Iflaelfo ШЛ hnlehtivoi
torarncs ahutvtB a>lpizia. Ht*l
Letnik 11
Številka; 1
Žiri, 15. januarja 1972
Po ponovni devalvaciji
Pocenil se je - dinar
Bili smo vsi obrnjeni stran od domačih monetarnih težav, ko smo opazovali dolar, ki se je že dalj časa na vse kriplje boril za svojo mednarodno veljavo.
Končno je bil dosežen sporazum, da dolar devalvira, druge konvertibilne valute pa revalvirajo, ena več, druga manj.
V našem podjetju smo bili bilo, ko bi imeli samo izvoz, se posebej zaposleni s pri- žal pa je naš uvoz znatna
zadevanji, kako čimprej dobiti plačilo od inozemskih kupcev. Računali smo s tem, da se vrednost dinarja še ne bo spremenila, ker je potreb-no prej pripraviti še vrsto vzporednih ukrepov, ki spremljajo spremembo vrednosti denarja.
Prišlo je vse v eni sapi: nagli sklep in pojasnilo, da je do tega moralo priti. Di-ie bil na mah za 18ДЗ % pod prejšnjim nivojem. Velik padec in slaba tolažba, češ, da to ni nič posebnega.
Kdor je cenil dinar, se je zamislil. Kar naenkrat je naš yspeh na zunanjem trgu za •0% nižji. Pa to še ni vse.
bilančna postavka, pa če 'se še tako borimo zoper njega.
Sedanja devalvacija bo, podobno kot tista iz januarja 1971 najprej močno pospešila potrošnjo. Že smo priča velikim, nenavadnim nakupom. Poprečen potrošnik na denar gleda drugače in gospodari na krajši pas.
Zanimive so ugotovitve strokovnjakov, kje so vzroki za devalvacijo.
Dokaj verjetno se sliši, da so vzroki v pretiranem povečanju osebnih dohodkov. Več pojemo kot zaslužimo. Nekateri vidijo glavni vzrok v pretiranih investicijah. Bržkone si eno z drugim dobro
Pravijo, da bo to imelo ugod-	Pomaga, da dinar ni to, kot
ne posledice za naš turizem.	že nič kolikokrat rekli.
Zdomci bodo več nakazovali	da bo. Tudi ni brez podlage
domov, tore i iih bo še več	trditev, da je preveč denarja
odhajalo v tujino. Ali le ni-	P" ^udeh, da se ne obrača.
srno že dalj časa borili zoper odtok delovne sile?
Devalvacija resda lahko prinese določene koristi, samo * so. še ostali ukrepi, da se številni ventili zapro?
Mi v podjetju vemo, da devalvacija pomeni dodatno
da so torej tu akumulacije denarja. Denar bi bilo treba sprostiti, ga pritegniti v gospodarstvo, v obtok. Koliko je bilo že devalvacij, to niti ni tako važno. Ali pa se je kdaj kdo spomnil, da bi ob vsaki taki priliki valorizirali Se posojila (kredite)? S tem
omejikv uvoza in da naj bi bi se sprostila velika masa pospeševala izvoz. Lepo bi nepravilno razporejenega de-
narja. Mislim, da bi pri takih ukrepih vse drugače gospodarili in da do devalvacij ne bi niti prihajalo.
Devalvacija po svoji vsebini pomeni tudi odstopanje od postavljenih ciljev. Do kam bo to šlo, ne vem. Mislim pa, da manjka odločnosti in trdnosti v ekonomski politiki. Konec koncev, bi tudi po uradni politiki devalvacija morala biti rezultat dogovora, pa ni.
Brez ovinkov: nikdar ni bil nihče proti, če smo čutili odločnost, da napravimo red.. Nihče se ni postavil trdim zakonom, ki so zagotavljali skladni družbeni razvoj. Cas bi bil, da se lotimo gospodarjenja s pravo družbeno odgovornostjo. Zato morajo sedaj nujno slediti vrsta ostrih restriktivnih ukrepov, ki naj bi napravili red v sedanjih nestabilnih in ponekod nemogočih razmerah. Ne moremo ceniti nestabilnosti, saj vsak laik ve, da je treba predvsem ceniti nacionalno valuto. Ta pa mora biti trdna.
Ce je bilo to pot res nujno spet omajati naš dinar, potem pa naj bi bilo vsaj po-slednjič.
I. REJC
Iz današnje vsebine
Po devalvaciji Presegli milijon parov Na vzhodu dosti novega Kam usmeriti izobraževanje Kaj dela SOP ALPINA dobila plaketo Delo Krajevne skupnosti
presenečeni
v lanski zadnji številki smo seznanili bralce z razmišljanji okoli vsebine in oblike našega glasila. Pričakovali smo mnolico mnenj, sugestij, kritike in želja. Zal, kakega posebnega odziva ni bilo.
Zagotovo vemo, da naše glasilo vendarle bero ne le člani delovne skupnosti ALPINE, ampak tudi njihovi svojci in znanci, zato si molk na zastavljena programska vprašanja tolmačimo tako, da uredniški odbor uiiva neomejeno zaupanje.
če je tako, potem bo uredniški odbor še naprej usmerjal glasilo po svoji presoji in seveda po svojih zmotnostih. Predvsem se bomo trudili, da bo vsebina glasila čim bolj aktualna in pestra. Koliko bo pri tem uspeha, pa je seveda odvisno od tega, če nam bo uspelo pridobiti širši krog sodelavcev.
Glede oblike glasila pa smo se odločili za takšno, kot je današnja številka. Če smo vas s tem presenetili, upamo, da je to presenečenje prijetno.
Za obliko časopisa smo se odločili iz več razlogov. Pred-
vsem menimo, da se moramo tudi na tem področju otresti pretirane skromnosti, le zdavnaj nismo več zgolj lirovsko podjetje ampak jugoslovansko, saj so naše organizacije združenega dela razstresene od Jesenic do Strumice in od Subotice do Dubrovnika. Se več: kot solidna firma smo se uveljavili v vrsti dežel na več kontinentih, kjer prodajamo ali kupujemo ali pa drugače poslovno tehnično sodelujemo Z uglednimi firmami.
Vse to nas sili k uvajanju še sodobnejše tehnologije in organizacije dela ter izostro-vanja posluha za zahteve domačih in tujih kupcev v kar je treba pritegniti vseh 1400 članov kolektiva.
Menimo, da bo naše glasilo kot pomemben vir internih informacij v novi obliki lahko več prispevalo k temu cilju.
Vprašanja, ki smo jih zastavili v prejšnji številki, pa seveda ostanejo še vedno odprta in nam bo vsaka sugestija dobrodošla. Se bolj pa bomo veseli novih sodelavcev.
Uredniški odbor
Presegli milijon parov
Ob koncu decembra smo prvič v zgodovini ALPINE presegli letno proizvodnjo milijon parov obutve. Obseg proizvodnje se je gibal takole: Leto Parov		
1955		179.000
1956		181.000
1957		218.000
1958		246.000
1959		284.000
1960		382.000
1961		442.000
1962		458.000
1963		513.000
1964		560.000
1965		668.000
1966		668.000
1967		704.000
1968		864.000
1969		921.000
1970		882.000
1971		preko 1,000.000
Od prešivalke se zahteva natančnost in brzina pri delu
Res je, da fizični obseg proizvodnje (število parov ne pove vsega o potencialu naše tovarne, če ne upoštevamo strukture proizvodov-(koliko lahke in koliko težke obutve). Lahko bi npr. za leto 1970 kdo napačno skle-
pal. da smo v proizvodnji nazadovali, kar pa ni res. Imeli smo le večji delež težke obutve. Prav tako se ne bi mogli realno primerjali po številu parov z drugimi tovarnami obutve, ki proizvajajo le lahko obutev in morda še copate.
