8TU3U5KA KNJ«hW3A V CHJU Zasavski •Zasavski tednik- le glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - RaCun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina <80 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografu ne vračamo. Štev. IT TRBOVLJE, 20 aprila 1980 PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA Problemi urbanizma in stanovanjske izgradnje .Na plenumu SZDL okraja Ljubljana so preteklo soboto razpravljali o nekaterih vpra-™njih urbanizma in stano-Vanjske izgradnje. Naloge na Področju nadaljnjega razvoja stanovanjske reforme zahtevo nekatere prijeme, katerih učinkovitost bo tem večja in temeljitejša, čim več se bo o vprašanjih razpravljalo med članstvom Socialistične zveze. Nastala je potreba demokratičnega uveljavljanja pri reševanju urbanističnih, projektantskih in tudi posameznih arhitektonskih problemov ne samo v Ljubljani, temveč tudi v drugih mestih okraja, kar velja med drugim tudi za Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Sta- novanjsko gradnjo in urbanistično ureditev bo treba vskla-diti z današnjimi potrebami in možnostmi. Pri rešitvi teh nalog bo pa morala sodelovati tudi Socialistična zveza, ki bo lahko prinesla koristne nasvete in napotke. Na plenarnem zasedanju je poročal član predsedstva okrajnega odbora SZDL Lju-ljana, tov. Janez Vipotnik, ki eu en la; in u nu STA SE SEŠLA Predsednik kitajske vlade Cu Laj je bil pred dnevi na ubisku v Burmi, kjer se je se-z burmanskim predsednicam V Nujem- Cu En L.aj je »^Potoval naprej v New Delhi. nasee zopet doma Predsednik ZAR Naser se je 18-dnevnem obisku v Indi-V ‘n Pakistanu vrnil nazaj v Ka>r0. NISO ZA DELITEV GZEMUA Začasna alžirska vlada odurno zavrača vsako rešitev lirskega problema, ki bi Ime-^ za posledico delitev alžirska ozemlja. druga konferenca AZUSKO-aFRIŠKE SKUPNOSTI Na drugi konferenci azijsko* ,'riške solidarnosti so ob za-**iučku konference sprejeli re-*®|»cljo, posvečeno gospodar-Wti|» problemom. Posebna re-*®lueija poudarja, da je treba '^Praviti kontrolo tujega kapi-razviti Industrijo in raz-stike z Industrijsko razvi-rn,i državami, in to na teme* enakosti. NOV SATELIT »RAZISKOVALEC XI« Na letalskem oporišču Van-*nbcrg v Kaliforniji so v pc-zvečer izstrelili nov satelit . *lazlskovalcc XI«. V sporočilu ‘»Iškega Poveljstva ZDA po-"‘‘»rjajo, rta bo Izstrelitev te-f» satelita utrla človeku pot v V*«elje. VSI NOSIMO ODGOVORNOST ^ Dortmundu so odkrili spo-*®lk žrtvam nacističnega na-Postavljen je na kraju, r*®®- Je gestapo leta 1945 ilkvl* 265 Francozov, Rusov, .‘klicev, Jugoslovanov, Oeho-e« Vall,>v, Nizozemcev ln Ncm-Zr** — Zahodnonemški mlnl-7*r Lemmcr Je ob odkritju PMnenika Izjavil, da vsi nosl-^ odgovornost, da sc kaj takš v prihodnosti ne bo več “»»ovilo. SUDANSK0-JUG0SL0-vflNSK0 SODELOVANJE Kartum» je bila sklenjena b«oslovansko-sudanska pogod-® »stanovitvl skupnega bro-U ' kega Podjetja. Ob podpisu a0 ““*°dbe je bilo izraženo za-Voj”,,Stvo nad uspešnim raz-O, Prijateljskih odnosov teli Ju*°*,avljo in Sudanom * *Co.H« 1,1 se odnosi š. Vj k*1- Pogodba o ustanovit-u»»ega brodarskega pod io^a Pomeni začetek razvoja ^Ce trgovske mornarice. vreme *A Cas od 21. APRILA ^ »O 2. MAJA. Concg aprila nestalno Vi ul' s P°fOsUmi padav;nami bod,, — Razjasnitve ne ft« ra^a,c več kot Ut a dni. Prvomajske praznike se bje lepo vreme. Dr. V. M. Predkongresno zborovanje članov SZDL v Zagorju ob Savi Lepo so pričakali V.kongres V petek je bilo v ldno dvorani Triglav v Zagorju ob Savi zborovanje članov SZDL zagorske občine pred V. kongresom SZDL. Na zborovanju sta govorila delegata, ki so ju že izvolili člani SZDL zagorske občine z« V. kongres SZDL: Ivo Tavčar, predsednik Društva novinarjev Slovenije in član Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ter Milan Vidic, predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi. V prvem delu je delegnt Ivo Tavčar go/crii o delu organizacije Socialistične zveee delovnega ljudstva Jugoslavije v obdobju med IV. ln V. kongresom SZDL ter nanizal uspehe, ki smo jih dosegli v našem družbenopolitičnem življenju in gospodarstvu. Pri tem j* P» še posebej poudaril vso pozornost, ki io posvečamo skiro: za našega človeka. Predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi je pa govoril o nekaterih najvažnejših nalogah organizacije SZDL v zagorski občini, še p-.sebej o nalogah osnovnih organizacij SZDL. Predvsem j* poudaril, da j* nujno poživiti delo osnovnih organizacij SZDL in vključiti v aktivno družbeno deilo kar največ člamov SZDL. Osnovne organizacije SZDL pa morajo skrbeti, da bodo večkrat prirejali sestanke članov SZDL, da bo člansvo obveščeno o vseh dogajanjih. Vso pomoč pa morajo organizacije SZDL ln njihovo članstvo nuditi stanovanjskim skupnostim Ob koncu svojih izvajani se je tovariš Milan Vidic dotaknil tudi nekaterih aktualnih nalog v zvezi g skrbjo za našega delovnega človeka- To mora biti stalna naloga organizacij Socialistične zveze. Z uspelo konferenco organizacije Socialistične zveze de- je uvodoma poudaril, da se njegov referat nanaša v pretežni meri na Ljubljano. S tem pa ni rečeno, da ni podobnih težav, ki se porajajo v glavnem mestu, tudi drugod v