 16, Trbovlje 470 do 475, Union 295 — 305, Vevče 135 — 0, Danica 155 — 165.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in to 1 vagon de6k, smreka, jelka, 28 mm, 4 m, od 16 cm naprej, L, II., III., monte, lahkokonične, fco vagon naklad. postaja po 440; 1 vagon tramov, mer-kantilnih, glava — glava, po kupčevi noti, fco vagon naklad, postaja po 300. Deželni pridelki. Tendenca mirna; zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaija, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 78/79 kg, 2 %, promptna po 342.5 — 345.5, za september pa po 345.5 — 347.5; sremska, 78/79 kg, 2 /, promptna po 335 — 840; slavonska 78/79 kg, 2 %, promptna po 330 — 335;
Živinski sejem v Mariboru (23. t. m.) Dogon: 12 konj, 14 bikov, 225 volov, 433 krav, 12 telet; skupno 636 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 8 — 8.50, poldebeli 7 — 7.50, plemenski 6.10 — 6.50, biki 7 — 8.25, klavne krave debele 7.25 do 750, plemenske 4.50 — 5.25, krave za kloba-sarje 3.50 — 4, molzne 5.25 — 6, breje 5.25 do 6, mlada živina 7.75 do 8, teleta 12 Din. Prodanih je bilo 391 glav, od tega 69 za izvoz v Avstrijo.
Novosadska blagovna borza (23. t. m) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 297.5 do 300; baška. 78/79 ktr 295 — 297.5. Turščica: baška 205 — 207.5; sremska 207.5 do 210. Moka: baška c0g> in <0gg» 440 do 442.5; baška c2» 420 — 425; baška <5> 390 do 895; baška <6> 340 — 345; baška <7-275 — 280.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(22. t. m.) Kakor običajno v pondeljek je bil promet minimalen. Na budimpeštanskem ter min ritem tržišču 90 se cene dvignile za 16 do 30 točk, dočim so ameriški tečaji ostali nespre men jeni. Prodajalci so tudi na dunajskem tržišču skušali dvigniti cene kar pa jim ni uspelo. Tendenca v pšenici je nespremenjena, v rži pa dalje čvrsta. Cena turščici se je za malenkost dvignila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pSenica: domača 89.40 — 40, madžarska Tisa (80/82 kg) 43.5 — 44; rž: marchfeldska 38.75 — 89.50; ječmen: prvovrstni 38 — 42.5, madžarska 37 — 42; turščica: romunska 28.75 — 29.25, bolgarska 28.75 — 29.25; oves: domači, madžarski in rumunski 30 — 30.5, češkoslovaški 29.75 — 30.25.
Dunajski goveji sejem (22. t m.) Dogon 3015 komadov; od tega 1375 iz Jugoslavije. Pri Živahnem prometu so se cene prvovrstnemu blagu dvignile za 5 grošev, ostalim kvalitetam pa za 10 grošev pri kg. Za kg iive teže notirajo: voli L 1.70 — 1.80 (izjemno 1.95 _ 2.10), II. 1.45 - 1.65, IIL 1.10 do 1.40, biki 1.20 — 1.70, krave 1 — 1.60.
Iz življenja in sveta
Ameriške ječe
Sedaj ko je ameriška justica izvršHa zločin nad življenjem Sacca in Vanzet-tija, bo naše čitatelje gotovo zanimalo vedeti, kakšni so prostori, v katerih preživljajo ameriški obsojenci svoje kazni. Kakor drugod, skuša sodobna Amerika tudi v kaznilnicah življenje modernizirati ter izboljšati njegove pogoje. Vendar se ta preureditev vrši zelo polagoma.
Albany (država Newyork) ima dve jetnišnici. Obe sta zelo zastareli poslopji. Celice so brez naravne in umetne luči; vsak prostor je osem čevljev dolg in štiri čevlje širok. Dva čevlja širine zavzema ležišče, tako da ostane kaznjencu samo dva metra prostora za gibanje. Obsojenec prebije v celici 12 ur dnevno. Ob sobotah se vrata zapro za njimi do pondeljka.
Posteljnina je umazana, mrčesa ne manjka. V zaporih se širi neznanski smrad. Kadar sme kaznjenec iz celice, lahko črta ah kvarta; navadno pa se vdaja igri, kajti čtivo v jetnišnicah je zelo enostransko — obstoja namreč samo iz poljedelskih buletinov, iz pridig ter iz Svetega pisma.
Mož, ki je obsojen na eno leto ječe, prebije torej svoj rok deloma v lenobi na klopi, deloma v igri. Kadar so kaznjenci siti te vrste «zabave», si pripovedujejo zgodbe iz zločinskega življenja. Tu se šele izkaže, kako zaman so vsa naprezanja, da bi se zločinec poboljšal. Kajti mnogi izmed njih so že desetič ali petnajstič za temnimi in vlažnimi ziovi jetnišnice in se ne čutijo ne ponižane ne razžaljene, če jim kakšen novinec to očita.
Za bolne jetnike je napravljen poseben lazaret. Pogled nanj je žalosten. Ponjave na posteljah so sive ali celo črne; bolnik leži čestokrat na skorjah in drobtinah zmrvljenega kruha, pije iz skupnih posod in se le poredkoma umije ali okopa. Ni čudno, da velik del obsojencev zboli na tuberkulozi. Uprava kaznilnic teh bolnikov ne loči od ostalih: pusti jih, da leže v skupnih prostorih v slabem zraku in da skupno gine-vajo. Pod je čestokrat na debelo za-smeten, skozi luknje ob zidovih lezejo v celice podgane in se sprehajajo po obrazih obsojencev.
Ponekod (posebno v Pennsylvaniji) je v navadi poseben prehranjevalni sistem. Mesto da bi profos prejemal plačo, dobi pavšalno vsoto denarja. Njegova skrb je, da kaznjence nasiti in še sebe «izplača». Kako se vrši takšno «samoizplačevanje», ni težko misliti; jetniki stradajo, profosi pa si polnijo žepe. Pritožbe ne pomagajo nič. So profosi, ki «prištedijo» letno na račun sestradanih želodcev podrejenega jim moštva 15 do 20 tisoč dolarjev.
Ženske so zaprte ločeno od moških, toda 90 ost. njihovih nadzornikov ie moškega spola. Nemarnost, ki vlada v teh ječah, je brez primere. Nadzornim organom je vseeno, če so ženske oblečene ali nage. Dekleta, stara 12 do 14 let, so zaprta s prostitutkami in pridejo v zapor kakor v visoko šolo za kriminalno življenje. Nič posebnega, če se v takih okoliščinah zločinec ne poboljša, ampak da zaide, ko prestane svojo prvo kazen, še na slabša pota.
Smrtni strah in konec zločinca Meunierja
Pred dnevi je sklenil v Parizu svoje življenje morilec Pierre Meunier; mož je svojčas umoril postarno gospo ter jo oropal. Radi tega dejanja je bil obsojen na smrt. Dočakal jo je mirno. Pred justifrkacijo je izrazil željo po rumu; in res, ječar mu je prinesel te pijače, s katero si ni tolikor ugasil žeje kolikor zatrl strah pred koncem. Novinar Bar-riere je tako-le opisal zadnje ure na smrt obsojenega zločinca:
Meunierja so zbudili ob petih zjutraj. Sporočili so mu, da bo usmrčen še pred poldnevom. V celico sta prišla na obisk: državni pravdnik, ki je Meunierja tlačil pri obravnavi kakor hudiča, in
njegov branitelj, ki ga je opisoval kot angelja. Prišel je tudi sodnik, ki je vodil obravnavo.
Vsi trije so bili črno oblečeni. Sodnik je nataknil očala, vzel iz torbe sveženj aktov in prečital obsodbo. Pierre Meunier je videl, kako se je sodniku streslo lice; izdali so ga brki, ki niso bili skriti pod plaščem. Ozrl se je v državnega pravdnika, takoj za tem pa je pogledal duhovnika, ki se je pridružil trojici in ki je stal nekoliko zadaj. Začelo ga je tresti in obšel ga je srd. Solze so mu navrele na oči.
Kaj je bilo Meunierju do tega, kar je čital sodnik! Natihoma se je približal državnemu pravdniku, rekši: «Nu, dobro, če bom usmrčen, pa bom usmrčen! Kaj hočem! Pravica je tako odločila. Toda kaj bo z mano potem, ko bom ju-stifioiran?»
Državni pravdnik ni zinil besedice. Zresnil se je nad tem nenavadnim vprašanjem. Da, kaj bo potem? — A Pierre Meunier mu ni dovolil, da bi premišljal naprej o njegovem vprašanju. Pobaral ga je vnovič: «Gospod, ali mi morete povedati, kaj bo potem? Kaj bo z menoj po usmrtitvi?«
Pristopila sta dva policaja, ki sta vzela zločinca medse. Krenili so na dvorišče.
Moški, oblečen v črn frak, je stopil na stol, slekel rokavice in odložil frak ter se začel vrteti okrog giljotine. Dva njegova pomočnika sta prijela Meunierja. Z velikimi škarjami sta izrezala obsojencu ovratnik na obleki in košulji.