Kljub temu pa je doseženi milijon parov za našo tovarno le pomemben delovni uspeh, ki je predvsem rezultat povečane storilnosti dela. To je toliko bolj očitno, če upoštevamo, da je skoraj petina dosežene proizvodnje odpadla na težko obutev.
Povečani obseg proizvodnje pa je očitno spremljalo tudi nasploh uspešno poslovanje. Končni rezultat bo sicer znan šele ob zaključnem računu, vendar pa njas ugotovitve za 11 mesecev navdajajo z optimizmom, saj smo že takrat v podjetju dosegli 21 milijonov din celotnega dohodka in 5,5 milijonov-din dohodka, kar je v primerjavi s predlanskim uspešnim letom kar velik skok.
Stojan Pertovt
Na vzhodu dosti
Iz leta v leto smo bili upravičeno ponosni na naš zahodni izvoz. To je že dolgo naša dobra legitimacija, ki je iz leta v leto pomembnejša. Iz doseženega zahodnega izvoza smo namreč pridobivali možnosti za izvoz na Vzhod. Vse je bilo v redu, dokler je bil ta Vzhod za nas zanimiv.
Letos pa je nastala kapitalna sprememba, ko Sovjetska zveza ni naročila le običajne količine, ampak še enkrat več.	^5
Kaj sedaj?
Delež našega podjetja je 7,88 % od celotne količine in znaša čez 500.000 parov. Ce bi takšno količino izvozili, bo ostalo premalo za našo lastno prodajno mrežo. V takšni situaciji pa so tudi druge velike tovarne. Prej so lahko dobili kooperante, ki so radi prevzemali delo za izvoz. Letos pa vsi iščejo kooperante, ker je dela preveč.
Postavljam vprašanje, če je
to smotrno? Trdim, da ne. Zakaj?
Izvoz v Sovjetsko zvezo postaja vse manj zanimiv zaradi cen. Zraven tega pa so vedno trši pogoji glede kvalitete in vse ostrejše pogodbene kazni. Ob tem pa jugoslovanska čevljarska industrija prevzame naročilo za skoraj 7 milijonov parov, kar bo le s težavo izvršila. Tudi naše podjetje lahko dobavi komaj polovico obveznosti, t. j. okrog 250.000 parov. Zanimivo je, da Sovjeti naročajo blago pri industriji, ki veliko izvaža na zahod. Ali je to ena od možnosti za pritisk?
Doslej smo se vse tovarne borile za čim večji zahodni izvoz, da bi dobile ustrezen delež pri izvozu na Vzhod. Sedaj ta borba odpade, ker so možnosti vzhodnega izvoza tako velike. To vodi k povečanju proizvodnih zmogljivosti po vsej Jugoslaviji.
novega
Zahodni izvoz pa bo gotovo manjši, ker bo industrija zaposlena z manj zahtevnim Vzhodom.
No, za letos so količine že potrjene in pogodba sklenjena. Sovjetski kupci bodo svoje prejeli, zahodni izvoz pa bo prikrajšan, kljub morebitni dodatni stimulaciji, saj nihče ne more narediti več kot zmore. Kaj pa bo z izravnavo zunanjetrgovinsko bilance s konvertibilnim tržiščem?
Ko sem na skupnem sestanku nasprotovbi tako velikemu naročilu, so mi očitali, češ da ne privoščim dela drugim tovarnam. Zakaj pa potem morajo razširjati že tako prevelike zmogljivosti te industrije? Kdo nam jamči, da bodo sovjetska naročila stalno tako velika? Kdo sploh še kaj misli dalj kot do jutri?
Pa naj vsako podjetje premišlja vsaj zase!
I. Rejc
v letošnjem letu nameravamo s tem nadaljevati, vendar bomo skušali organizirati še bolj praktične izobraževalne oblike. K temu nam bodo izdatno pripomogli opisi delovnih mest, ki smo jih izdelali v zvezi s sistemizacijo, ki mimogrede rečeno še ni izdelana.
3. Vprašanje profilov, od najširših do najožjih, je z industrijsko delitvijo dela postalo prav tako izredno aktualno. Ne bom na dolgo razlagal teorij, mogoče bo
Po enajstih mesecih lanskega leta lahko ugotovimo, da smo se planu kadrov za leto 1971 precej približali. Dinamika zaposlovanja v enajstih mesecih 1971 je bila naslednja:
1. 1. 1971 smo imeli v podjetju 1354 zaposlenih, od tega Alpina žiri	1022 ljudi
Alpina Gorenja vas 165 ljudi Alpina prodajna mreža	187 ljudi
V oktobru lanskega leta smo imeli še 1400 zaposlenih, konec novembra pa 1414. Od tega:
v Zireh	1035 ljudi
v Gorenji
vasi	182 ljudi
v prodajni
mreži	197 ljudi
Naš kolektiv se je torej v enajstih mesecih povečal za 60 ljudi. (V Zireh za 33, v Gorenji vasi za 17 in v prodajni mreži za 10.)
Fluktuacija je bila v lanskem letu precejšnja. Največja je bila v prodajni mreži sledita pa Gorenja vas in obrati v Zireh.
Fluktuacija v številkah je naslednja:
sprejeto delavcev: 153 (od tega 82 v Zireh, 30 v Gorenji vasi in 41 v prodajni mreži).
veljala le ugotovitev, da je pač potrebna prava razvojna služba, v kateri bi delali ljudje, ki širše poznajo našo stroko, nato strokovno zasedena priprava dela (kar bi se lahko približno pokrivalo z našim sedanjim razvojem) in končno specialistično usmerjeni ljudje v proizvodnji.
Reforma strokovnega šolstva je že na tej poti. Kreni-mo tudi mi po njej.
N. Podobnik
v istem času pa je bilo odjavi jenih 93 delavcev (od tega 49 v Zireh, 13 v Gorenji vasi in 31 v prodajni mreži).
Vzroki za tolikšno fluktu-acijo so naslednji:
Odpovedi delavcev z odpovednim rokom ali po sporazumu 47 primerov Po izteku pogodbe za določen čas	6 primerov
Starostna upokojitev
6 primerov Invalidska upokojitev
6 primerov Odhod v JLA 9 primerov Samovoljno prenehanje dela (brez odpovednega roka)
11 primerov Izključitev iz delovne skupnosti	2 primera Napoteni na rehabilitacijo 1 primer
V poskusni dobi 1 primer Smrt	2 primera
Od 1414 zaposlenih ob koncu novembra je bilo 536 moških in 878 žensk. Plan za leto 1972 je precejšen. Samo v tehnični službi bi rabili (z novim obratom na Colu) 115 ljudi predvsem žensk. Potrebe po ženski delovni sili so praktično neomejene, dočim so potrebe po moških le občasne dn zato dosti manjše.
E.D.
Najnovejši modeli smučarskih čevljev so naleteli na veliko zanimanje doma In v svetu.