okraju. Izkušnje Ljubljane lahko bogato koristijo in služijo drugim krajem. Tovariš Vipotnik je naglasil, da So si delovni ljudje že osvojili širše poglede na razvoj mesta in obsojajo drobno računarstvo, ki hoče z razpoložljivimi sredstvi ustvariti čimveč, ne da bi pri tem računalo z možno kvaliteto, s človekom, z njegovimi željami in potrebami jutri. Gre namreč za to, da v praksi prenehamo s samovoljnim odločanjem posameznikov, z dovoljenjem, da si posamezni ljudje postavljajo spomenike z dušitvijo javnega mnenja in podobno. Treba bo uvesti prakso, da bomo vsako nalogo na tem področju izpostavili oceni javnosti, da ne bodo le ljudski odbori, mar- več tudi zbori volivcev ter prebivalci stanovanjskih skupnosti, predvsem pa politične organizacije izrekle svojo besedo, kako naj čimbolje urejamo stanovanjske in urbanistične probleme. Le tedaj bodo naše rešitve boljše za skupnost, kot pa če o njih odločajo le posamezniki. V razpravi, ki je bila bogata, je sodelovalo več govornikov, ki so odločno podprli,stališče SZDL ter nakazali še nekatere druge pereče probleme s tega področja. Demokratično reševanje vprašanja stanovanjske izgradnje in arhitekture bo samo pomagalo izvoljenim organom k čimbolj pretehtanim končnim odločitvam v danih vprašanjih. — Ob zaključku je plenum sprejel nekaj konkretnih sklepov. Predlagana je bila ustanovitev posebnih komisij pri občinskih ljudskih odborih SZDL v zvezi z varčevanjem sredstev za bodoče gradnje stanovanj. PETI KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE V BEOGRADU SE JE PRIČEL V PONEDELJEK V DOMU SINDIKATOV V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE. NA KONGRESU SE JE ZBRALO 1617 DELEGATOV, KI ZASTOPAJO NAD SEST MILIJONOV ČLANOV SZDL IZ 23.431 OSNOVNIH ORGANIZACIJ, TER NAD 12 MILIJONOV ČLANOV DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, KI SO KOLEKTIVNI ČLANI SZDL V JUGOSLAVIJI. VELIK POLITIČNI DOGOT 'K JE ZBRAL V NAŠEM GLAVNEM MESTU MNOGO PREDSTAVNIKOV NAPREDNIH ORGANIZACIJ IZ ŠTIRIH KONTINENTOV. PETI KONGRES BO TEMELJITA OCENA PREHOJENE POTI TER DELOVNI ODGOVOR O JUTRIŠNJEM DNEVU. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, ODPIRAM V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE. S TEMI BESEDAMI JE PREDSEDNIK JOSIP BROZ TITO V PONEDELJEK DOPOLDNE TOČNO OB 9. URI V VELIKI DVORANI DOMA SINDIKATOV ODPRL IN ZAČEL NAJVECJO IN NAJMNOŽIČNEJŠO MANIFESTACIJO NAŠEGA LJUDSTVA. PO ODPETJU INTERNACIONALE, IZVOLITVI DELOVNEGA PREDSEDSTVA JE SPREGOVORIL TOVARIŠ TITO, KI JE GOVORIL O DELU IN USPEHIH SOCIALISTIČNE ZVEZE V OBDOBJU MED IV. IN V. KONGRESOM. KONGRES NADALJUJE SVOJE DELO. KRKO BOMO PRAZNOVALI LETOS 1. MRJ V TRBOVLJAH OSREDNJA PROSLAVA V LJUBLJANI Priprave za praznovanje le- nadalje poudarek enotnosti Ju- je, posvečene praznovanju tošnjega prvega maja v Trbov- goslovansklh narodov v napo- prvega maja. Prvomajska zbo-ljah so v polnem teku. Poseb- rih za napredek in uspehe na ne bodo letos dali poudarek desetletnici delavskega samo- vseh področjih naše ustvarjalnosti. Da pa bo obhajanje le- rovanja bodo nadalje po delovnih kolektivih v času od 26 do 29. t. m., tako da bi bil upravljanja, prav tako 15. ob- tošnjega delavskega praznika dan pred 1. majem prost, ki je letnici osvododitve naših naro- čim lepše in slovesnejše, se je Avtobusna zveza Ljubljana—-Niš Beograjsko avtobusno podjetje »Lasta« je v kooperaciji z ljubljanskim turističnim lovnega ljudstva zagorske ob-podjetjem -Kompas- odprlo črne, ki je jasno začrtala vse novo avtobusno zvezo Ljubija- naloge te organizacije v pri- dov. Poseben odbor, ki so ga sestavili pri občinskem odboru SZDL za priprave praznovanja bližnjega delavskega praznika je že izdelal podroben program formiral poseben odbor, ki bo namenjen obisku centralne proslave delavskega praznika. poskrbel, da bo zunanja podo- Slavnostna proslava 1. maja ba Trbovelj ob praznovanju 1. maja čim lepša in prikup- bo v soboto, 30. aprila ob 19.30 v gledališki dvorani Delavske- nejša. V to obsežno akcijo je ga doma z bogatim kulturnim prireditev v počastitev 1. maja odbor pritegnil vsa krajevna sporedom. Na tej slovesnosti se in o njem seznanil osnovne gospodarska podjetja, vse šole, bo prvič izvajala skladba *Tr- organizacije Socialistične zve- stanovanjske skupnosti, osnov- bovlje«, ki jo je spisal in ne organizacije SZDL, vse hiš- uglasbil Trboveljčan Jože Skri- nar. Po zaključku te slavnostne prireditve bodo v soboto 30. aprila zvečer po vseh hri- na—Niš. Avtobus odhaja iz Ljubljane zjutraj v Niš ter prispe tjakaj še isti dan zvečer in obratno. hoda j cm obdobju, in g predkongresnim zborovanjem članov SZDL, je tako tudi Zagorje dočakalo V. kongres SZDL ze na terenu ter kolektive In ostale. Praznovanje 1. maja bo zajelo vse šole, vsa podjetja, družbene in ostale organizacije, prav tako tudi področje mesta in vasi Dobovec, Klek, Gabrsko in Čeče. Letošnje praz- ne svete, turistično in olepševalno društvo ter ostale. Vse šole bodo ob zaključku pouka pred 1. majem organizi- bih in gričih zagoreli kresovi, rale svoje interne prireditve s kulturnim programom. V tednu od 18, do 23. aprila bo- priiredili bodo pa tudi ognjemet. nikih prihiteli na centralno