Meunier se očividno ni več zavedel, kaj se godi z njim. Državni pravdnik je snel cilinder. Duhovnik je odprl brevir in začel moliti libero. Krvnikova pomočnika sta zgrabila Meunierja, toda on se jima je iztrgal in je vprašal sve-v cenika: «Castiti, povejte mi, kaj bo z mano potem? Kam pridem po smrti?»
Duhovnik je obstal, nagnil glavo in ni odgovoril na vprašanje. Ko je odletela Meunier jeva glava, je tiho molil: «In odpusti nam, kakor mi odpuščamo našim dolžnikom . . .»
Jugosloven Ristič,
pilot nemškega letala «Europa», se priprav«
Ija na nov prekcoceanski polet.
Vreme v septembru
Kopalec, izletnik in turist, pa tudi kmet se s skrbjo vprašuje, kakšno bo letošnje jesensko vreme? Ali bo lepo, ali bo suho? V kolikor so vremenske prog-noze mogoče in pravilne, evo tukaj podatkov:
Letošnje poletje je bilo vroče in zelo bogato na nevihtah. Tudi v septembru se bo vreme te vrste predvidoma ponavljalo. Vendar se obeta do prve polovice septembra milejša temperatura. Dne 6. in 7.. septembra utegnemo dobiti nevihte in nalive. Šele v polovici meseca bo barometer padel. Vreme se bo poslabšalo.
Perijoda slabega vremena bo trajala zlasti od 11. do 17. septembra. Po tem dnevu se bo vreme zopet obrnilo na boljše. Dne 26. septembra se obeta vihar, proti koncu pa bo september zopet veder, topel in miren.


Novi «Kip svobode» za strica Shylocka (Amerika)
(ecCunsrd enchaine)
Mravlje so jo požrle
V Curtibi, glavnem mestu braziljan-ske države Pasana, se je zgodila nenavadna nesreča: 70-letno starko Balbino de Mon so usmrtili termiti, najstrašnejša vrsta mravelj. V noči od 1. na 2. avg. je starka pri odprtem oknu zaspala. Tisto noč so se vrgli na okoliška polja celi oblaki termitov. Na tisoče jih je prišlo skozi odprto okno v sobo. Starko je strašna vročina tako omamila, da je imela g'obok spanec. Predrrmile so jo
šele hude bolečine. Izprva ni niti verjela, da se je prebudila; zdelo se ji je, da sanja. Postelja in celo telo je bilo pokrito z neštetimi termiti. Kmalu je spoznala, da ne sanja, ampak da je vse obupna resnica. Žaman se je otresala drobnih parazitov; že so ji krvavele roke in noge otekale. Čutila je, da se ji živalce po vsem životu zajedajo v kožo in jo žro. Skušala je klicati na pomoč, a brž ko je odprla usta. so termiti planilj tudi vanje in ji zaprli grlo, tako da se je jela že daviti. Bilo je ob zori, ko je mimogredoči kmet slišal starkino ječanje. Stopil je k vratom, ki pa so bila zaprta. Poklical je na pomoč sosede; šele po četrturnem trudu so vdrli v stanovanje.
Nudil se jim je strašen prizor. Starka je ležala nezavestna na postelji. Koža ji je bila docela izjedena in ves život je bil ena sama odprta rana, po kateri so gomazeli nenasitni požeruhi — termiti. Zaman so se sosedje trudili, da bi jih odstranili: pregloboko so se že zagrizli v meso. Zato so jo z mravljami vred naložili na voz in odpeljali v bolnico. Tu sta se dva zdravnika z izvežbanimi
strežniki, trudila, da odstranita zaje-davce. Šele po dveh urah napornega dela je bila starka čista. Med tem je prišla zopet k zavesti, ali pri umivanju in razkuževanju ran ie nesrečnica umrla.
Novo zdravilo proti raku
Ameriški in angleški zdravniški krogi se s posebno vnemo trudijo, da bi rešili zagonetko raka in odkrili sredstvo, ki bi prišlo tej bolezni v okom. Zdaj poročajo, da je zdravnik Lancet izumil novo zdravilo, ki sta ga profesorja Lumsden in Stephen preizkusila na živalih, zlasti na podganah. Izmed 40 za rakom bolnih podgan jih je bila več kot polovica po vbrizganju novega zdravila ozdravljena. Sedaj se bo serum s podporo angleške vlade preizkusil v londonskih bolnicah.
Zdravniki pričakujejo z veliko napetostjo rezultatov te preizkušnje. Nadejati se je, da bo serum uspešnejši od dosedanjih sredstev, ki so pokazala po vrsti nezadovoljive rezultate.
Rdečekožcein ni več do vojne
Golf se vedno bolj širi po svetu. Zdaj ga igrajo že Indijanci v Kanadi in njihove žene, kakor vidimo na gornji sliki.
RudarH in klerikalna stranka
Med rudniškim delavstvom se vedno močnejše uveljavlja spoznanje pogubne klerikalne politike
da! nekai pokojnine, ni pa poskrbel za do-voljno finančno kritje. Tudi za to bi bil dr. Žerjav brez dvoma poskrbel, ako bi imel vladno moč ker je naravno, da on ne bi pustil pasti svojega lastnega dela. Dve leti ie minulo od podpisa pravilnika, med tem so bili klerikalci v vladi in so imeli možnost svoji kritiki dati realna tla. Njihova dolžnost bi bila da bi pri kupčiji z radikali od slednjih zahtevali vsaj nekaj sredstev iz državnega proračuna za kritje provizij ali pa, da bi zahtevali da se davek na ročno delo uporabi le v saniranje bratovskih skladnic. Niti izustili niso takih zahtev, kaj šele dosegli. Nekaj milijonov bi mogli dobiti tudi za rudarje, ako so že imeli 42 milijonov za črnogorske prince in ako ie bilo mogoče za TPD znižati doklade na 200 %. Država ie dolžna, da sanira krizo rudarskega zavarovanja in ni prav, da bo vse to šlo na račun rudarja samega.
Tudi TPD so klerikalci izpustili. Ako z Tudarjem mislijo socijalno, bi v fin. zakon mogli vnesti določilo da tudi TPD prispeva k sanaciji blagajn za pokojnine. Kar je dr. Žerjav rudarjem dal jim hočejo drugi vzeti. Izdelan je nov pravilnik, po katerem ie predvideno znižanje pokojnin za 50 odstotkov, podaljšanje starostne dobe na 65 let in službene dcbe na 40 let. Staroupo-kojencem se imaio znižati še ce!o sedanji prejemki, ki so že itak tako mali, da niso omembe vredni.
Pri takem stanju dejanskega položaja ni čudno, da rudar o klerikalni socijalni politiki noče ničesar slišati in klerikalno »socijalno« delo proklinja. Naravnost nerazumljivo ie, da se v revirjih sploh še najde človek, ki ima drznost agitirati za klerikalno listo. Še večja predrznost pa ie ako je ta agitacija nesramna in grozilna. Gospod Cestnik ima v svoji zaslepljenosti ko-raržo da na zavedne delavce naslavlja posebna pi?.ma, s katerimi iih skuša odvračati od dela za listo one stranke, ki je edina rudarjem nekaj dala in jih bo tudi v bodoče branila. V teh pismih namiguje, da bodo nasprotniki SLS reducirani in preganjani. Radi bi to, kaj ne. Toda ustrašili nc boste nikogar. Gospod Cestnik priznava, da se SLS — združi z radikali, ki so priznano največji sovražniki delavstva in smatrajo njih zahteve za »avstrijanščino«. Gospod Cestnik ce ne boji dokazov pred sodiščem. ko SDS nesramno očita zveze s TPD dočim jc znano, da v upravnem odboru družbe sedijo klerikalni zaupniki in da so le klerikalci oni. ki na družbo pošiljajo ovadbe o svojih nasprotnikih. Gocpod Cestnik bo imel priliko, da bo vsebino svojega pisma tudi' drugod priznal. Kdo se druži s TPD? Oni. ki ji zmanjšuje doklade, ali oni. ki ie proti temu glasoval? Neha.i-c z grožnjami! Grozite raje dr. Gosarju. ki ie glasoval za ročni davek, za ztiižanie doklad TPD ki se ni pobrigal za rudarsko zavarovanje itd. Navedena pisma samo dokazujejo da imaio klerikalci strah, le z grožnjam; hočejo šc preplašiti. Rudar se ne boji ljudi, ki so mu v obliki nesociial-nega fin. zakona prinesli samo gorje Citirana klerikalna pisma so dosegla nasproten učinek. Delavci z vso vnemo delujejo za kandidata dr. Bohinjca, -ki le z ds-ianii dokazal, da probleme rudarjev pojmuje socijalno pošteno. V njem vidimo edino jamstvo, da bo zlasti naše zavarovanje pravilno ureieno. Kdor pa se je združil z radikali, nam tega jamstva dati ne more.
