Severin Šali I  Noč
Mehka   ko dehteča svila božajo me tvoja krila. Zvezde trosiš prek sveta.
Slavčku nosiš sladke zvoke, megle dvigaš nad potoke. Vzbujaš pravljice srca.
Rožam daješ čiste rose in metuljčke uspavaš bose. Kristališ zaklad gora.
Ziblješ trave in drevesa, jemlješ v svoj objem telesa. Mrtvim se tvoj mir smehlja.
Na nebo ozvezdja slikaš, uravnavaš in premikaš pota ur v molčeča dna.
Slična kodravemu magu posediš na vsakem pragu. črtaš tajne znake v tla.
Čakaš na srebrnem produ, da v začaranem me brodu prepeljaš v krajine Sna.
5
S7