proslavo delavskega praznika v Ljubljani. Doma v Trbovljah bodo pa 'različne športne prireditve. Kino Svobode v Trbovljah II bo ob tej pri iki predvajal film po znanem Hs-mingwayevem romanu -Komu zvoni«, v katerem nastopa slavna filmska igralka Ingrid Bergman. — Dne 2. in 3. maja pa bodo Trboveljčani in Tr-boveljčanke pohiteli na bližnje planinske vrhove Mrzlica, Kum, Partizanski vrh in še druge zasavske plan ne. Pevski zbori Svobod bedo obiskali naše vasi ter jim priredili prvomajski koncert. Tako bodo trboveljski »Slavčki« zapel- na Dobovcu, moški zbor »Zarja« na Kleku, mešani pevski novanje prvega maja bo dalo do imeli vsi delavski sveti se-Trboveljčani po svojih zastop- Na sam dan 1. maja bodo zbor Svobode Trbovlje II pa | Minetu Kužniku v slovo in spomin | Se leto dni ni minilo, ko je po- četnik sveta za kulturo in prosveto Center v Trbovljah in v zadnjih le- neutrudnega dela na vseh področjih kojni MINE KUŽNIK na Dobrni v pri okrajnem odboru Trbovlje. Bil je tih predsednik Občinskega sveta Svo- družbene ustvarjalnosti je pa bil to-Trbovljah govoril pri odkritju spo- sekretar rudniškega komiteja Z K, bod in prosvetnih društev občine variš Mine velik prijatelj narave. Ce minske plošče Lojzetu Hohkratu. Bil član sekretariata občinskega komite- Trbovlje. Tudi na tem področju se je je le utegnil, je pohitel med zeleno je poln elana v svojem neutrudnem ja ZKS Trbovlje, član občinskega ko- trudil in prizadeval, da kulturno živ- bratovščino. Bil je tudi lovec in dol-delu za razvoj in razcvet svojega mite ja ZK, odbornik občinskega ljud- Ijenje v Trbovljah doseže kar naj- goletni tajnik Lovske zveze Trbovlje, rojstnega kraja. Se leto dni ni pre- skega odbora Trbovlje, kjer je do večji razmah in napredek. V kultur-teklo, ko je Mine Kužnik ob odkri- zadnjega delal in pomagal pri iz- nem delu se je Mine Kužnik udej- Mel^e^Ldt^^ri^jzl JT' "”7..................... " ^ Hohkraut je bil v svojem življenju v < izrazit revolucionar. Bil je pri ljudeh ' ! izredno priljubljen in njegovo ime bo ostalo zapisano v rudarskih revirjih z zlatimi črkami; v spomin nanj in na delo, ki ga je storil za Partijo v revirjih, odkrivam na tej hiši spominsko ploščo v imenu delovnega kolektiva Rudnika Trbovlje — Hrastnik;.« Te besede je izrekel sekretar rudniškega komiteja ZK Dominik Kužnik. Se leto dni ni minilo in tovariša Mineta, ki je bil v polnem razcvetu življenja in delovnega elana, ni več med nami. Pred dnevi ga je zavratna bolezen nepričakovano iztrgala iz naših vrst za vedno. Vse, ki so ga poznali in cenili, je vest o njegovi nenadni smrti pretresla in globoko prizadela. Se ne 46 let star nas je za vedno zapustil, čeravno je bil pred nedavnimi dnevi med nami poln življenja in delovnih načrtov, kajti pri srcu mu je bil vedno razvoj in napredek trboveljskega kraja. Bil je vseskozi vedno napreden človek, ki je vedel tudi v viharnih letih naše narodnoosvobodilne borbe, da je njegovo mesto med borci. Po osvoboditvi je bil Mine Kužnik predsednik občine Trbovlje, na- PRED LETOM DNI JE SE NA DOBRNI GOVORIL POKOJNI MINE KU2NIK pri kateri je delal tudi za napredek lovstva. Za vedno je prenehalo biti srce tega neutrudnega, vztrajnega političnega in kulturnega delavca, ki si je prizadeval, da trboveljska komuna napreduje iz dneva v dan. Na njegovi zadnji poti so se poslovili od njega domala vsi Trboveljčani in nrijatelji, ki so prišli od blizu in daleč. — Zadnjikrat so zaplolale zastave sindikalnih podružnic in Svobod njemu v pozdrav. Poslovilne besede predsednika občine Martina Gosaka sekretarja občinskega komiteja ZK Janeza Železnika predsednika SZDL občine Trbovlje Slavka B orštnarja, zastopnika lovcev in ostalih ne bodo tonile v pozabo. Ostale nam bodo v spominu, da nadaljujemo delo Mineta Kužnika za napredek, za mir, za boljše življenje nas vseh. Ob njegovem grobu je odjeknila salva njegovih tovarišev iz 'ovske družine v zadnji pozdrav in 'apeli so pevci njegovo pesem, ki si io je najbolj želel: »Hribi še beli so«. Zadnjikrat so se poklonile zastave njemu v zadnji pozdrav. Mineta Kužnika ni več med nami, toda spomin nanj in na njegovo delo nam bo ostal v trajnem svo- gradnji trboveljske komune za bolj- stvoval tudi kpt aktivni igralec v še in lepše življenje nas vseh. gledališču Svobode-Center. Zato bo Njegovo delo je pa bilo tudi tesno njegovo ime ostalo tesno povezano s minu. — Njegovi užaloščeni življenj-povezano z razvojem in napredkom političnim, gospodarskim, družbenim ski družici, neutrudni kulturni de-kultumoprosvetnega življenja. Bil je in kulturnim življenjem in razvojem lovki, in otrokom naše iskreno sb-dal) časa predsednik DPD Svobode- trboveljske občine. Razen njegovega žaljel v Čečah. V razglasu, ki ga je naslovil prireditveni odbor za proslavo 1. maja na vsa krajevna podjetja in ustanove, je poudarjeno, da je na nas vseh, kako bomo praznovali letošnji mednarodni delavski praznik. PRED VOLITVAMI DS V TRBOVLJAH Občinska stndikalni svet v Trbovljah ie pretean teden priredil prvo posvetovanje novoizvoljenih piedsecu.kov sindikalnih podružnic. Pogovorili so se v prvi vrsti o bližnjih volitvah delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij glede