Trbovlje, 22. avgusta
Klerikalizem v Trbovljah umira. V smrtni agoniji brca okoli sebe. Rudarski revirji. v katerih je brez dvoma največja socijalna beda nočejo o klerikalni, zlasti o njeni »socijalni« politiki ničesar več slišati. Rudar v svojem trpljenju, iz katerega, komaj čaka rešitve, naravno zelo pazljivo zasleduje delo političnih strank in primerja besede z dejanji. Klerikalci so v besedah mojstri in lepo govorijo. Toda rudar hoče imeti več, on hoče, da se zanj tudi dejansko skrbi. Rudarski delavec ni zabit rov-tar in dobro vidi. kaj se godi okoli njega. Ako je rudarsko delavstvo upravičeno ali neupravičeno do sedaj zaupalo klerikalni politiki in zlasti dr. Gosarju, je v zadnjih mesecih to zaupanje popolnoma izgubilo, kajti protisocijalnih dejanj dr. Gosarja res ne more razumeti. Vemo, da ni mogoče vsega doseči, zlasti ne v zvezi z radikali, s katerimi pa se klerikalci kljub temu družijo, toda pri resnično soci.jalnem mišljenju bi se bilo vendarle marsikaj dalo doseči. Delavstvo ni tako naivno, da ne bi vedelo, da so bili pri sklepanju o proračunu radikali popolnoma odvisni od klerikalcev in bi bili mogli klerikalci takrat za glasovanje zahtevati važne protiusluge. Pa nič! Kako so klerikalni agitatorji pri vsakih volitvah v davku na ročno delo videli največji socijalni zločin proti delavcu in ta davek podtikali dr. Žerjavu, dasi so istega uvedli Radič in klerikalni zavezniki radikali! Zakaj klerikalcev danes ta davek ne razburja? Ali je zato manj nesocijalen ta davek, ker ga je znova za 1. 1927/28 uvedel dr. Gosar in istega še poostril? Rudarji dobro vedo, da se ta davek mora vsako leto na novo sprejeti v finančni zakon in da se torej letos klerikalci ne morejo izgovarjati na ruge. A nikdo od SLS se letos, ko so bili v odločilnem trenotku na vladi, ni puntal proti njemu in z dr. Go-sarjem vred so vsi pristali brez obotavljanja še na njegovo poostritev. Mesto da so so klerikalci postavili po robu. da je bil nesocijalni protidelavski davek tudi za tekoče leto uveden, so raje glasovali za ogromno darilo črnogorskim princem. Prej so agitirali da oni, ki je uvedel davek na ročno delo. ne sme dobiti zaupanja delavcev, upamo da bodo sedaj priznali to načelo tudi za sebe. Zakaj bi dr. Gosar imel izjemo? Klerikalci ne protestirajo, ako vlada danes delavske voditelje zapira. Ali taki čini nič več ne razburjajo klerikalnih »nazorov« o svobodnih volitva? Rudar žejo slabo zasluži in še od tega se mu odteguje za davke in druge dajatve. Toda to še ni dovoli. Klerikalni »sovražniki« kapitalizma so se raje usmilili TPD in ji znižali razne doklade na 200 %. dočim ta omejitev za delavca in obrtnika ne velja. S tem so klerikalci TPD prištedili mnogo milijonov dinarjev — zato. da naj razne občinske in okrajne potrebe krije delavec, obrtnik in kmet. To je res prava klerikalna ljubezen do malega človeka. In še si upajo trditi, da niso v zvezi s TPD. pri kateri danes skušajo doseči preganjanje svojih političnih nasprotnikov.
Za rudarja najbolj pereče vprašanje je njegova starostna preskrba. Edino, kar rudar ima, je dr. Žerjavov pravilnik— in pa klerikalne kritike tega pravilnika. Od slednjih rudar ne bo sit. Klerikalci temu pravilniku očitajo, da rudarjem preveč daje, •ker ni denarja Očitajo dr. Žerjavu, da ie rudarjem izkazal slabo uslugo ako iim je
Josip Fr. Knaflič:
Slovenska pisma
5.
Slovenci smo ekstremen narod. Lj-ubimo ekstreme, gibljemo se in živimo v ekstre-mih. Sploh ie ta narod pevcev in pesnikov menda že ustvarjen za ekstreme, za skrajnosti, za pretiranost . . .
Na Slovenskem je vse ekstremno, ideje in ljudje. Ekstremen je slovenski klerikalizem liberalizem, komunizem; ekstremno je Slovenstvo. ekstremno Jugoslovenstvo; ekstremen je Sokol ekstremen ie Orel, eks-tremna Orjuna, ekstremne Marijine družbe. Med Slovenci najdeš najstrastnejše verske narodne, politične, socijalne fanatike: najideataejše ideologe in najhujše demagoge: najtemeljiteišo učenost in najtrbož-nejše ignorantstvo: najženijalnejše glave in najpuhlejše butice; najdeš najplemenitejšo požrtvovalnost in najodurnejšo sebičnost: najžlahtnejšo kultumost in najsurovejše divjaštvo; najskrbnejšo snažnost in najza-nikrnejšo umazanijo; — najboljše, najsvetlejše, — najgrše, najtemnejše.
Slovenija je dežela najzvestejših patriotov, najbirokrationejših uradnikov, najstrožjih profesorjev, župnikov in sodnikov, naj-nežnejših lirikov, majpremetenejših advokatov, najspretnejših trgovcev, najnesram-nejših beračev in naj.potrpežljivejših državljanov. In ženske? Nobena ženska ne zna tako ljubiti kot Slovenka, pa tudi nobena druga ne moškega tako rafmirano prevarati . . .
Eh. poreče kdo: To so fantazije! Slovenci smo pač narod kakor vsak drug, imamo svoie dobre in slabe lastnosti. . .
Ni tako. dragi rojak. Ce to mislite, se
motite. Slovenci se razlikujemo od drugih narodov ravno v tem, da imamo zelo dobre in zelo slabe lastnosti. V tem »zelo« je tista velika razlika. Seveda, vi tu doma ste tako navajeni drug na drugega da takih stvari sploh ne opažate. Ce.pa pridete takole za nekaj let ven med druge ljudi, in ko zopet pridete nazaj, se vam bo godilo kakor meni; zdelo se vam bo, da ste prišli v čisto drugačen svet. in se boste imeli veliko čuditi. Zdaj hodim že dve leti po domovini in se ne morem dovoli načuditi. Vedno zopet odkrijem kako novo intere-santno olat Slovenstva, za katero' prej nisem vedel ali pa ie nisem videl.
In tako sem zdai našel, da tiči v slovenskem značaju neka ekstremnost ki daje naravno slovenskemu miljeju poseben ko-lorit, po drugi strani pa tudi bistveno vpliva oa slovenske razmere. Razgovarjal sem se o tem že tudi s prijatelji, ki so mi dali prav; a kar se tiče izvora te ekstremnosti, je menil eden: »Da pride to od slovenske žanijalnosti ...» To je bilo sicer mišljeno kot dovtip. ampak ie gotovo v tem mnogo resnice. Vsekakor nam ta slovenska ekstremnost pojasnjuje, zakaj je v naši ljudski duši toliko neizravnanega, toliko ostrih kontrastov, toliko svetlobe ki toliko teme.
Oprostite, če kai pretiravam; ampak je skoro nemogoče ipisati o pretiranosti brez pretiravanja. In Se ne bi bilo v slovenskem značaju ekstremov. ki ustvarjajo kontraste in vodijo v pretiranost in celo paradoks-nost, kako bi bilo sicer mogoče — vprašam: da je na Slovenskem toliko cerkva, pa tako malo vere: da Kristusa vsi častiio. nihče ca ga ne posluša: da Slovenci toliko moKjo ,še več pa preklinjajo: da ie pri toliki poštenosti toliko tatov; da tako trezen
in soliden narod tako strahovito pijančuje; da ljudje tu tako pridno delajo, tako skromno živijo in so pri tem taki siromaki; da si vsi Slovenci tako želijo bratstva in sloge, a se med seboi tako sovražijo; da imajo tako dobre ženske, a z njimi tako slabo ravnajo . . .
Cim bolj študiram slovensko dušo; s tem težjimi zagonetkami imam opraviti. Čuden, kompliciran narod.
Tu je stvar z bratom Srbom vse bolj enostavna. Srbska duša leži povsem odkrita pred teboj. Gostoljubnost je neki modrijan imenoval najvišjo vseh ljudskih čednosti. V Srbiji je vse gostoljubno, od kralja do pastirja. In pri Srbu vedno veš, pri čem si z njim; če te ima rad. ti bo dal tudi edino košuljo, ki jo premore; če ga raz-žališ, te bo hladnokrvno uničil, ako bo le mogel. S politiko pa je pri Srbih tako: pri volitvah si med seboj razbijajo glave, sicer pa živijo lepo v miru in slogi.
Pri Slovencih je vse drugače. Gostoljubnost je že zdavnaj izginila s slovenskih ognjišč, zato se pa ie v slovenska srca uselila nevoščljivost. Kjer pa ni gostoljubnosti in kjer je nevoščljivost, tam seveda se tudi žlahtne rožice prijateljstva ne morejo razcvetati. ki če ti je Slovenec sovražen, te ne bo zaklal, ampak bo počenjal proti tebi zavratne podlosti in ubijal tvoje srce kos za kosom. To je hujše, kakor če bi ti sunil nož med rebra.
In pri volitvah si Slovenci ne razbijajo glav, zato na imajo svojo politično kulturo. — tisto kulturo, ki ustvarja stalno težko ozračje sovražnosti in razprtije in ne da Slovencem, da bi se vsaj enkrat objeli kot bratje, ne po sili ampak iz prostega nagiba srca.