Kadri v enajstih mesecih lanskega leta
Kam usmeriti izobraževanje?
Plan izobraževanja za leto 1972 sicer do potankosti še ni izdelan, vendar želim vsaj v osnovnih črtah orisati osrednjo usmeritev.
Znano je, da smo se v preteklih letih usmerili pred vsem na izobraževanje za poklic (formativno izobraževanje), to je štipendiranje, ki je pridobivanje kadrov »na dolge pasove«. Mislim, da je bil ta način, glede na to. da bi se nam zaradi pomanjkanja ustreznih ljudi že skoraj zanohtalo, kar primeren.
No, čc sedaj ugotavljamo, da bomo s sedanjimi štipendisti izpolnili najgloblje vr-
zeli, je prav, da gremo korak naprej.
Značaj dela v naši tovarni (še bolj pa v svetu) postavlja pred nlas mnogo vprašanj glede poklicne izobrazbe. Omenim naj le tri:
1.	vprašanje osrednje stroke
2.	vprašanje dopolnilnih profesionalnih informacij
3.	vprašanje širine profilov
1. Klasična čevljarska stroka se umika tudi iz obutvene industrije, zamenjuje pa jo kemija, strojništvo in celo elektronika. Ta preusmeritev, ki bo prav gotovo še pridobila na obsegu in globini, nedvomno zahteva spreme-
njeno organizacijo dela (tudi vsebino) v vseh pogledih, drugačno delitev dela in tudi novo vrednotenje posameznih strokovnih opravil.
2. Verjetno se je že marsikdo znašel v položaju, ko mu poklicno znanje ni več zadostovalo, temveč se je moral naučiti še kup novih stvari. Tega bo zmeraj več.
Zato smo se v zadnjem času že precej usmerili v dopolnjevanje šolskih znanj z raznimi seminarji. Ce smo pri izbiri imeli srečno roko, ne vem. Vem pa, da mnogi še niso spoznali vrednosti tovrstnih profesionalnih (posebno specialističnih) informacij.
Alpina dobila plaketo
Ob letošnjem občinskem prazniku občine Škofja Loka, je naše podjetje prejelo veliko spominsko plaketo, ki jo občinska skupščina podeljuje vsako leto najbolj zaslužnim organizacijam. Naš delovni kolektiv Je s tem dobil priznanje za dosežene poslovne uspehe in za prispevek v razvoju kraja.
Male spominske plakete pa so letos prejeli: Viki 2a-kelj za uspešno vodenje glasbene sekeije »Alpina«, Darij Erznožnlk za uspehe
žirovske mladine na športnem področju, ter Anton Jobst za dolgoletno požrtvovalno delovanje na kulturnem področju v Zireh.
V čast občinskega praznika 8. januarja (obletnice bojev v Dražgošah), Je bila 8. Januarja 1972 v Zireh slavnostna seja občinske skupščine obogatena s svečanim kulturnim sporedom, ki ga Je v ta namen pripravila kulturna sekcija v Zireh.
E. D.
Kaj dela SOP?
Zaključna dela pri preureditvi Icuhinje
Končan kongres našega sindikata
Elektronska obdelava podatkov postaja izredno priljubljena tema v večini slovenskih podjetij. Vzrokov za to je več, glavni pa so:
1.	Kongres IFIP, ki je bil v Ljubljani, je pokazal s svojim strokovnim delom kot tudi z razstavo računalniške opreme mnogim direktorjem in tudi delavcem — samo-upravljalcem možnosti avtomatizirane obdelave podatkov. Videli smo, koliko so pred nami v tem razvoju in uporabi računalništva druge drfave. Pri tem smo primerjali njihovo akumulacijo in uspeh v boju za tržišče z nami, kar je prav gotovo povezano z uporabo sodobnih računalniških metod v poslovanju.
2.	Republiški računski center, katerega soustanovitelj je tudi Izvršni svet Slovenije, se bo povečal in bo na razpolago osfalim delovnim organizacijam, pa tudi ljubljanskim fakultetam. Posebna fcomisifa pri IS SRS, ki jo vodi tov. Marjan Dolenc, posveča izredno skrb tudi šolanju računalniških kadrov in dviganju računalniške kulture na vseh stopnjah našega Šolstva.
3- V lanskem letu je bila odprijvljena carina na računalnike in računalniško opremo. kar je zelo znižalo začetne stroške v uvajanju elektronske obdelave.
4. Najvažnejši razlog za vse večjo priljubljenost kompju-terjev pa je nedvomno uspeh naših slovenskih podjetij, ki že imajo svoje sisteme ali pa sc poslužujejo uslug sloven skih računskih centrov. Ti centri so po mnenju dveh angleških strokovnjakov v dosedanjem delu povsem opravičili svoj obstoj. Angle-^ sta napravila to nepristransko študijo o računalništvu v Sloveniji na zahtevo IS. V resnici ni težko ugoto-da imajo podjetja kot so Gorenje, Meblo in drugi lastne računalnike žc nekaj let in da pomenijo danes že pravi pojem dobrega podjetja.
Tudi pri nas se ljudje vse tiolj aanimajo za udeležbo pri računalniškem razvoju. Vse manj bo tistih, ki imajo . yedno pomisleke ob uvajanju elektronske obdelave v
Številka je
Po novih predpisih o matični evidenci socialnega zava-ovanja mora imeti vsak zavarovanec, pa naj bo to de-avec ali njegov družinski vif"' ^ zdravstveni izkaznici pisano registrsko številko podjetja.
tovanja je dobila šte-ko 5053000989,, obrat v Go
5053000823^"
podjetju. Naši tehniki, ki večkrat pridejo v stike s Pekom, Planiko in našim francoskim partnerjem, kjer imajo obdelavo podatkov že na visoki ravni, bodo vse bolj zahtevali uvedbo lete tudi v našo proizvodnjo. Naša služba za obdelavo podatkov (SOP) je sedaj na točki, ko moramo preiti iz modela na operativno izvajanje del. Pripravljeni so nekateri programi s področja prodaje. Poskusna obdelava prodajalne Skofja Loka je dala dobre rezultate. Poslovodkinja je z razbremenitvijo in točnostjo pri obdelavah zado voljna. Tudi mi smo z njenim sodelovanjem zelo zadovoljni.
Vrednost avtomatizirane obdelave se bo pokazala šele pri obdelavi celotne prodajne mreže. Tu pa se bomo srečali z dvema problemoma, na katera sem že večkrat opozoril;
—	pomanjkanje kadrov,
—	stroški za usluge računskega centra.
Kadrov v tej dejavnosti primanjkuje že od prvih začetkov dalje v vsej Sloveniji in tako tudi pri nas. Dejstvo je, da že izdelanih strokovnjakov iz drugih podjetij ni mogoče dobiti in jih tudi naše redno šolstvo ne daje. Edini izhod bo v šolanju lastnih ljudi, kar pa je dolgotrajen in drag postopek. Vemo pa, da brez ustreznih ljudi, posebno v taki stroki, ne bomo mogli napredovati.
Ko bodo prešle na novi način poslovanja vse naše prodajalne, se bo seveda število podatkov za obdelavo izredno povečalo. To bo zahtevalo več sredstev za plačilo uslug Računskemu centru. Ob dobrem rezultatu preteklega leta bi bilo treba preiti na obdelavo celotne mreže čim prej, da se pravočasno pripravimo na bolj sušna leta, ki morda pridejo.