posebnih nalog sindikalnih organizacij, glede konferenc delovnih kolektivov pri poročanju DS, — o kadrovskih vprašanjih, — o načinu volitev DS in UO- Poseben poudarek oo pa dali zakonitim postopkom pn volitvah tudi prvim sejam DS-volitvah kakor tudi prvim sejam DS. Se posebej je bil podčrtan pomen prevzema u*. rave podjetja med starim in av im upravnim ccuorom. Na posvetu so se tudi pogovorili o pripravah na praznovanje 1. maja in o bližnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, ki bo 26. aprila t. 1. Nadalje so na tem posvetu načeli nekaj problemov gl*d* vsebine dela sindikata h podružnic in organlzac jska vprašanja nasploh kakor tud! vprašanje oddiha v bližnji poloM sesoni. SPREJETA STA DRUŽBENI PLAN IN PRAROČUN ObLO ZAGORJE ZA LETO 1960 VIL SKUPŠČINA PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V TRBOVLJAH Za realizacijo nalog so odgovorni vsi vso ^validom™ Občinski Ijudsku odbor v Za gorju ob Savi je na »voji 22 eeji, ki je bila v torek 12 aprila, sprejel družbeni pian in proračun občine Zagorje za leto 1660. Seje se je udeležil tudi poslanec republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za območje Zagorja, tov. Jože Kladi var-Leon, ki je v razpravi nanizal vrsto tehtnih misli za realizacijo nalog, loi Jih predvideva družbeni plan zagorske občine. Družbeni načrt zagorske občine predvideva v letošnjem letu dvig družbenega bruto proizvoda na 6 milijard 519 milijonov 972 tisoč dinarjev, kar pomeni v primerjavi z letom 1959 povečanje za 13 odstotkov ter dvig narodnega dohodka na 2 milijardi 878 milijonov #33 tisoč dinarjev, ali v primerjavi z 1959. letom 14.8 odstotkov več. Družbeni načrt pa že predvideva, da bo letos dosežena pro tzvodnja, ki jo predvideva perspektivni gospodarski načrt za obdobje 1957—19B1. Važno je poudariti, da posveča družbeni načrt zagorske občine vso pozornost skrbi za delovnega človeka. Za dosego tega smotra pa je treba povečati proizvodnjo in dvigati storilnost, Siriti proizvodne kapacitete, preusmeriti kmetijsko proizvodnjo, razvijati uslužnostne dejavnosti, ustanavljati servise in jih opremiti, načrtno urejevati trgovino in trgovine a zeustijsM-mi pridelki, urediti gosiansko mrežo, krepiti obrtno dejavnost z odpiranjem novih kapacitet. Se nadalje vlagati sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter v druge objekte družbenega standarda. Daši so naloge družbenega plana obširne, jih bo pa mogoče izvršiti ob stalni skrbi organov ozlavske samouprave za odkr.vanje notranjih rezerv, višanje stopnje v izrabi obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z boljšo organizacijo dela in poslovanja ter z boljšimi teh nološkimi procesi v proizvodnji, s smotrnim gospodarjenjem z razpoložljivimi sklada Se nadalje jc treba varčevati v zavodih in ustanovah, maksimalno omejiti administrativno proračunsko potrošnjo, skrbno gospodariti s sredstvi skladov gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov ter s skladi občine- V posameznih gospodarskih področjih se predvideva naslednje povečanje gospoosrzka dejavnosti, izraženi v vrednosti družbenega bruto proizvoda. kakor sledi: (odstotki se nanašaj© na primerjavo z letom 1959) industrija 5 odstotkov, kmetijstvo 28.9 odstotkov, gozdarstvo 6.3 odstotkov, gradbe ništvo 103.3 odstotkov, promet 6.3 odstotkov, trgovina 1S.5 od stotkcv, gostinstvo 13.4 odstotkov. obrt 5 4 odstotkov. Komunala 75-5 odstotkov in kmetijske zadruge 7.4 odstotkov Predvideno povečanje oe*otnc proizvodnje bo mogoče cjjseči. če bodo gospodarske organizacije lzko.-.stile vse pogoje za razvoj proizvodnje, predvsem Pa z boljšim izkoriščanjem osnovnih in obratnih sredstev, s smotrnim investiranjem, večjo storilnostjo in pravilno tarifno politiko. V letu 1960 bo na razpolago 1 milijardo 738 milijonov 673 tisoč dinarjev za investicijska vlaganja, od tega 1 milijarcJj 348 milijonov 177 tisoč dinarjev v gospodarstvu, ostalo pa za negospodarske investicije. In vesticijska sredstva se bodo uporabila predvsem za rekonstrukcije objektov tn zgraditev gospodarskih naprav tam. kjer j« pričakovati najhitrejso akti-vizacijo zmogljivosti in razvoj proizvodnje. V industrija bodo investicijska sredstva porabljena za rekonstrukcijo rudniške separacije, za gradnjo oe-ste od separacije v Kisovec, za iamsko izgradnjo, za hidrirne naprav« pri Industriji gradbenega materiala in za nakup šivalnih strojev za Tovarno konfekcij«, perila in pletenin »Sava*; v kmetijstvu za nakup približno 20 krav mlekaric, za urecj.tev pl tališč a telet v Mlin-šah in za ureditev sadovnjaka v Kandršah iz zadružnih sredstev kmetijskih zadrug; v gozdarstvu za dograditev ceste Colndše—Kal in za izdelavo programa *a graditev gozdne ceste Izlake—Cemšenik; v prometu bodo pričeli z gradnjo Zasavske ceste na odseku Za gorje—Renke, dogradila se bo nadalje cesta Zagorje—Podkum ter pripravil program za gradnjo' osrednjih garaž; Investicijska sredstva, ki so namenjena za trgovino, se bodo porabila za dograditev in opremo Potrošniškega centra v Kisovcu, za adaptacijo poslovalnice »Križišče«, zgradili bodo lokal za trgovino z elektromaterialom, postavili bencinsko črpalko ter pripravili načrte za trgovski paviljon