Jaz se tu v domovini med rojaki sicer zelo dobro počutim, zelo iih imam rad in zelo mi imponira kultura, ki so si jo ustvarili — je nekai solidnega, žlahtnega in suverenega na tej kulturi. — toda slovensko •politično kulturo, ki ie nekai čisto zase in ki so jo dognali Slovenci od take neverjetne dovršenosti da se tako rekoč — kakor sem to že enkrat opisal, — vsakemu Slovencu že na obrazu pozna, kateri stranki pripada, to kulturo pa bi najraje pokončal Z ognjem in mečem, ko bi jo mogel. Prvi dan. ko sem zopet stopil na domača tla, sem občutil pritisk te kulture, ki človeka povsod „ovira v svobodnem občevanju, in prvi dan sem se zarotil proti njej.
S silo, javnim hujskanjem na punt ne bi tu seveda nič opravil. Ker prvič skrbno bdijo nad to kulture kakor nad kakim svetiščem vse stranke, ena mogočnejša od druge, drugič pa ie Slovence nemogoče pripraviti do kakega punta; je že veliko, če jih pripraviš do protesta. Tu bi se dalo torej samo diplomationim potom kaj doseči. Pa sem o tem že veliko premišljeval in slednjič prišel na idejo.
Dejal sem si: Slovenci so zelo krščanski narod. O tem ni nobenega dvoma. Treba samo kake zimske nedelje, ko ie gotovo prijetaeje sedeti v topli kavarni kakor pa stati v mrzli cerkvi malo pogledati po ljubljanskih cerkvah, ki so nabito polne, tako somišljenikov duhovnika g. Korošca, kakor napredn.iaka g. Žerjava. Dalje: Slovenci zelo ljubijo strankarjenje; čim več strank imajo, tem bolje se počutijo.
Torej: Ali ni čudno, da ta narod s toliko najrazličnejših strank pa ravno ene stranke nima bi ki se njegovi miselnosti in du_ ševnosti še najbolj prilegala? Mi imamo si-
cer stranko, ki se zove katoliška, toda nimamo stranke, ki bi bila krščanska. Kako da ni v Slovencih še nihče prišel na idejo ustanoviti stranko na programu čistega Kristusovega nauka: Ljubite se med seboj! Ali ne bi bila simpatična taka krščanska stranka, k; bi učila, da se mora tudi političnega nasprotnika ljubiti in spoštovati, ne pa sovražiti in zaničevati: ki bi oznanjala bratoljubje in mir med Slovenci?
Zdaj hodim s to svojo idejo okoli in sondiram razpoloženje. Nisem se prevaral: povsod najdem veliko razumevanja in simpatij za tako stranko. Dokaz kako potrebna bi bila. Če sedim tako ob nedeljah med svojimi prijatelji kmeti in jim razlazam svoie načrte, udarjajo vsi s pestjo po mizi in pritrjujejo: »To pa to. Taka stranka b; pa potegnila —.« In zadnjič sem v vlaku slučajno prišel med komuniste. Bili so ravno nekaj divji. Pa sem jim jaz razvil svojo teorijo, nakar so naenkrat postali krotki kot jagnjeta in mi obljubili, da bodo Pri tej stranki tudi zraven.
Vsi Slovenci so v srcu dobri kristjani. In ni dvoma, da bi v mojo krščansko stranko vse kar vrelo noter. Ampak, zakaj se take stranke ne lotim? To pa je tako: Prvič nc maram kaki stranki delati konkurence (in se sploh čudim da mi je »Jutro« to pismo sprejelo, »Slovenec« bi ga gotovo ne; očividno se StDS ne boji nobene konkurence) drugič sem že zamudil rok za vlaganje kandidatnih list tretjič pa — odkrito povedano, — ne čutim v sebi dovoli moči za tako podjetje.
Ampak morda pride enkrat med Slovence kakšen blag škof ali pa kakšen drug preprost mož z močno vero in močno voljo. Ta bo to izpeljal.
Noši onstran granit
p_ Tržaško planinsko društvo. S poseb«
uim odlokom je bilo razpuščcno «Planin« sko društvo» v Trstu in je bilo obenem odrejeno, da vse imetje društva prevzame «Sucai», laško visokošolsko planinsko dru« štvo in tržaško, oz. »julijsko* alpinsko dru štvo, kakor se je zgodilo že pred leti ob razpustu prvega, še izpred vojnih časov kot podružnica ljubljanskega, potetn pod Italijo pa samostojno delujočega Tržaške« ga planinskega društva, ki je moralo tedaj vse imetje izročiti laškemu alpinskemu društvu. Sedaj pa so se temeljito varah, če so mislili, da bodo zopet kaj dobili. Po razpustu prvega društva se je pač sestavu novi odbor, ki je predložil nova pravila oblasti in je potem na podlagi potrjenih pravil skušal pridobiti člane. Toda ob pri« liki nekega fašističnega napada je izginila torba inkasantu, ki je imel listo z vabilom na pristop, in tako društvo ni imelo niče* sar, niti stotinke imetja, da, niti članov, izvzemši novi odbor. Zastopnika onih dveh laških društev, ki naj bi bila prevzela »za« plenjeno imetje«, sta bila silno pTeseneče* na, ko sta videla vso »bogatijo«, ki je ob« stojala v — društvenem pečatu! Seveda pa je bilo tudi »Planinsko društvo« raz« puščeno zaradi svojega apolitičnega, naci« jcnalnemu redu nasprotujočega delovanja* Društvo brez članstva! To je pač najbolj« ši dokaz, da gre pri razpuščanju teh dru« štev, edinole za izvajanje fašističnih asi« milacijskih načrtov, za čisto protizakonita, oblastvena nasilstva, ki se utemeljujejo Z najnesramnejšo lažjo!
p_ Izlete v Zader organizira fašistična
stranka v glavnem radi tega, da se tam ponavlja njena zahteva po osvojitvi Dal« macijc. Izletniki so navadno slovesno spre« jeti in vršijo se povorke in govori, segajoči po jugoslovenski Dalmaciji. «Pod jugoslo« venskim jarmom trpijo italijanski bratje, katerih je ogromno število in vsi vzdihuje« io za pomoč od matere Italije«! Te dni je bilo v Zadru par stotin železničarjev iz Emilije, ki so se pridušali. da- se mora Dalmacija zavojevati in priklopiti k Italiji.
Stari zadrski meščani se v medsebojnih pogovorih, na varnem, prijemajo za glave nad propastjo, v katero je padel Zader, ko je prišel pod Italijo.
p— Na italijanskem bregu Jadrana para* diž, na jugoslovenskem pekel in Sahara. Reško«opatijski Italijani so poklicali brate Madžare na pomoč, da bi se dotok tujcev zopet privedel na italijansko stran Jadra« na. Budimpeštanski »Pesti Naplo« zabav« Ija, ker neka madžarska družina ni dobila na Rabu stanovanja. Bilo je vse napolnje« no. Tudi po številnih drugih krajih je bi« lo vse polno in je povsem verjetno, da je ob tako ogromnem navalu stanoval marši« kdo tako. kakor si ni baš želel. Leto 1927 je prineslo mnogo pouka podjetnikom na našem morskem bregu, tujci pa so videli njegovo lepoto in večina je odšla zadovolj« na ter se drugo leto vrne. Letos se je po« kazalo, da bo naše morsko obrežje lahko sijajno uspevalo, treba le umestnega, širo« kopoteznega dela s pomočjo vseh poklica« nih faktorjev! «Pesti Naplo« bi rad od« vrnil vse goste z našega brega m jih na« gnal v Opatijo. Na jugoslovenski strani jc po madžarski sodbi pekel in Sahara, na italijanskem bregu pa se razteza paradiž. O, joj, samo ta «paradiž» je letos precej prazen. Sprehaja se po njem poleg Itali« janov nekaj Madžarov. Pa s časom tudi teh ne bo, kajti ne dvomimo, da bo Ma« džarc po italijanskem prijateljstvu moč« no glava bolela.
p— Strašen udarec čaka okoli tri sto vojnih oškodovancev po Kanalskem, Tol« minskem in Bovškem. Svoje porušene stav« be so izročili svoj čas v popravo zadrugi iz Karnije (Consorzio carnico), ki je sto« pila sedaj v likvidacijo. Končni obračun glede vojne odškodnine in predujmov bo najbrže tak, da se naseli v tristo sloven« skih hišah gorje in morda pride marsikako slovensko posestvo radi dobrote iz Kami« je na boben! Pri obnovi so naši ljudje žrt« vovali vse, kar so mogli. Le pridnosti in žilavosti slovenskega kmeta se je zahvaliti, da se je izvršila obnova tako hitro. Ali a obnovo so združeni posebni italijanski na« meni. Novi domovi naj se počasi odtrgajo lastnikom in po njih naj zadoni že v bliž« nji dobi sladki «si» ...