V preteklem letu je naša služba poleg sredstev za OD porabila 56.000 din za nakup magnetnih diskov, ki so osnovno sredstvo trajne vrednosti in 40.000 din za plačilo uslug Računskemu centru Skofja Loka za usluge pri programiranju in čas uporabe računalnika.
Zoran KOPAČ
pomembna
Kdor še ni dal vpisati teh številk v zdravstveno izkaznico, naj to stori čimprej, sicer bo lahko imel sitnosti, ko bo iskal zdravniško pomoč.
Omenjene številke vpisujejo v kadrovskem oddelku, v Gorenji vasi pa v upravi obrata.
V Kranju je 8. 12. 1971. končal delo III. kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Glede na to, dfl je bilo sprejetih mnogo zaključkov in smernic, ki so zajete v statutu in programski usmeritvi, bi kot delegat tega kongresa le v kratkih besedah opisal nadaljnje naloge sindikata, ki bi zanimale naše članstvo. Očitno je, da hoče Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije, postati pomembnejša družbeno-politič-na sila, kot pa je bil doslej. Temu v prid govorita Statut, ki ga je sprejel kongres in pa programska usmeritev, ki jasno kaže naloge in delo Sindikata v prihodnjih štirih letih. Dolžni smo se jasno opredeliti do posameznih pravilnikov in samoupravnih aktov, ki bodo predstavljali neposredne rešitve problemov in krojili politiko delovne organizacije. Vsaka od teh ureditev pa mora iti v širšo obravnavo med delavce, katerih pripombe je treba upoštevati.
Pri vsklajevanju notranjih aktov s samoupravnim sporazumom se mora sindikat zavzemati in tudi sicer zastopati sledeča stališča:
—	za samoupravni položaj delavca v delovni organizaciji s katerim se realizirajo ustavne in zakonske pravice delavcev
—	za pravilno gospodarjenje z dohodkom in pravilno delitev sredstev za osebne dohodke
—	da bo tudi najnižji osebni dohodek omogočal delavcu in njegovi družini ekonomsko varno življenje
—	za odprto kjadrovsko politiko in čim višjo strokov-
no usposobljenost delavca
—	za čimboljše delovne pogoje in ustrezno varstvo pri delu (prehrana, prevoz na delo, nadurno in nočno delo)
—	za pravilna delovna razmerja
—	za tako stanovanjsko politiko, da se omogoči ustrezno stanovanje tudi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki.
—	za pravilen odnos do invalidov, onemoglih delavccv, delavcev v staležu in porodnic.
Trdim, da so zgoraj naštete nalogo stvarnost, s katero se je treba spoprijeti, saj vemo, da se taki problemi dnevno pojavljajo tudi v naši delovni organizaciji. Vc-
»Privredni pregled« poroča, da je tovarna ženske modne obutve LEDA iz Knjaževcn izpolnila proizvodni načrt že do 10. decembra. Izdelali so 1,140.000 parov ženskih čevljev (100.000 parov več kot v letu 1970) in dosegli 106 milijonov din celotnega dohodka. Izvozili so 65% celotne proizvodnje, v glavnem v Sovjetsko zvezo, ZDA in ZR Nemčijo.
V podjetju pravijo, da se imajo za uspeh zahvaliti sodobni organizaciji dela, modernizaciji proizvodnih kapacitet in stalnem spremljanju zahtev svetovnega trga.
Tovarna zaposluje okrog 1100 delavcev. Zanimivo je, da gredo na kolektivni letni
mo, da brez truda in brez podpore vseh članov teh problemov ne bomo rešili, vendar je naša dolžnost, da resno pričnemo z delom in da v zgoraj naštetih nalogah vidimo možne okvire aktivnosti.
To se le s skopimi besedami opisane naloge sindikata in smernice njegovega dela, kaj več smo lahko prebrali v dnevnem časopisju in pa v Delavski enotnosti, katero pri nas lahko vsakdo dobi brezplačno pri vratarju. Ni prav, da posamezni izvodi ostanejo pri vratarju ne da bi jih kdo prelistal, saj prinaša zanimive stvari in probleme slovenskih delovnih kolektivov in gospodarstva na splošno.
STANKO CAR
dopust šele, ko izpolnijo letni plan proizvodnje. Tako so lani nastopili dopust 10. decembra vsi delavci razen strokovnjakov, ki so medtem pripravili plan za letošnje leto. Med dopustom so tudi opravili remont sedanjih in montažo novih strojev in opreme.
Za letošnje leto predvidevajo povečanje proizvodnje na 1,265.000 parov in celotnega dohodka na 117,7 milij. din.
Prav tako predvidevajo, da bodo v letu 1972 povečali poprečni osebni dohodek, ki je za leto 1971 znašal 1.060.— din na zaposlenega mesečno.
S. P.
Kako gospodarijo drugi?
Naš portret
Leto 1953 Je bilo za iiaSe podjetje kritično. Prodaja Je stagnirala in začeli smo odpuščati delavce. Kako Je prišlo do tega?
V letu 1951 Je prenehala planska distribucija industrijskih proizvodov in je nastalo prosto tržišče. Vse slovenske tovarne so nekaj časa še prodajale svoje izdelke preko specializirane samostojne trgovske organizacije »Triglav«. To pa je kljub protestom ostalih proizvodnih podjetji, kmalu v celoti prevzel PEKO in jo pretvoril v svojo prodajno mrežo.
Od tedaj je bila prodaja naših izdelkov odvisna od dobre volje tistih podjetji, ki so imela lastne prodajalne In pa seveda od muhavosti tržišča.
Delavski svet ALPINK je v težki situaciji sklenil, da bomo ustanovili lastno prodajno mrežo in si tako zagotovili zanesljive kupce.
Tako je bila 1. decembra 1953 ustanovljena naša prva prodajalna v Sarajevu. Njej je že naslednje leto sledilo 13 novih naših prodajaln, postopno pa smo jih odpirali še vsako leto nekaj. Danes jih imamo 51.
V spomin Stanetu Albrehtu
v prejšnjem mesecu, v decembru smo se morali za vedno posloviti od člana našega kolektiva tovariša STANETA ALBREH-TA.
Po težki bolezni ga je smrt iztrgala iz naših vrst že v njegovem 43 letu. Mnogo prezgodaj!
Stanko je bil dolgoletni delavec Alpine. Tu se je zaposlil že ob koncu leta 1947 in je torej z našo tovarno žiivel in delal že vse od njenega začetka. Bil je (kvalificiran čevljar in se je vedno trudil, da bi prejete naloge v redu opravil.
Večkrat je sicer imel težave z zdravjem, zlasti pa zadnje leto, vendar smo vsi upali, da se mu bo obrnilo na bolje in da bo ozdravel.
Upi se niso izpolnili in Staneta ni več med nami. Vemo, da je moral mnogo prerano oditi, da je bil mož v najlepših letih, ki bi še lahko živel in marsikaj napravil, saj je imel še veliko volje in želja.
Tovariša Staneta bomo ohranili v lepem spominu.
Kdaj se bodo ogreli (še enkrat)
Prvi poslovodja naše prve prodajalne je bil KARLO K O M A C , ki je danes poslovodja naše prodajalne Zagreb II.