ob Cesti zmage ter program za ureditev trgovske hiše pri Mihelčiču in trgovine v poslopju KZ Izlake v Zagorju; sredstva v gostinstvu s« bodo porabila za adaptacijo hotela Kum in za prenovitev turističnega centra Medijske toplic* na Izlakah; v obrti bodo pričeli z novogradnjo in rekonstrukcijo podjetja Keramike Ir. eielctroporcetana na Izlakah, obnovili bodo strojni park Čevljarstva In dogradili Mehanično delavnico. GRADNJA NOVIH STANOVANJ Naložbe v negospodarskih investicijah se bodo povečale za 160 odstotkov. Sredstva v višini 390 in poi milijona dinarjev, katere bodo ustvarili s sredstvi občine Iz združenih sredstev gospodarskih organizacij, pa bodo porabili takole: za stanovanjsko dejavnost 196,668 OTO din ali 143-3 odstotkov več kakor leta 1959; za komunalno dejavnost 78,978.000 din ali 255.7 odstotkov več; za šolstvo in kulturo 61,350.000 din adi 577.3 odstotkov več; za družbeni standard 42 milijonov ali 683.7 odstotkov več in za zdravstvo 3 in pol milijona dinarjev, za državno upravo in ostalo pa 8 milijonov dinarjev. Vlaganje sredstev za negospodarske investicije zagotavlja nadaljnji porast družbenega standarda. Tako bodo v stanovanjski izgradnji dpkončali stanovanjs&i bLcf 'Soinvestitorjev, stanovanjski blok B-2 v Kisovcu in B-3 ob Cesti zmage ter 6-štanovanjsko hišo v Podvinah za rudnik, tak© da bodo na ta način pridobili 115 novih stanovanj. Pričeli pa bodo graditi nadaljnji stanovanjski blok soinvestitorjev (Gradbenega podjetja Zagorje, Industrije gradbenega materiala in podjetja Keramike Izlake), stano-vanjsko-poslovni blok podjetja Elektro-Trbovlj« ob Cesta Borisa Kidriča ter poslovno-«ta-novanjski blok združenih ustanov (Komunalne banke Zagorje, Zavoda za socialno zavarovanje Zagorje in Lekarne Zagorje), s čimer bodo pridobili 42 novih stanovanj. OSTALA DEJAVNOST Letos je predvideno razvijanje vseh komunalnin služb. Zgradili bodo nadalje razdelilno transformatorsko postajo ter obnovili del električnega omrežja. Zgradili bodo vodovod v Levstikovi ulici ter prestavili vodovod Kisovec—Zagorje. izvršili bodo tudi rekonstrukcijo ceste III. reda Klavnica—Slačnik. .Zgradili bodo mrliške veže ter kupili mrliški avtofurgon in škropilni voz. Se vnaprej bodo urejevali park« in gradili otroška igrišča. Prav tako bodo leto« dogradili šol© v Timi m jo opremili- Pričeli bodo a 1- tezo gradnje nove osnovne šole v Zagorju, delno Pa bodo popravili tudi okoliška šole (Kolovrat, Senožeti, Podkum ln Sentgo-tard). Uredili bodo ambulanto na Izlakah. Dogradili bodo dam kulture, z gradnjo letnega kopališča v Zagorju pa bodo nadaljevali. Za izpolnitev osnovnih nalog v investicijski dejavnosti, za najhiitrejšo zagotovitev povečanja zmogljivosti v proizvodnji ter za zadovoljitev potreb v družbenem standardu je pa potrebno združevanje sredstev gospodarskih organizacij, zavodov In LO. Skupno bodo teko zbrali 64,216.000 din. Največ pa bosta v ta sklad prispevala obrt (37-7 odstotkov) in LO (24-7 odstotkov). Za gospodarske investicije bodo porabili 52,716.000 din, za negospodarske pa 11 in pol milijona. Družbeni plan pa tudi nalaga, da je treba v prihodnosti omejevati naraščanje števila zaposlenih. Večji fizični obseg proizvodnje bodo dosegli v glavnem « povečanjem storilnosti. Število zaposlenih se bo dvignilo le za 2.1 odstotka, medtem ko se predvideva dvig storilnosti za 9-6 odstotkov. Skupaj bodo na novo zaposlili v gospodarstvu 79, izven go spodarstva pa 11 ljudi. V industriji bo ostalo število zaposlenih na ravni Iz leta 1959 (2.826), v kmetijskih zadrugah, v gradbeništvu, prometu, trgovini, obrti in komunali pa bodo ..zaposlili 79 novih delovnih moči. Zbor proizvajalcev ObLO Zagorje bo med letom posebej obravnaval gibanje števila zaposlenih v posameznih gospo darskih organizacijah in vpliv zaposlenosti na proizvodnost ter priporočal gospodarskim podjetjem ustrezne ukrepe za povečanje storilnosti in določil minimalno proizvodnost posamezni gospodarski organizaciji. Razen tega bo zbor proizvajalcev stalno spremljal dinamiko izvrševanja družbenega plana in ukrenil vse potrebno, da bedo letni plani gospodarskih organizacij doseženi v celoti in preseženi. Potrebno Pa bo. da. pri realizaciji družbenega plana sodelujejo prav vsi občani in sl prizadevajo, da bodo vse naloge v celoti izvršene. Na zadnjem zasedanju skupščine podružnice socialnega zavarovanja v Trbovljah so obravnavali zelo pomembna vprašanja s področja socialnega zavarovanja. Poslovno poročilo za leto 1959, ki zajema vso problematiko, ki je bila obravnavana v preteklem letu in ki naniza vse bistvene značilnosti, je bilo v ospredju obširne razprave. Odborniki so se tudi seznanili z izvajanjem zdravstvenega zavarovanja kmečkih proizvajalcev ter s problemi zaipo slo vanj a in- strokovne prekvalifikacije delovnih invalidov. Pirva značilnost v delu skupščine socialnega zavarovanja je, da njeni Kani skrbe za primeren stik z zavarovanci, saj se je lansko loto zborov zavarovancev, ki jih je bilo 35, udeležilo 3.617 oseb ali 38 odstotkov vseh zavarovancev. Ti zbori so dali pomembne napotke za napredek zdravstvene službe, še posebno kritične gle 4e zobozdravstva, razpravljali so pa tudi o problemih pokojninskega. invalidskega in zdravstvenega zavarovanja teir se zavzemali za čimbolj uspešno delo organov socialnega zavarovanja- Število zavarovancev s« je v lanskem letu v primerjavi z 1. 