Dunajski velesejem
(VVlener Messe)
4.-11. septembra 1927
POSEBNE PRIREDITVE:
Belgijska razstava — Italijanska razstava — Sovjetekoruska razstava —
Japonska razstava. TEHNIŠKE NOVOSTI IN IZNAJDBE! — SEMENJ HOTELSKIH POTREBŠČIN. REKLAMNA RAZSTAVA. SEMENJ ZA RADIO. DUNAJSKI SALON KOŽUHOVINASTE MODE.
Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejmskih
izkazov na meji. Precejšnje vozarinske ugodnosti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah na Dunavu, na
Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po Din 40) pri Wiener Messe, Akt.-Ges., Wien VII, Messplatz I, ter za Časa Lipskega jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, Hainstrasse 16 -18 in pri Častnih zastopstvih v
Ljubljani: Avstrijski konzulat. Turjaški trg 4 — Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8 — Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. 31.
Zastopnike
agilne, spretne, dobro vpeljane, sprejmemo za prodajo praktičnega in cenega predmeta. — Služba prijetna in lahka, zaslužek dober. - Ponudbe na Publicitas, Beograd, Pozonšna 2, pod .Agilan*.
Oglas.
Gostilno
z enonadstropnim posfopjem, 14 sob za tujce, solnčnatim vrtom, kegljiščem ledenico, velikimi hlevi in dvoriščem ugodno proda ali da v najem. Karol Kossop, Ptuj.
Kragujevački Oficirski dom
potrebuje dobrega
resta kraterja
z 10. januarjem prihodnjega leta, eventualno tudi takoj. Pogoji se poizvedo vsak dan v domu.
UPRAVA
Kragujevačkog Oficirsko? doma.
2-3 izvežbanih vijalcev
za popravilo transformatorjev, motorjev in električnih strojev ter
1 delavskega mojstra
ki je zmožen voditi obrat, za popravilo električnih strojev, gradnje stikalnih aparatov ter nadzirati približno 20 delavcev, sprejmemo prob dobremu plačilu. Neo-ženjeni imajo prednosL Stanovanje je na razpolago. Ponudbe pod »Zagreb" na oglasni oddelek Jutra.
Na novo!
Konkurenčne cene!
Na novo!
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po nainižiib cenah.
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Or. Ivana Tavčaria zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
i V. zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. izgubljeni Bog. Broširano Din 84-—, v platno vez. Din 100'—, polfranc. Din 106—.
V.	zvezek' Izza kongresa. Broš. Din 84-—, platno
Din 100-—, polfranc. Din 106-—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš.
Din 72--, platno Din 86--, polfr. Din 92'-
Naprave
a
40—45 HP in 20—25 HP. kompletne rabljene garantirano pripravljene za takojšnji pogon
ceno prodamo.
Nove naprave, tudi bencinmotorji in jarm motorji takoj na razpolago.
IšSemo
spretne zastopnike
lig. Emil Plewo
Wien XVII, VVattgasse 78-80
Zahvala.
Za številne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne srproge, mamice itd., gospe
Terezije Goričan
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena za krasne poklonjene vence in šopke, gg. pevcem za pretresljive žalostinke kakor vsem ostalim za spremstvo k zadnjemu počitku.
Viinja vas — Vojnik, dne 22. avgusta 1927.
Rodbina Goričan.
Zahvala.
Za mnogostransko izkazano sočutje povodom smiti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Franca Lapornika
rudniškega upravitelja v p.
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Še poseono se najiskreneje zahvaljujemo čč. duhovščini, zlasti duh. svetniku gospodu Jakobu Gašpariču za tolažilne besede ob odprtem grobu, rudniškemu gasilnemu društvu v Trbovljah, ki je v družbi s sosednjimi gasilmmi društvi počastilo spomin svojega ustanovnika, uradnišhu T. P. D., učiteljstvu deške in dekliške šole v Trbovljah II., gospodu dr Janezu Jenšterlu za požrtvovalnost o priliki bolehanja našega dragega, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Trbovlje • Zagorje ob Savi, dne 21. VIII 1927.
Žalujoči ostali.
Meno prodajalko
papirne ali galanterijske stroke z večletnimi spričevali se sprejme. Ponudbe s prepisi izpričeval in sliko na tvrdko
Goričer & Leskovšek, Celje
No novo otvorlenn
trsouinn pletenin
ŽENKO HRIBAR,
CELJE, Slomškov trg it. 1
(pri farni cerkvi)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov kot:
nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst itd.
po dnevni konkurenčni ceni-
Tridesetletna izkušnja dokazuie, da so čaše m aparati znamke WECK za vkuhavanje naizanesljiveiši in rad tega najcene jši. Zelo ugodne cene' Tovarn ška zaloga ,WECK' Ljubljana, Krekov trg 10 l. nadstr. (tvrdka Fructus).
Pazite na CELJE« Josip Jagodic, znamko! M A R I B O R i Cari Lotz.
Popolnoma suha, lepa
bnhoua droa
v polenih ali razžagana
kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka
„ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m* naprej Dostavi se tudi na dc m Telefon št. 20-54b.
Pov. I. Br. 809 —1927 god.
Konkurs
za gradjevinskog inžinjera.
Komandi Kosovske Diviziske Oblasti u Prištini, potreban je jedan gradjevinski inžinir.
Za ovo mesto mogu konkurisati naši* državljani sa di-plomom koje visoke škole ili univerziteta u zemlji ili na strani sa stručnom piaksom u državnoj ili privatnoj službi, čiji prijem ne stoji u opreci sa čl. 4. Zakona o činovnicima gradjanskog reda.
Molbe snabdevene propisnom taksom, treba poslati nai-kasnije do 20. septembra 1927 godine Komandantu Kosovske Diviziske Oblasti (Inžinjersko Odelenje).
Molbi treba priložiti: krsni list, domovinski, uverenje o odsluženom obaveznom roku odnosno o regulisaniu vojne obaveze, original ili overen prepis inžinjerske diplome, uverenje o inžinierskoj praksi u dosadašnoj službi, kratak ži-votopis, lekarsko uverenje o fizičkoj sposobnosti za službu inžinjera i uverenje o dobrom vladanju i političkoj nepo-ročnosti izdane od strane policiske vlasti.
Izabrani kandidat biče primljen ukazom za vojnog inžinjera činovnika gradjanskog reda u svemu po Zakonu o Ustrojstvu Vojske i Mornarice za osoblje gradjanskog reda na službi u Vo;sei i Mornarici.
Plata i ostale prinadležnosti sledovanje mu po Zakonu o činovnicima i ostalim službenicima gradjanskog reda.
Iz Marije štaba Komande Kosovske diviziske oblasti,
19. avgusta 1927. god. u Prištini.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
Hngel Žigon
delooodia tvrdke »Slograd"
v ponedeljek zjutraj v Mežici nenadoma umrl. Pokojnik se pripelje iz Mežice v Zgornjo Šiško. Pogreb se vrši danes v sredo dne 24. L m. ob 15. uri iz hiše žalosti Zgornja Šiška št 130 na pokopališče v Dravlje.
V Ljubljani, dne 22. apnla 1927.
Žalujoči ostali.
debelo £
Postrežba prvovrstna!
Na drobno!
Zahvala.
Prliikom smrti naše drage soproge in matere
Karle Jereb roj. Turh
notarjeve soproge
se vdano zahvaljujemo: g. arhidijakonu Tovorniku za čine duše-pastrstva in prijateljstva, gospej Minattijevi, g. dr. Goričarju in dr. Rudolfu za njih tako izredno požrtvovalnost v težki bolezni pokojnice, darovalcem vencev in cvetja; vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste spremili rajnko na njeni zadnji poti. Posebej »Sokolu* in »Požarni brambi konjiški" ter pevcem za ganljivo petje.
Prisrčna zahvala vsem, ki ste vršili toliko usmiljenja in pomoči nam bednim. Spominjajte se naše dobre blagopokojnice.
Konjice, dne 20. avgusta 1927.
Žalujoča rodbina Jerebova.
Uestnl pogrebni utoq
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga in sestra, gospa
Jennne Horušič raj. IM
danes ob pol 11., po dolgi, mučni bolezni, mirno in boguvdano preminula.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, 25. avgusta 1927 ob 16. uri iz hiše žalosti, Ažbetova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana -Bonnttres, (S. A O.), dne 23. avgusta 1927.
Odvetnik dr. Drago Marušič, soprog Louise Lamy roj. Harel, sestra in vsi ostali sorodniki.
Gradbeno In Industr. podjetje „SL0GRAD" d. d., v L ubljaol naznanja vsem, da je nje dolgoletni stavbeni vodja, gospod
Angelo Žigon
dne 22 avgusta t 1. v Mežici, po kratki, mučni bolezni preminul.
Vestnemu sodelovalcu ohranimo trajen spomin!
V Ljubljani, dne 23. avgusta 1927.
J. O. Cunvood:
43
preganjana žena
Roman.
XVII.