Tistih dni, ko smo odpirali prvo prodajalno, se rad spominja. Pravi, da je bila to prava senzacija za Sarajevo. Vse mesto je bilo preplavljeno z letaki, reklamo pa so objavljali tudi po mestnih zvočnikih. Prodajalno naj bi odprli po prazniku Republike. Med prazniki pa so v prodajalni organizirali razstavo obutve ALPI-NA. Zanimanje za to razstavo je bilo ogromno. Pri vhodu je bila taka gneča, da
se takmtni direktor ALPINE tovariš Petemel, ki je prišel na otvoritev, celi dve url ni mogel prebiti v prodajalno.
V lokalu, ki smo ga dobili za prodajalno, je bilo dotlej pogrebno društvo »Pokop«.
To je dalo povod sarajevskemu »Oslobodjenju«, da je dalo obširnemu poročilu o otvoritvi naše prodajalne hudomušen naslov: »Aipma pokopala pokop«.
Razstava je med potrošniki izzvala veliko zanimanje in prodajalna je že prvi mesec dosegla uspeh, kakršnega ni nihče pričakoval. V tovarni so morali na hitrico pripraviti nove pošiljke.
Kako pa se je pri tem počutil poslovodja Karlo Ko-mac?
Bil je v precejšnjih škripcih. Res je bil že izkušen trgovec z visoko kvalifikacijo, vendar je bil izučen v tekstilni trgovini. Priporočili so ga naši sarajevski poslovni prijatelji, ki so ga poznali kot uspešnega upravnika kmetijske zadruge na Ilidži pri Sarajevu.
Čeprav je imel že 48 let, mu ni bilo težko spremeniti stroko in si je prav kmalu pridobil potrebna znanja o obutvi. Se več: komaj se je njegova prodajalna nekoliko utekla, že je skupaj s Feri-jem Seliharjem pripravljal teren za odpiranje naših novih prodajaln v drugih krajih in iskal primerne kadre za nove prodajalne. Koliko truda je vložil v to, za našo tovarno življenjsko vprašanje, pove že dejstvo, da je bil za zasluge pri širjenju prodajne mreže odlikovan ob 20-letnici podjetja z Redom dela s srebrnim vencem.
Sicer pa Karla Komca pozna tudi precej delavcev v tovarni, saj je bil že večkrat član delavskega sveta. Kogar povprašate o njem, vsakdo
bo povedal, da je to skromen in marljiv delavec.
V svojih 40 letih delovne dobe je premenjal le tri službe in jih tudi več ne misli, saj bo šel kmalu že v pokoj. Pravi, da nikoli ni premišljeval, da bi zapustil Alpino, pa čeprav bi mogoče drugod dobil boljše pogoje. Na naš kolektiv se je navezal in z njim delil dobro in slabo. Saj samo dobro ni nikjer. Kar je imel posebnih želja, pa so se mu pri Alpini izpolnile in on to zna ceniti.
Čeprav je rojen v Sarajevu, se je želel preseliti v Zagreb, kjer je hčerka študirala medicino. Dobil je mesto poslovodje v naši prodajalni Zagreb II in kredit za nakup stanovanja, v katerega se je vselil pred dvemi leti. Nekaj let se je res moral stiskati kot sostanovalec, toda sedaj je to mimo.
Takšen je naš najstarejši poslovodja. Med svojimi kolegi še vodno velja za vzornega delavca. Njegova prodajalna je vedno urejena in poslovne knjige brezhibno vodene. Temu ustrezna je tudi postrežba in promet.
Ce vas pot nanese v Zagreb, pa ga bosta našli v prodajalni, četudi je delovni čas že zdavnaj potekel.
Stojan Pertovt
MIRKO SEUAK se je rodil pred 61 leti na Dobračevi. V šolo je hodil v Žireh. Ne v tako, kot jo ima današnja mladina, ampak v dosti slabšo in pomanjkljivejšo. Po končani šolski obveznosti se je izučil za čevljarja pri Zajcu in delal tam približno deset let. Po letu 1935 je odšel, kot prenekateri Zirovci — v svet. Ustavil se je v Beogradu in tam delal do leta 1957.
»Po 22 letih« pravi Mirko, »sem se zarekel, da se bom vrnil v svoj domači kraj. Zelja se mi je izpolnila ob kon cu lota 1957, ko sem prišel v 2iri in dobil zaposlitev v Alpini.
V prvem letu sem delal pri »cvikanju«, pri nastavitvi podplatov in lesenih peta. Cez leto dni pa sem obstal na kontroli, na kateri sem delal vse do danes.«
Na vprašanje, kako se je počutil v podjetju, Mirko pravi: »Počutil sem se vseskozi do-ro, saj mi ie bila tovarna druei idom. Tudi odnosi pre i in sedai so bili kar na visoki ravni, tako da je bilo v tovarni včasih prav prijetno delati.«
Sekretariat tovarniškega aktiva ZK nas je opozoril na konstatacijo v prispevku Janka Poljanška, češ da se ne čudi zagrebškim študentom, ki so posegli po zadnjem sredstvu, da bi pospešili ureditev deviznega režima.
Uredniški odbor ne deli tega mnenja pisca, temveč zastopa stališče, da se sistemska vprašanja nikakor ne morejo reševati s kričanjem ali
»Kaj boste počeli kot upokojenec?«
»Sedaj bom doma. Nisem se še odločil kaj bom počel. Brez dela prav gotovo ne bom mogel zdržati. Delal pa bom le toliko, da mi ne bo dolgčas — saj bom upokojenec.«
Tovarišu MIRKU SEU.4-KU želimo, da bi zasluženo pokojnino užival mnogo let.
Ernest Demšar
s stavkami. Sicer pa v primeru zagrebških demonstracij niti ni šlo za devizni režim, ampak je bila to le krinka za protirevolucionarno dejavnost nekaterih zagrebških krogov, kot se je to kmalu potem izkazalo.
Hkrati pa je Janko Poljan-šek naprosil, naj objavimo naslednje pojasnilo:
»V prispevku, ki je bil objavljen v lanski 12. številki vašega glasila pod naslovom »Kdaj se bomo ogreli« sem imel namen opravičiti zamudo pri izvajanju del, ki jo v Alpini pripisujejo Obrtnemu centru, čeprav je ni zakrivil ta, pač pa neurejeni devizni režim. Pri tem sem zapisal, da se ne čudim zagrebškim študentom, ki so prav takrat, ko sem prispevek pisal objavili stavko, dokler ne bo urejen devizni režim. S tem seveda nisem mislil, da je njihova stavka upravičena in še manj umestna, saj vsakdo ve, da se ureditev deviznega režima ne da doseči z izsiljevanjem, ampak je potrebno veliko študija in dogovarjanja. V tem času, ko sem sestavek pisal, pa tudi še ni bilo jasno, kakšno je pravo ozadje študentovske stavke in poznejših neredov.
Tisti stavek se mi je zapisal v ogorčenosti zaradi nemoči, da bi opremo za Gore-njo vas dobili pravočasno, čeprav je bila z naše strani vse pravočasno naročeno in vnaprej plačano.