1958 znižalo za 3,77 odst., kar je posledic# opustitve okraja Trbovlje in dejstva, da ie pra- m i b-l pmMMHMMNMMi O dogodkih v Južnoafriški Uniji smo že pisali. Toda tragično dogajanje gre naprej svojo pot; krivice se kopičijo na krivice, položaj se vedno bolj zaostruje in položaj v Južnoafriški Uniji postaja tak, da jo nekateri že začenjajo primerjati z Alžirijo, oziroma napovedujejo, da bo Južnoafriška Unija postala druga Alžirija. Toda vrnimo se v Pretorio, to je v prestolnico Južnoafriške Unije. Po znanih dogodkih v mestu Khsr-pville, kjer je pod policijskimi kroglami padlo okrog 70 črncev, več kot 330 pa jih je bilo ranjenih (od belcev v neredih ni bil nihče ubit; imeli so is nekaj ranjenih, kar zgovorno demantira trditve vlade, da so črnci prvi napadli policijo) se je vlada za spoznanje umaknila. Preklicala je policijsko odredbo, po kateri lahko policija aretira slehernega črnca, ki nima posebne legitimacije, ki mu dovoljujejo gibanje is enega aja v drugega. Zatem so odjeknili trije streli. Bogat trgovec, Južnoafričan, po io-du iz Anglije, je z dvema streloma iz revolverja — tretji je zgrešil cilj — ranil ministrskega predsednika Verwoerda, ki je duša rasne politike v Južni Afriki. Ozračje »e Je znova naelektrilo, tokrat ne samo v odnosu med belci ln črnci, marveč tudi med belci samimi. Južna Afrika je namreč naseljena z dvema »vrstama- belih ljudi. Holandski protestanti in francoski hugenoti so se naselili v Južni Afriki pred tristo leti, ko so v Evropi divjale verske vojne in so se morali umakniti pred zmagovitimi katoličani. Sredi XIX. stoletja pa so se začeli v deželi naseljevati Angleži, pravzaprav izmeček angleške družbe, to je tisti, ki so morali bežati iz Anglije iz najrazličnejših nepolitičnih razlogov; prignala jih je mrzlica po diamantih, ki so jih prav v tistem času odkrili v bogatih diamantnih ležiščih. Med starimi naseljene izpred 390 let — sami sebe imenujejo ie danes Afrikaner.fi in med novodošlim? priseljenci, so kmalu Izbruhnili konflikti, ki jih Je Izrabila Anglija *s to, da Je 1899 začela vojaško akcijo proti dvema neodvisnima burskima republikama, to Je proti republlka- P0 SVETU ma, ki so Ju ustanovili holandski naseljenci. Akcija se je proti pričv kovanju zavlekla tri leta in je znana kot »burska vojna-, Le-ta je prišla v zgodovino predvsem zato, ker so se takrat prvič pojavila koncentracijska taborišča kot — angleška iznajdba! Osem let po porazu burskih republik je premagana Južna Afrika dobila položaj domlniona v Biitanskl skupnosti narodov, to se pravi, zelo široko samoupravo i svojo vlado. Prvi predsednik te vlade je bil ščiti tri milijone belcev pred 12 milijoni črncev. Zadnji dogodki v Shar-pvillu so pokazali, da se je ta politika pokazala kot neuspešna, kajti vlada je morala popustiti pred črnskim pritiskom (začasna ukinitev posebnih dovolilnic, po drugi strani pa je krvoprelitje v Sharpvlllu vzbudilo solidaren protest po vsem svetu, vštevši v Britanski skupnosti, katere član je tudi Južnoafriška Unija). Ko je poslovni del belcev uvidel, da rasna politika ne more zagotoviti varnosti belcev In predvsem njiho- Biblija rasnega sovraštva premagani burski general Smuts ... Rane, ki jih je zasekala burska vojna, so se sicer ob spravljivi britanski politiki počasi celile, toda burski nacionalisti niso nikoli pozabili poraza ln v dnu duše še danes sovražijo Angleže, kot jih sovražijo Irci in kot so jim gorki Skoti. Toda vrnimo se nazaj v Pretorio. Po strelih na Verovoerda Je razumljivo, da se Je staro sovraštvo med Buri ln Angleži znova razplamtelo. Atentator je Anglež. Policija je v racijah z oklopniml avtomobili ln tanki lovila »sumljive- osebe: 100 belcev ln 400 črncev je nanovo padlo v zapor. Toda tudi tu se je policija dosledno držala »Unije-: kot poroča kanadski novinar, ki je bil ob tej priložnosti tudi aretiran, ln k| se je pred nedavnim vrnil v Toronto, so policaji odmerili stotim belcem prav toliko prostora v zaporu aU pa še več, kot 400 črncem.., Zakaj Je belec streljal na Vertvoer-da? To bo najbrž še dolgo ostala uganka. Vlada je v zadnjem hipu preprečila, da bo prišel pred sodišče, neuradno pa Je dala vedeti, da bi ga bila celo pripravljena spustiti, če bi se takoj izselil iz Južnoafriške Unije. Čeprav nagib, ki mu je potisnil v roke morilsko orožje, ni znan, pa ljudje vendarle precej ugibajo: eni trdijo, da Je slaboumen In da za svoja dejanja ni odgovoren, drugi pa trdijo nasprotno: vlada Je vedno zatrjevala, da je njena rasi- vega kapitala v prihodnosti so prizadeti belci začeli razmišljati o bolj liberalni politiki do črncev, to je o tem, kako bi črnce pomirili ln zagotovili mir v državi. Ti belci skoraj brez izjeme pripadajo angleškemu pokolenju, to je, so potomci v prejšnjem stoletju priseljenih Angležev. Napetost, ki je ob tem nastala med Afrikanerjl, Id so organizirani v večinski Nacionalistični stranki in med potomci Angležev, ki so organizirani v stranki Unije, je torej razumljiva. Razkol je prišel tako