Pol ure po tem je Blackton pokazal Aldousu njegovo sobo in kopalnico. Ko je bila ura štiri, se je sveže okopan, obril in preoblečen sestal s podjetnkom v spodnji izbi. Jane ni opazil, toda nekajkrat je slišal njen in domačinkin smeh in razgovor v veliki sobi Mrs. Blacktonove nad vrhnjim koncem stopnic — tako tudi zdaj, ko sta sedla, da bi popušila smotko. Blackton je bil ves navdušen od popolnosti svojega najnovejšega dela in Aldous se je na vse kriplje trudil, da ne bi pokazal, kako neznosno počasi mu tiko minute, med tem ko pričakuje nje. Kar koprnel je po njeni navzočnosti. Srce mu je utripalo kakor srce razburjenega dečka. Slišal je njene korake nad seboj in razločal njen ljubki smeh in njen mili glas, kadar je govorila. Njena bližina ga je mučila tem bolj ker se ni niti enkrat pokazala na zgornjem koncu stopnic. Blackton je še vedno govoril o »coyotih« in dinamitu, ko je Aldous po dolgi uri čakanja dvignil glavo in mu je srce od radosri vztrepetalo v prsih
Peggy Blacktonova, polnolična in zlatolasa podobica sreče, je bila že pri sredi stopnic. Na vrhnjem koncu se je bila za trenutek ustavila Jana. Iz te razdalje so se srečali njiju pogleri, še preden je podjetnik okrenil glavo. Smehljala se je. Njene oči so mu sejale naproti. Bilo mu je, kakor da ni še nikoli tako pogledala nanj in
kakor da se mu ni zdela še nikoli tako čarobna v svoji lepoti. Oblečena je bila v nekaj gladkega, prilegajočega se, z valovitimi čipkami na prsih, in ko je prišla doli, je opazil, da si je prečudno lepo ucesala lase. Nežii mali kodrci so bili napol skriti v blesku bogatih kit, ki jih je bila zvila na glavi, in ljubki drobceni kotančki so hladili milo rdečico njenih lic ter se privijali k snežnobeli polti njenega grla.
Ko je Peggy Blacktonova stopila k možu, je stal nekaj časa tesno pri Jani. V njenih očeh je igralo veselje, malone smehljaj, njena krasna usta so bila na pol odprta, njene oči so se bleščale, poslednja sled prejšnje napetosti in strahu je izginjala v novi, prečudni krasoti. Zdaj ji ne bi bil prisodil osem in dvajset let. Prisegel bi bil, da ji ni več nego dvajset.
»Jana,« je šepetal, »kakor bajka ste... Vaši lasje so čudo!«
»Venomer samo ti lasje,« ie izpregovorila tako tiho, da je ni slišal nihče razen njega. »Ali ne vidite ničesar razen mojih las, John Aldous?«
»Očarali so me,« je dejal, »neprestano jih občudujem. Prelestni so...!«
»Že spet!« In sveža, še temnejša rdečica ji je planila od grla navzgor. »Še enkrat recite to, John Aldous, pa si do smrti več ne učešem las za vas!«
»Zame —«
Njegovo srce se je hotelo razleteti od radosti. Jana ga je ostavila in se je začela šaliti s Peggy Blacktonovo, ki je kazala soprogu, kje je pri britju pozabil kak ščetinast otočič las. Videl je, kako se je naglo ozrla nani, nasmehnila se in ljubko trenila z brado, ter prestregel novo rdečico na njenem obrazu. Ko je Peggy Blacktonova potegnila moža k stopnicam, vlekoč ga na vrh, da si obrije ščeti-naste otočke, je Jana porabila priliko in mu je zašepetala:
»Neroda ste, John Aldous! Ne smete me gledati tako očitno!«
A v tem, ko je izrekla te besede, ii je izdajalska rdečica spet pobarvala obraz, čeprav so se ji rdeče ustnice poredno skrivile in vzlic iskricam, ki so ji zasršale v očeh.
»Ne morem si kaj,« se je izgovarjal. »Preveč ste krasni!«
Uro pozneje, ko so večerjali, je opazil, da se ga nalašč ogiblje z očmi in da se več razgovarja s Pavlom Blacktonom nego z njim. delaje se, kakor da jo podjetnikovo delo pri železniški progi globoko zanima in navdušuje. Enako zvesto ga je poslušala Peggy Blacktonova, ki v svojem življenju ni poznala popolnejše sreče nego streči na vse, kar je prihajalo iz soprogovih ust. Samo on, nesrečnež, se je moral zadovoljiti s tem, da se je neprestano oziral na Jano. ne "da bi poplačal njegovo hrepenenje le najmanjši nasmeh.
Solnce se je baš spuščalo za večerne gore, ko sta Peggy in Jana na odločno priganjanje Pavla Blacktona, ki je ves čas gledal na uro, vstali izza mize, da se pripravita na nocojšnji slovesni dogodek.
»Rad bi vaju spravil tja še pred mrakom,« je razlagal. »Pod-
vizajta se, prosim!«	.
Vrnili sta se čez pet minut. Jana je bila oblekla dolg, siv plasc ter si ovila glavo s kopreno, ki ji je padala po hrbtu. Niti najmanjšega kodrca ali pramenčka svojih las ni bila pustila zunaj tančične ječe in hudomušnost se je bliskala v njenih očeh, ko je vrgla pogled na Aldousa.
Odšla sta pred Ulacktonom, ki se je še nekaj mudil z ženo. Cez nekaj časa je Aldous izpregovoril:
»Ta pajčolan ste vzeli zato, da bi me kaznovali — jelite, Lady-gray?«
»Lep je, ali ne?« je odgovorila.
»Toda vaši lasje so še lepši,« je rekel on.
Naročila, m, ura- ^topisa,. tičooa,st, malih, oglasov, ja, poštah, na. Oglasno od, dalak -Jalra,', hubljasLa,. PrešernovaTal st. 2^g2.
JLaH oglasi, hI služIjo u posredovalne in, socijcd, nsL■ rtasnsuve, občinstva,: vsaka. basssLa, pcu~.—Naf' manjši zsistsai, Vin, 5 ~. VrUlojbisia. zsu šifro Vin,3-.
Ust, pristojbin*, j&vpaslcu ti obansun. z naročilom,, so • cer st. oglasi, a* priobčilo-. Čekovni, račun, pošUs- Ura nilnsce (jublfasia.št. 11Z41
tMLi^K,, <Lopur<nran^a, m, oglast, trgovskega, aU-raklcurpisL^a. zsuzčaja,. vsaka butsLa/Vin, r-.-rfaj~ manjši zsustk Via, >o- Vristojbuia, za, šifro Vi*, 5--.
Dvosedežni avto
močan motor, elektr. razsvetljava. pripraven za trgovsko potovanje ali za preureditev v lahki tovorni voz. takoj ugodno prodam ali zamenjam za manufak-turno blago. Ponudbe pod .Avto 16 HP. na podružnico -jutra, v Mariboru. 24110
Motorno kolo
dobro ohranjeno — boljše znamke, 5 HP. kupim. Ponudbe z natančnim opisom stanja in z navedbo cene na podružnico .Jutra, v Celju pod -Motorno kolo».
23942
Tovorni avto
znamke «Wack». 2-tonski, .lobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod -Tovorni 91».
23806
Mizar, pomočnika
.ajenega masif politiranega deia. sprejmem takoj. Predstavi naj se osebno. — Golmajer. Ljubno. Podnart. Gorenjsko.	24178
Hišnico
-•prejmem. Naslov v oglas, oddelku -Jutra.. 24153
Učenca
z 2 razr. srednje šole in z vso oskrbo pri starših — -prejme v špecerijsko trgovino J. Krivic. Ljubljana.
24164
Avto
za prepotovanje Slovenije potrebujem za mesec dni. Event. pristopim tndi kot sopotovalec. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra, pod -Sopotovalec..	23801
Modistinjo
prvovrstno in samostojno, sprejmem s 1. ali 15. septembrom. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov pod -Dobra plača » na oglasni oddelek -Jutra.. 23588
Motorno kolo
2 H k. s., v brezhibnem stanju naprodaj za 2000 Din. — Naslov v- oglasnem oddelku -Jutra*. 24151
Poltovorni avto
z novo pnevmatiko, elektr. lučjo in prvovrstnim stro-iem proda za 8500 D:n Beršnjak, Stična. 24124
Fiat 501
skoraj nov. 1>ogato opremljen. prodam. Ponudbe pod «55.000» na oglasni oddelek -Jutra..	24144
l t rrr-j jrrr, rr. r.
Boljšo gospodično
ki ima veselje do otrok in zna tudi šivati, sprejme takoj boljša trgovska družina • ponudbe pod -Ljubiteljica otrok, na podružnico Jutra v Mariboru'.	24112
Kartonažna tovarna
Vesna v Kamniku sprejme takoj pomočnika-prirezoval-ca.	24086
Vajenca
poštenega. za kleparsko nbrt. z oskrbo sprejme Fr firadišar, kleparski mojster na Rimski cesti 14. 24U65
2 čevljar, pomočnika
za boljša zbita dela sprejme Grčar Andrej, Rakek 43 24078
Trg. pomočnika
mešane stroke, vojaščine prostega, sprejmem takoj. Prednost ima manufaktu-rist. Ponndbe pod značko -Zvestost. na oglasni oddelek -Jutra..	24056
Na Gastronomski izložbi v mesecu maju 1327 v Parizu je
„Ku^mi čaj" 8938
odlikovan » zlato kolajno.