Zato ne bi želel, da bi si kdo omenjeni sestavek tolmačil tako, kot da podpiram razbijače jugoslovanske enotnosti in samoupravnega socializma.«
Upamo, da so stvari sedaj jasne. Uredniški odbor
Na podlagi 2. člena pravilnika o delovnih razmerjih ALPINE Žiri objavljamo sledeča
prosta delovna mesta
a)	obračun OD — v finančni službi (za nedoločen čas)
b)	pisarniški dciavec II — v prodajni službi (nadomeščanje za doiočen čas od 1. 2. do 30. 9. 1972)
c)	kurjač — v tehnični službi (za nedoločen čas) Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
pod a) in b): nižja strokovna izobrazba z nekaj
prakse ali začetnik,
pod c): polkvalifieiran kotlar, kovač, ključavničar, mehanik ali PK strugar z 18-mcscčno prakso v kovinski stroki ali pri popravilu parnih kotlov pod nadzorstvom,
delavec, ki ima triletno prakso v kovinski stroki ali pri popravilu parnih kotlov ali kurjenju parnih kotlov pod nadzorstvom.
Pismene prijave z obrazložitvijo strokovne izobrazbe in prakse sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi.
Tovarna obutve ALPINA Kadrovska služba
Upokojitve
Joie Podobnik
flooi> leio
Spet leto pret ho. Joj, Rorje!
Izteka se nam del iivljenja,
zagrinja prah ка pozabljenja, kot sneg zapada rast zemlje.
Nikar, no! Pijmo do medlenja — v omami čar so Se solze.
Ne mislimo na čas streznenja,
ubijmo v sebi moro dne. Zavriskajmo si v Noč veselja,
da se ogreje še polje.
Dovolj je ialosti, trpljenja, podajmo roke si, molje.
Ne menimo se za ime.
Hodimo bratje. Brez povelja bodimo si samo Se ielja,
samo še duša in srce.
Kraljujmo, kralji! Cvet poštenja in iskrenosti, se ve.
Sivina jutra. Trpkost. Žeja.
Svinec v glavi. Nič ne de!
Novo leto se pričenja.
Novi tipi. Novo vse.
.. . Novo s starim se počenja ... Kaj bi tarnal. Smo ljudje.
Rešitev LITERARNE UGANKE iz decembrske številke: FRANCE BEVK — IZ ISKRE POŽAR
Med reševalci je bil izžreban LAZAR JANEŽ, 2IRI 49 -Čestitamo!
Novice iz kadrovskega oddelka
v decembru nismo imeli večjih kadrovskih sprememb.
V	Žireh smo zaposlili Lidijo Vidic, z rednim delom pa je po uspešno zaključeni rehabilitaciji začela delati tudi Ida Petemelj. Delo je prenehalo Mariji Primožič, Stanislavu Albrehtu in Mirku Seljaku.
V	Gorenji vasi je nastopil delo Miran Mazzini, odšla pa je Danica Krek.
Prodajna mreža je sprejela 3 nove delavke za novo preurejeno prodajalno v Splitu, z delom pa so prav tako prenehali 3 prodajalci.
Ob koncu leta smo imeli zaposlenih 1414 delavcev, od tega v Zireh 1035, v obratu v Gorenji vasi 182 in v prodajalnah 197. Poprečno jc bilo v lanskem letu 1383 zaposlenih.
A. F.
MODA
Pletenine so že od nekdaj priljubljene pri starih in mladih, predvsem ker so tople in udobne. Ze nekaj sezon jih lahko občudujemo na straneh modnih revij. Nikoli pa niso bile pletenine tako živahne in privlačne, kot prav letos. Modn je naravnost zaljubljena v pisane črte, široke ali ozke. Svo.i povratek pa slavijo tudi norveški vzorci, ki so bili precej časa pozabljeni. Iz njih si lahko spletete kape, ki jih potegnite skoraj do obrvi, če hočete biti po modi. Prav tako bodo lahko lepi puloverji, jope, obleke. Brezrokavniki so se nekoliko spremenili. Nič več ni videti dolgih, spredaj zapetih. Moderni brezrokavniki so podobni moškim spodnjim majicam, nosijo jih dekleta in fantje, pisane ali enobarvne.
Zato dekleta, pletilke v roke! Dolgi zimski večeri bodo tako prijetneje potekali. Ob televiziji ali klepetu bodo pod vašimi prsti rasli izdelki, ki vam bodo prijetno popestrili zimsko garderobo.	Duša Mesec



mm

Jože Petemel:
Ubiti zvon
(3. nadaljevanje)
Andrej se je po vojni vrnil iz vojske. Doma so Uveli in delali Se vedno po starem. Nova dekla Justina je Andreju takoj do-padla v oči, pa tudi njej je bil Andrej všeč. Vendar se je Andrej v vojski ie nalezel idej o zadružnem kmetijstvu, čeprav oče o tem noče nič slišati.
Kopal je in kopal. Potem pa je zemljo skidal iz jame na breg. Spet je zgrabil kramp in z velikimi zamahi udaril po kamenju, ki je bilo pomešano med zemljo. Bolje bi dejal, da je bila zemlja pomešana med kamenje in še to le pusta peščen-ka.
»Tu bo slabo raslo,« si je dejal Andrej sam zase, ter si z roko obrisal potno čelo. Nasmehnil se je in na glas dejal: »E, stari, stari, pa tvoji stari nauki, ki si jih podedoval še od tistih, ki so videli copmice na metlah jahati in na daljavo krave mol-sti.« Naslonil se je na kramp in modroval naprej: »Tu, v to kamnito jamo naj te zasadim, tebe, nežno drevesce, ki imaš tako bujno rast, da kar kipiš v nebo, da bi se razraslo na vse strani in obrodilo svoj sladki sad.
Tu, med kamenje, naj ti dam še steklenih dro'bcev, da te branijo nadležnežev. Zraven pa naj dodam še stare čevlje, da bodo po očetovem mnenju odganjali zle duhove od tebe. Tu notri naj
zasadim tvojo mladost. Ti založim nežne korenince s tem kamenjem. Potem pa te privežem z močna trto h kolu. Tvoja usoda bo tako zapečatena. Ti pa delaj listje, da boš živelo in živi, da boš rodilo sad. Tu naj te pustim, živelo boš mladost brez mladosti, življenje brez pravega življenja. Zemlja ti ne bo nudila drugega kakor prostor. Le sonce in dež ti bosta enako dobra, kakor tistim, ki so zasajena v plodna tla in se lahko bohotno razraščajo.
Da, da. Živelo boš in živelo dokler ne bo postala tvoja skorja stara in hrapava. Cas in trdo življenje te bosta upognila, kot je upognilo vse Andreje, ki so živeli na tem Andrejevšču. Postalo boš oguljen štor, ki je živel življenje brez življenja.«
Tako je Andrej sanjaril in modroval, da ni opazil Justine, ki mu je šla naproti.
»Andrej, tu imaš malico,« je glasno dejala in postavila pred kup zemlje majhno košarico. V njej je prinesla lonček kisle^ mleka in kos domačega kruha.
Andrej se ni dal prositi, saj je imel že kar suho grlo. Odvrgel je kramp in sedel v breg. Iz košarice ja vzel lonček, ga pritisnil na usta in hlastno izpil. Vzel je še kruh, ga prelomil in ugriznil. Bil je star in pust, toda dobrega, domačega okusa.
»Je to vse?« je začudeno vpmšal.	' - S /
»Kaj pa misliš, da boš sedaj doma jedel. Boga zahvali, da imamo vsaj kruh. Lansko leto še tega nismo imeli,« mu je dejala Justina nekoliko prezirljivo.