daleč, da sta tudi dve cerkvi, ki jima pripadajo Južnoafričani, odpovedali sleherno sodelovanje. Afrikanerjl namreč pripadajo holandski reformistični cerkvi, ki ima v svojih naukih tudi elemente »filozofskega« raslzma (dr. Malan, bivši ministrski predsednik, ki je zmagal ns volitvah 1948, s približno takimi gesli kot leta 1933 Hitler v Nemčiji, je bil duhovnik te reformistične cerkve), potomci Angležev pa pripadajo anglikanski cerkvi, Id Je tako kot v Britaniji tudi v Južni Afriki obsodila rasistično diskriminacijo. Kot rečeno, so se po atentatu zaostril odnosi med belci v Uniji. Toda vlada je zaostrila kurz predvsem proti črncem. Policija je znova stavila črncem ultimat, da sl v nekaj dneh preskrbe posebne legitimacije, ali pa bodo vrženi v Ječo. Ker stane omenjena legitimacija »a bedno plačanega črnskega delavca kar lepo atična politika edino sredstvo, da za-vsoto, skoraj dva funta, sl jih večina niti ne more kupiti, tudi če bi bili pripravljeni, podvreči se policijski odredbi. Hkrati s to odredbo pa je notranji minister napovedal, da bo vlada storila vse, da bi sc v Južnoafriški Uniji naselili novi belci, ki naj bi spremenili sedaj za belce neugodno razmerje (1:4). Ker v tako negotov položaj ne bo šel nihče, ki bo samo pomislil na jutrišnji dan, je razumljivo, ,da računa južnoafriška vlada predvsem na obupance In avanturiste, ki bodo pripravljeni brez vsakih pomislekov še naprej dušiti prebujanje črnega prebivalstva. Le-to se namreč začenja zavedati, da je njegovo usoda tesno povezana z usodo ostale Afrike In zahteva enakopravnost z belimi v svoji afriški domovini. Kako negotov položaj je v Južnoafriški Uniji, odkrivajo naslednje številk Pred dogodki v Sharpvlllu se je vsak dan prijavilo policiji do pet prosilcev, ki bi se iz Južne Afrike radi izselili v Kanado, Avstralijo ali Ameriko. Po krvoprelitju v Sharpvlllu in po dogodkih, ki so sledili, pa se je število reflektantov, ki žele zapustiti Južnoafriško Unijo, povečalo na 50 do 60 na dan... Vsak nadaljnji komentar Je v tej zvezi odveč! Da južnoafriška vlada ne namerava ubrati treznejše in preudarnej-še poti, odkriva dejstvo, ki ga navaja že omenjeni kanadski novinar: po vseh belih zaselkih v Uniji se organizirajo na pol »tajne« bratovščine belcev, imenovane »Brocder-bond« (bratovščina), ki Imajo zn cilj, podobno kot Ku Klux Klan v Ameriki, terorizirati črno prebivalstvo ln pospraviti s poti tudi tiste belce, ki mislijo trezneje ln skušajo — seveda v svojo korist — omiliti pritisk na črnce, da bi tudi le-ti omilili pritisk proti belemu terorju. Ta teden je te.Ien velike preizkušnje. Črnske organizacije, ki so jih oblasti postavile Izven zakona, njihove voditelje pa zaprle, so proglasile enotedensko generalno stavko po vse.) Uniji. Ce bo stavka vsaj delno uspela, bo to še en resen opomin rasističnim obsedencem, da na bajonetih ni mogoče ne sedeti ne ležati in da Jc treba iti v korak z razvojem v Afriki, kaj*! druge afriške dežele so napravile po vojni dolgo pot v smeri svojega nacionalnega razvoja in neodvisnosti. cej zavarovancev izpolnilo po- goje za pridobitev osebne pokojnine. Primerjava števila zavarovancev s številom prebivalstva na območjj podružnice (Trbovlje-Hrastnik) kaže, da je socialno zavarovanih približno 90 odst. ljudi- Primerjava števila priglasitev ln odglasitev s številom zavarovancev izkazuje, da ie v 1959 odšlo iz gospodarskih organizacij in ustanov 36 odst. vseh zaposlenih. Prav toliko jih je tudi prišlo, kar dokazuje precejšrfjo flukfcu-acijo clalovne sile. Za Zdravstveni dom v Trbovljah,, je značilen padec števila boliiških pregledov v splošnih ambulantah za skoro 20.000 v enem letu. Prevladuje mnenje, da je vzrok tega iskati v sklenitvi pogodb o pavšalnem plačevanju zdravstvenih storitev. V Hrastniku se je pa povečalo številčno stanje pregledov za preko 13.000, ker je bila tamkaj odprta še četrta ordinacija, Skutmo je bilo v obeh občinah izvršeno 67-652 prvih pregledov zavarovanih oseb, pri čemer je bilo največ ugotovljenih bolezni dihal (8.698), nato bolezni kože in podkožja (7.651). bolezni prebavil (6.638), nesreč pri delu (6.076), veliko nesreč izven dela (5.752), bolezni oči pa (4.623). Preseneča tudi izredno visoko število nesreč pri delu (6.078). Lani so jih zavarovanci priglasili le 2-785 in je zelo verjetno, da se v razliki 3.291 skriva marsikatera nesreča, ki se je zgodil« izven dela. Ce pogledamo odstotek odsotnosti od dela, se j« le-ta povečal proti 1. 