Gospodična
izurjena v krojaštvu in s trgovsko naobrazbo, želi v konfekcijskem podjetju primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko «Za-nesljiva 68».	24168
Brivskega
pomočnika
boljšega, sprejme takoj Hinko Dolenc, brivec, Ljubljana, Poljanska cesta 51.
24079
Varuhinjo
zvesto, sprejmem k dvema majhnima otrokoma (1 in 3 leta starima) na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek 'Jutra* pod c Varuhinja*.
24120
Natakar
jedilonoša, ki govori per-fekfno hrvatsko, nemško in italijansko, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cStalno 39*.
24139
Kuharica
ki je že služila pri finan-carjih, želi službe. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod značko clzvežbana 30* 24130
Znižane cene* Oglejte «1 zaloge dvokole* najnovejšega tipa rribuna. Rekord, Champion. Styria, Biankini, Favor, Perla. Diamant ie od 1300 Din naprej — Pnevmatika Michelin. Dun-lop itd. Ceniki frankov Prodaja na obroke. — Tri-bnna F. B. L., tovarna dvokolee in otroških vozičkov Ljubljana.	81
Plačilni natakar
z dobrimi referencami ter kavcijo, zmožen,, želi^ službo premeniti. — Dopise na oglasni oddelek cJutra-* pod cG. K.*	24114
Črnega kamna
za terase, vsako množino proda Franc Kucler, Drenov grič pr Vrhniki. 240S5
211etno dekle
perfektna v krojenju in šivanju oblek ter vezenju na ?troj, k^ govori tudi nemški, išče primerne službe. Marija Humar, Godič nad Kamnikom.	24129
Kuharico
samostojno, pridno in skrbno. z večletnimi spričevali, •prejme proti dobri plači recja trgovska hiša na deželi. Ponudba z navedbo dosedanjih službovanj na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro cSamostojna in pridna 150>.	24150
Za skladiščnika
ali oskrbnika bi rad prišel bivši nameščenec pri Cn. kontroli, ki je svojevoljno izstopil in ima dolgoletna spričevala. — Ponudbe pod cLovec* na upravo cJutra* v Mariboru.	24195
Oskrbnico perila
_ večletno hotelsko prakso sprejme hotel Slon v Ljub-liani. — Ponudbe pismeno.
24116
Čevljar. pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	24145
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega, veščega v buta striženju — po možnosti ondulerja. pod zelo dobrimi pogoji sprejme s 15. septembrom R. K r e n t z, Sevnica ob Savi. 24121
Službo hišnika
r.udim solidnemu, oženje-nemu vrtnarju brez otrok ali mlajšemu vpokojencu, ki se razume na sadjarstvo Četrt ure M Ljubljane. — Soba in kuhinja ter nekaj sveta za zelenjavo. — Ponndbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «Hišnik».
24038
Učenca
iz dobre hiše, samo z dobro šolsko naobrazbo iu kateri bi lahko imel vso oskrbo pri starših ali sorodnikih. takoj sprejme veletrgovina R. Stermecki. Celje.	24127
Mi prekašamo vse!
Sprejemamo zastopnike pod najboljšimi pogoji. Pridite in uverite se! Vpokojenci, nezaposleni, reducirani — Vam vsem se nudi visok postranski zaslužek. Zum-bulovič, Ljubljana. Aleksandrova 12.	24171
Potnike (ce)
poštene in agilne sprejmem za Ptuj, Celje, Ljubljano itd. za razpečavanje zelo koristnih predmetov. Mesečni zaslužek do 5000 Din Potrebna kavcija 100 Din. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra, pod -Briljanten zaslužek..	24055
Kolesarji!
Diktaphon
zelo dobro ohranjen, skoro nov, proda Anica dr. Za-bukovškova. Celje, Zrinjski Frank. št. 3.	23976
Cirkularna žaga
dobro ohranjena, z elektromotorjem naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 23940
Hrastove hlode
od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Seagnetti. Ljubljana.	252
Vreče
od eitrakta, soli kupim. Naslov v oglasnem oddelku :Jutra>.	22386
Otomano
dobro ohranjeno, ali nizki divan kupim. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra, pod ftomana*.	24115
Stanovanje
komfortno, 5—6 sob, želim v centru mesta za oktober ali november. Ponudbe na odvetniško pisarno dr. A. Vrtačnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/1.
24136
Rožnat krompir in seno
v vagonskih množinah kupim. Ponudbe na naslov: Vaso Cičanovič, Beograd.
24183
Več lončenih peči
dobro ohranjenih, prodam po ugodni ceni. Na ogled lahko vsak dan popoldne od 3.-6. ure v Gregorčičevi ulici 30.	23780
Posestvo
primemo za vpokojenca. železničarja aii rudarja, 1 oral zemlje, hišo krito z opeko in hlev prodam za 15.000 Din. Naslov v oglas, oddelku -Jutra.. 24173
Šivalni stroj
Pfaff 31, nov, poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek -Jutra«. 24189-a
Veliko kad
in velik bazen iz pločevine proda M. Ravtar, Stari trg št. 19.	24152
Zidano hišo
z 2 sobama, kuhinjo, jedil no shrambo in kletjo, poleg nekaj sadja in vrt za zelenjavo, radi selitve prodam. Hiša je tik farne cerkve v vasi, 2 uri od kolodvora, jako pripravna za kakega obrtnika ali vpokojenca. — Cena samo 22.000 Din. Potrebno le 10.000 Din, drugo lahko plača v enem letu brezobrestno ali na obroke. Naslov pove oglas, oddelek -Jutra.	21122
Konjsko opremo
kotel za pranje in otroško posteljico proda A. Ceh, Rožna dolina.	24132
Ponikljan voziček
z novo streho, visok, dobro ohranjen, proda Cebin, Wolfova ulica l/H. 24147
Drva
suha. odpadki od žage in parket zopet na razpolago >o najnižji ceni pri Ivanu >Iška. parna žaga. Ljubljana. Metelkova 4. Preskrbite se pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! 24119
Izurjeno šiviljo
za moško in žensko perilo, otroške oblekce itd. sprejmem v Vodmatu štev. 17.
24156
I MM J>
Mlado dekle
ki zna nekaj kuhati in vsa hišna dela. išče službo pri boljši družini. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra«.
Čevljarska zadruga
v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. Tozadevne prijave, katerim je priložiti učno spričevalo in spričevalo obrtno-nadaljevalne šole. se sprejemajo nakasneje do 31. avgusta v zadružnem lokalu v Hrenovi ulici štev. 4. — Načelstvo.	24146

Kontoristinjo
perfektno v slovenščini^ sr-bohrv. in nemščini, i š 5 e večja tovarna na dežeU l.lizu Ljubljane. Vešča mora biti nemške stenografije, strojepisja in biti dobra ra-runarica. Plača dobra, na--to po dogovoru. Prednost ■ni3jo tiste, ki obvladajo -rbohrvaščino popolnoma,— 1-onudbe na ogl«. oddelek .Jutra* pod mačko <Per; fekttia moči.	S*®0
Kot blagajničarka
ali v kaki trafiki želi službe kavcije zmožna gospodična. Cenjene ponudbe n3 oglasni oddelek -Jutra* pod
-Takoj 18».	24188
Otroška košara
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku -Jutra«. 24143
JCufum
Polhove
... vse druge kože od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9.	47
Šivilja
začetnica gre k dobri šivilji za pomočnico. JTaslov oove oglasni oddelek Jutra 24113
Vrhniško opeki
trboveljski premog bi Bokov« drv« nudi najceneje Lovro Krte. Trnovski pri-*uo ti Postrežbo točnal ti
Čevljarski stroj
za gornje dele, malo rabljen, prodam radi opustitve obrti po zelo nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra«.	24104
Za natakarico
v bližini Celja,	bi šlo rado dekle. Ponudbe	pod značko -Začetnica* na	oglasni oddelek cJutra«.	24189
Bukovih in gabrovih drv
20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d L, Novo mesto. 24082
Starisi!
Bliža se začetek šolskega leta!
Vaše hčerke m sinovi rabijo novo obleko in perilo in VI ne veste, kje ln kako bi kupili
Oblačilnica »Ilirija', Ljubljana
Mestni trg itev. 17/1.
nudi Vam vse Dotrebno blago iz prvovrstnih ivornic po najnižjih cenah na 6 mesečne obroke Na teletonski poziv itev. 28—25 pošljemo zastopnike v hišo.