»Kako to? Ali je bila tako slaba letina?«
»O, slaba, slaba. Pa še tisto, kar smo pridelali, smo morali oddati v obvezno oddajo državi, da ste imeli vi kaj jesti pri vojakih. Na loškem smo za drag denar kupovali fižol, če smo ga sploh dobili, da smo imeli vsaj nekaj močne hrane pri težkem delu.«
»A, taka je bila ta reč. To danes prvič slišim. Pri vojakih so nam vedno pravili, da bo potrebno še precej časa in truda, da bomo prevzgoji-li nezavedne kmete, da bodo svoj pridelani višek oddajali državi, da bodo tudi delavci imeli kaj jesti.«
»Ja, ja, tako je bilo. Prehitro so pozabili, da so bili tudi sami nekoč kmetje in da bi brez nas ne mogli vojno vzdržati in ne zmagati. Danes p!a te še slišijo ne, če jim na sestankih potožiš, da se ti godi krivica in da so preveliki davki. Med vojno pa so celo obljubljali, da bo po vojni brez davkov.«
»Kako pa misliš Justina, da bi oblast shajala brez davkov?« je posegel v besedo Andrej. »Pravzaprav, zakaj se ti zanimiaš za davke, saj ti jih ni treba plačevati?«
»Samo dekla sem, seveda samo dekla. Saj vendar ne misliš, da živim le od tistih nekaj stotakov, ki mi jih daje ria mesec tvoj stari. Menda vidiš, da vsi živimo od tistega, kar pridelamo. Jemo tisto, kar nam zraste in ostane doma.«
,Eh, pustiva te davke. Naj se z njim ubada kdo drug,« je ugovarjal Andrej, da bi sebe spravil iz zadrege. Poskušal je pogovor obrniti v drugo smer.
Justina je sedla, v breg in naskrivaj pogledovala Andreja, kako počasi jć in čaka, da spet kiaj reče.
»Veš Justina, za naju bi bilo bolj pametno, da govoriva o lepših stvareh.«
»O kakšnih stvareh misliš, Andrej?« ga je vpi^ašala in ga že boij ljubeznivo pogledala.
»Mislim, o najini mladosti in, saj veš, o ljubezni.«
»Eh Andrej, kje je že moja mladost. Mojo najlepšo mladost je vzela vojna.«
»No, no, tako stara ženica pa še vendar nisi.«
»To zimo sem jih bila petindvajset in kar čas bi že bil, da bi se spravila nekam v kraj,« je skušala Andreja. »Zate, Andrej ni skrbi. Oče ti bo dal kmetijo, potem pa se še dobro oženiš in skrbi bodo pri kraju.«
»Da, da, seveda. Ženskam je to glavna skrb. Samo, Ju-
stina, pri tvojih letih ti za to še ni treba skrbeti. To še niso nobena leta,« se ji je poskušal prikupiti. »Saj si le malo starejša od mene. Ja/. pa vidim še celo življenje pred seboj.«
»Eh, Andrej, dejala sem, da je tebi lahko. Če bi bil v moji koži, bi drugače mislil.«
»O drugače, drugače,« je dejal Andrej. »Ze danes bi šel od tod, če bi bil v tvoji koži, tako pa ne morem. Ti nimaš grunta, lahko greš v tovarno.«
»Ne, Andrej rojena sem za npš svet in tu bom ostala. Ne grem med gospodo. Rada bi ostala doma. Še posebno mi ugaja tu v Poljanski dolini. Tu je boljša zemlja, kakor pri nas na Tolminskem.«
»Saj res,« se je pošalil Andrej. »Tu pod Blcgošem jc boljša zemlja. Ce je srednje velika kmetija in jih vsaj pet dobro prime za delo in gara od teme do teme, pa če je še letinti dobra, res ni skrbi, da bi bili lačni.«
»Saj to je dovolj. Kaj pa še hočeš več?« je začudeno dejala Justina.
»O, še marsikaj. Je mar tudi tebi dovolj, da garaš od teme do teme, potem pa nimaš drugega, kakor da se do sitega naješ,« jo je mučil Andrej še naprej.
Za hip jo je zmedel. Ni mu odgovorila. Zdel se ji je nerazumljiv, čeprav je slutila, da ima nekaj za bregom. Njegovo govorjenje se ji je zdelo že pravo zabavljanje čez kmetije in kmečko delo.
(Dalje prihodnjič)
Problemi krajevne skupnosti Žiri
SPORT
NEKOLIKO HUDOMUŠNO
VPRAŠANJE...
Koliko neki bi morali prispevati za saniranje večjili in manjših jezer, ki na novova-ški cesti postajajo vedno bolj onesnaženi od nafte? To je nevarno, da okužimo žabe. Radi bodo prispevali vsi, ki jim blato obmetava hiše, saj je gradbeni material drag.
IN BOLJ RESEN ODGO-
VOR KRAJEVNE
SKUPNOSTI:
Krajevna skupnost ima v oskrbi približno 26 km neka-tegoriziranih cest in pota (občinskih). Med temi je tudi cesta Stara vas—Podlesec, ki je prometno močno obremenjena, predvsem zaradi redne lokalne avtobusne proge in zaradi tovornega prometa delovnih organizacij. V smislu občinskega odloka o vzdrževanju, uporabi in upravljanju občinskih nekategorizira-nih cest, bi morale vse delovne organizacije — koristniki sofinancirati vzdrževanje. Žal pa se le te tega otepajo z motivacijo, da je to cesta, ki spada v značaj cest IV. kategorije in jo je dolžna oskrbovati in vzdrževati občina. Nujno bo v bodoče doseči prekategorizacijo te ceste, sicer je ne bo mogoče vzdrževati niti toliko kot doslej, ko jo vzdrževanje te ceste šlo v škodo drugih cest in pota v kraju.
Glede na cestni promet, ki je že večji od ceste Ziri—Rov-te, bo treba cesto Ziri—Podlesec po etapah asfaltirati. Za prvo etapo, to je od bencinsko črpalke v Stari vasi do Gantarja v Novi Vasi in od Karlovca (križpot) do Kreka v Novi vasi je že izdelan predračun, ki znaša 690.000,00 din. Z dobro voljo občanov za uvedbo samoprispevka, prispevka občine, delovnih organizacij in sklada prispevka za uporabo mestnega zemljišča KS Žiri, bi bilo moč realizirati predračun. V primeru, da se pogoji za vzdrževanje ali obnovo ne bodo izboljšali, bo nujno znižati dovoljeno obremenitev te ceste. To bo seveda v škodo tovornemu in avtobusnemu prometu.
TUDI VODOVOD
Letošnje izredno sušno obdobje nas je opomnilo, da moramo čim prej poiskati novo vodovodno zajetje. Mislili smo že na Urbanovo jamo v Osojnici, vendar smo ugotovili, da zajetje ne bi imelo zadostnih kapacitet. Zajetje potočne vode starega vodovoda v Rakulku pa je neprimerno in od sanitarne inšpekcije prepovedano. To je bil tudi razlog, da med vodovodno krizo ni bilo na razpolago dovoli vode niti za ko-ristnike v nižinskih predelih. Rodne bakteriološke preiskave vode javnega vodovoda v Žireh, tako tudi na zajetju samem so pokazale, da je voda oporečna in da jo je treba klorirati. Menimo, da bo nujno sanirati obstoječe in
izgraditi dodatno vodovodno zajetje. Prav tako bo treba vgraditi vodomere pri odjemalcih. S tem bi dosegli varčevanje z vodo po eni strani, po drugi strani pa bi kori-stnik plačal le porabljeno vodo.
KAJ PA MESTNI PRISPEVEK?
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se pobiDa na ožjem zazidalnem področju in se zbira pri občini na poseben sklad. Računamo, da bo ob koncu tega leta na tem skladu ca. 120.000,00 din. Po prvotnem programu naj bi ta sredstva uporabili za ureditev kanalizacije in asfaltiranje ceste. Med letom pa je bilo treba program dopolniti s tem, da bi del sredstev (približno 35.000,00 din) uporabili za ureditev prostora pred zadružnim domom in za razširitev obstoječe javne razsvetljave v Novi vasi in na Do-bračevi.
Predračunska vrednost ureditve prostora pred zadružnim domom je sicer znašala 120.000,(X). din. Financirala naj bi jo delno tudi občina in po določenem ključu vse delovne organizacije v kraju. Naknadno pa smo odkupili in uredili zemljišče za parkiranje osebnih avtomobilov in so se stroški ureditve povečali. Dela na tem prostoru še niso povsem končana. Manjka še ploščad, označba parkirnih prostorov za osebne avtomobile na asfaltni ploščadi ter namestitev posod za rože.
Za republiško cesto III. reda, ki vodi skozi Ziri, je stroške asfaltiranja nosila občina in republiški cestni sklad. Krajevna skupnost pa bo morala urediti asfaltirane priključke nekaterih pomembnejših pota.
NAČRTI, CE BO DENAR
Vse omenjene dejavnosti Krajevne skupnosti pa so za sedaj še pretežno vzdrževalnega značaja. Zavedamo pa se, da bomo v do-glednem času morali pristopiti k gradnji glavnega voda kanalizacije in asfaltiranja nekaterih uličnih pota. Stroške bomo morali kriti sami, kako zbrati sredstva, pa je stvar odločitve občanov.
Da bo šel kraj z razvojem časa naprej, bo treba tudi razmisliti, kje naj bo locirana nova trgovska stavba. Kdo bo investitor te stavbe, bo razvidno šele po natečaju. Možna bo mogoča tudi kooperacija. Kaj več o tem je preuranjcno reči, pač pa bo Krajevna skupnost pristopila k delu takoj naslednje leto.
Vse povedane in še druge potrebe pa bomo lahko in hitreje zadovoljili, če bodo občani skupaj s političnimi in delovnimi organizacijami ter z občinsko skupščino zavzeto in požrtvovalno pripravljeni sodelovati.
(V imenu Krajevne skupnosti Žiri je odgovarjal tajnik sveta Krajevne skupnosti Karel Kavčič.
Smučišča na Goropekah so privlačna tudi v letošnji blagi zimi. Vlečnica Je polno zaposlena.
Smučarji
Delovni program SK ALPI-NA Ziri je za tekočo sezono precej obširen. Organizirali bomo republiško prvenstvo v skokih za člane, ki bo 30. 1. 1972. Teden kasneje pa bo na pobudo Občine Skofja Loka državno prvenstvo na 25-mc-trski skakalnici v Novi vasi. O problemih in delu ob pripravah takih tekmovanj ni potrebno posebej pisati, ker je poznano že vsakemu Žiro vcu.
Košarkarji
Odkar se je pričelo tekmovanje v L zvezni košarkarski ligi, smo prek televizije lahko ocenili vrednost posameznih ekip. Trenutno je največ pokazala Lokomotiva iz Zagreba, ki ima tudi največ možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Pro-gnozirati, kdo bo končni prvak in kdo bo izpadel pa je zaenkrat še nemogoče, ker so vse ekipe izredno izenačene in ni prav nič presenetljivo, če zadnji na lestvici premaga prvega. Razplet tekmovanja v L ligi z zanimanjem spremljajo tudi košarkarji Kladi-varja, kajti v primeru, da se bo zvezna liga res povečala za dva člana, kot je bilo napovedano, imajo vse možnosti, da ostanejo v П. slovenski ligi — zahod še eno leto. Zato trenirajo po trikrat na teden.
Naši skakalci redno trenirajo in se udeležujejo tekmovanj, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. V nedeljo, 26. 12. so skakali v Logatcu pionirji, mladinci in člani. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate, mlajši pionirji: Bogdan Podobnik, drugo mesto, starejši pionirji: Anton Burjak, drugo mesto. Drago Zakelj, četrto mesto, pri mladincih: Janez Poljanšek, tretje mesto. Člani alpske sekcije so pomlajeni, pri rednem treningu jih vodita Alojz Bur-nik in Franc Jesenko. Treni-
Ekipa bo letos precej močnejša kot lansko leto, saj je precej mladih igralcev izredno napredovalo. Poleg tega se je tudi višina v klubu nekoliko popravila, saj so sedaj kar 4 igralci visoki 1,90 m ali več. Veliko pomeni tudi to, da so h Kladivarju pristopili 3 igralci Kroja iz Škofje Loke, kar bo vsekakor veliko pojačanje. Kako se bodo pripravljali za tekmovanja pa se bo pokazalo v mesecu aprilu, ko bo otvoritev novega igrišča pri TVD Partizan. Takrat nameravajo organizirati turnir, na katerem bi sodelovalo 6 ekip.
Judoisti
Jesenski del tekmovanja v П. slovenski judo ligi — zahod je končan. Po daljšem času so s tekmovanjem po-
rajo na Goropekah, kjer imajo na razpolago vlečnico. Л1-pinci so imeli že prvo preizkušnjo preteklo nedeljo na Črnem vrhu nad Jesenicami. Udeležilo se ga je 12 naših tekmovalcev. Tekmovali so za kategorizacijo, zato je bila udeležba številčno in kvalitetno zelo močna.
Torej sezona se je pričela, naši tekmovalci in vodje se jih bodo udeleževali kolikor bodo dopuščale finančne možnosti.
Marijan BOGATAJ
novno pričeli judoisti Alpine, ki so se po več kot enoletnem premoru zopet zbrali in pričeli resno trenirati. To so pokazali tudi rezultati, ki so jih dosegli v tekmovanju. Po prvem delu prvenstva so na prvem mestu, in kar je še več vredno, so edina ekipa v ligi brez poraza s samo dvema neodločnima borbama.
Upajmo, da bodo tudi v spomladanskem delu tekmovanja tako uspešni ter ohranili prvo mesto in si s tem priborili pravico tekmovanja v I. slovenski judo ligi.
Ob tem uspehu pe je treba omeniti še izredno uspešen nastop judoistov na že tradicionalnem tekmovanju »Na-gaoka«, ki je bilo v Ljubljani. Ob udeležbi preko 200 tekmovalcev iz vse države ter iz Italije in Avstrije je v kategoriji do 70 kg zmagal član Judo kluba Alpina, Milan Jereb, ki je moral v neposrednih dvobojih premagati 5 tekmovalcev.
Miha GOVEKAR
Ekipa košarkarjev Alpine
VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON ZAKELJ, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STANE KOSMAČ, STO-JAN PERTOVT, odgovorni urednik, MAJDA JESENKO, glavni urednik. Izhaja mesečno. Naklada 1400 izvodov. Ziri dne 15. 1. 1972. Tisk Gorenjski tisk Kranj