Dijaka
iz boljše hiše sprejmem na hrano in Etanovanje blizu realke in srednje tehnične šole. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra.. 24106
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Elektr. razsvetljava in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	24150
Kapital
50—75.000 D posojila
želi boljši trgovec na deželi, proti dobrim obrestim, za dobo dveh let. Garanci-a v nezadolžeem posestvu. Jot protiuslugo odstopi čez počitnice prijetno stanovanje s prehrano, eventuelno skozi vse leto. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod -It. 172».	24179
Stanovanje
obstoječe iz 1 večje in _1 manjše sobe, kuhinje in pritiklin, v bližini mesta oddam mirni stranki. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra, pod -Stanovanje 2» 24158
Čedno sobo
solnčno, parketirano in z električno razsvetljavo, v bližini Bleiweisove ceste ali Tivolija išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra, pod -Solnčna soba» 24177
Družabnika (co)
z nekaj kapitala in sodelovanjem sprejmem v trgovino z mešanim blagom na prometni točki. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro -Oktober 27». 24160
Dijaško stanovanje
Dva dijaka
nižješolca želita stanovanje z vso oskrbo v Ljubljani, proti plačilu po 600 Din. Event. gresta tudi vsak posebej. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra.. 24098
Profesor
vzame v dobro oskrbo dijaka nižjih razredov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24097
Krasno sobo
ulično, separirano, veliko, v centru Ljubljane dobi tisti, ki posodi posestniku, odličnemu trgovcu 15 do 20.000 Din za dobo enega leta, proti sigurnemu jamstvu. Ponndbe pod značko -Vsestranski osiguran vložek* na oglasni oddelek -Jutra..	24176
Dva dijaka
ali dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra>.	24193
Mirna dijakinja
želi sobo z vso oskrbo v bližini obrtne šole. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pod šifro -Kranj..
24167
2 pisarniški sobi
event. e predsobo, v sredini mesta, v pritličju ali v višjih nadstropjih želim za takoj I Knez, Ljubljana, Gosposvetska 3. 23797
Gostilno v najem
želi samec s svojo osebno pravico. Gre tudi kot družabnik k vdovi ali osamljeni gospodični z obrtjo ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra.. 24192
Boljša družina
v Celovcu
sprejme za šolsko dobo deklice v oskrbo. Nudi tudi pouk v gospodinjstvu. — Marianne von Pern«r, Kla-genfurt. Villacherstr. 29b/I.
24175
Za 2 dijaka
srednješolca želim stanovanje z vso oskrbo pri boljši ljubljanski družini, z nem-ško konvenacijo, po možnosti pri kakem profesorju. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod -Dva dijaka*.
24157
«Odol> prazne steklenice
kopale drogerija Anton Kane sinova. Židovska »L it L	882
Peči
malo rabljene, najraje male Lutzove. za sobo, kupim Ponndbe na oglas, oddelek -Jutra* pod šifro -Peči 3».
24025
Vrtalni stroj
z "ornum zamaškom, na 2 prestavi, 60-80 kg teiko nakovalo in poljsko kovac-nico kupi Golja Franjo. p. Preserje.	24150
Vnosen*
Vodno moč
z mlinskim posestvom, pripravno za tovarno, takoj prodam, oziroma dam v najem v okolici Ptuja. Naslov v oglasnem oddelku JutTa.
23882
Hišo z gostilno
trgovino ali kaj sličnega s prostim stanovanjem vzamem takoj ali pozneje v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod «Lastnik osebne gostilniške pravice*.
23594
ftatK>vtmia
Stanovanje
sobe in kuhinje, radi preselitve takoj oddam v mestu. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 241S5
Sobo in kuhinjo
rabim za takoj. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek -Jutra* pod -Takoj 117.-24117
Katera dama
bi pomagala iz hipne denarne zadrege mlademu in simpatičnemu drž. uslužbencu ter mu posodila 1500 Din za par mesecev, proti obrestim. — Dopise na oglasni oddelek -Jutra* pod šifro -Dobremu prijatelju*. 24166
Sobo v Mariboru
s prostim vhodom, oddam enemu ali dvema gospodoma s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*.	24190-a
Izobražena dama
želi v Ljubljani s 1. septembrom separirano sobo, v I. nadstropju, s hrano ali brez. v bližini Narodnega doma. Ponudbe do četrtka na oglasni oddelek cjntra* v Ljubljani pod clzobražena dama*.	24194
WlM
Gospod
28 let star, akademsko na-obražen. rezervni oficir, ki poseduje rentabilno privatno trgovsko podjetje, želi damo. ki bi mn pomagala s kapitalom kvišku Event soudeležba, odnosno poroka Le resne, neanonimne ponudbe na oglasni oddelek cjntra* pod šifro Delo je denar*.	23746
Gospodično
sprejmem na Etanovanje _— na željo tudi s hrano. Naslov pove oelasni oddelek cJutra*.	2H62
Sobo
oddam 2 osebama, event. tudi dijakoma. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
24186
Opremljeno sobo
zračno in snažno, event. z vso oskrbo ter uporabo klavirja, v bližini gor. kolodvora, išče Eolidna gospodična. Ponudbe na oglasni oddeiek cJutra* pod šifro c Snažno 15».	24169
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom odda Andlovic, Domobanska c. št. 23.	24182
Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87, vila Berg-man. 24180	oddam 2 ali 3 dijakom z vso oskrbo po 600 Din mesečno. Marija Trece, Novi Vodmat, Društvena ul. 18. 24142
Dijaka sprejmem kot sostanovalca v bližini tehnične šole, k boljšemu in solidnemu maturantu strojne šole. Na-eIov pove oglasni oddelek -Jutra*. 24136	Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam v Gosposki uL 10/1. 24141
	Moškega priprostega sprejmem na stanovanje. — Naslov pove oglasni oddelek -Jutra*. 24135
Dijaka sprejme boljša družina v vestno oskrbo. Naalov v oglasnem oddelku -Jutra*. 34137 Dijakinjo boljših staršev, sprejme boljša rodbina z vso oskrbo blizu H. realne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 24131	
	• 2 gospoda sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 24140
	Sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 24154
2 dijakinji sprejme učiteljica v vso oskrbo. Elektrika, nemška lconverzarija. Kongresni trg št. 6/II. 24148	
	Sobo e posebnim vhodoin išče za takoj zelo soliden in miren gospod. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro c Soba 888*. 24161
1—2 dijaka sprejmem samo na hrano. Naslov v ©glasnem oddelku -Jutra*. 24090	
	
Dijaka iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in hrano. — Vaslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 34109	Klavir kupim. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod iifro -Glasba*. 24100
Preselitve
izvršuje najceneje cSlove-nia-Transport*, sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — TeL 27-18 23101
V«
Na težko pričakovano svidenje — po mogočnosti v Litiji, sigurno pa v Ljubljani. Prosim točnega obvestila.	24120-a
Legitimacije
za velesejme
v Gradcu, na Dunaju in Zagrebu, z ugodnostjo polovične vožnje, dobite pri cPutniku. Tourist Office v Ljubljani, Dunajska cesta 1 — Istotam se dobe vse podrobnejše informacije, kakor tudi vozovnice. 24165
Diplome
za razne namene izvršuje umetniško po nizki ceni: -Papirol*, Ljubljana, Wol-fova ulica 8.	223S0
V komisijo
sprejmem večjo množino usnja, ozir. obutve, za prometni kraj v Sloveniji. Lokal in spretna trg. pomoč je proti majhni proviziji na razpolago. Dobra eksistenca zajamčena. Cenj. prijave na oglasni oddelek -Jutra* pod cSignroost št. 74». 24174
Tvornica bate
Vasa Cičanovič, Beograd,
nudi vse vTste bate za kov-tre najceneje v Jugoslaviji Vzorci na željo brezplačno.
241S4
Ing. Viktor Accetto
oblastv. autor. gradb. inženir
Irena Accetto-Golobova
poročena
Blejski otok, dne 22. avgusta 1927.
Mlad pes
Bernhardinec, bel. črno lisast, se je zatekel. Kdor ga dobi. naj ga proti na-rradi odda: H. Bartl, trg.. Rožna dolina 14. 24181

Zgubilo se je na potu ii Bohinja do Ljubljane v nedeljo * popoldne kompletno rezervno
kolo od avtomobila
montirano na železnem obroču. Pošten najditelj naj ga proti honorarju odda pri tvrdki A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cestaštev. 22.
24088
Kdor Izsledi kolo
znamke -Peugeot, št. S1.843 dobi 300 Din nagrade. Najditelj naj ga odda Antonu Koserju, Aškrčeva c. 17.
34170
Vedno sveže najboljie in najcenejše
SPECERlJSKO BLAGO
kakor
kava, riž, sladkor, olje, čaj, manufaktura, galanterija,
usnje itd. Zaloga bencina, petroleja ter strešne opeke iz najbolj priznane prekmurske . glinaste zemlje dobite samo pri tvrdki
H. F. Podloga r ? Stični
kolodvor (Dolenjsko)
Vino trShogorca
okrog 30 hI
starine, lasten pridelek od žlahtnih trt prodam po ugodni ceni iz hrama na Trški gori pri Novem mestu skupno ali v količinah po najmanj 6 hI. Pismena in ustmena pojasnila pri: F. STEGNAR, Ljubljana. Kersnikova ulita 7
Vodja pisarne,
izboren korespondent, prvovrsten stilist in diktator, lingvist, periekten knjigovodja, z daljšo tu- in inozemsko prakso, želi mesta za takoj ali pozneje v večji industriji ali veletrgovini. Prijazne ponudbe pod »Prvovrstna sila št. 9117*
S delek cJutra*.	34189 Hadl, Novo mesto. 240K preserje^_________, .--.. . .. „-■ .-r. ....
Uzainjc <fe.	kdaj* za Konzorcij «Jotra» Adoll Ribrukar. Za Narodno tiskan«, dd. kot tfckamarja Fran Josršek. Za laser.*! del j* odgovor«, Alojzi, Nov* V« v Rublja*