1958 lansko leto od 4,02 na 4,56 odst., medtem ko se je povprečno trajanje posameznih obolenj znižalo od 12 na 11,06 dni zaradi bolezni ter od 16,5 na 14,38 dni v letu 1959 zaradi poškodb, oziroma skupaj od 12,7 dni v letu 1958 na 11,62 dni lani, medtem ko znaša povpreček v okraju 12,85 dni. Tudi če vzamemo merilo okraja, je naš povprečni bolniški stalež sorazmerno enak okrajnemu, ki znaša 4,35 odst., pri nas Pa 4,56, in to navzlic temu, tualno pojavila v bodočem Pori' 'n k° rp*>tev teh vprašanj izven ‘p°čja že postavljenih komisij, hjj Prva In zelo važna komisija je VD® Postavljena komisija za tarifna težk an^a’ Ta komisija stoji pred zelo da'/1 *n odr ivorno nalogo. Ne samo, t*pr. lTla8a in sodeluje z organi samo-^an-iR Prl odpravi napak v se-®tem>m tarlfnem pravilniku, premtj-Ulah Pravllnlku ln pravilniku o nor-tudi, da bo komisija po-% Pr* uvajanju ekonomskih enot ptin l" slrer. da bodo osnove in kriteriji za vse ekonomske enote realno in pravilno postavljene, tako da uresničimo načelo: katera enota bo več proizvajala in boljše gospodarila, tista bo tudi upravičeno imela večji dohodek. Ker za to delo še nimamo nobenih izkušenj, bo to nedvomno zelo težavna naloga ln je računati tudi z začetnimi težavami, ki pa jih bo mogoče z aktivnim sodelovanjem vseh premagati. Ni nobenega dvoma več, da je namen vsega tega samo boljše in umnejše gospodarjenje v podjetju, s tem pa večanje proizvodnje in dohodka, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo tudi na naš življenjski standard. To si pa gotovo vs>i želimo in za tem tudi vsi težimo. Sledi komisija za letni oddih članov v počitniških domovih podružnice. Tudi ta komisija stoji letos pred težavno nalogo glede na to, da »o sredstva v ta namen dokaj omejena, kakor tudi to, da se posebno letos očMuje vse večje zanimanje za koriščenje letnega dopusta v obeh počitniških domovih, tako da se je upravičeno bati, da kapaciteta domov svoji nalogi ne bo kos. K temu se pridružujejo še težave in nerazumevanje članov, ki bi radi izkoristili svoj letni dopust v mesecih julij ln avgust, pri čemer se pojavlja vprašanje, kako vskladttl letne dopuste s proizvodnjo, da ne bi trpela. Zaradi tega je nujno potrebno, da komisija napravi pravilnik o koriščenju letnega oddiha v obeh počitniških domovih In ki bo obvezen za vse. Izdelava tega pravilnika je v teku in bo takoj, ko bo končan, dan članstvu v pretres in obravnavo. Takoj nato bo pa komisija začela tudi z vpisovanjem za koriščenje letnega oddiha v obeh domovih. NI seveda dvoma, da bo komisija v pravilniku upoštevala koriščenje letnih dopustov v skladu s proizvodnjo, kakor tudi to, da bodo Imeli prednost tisti, ki ga letos koristijo prvič. To je v primeru, Se bo Interesentov preveč ln kapaciteta domov ne bo zadoščala. Tudi glede tega vprašanja naprošam vse člane, da v celoti razumejo težave komisije, katere smoter je, kako najbolj pravilno ugoditi večini članov, ne pa samo posameznikom. Nadaljnja komisija, ki je bila izvoljena, je komisija za politično-ideolo-ško, strokovno in splošno izobraževanje članov kolektiva. Tudi glede tega vprašanja je bila preteklo leto velika vrzel v delu podružnice in se je vsa skrb okoli tega vprašanja prepuščala drugim organizacijam ali podjetju. Ni pa mišljeno, da bi ta komisija v glavnem sama prirejala predavanja, seminarje, tečaje ln podobno, temveč da bi bila nekakšen koordinacijski organ s tistimi, ki to prirejajo, da bi tudi ona iskala poti in načine, kako najbolje organizirati vse navedeno, da bi komisija bila nekakšen agitatorsko-propagandnl aktiv, ki bi nenehno prikazoval članom delovnega kolektiva potrebo za dviganje vsestranske Izobrazbe. Sledi komisija za kulturno in športno dejavnost v kolektivu. Njena poglavitna dolžnost naj bi bila, da pod okriljem podružnice samostojno organizira kulturne in športne prireditve. Bila pa naj bi tudi koordinacijski organ med sindikalno podružnico ter kulturnimi in športnimi društvi. Ukvarjala naj bi se z njihovo problematiko ln Jdm v 'okviru možnosti nudila vso pomoč, ki jo potrebujejo, bodisi materialno, kakor tudi pri nadaljnjem vključevanju članov v ta društva itd. Nudila naj bi vso pomoč za večje obiskovanje naših članov vseh kulturnih ln športnih prireditev, kakor tudi da bo morala odigrati' vodilno organlzaotjeko-mobilizacljsko vlogo pri organiziranju »Delavskih Športnih iger« v samem kolektivu ter med ostalimi kolektivi. Na skrbi naj bi tudi Imela prirejanja raznih poučnih izletov ln obiskov v drnce kolektive. Kot zadnja je bila postavljena komisija za vprašanja skrbi za delovnega človeka. Ta komisija bo imela zelo široko delovno področje, saj bo njeno delo zajemalo življenje delovnega človeka v tovarni in izven nje. V tovarni predvsem skrb za boljše, sodobnejše pogoje dela, ureditev sodobne jedilnice in ponovna uvedba toplih malic, za sodobne sanitarne naprave itd. Izven tovarne bi se pa koinisija zanimala za graditev stanovanj; za naš kolektiv je potrebno toliko stanovanj, samski dom, menza, nadalje skrb za zdravstveno zaščito in še drugo. Komisija seveda tudi ne bo smela zanemarjati vprašanja preskrbe članstva. Ce bo potreba, bo morda šepala ali pa celo odpovedala trgovska mreža, bo tudi sama nakupila po zmernih cenah za delovnega človeka potrebne življenjske artikle. Izvajati bo tudi morala stalni pritisk na trgovsko mrežo, da se to ne bi zgodilo. Moramo si pa biti na jasnem, da bo ta komisija naletela na obilo težav, predvsem glede na pomanjkanje finančnih sredstev v kolektivu ln n# bo vedno v stanju pomagati pri zadovoljevanju pobreb slehernega delovnega človeka. To so v grobem opisane naloge, ki naj bi jih reševale oziroma pomagale reševati navedene komisije. Seveda je pa nalog še mnogo več in se bodo porajale vedno nove, nastajali bodo problemi, kil jih bo treba rešiti, za kar bo treba mnogo prizadevnosti, vztrajnosti ln skrbi teh komisij kakor tudi pomoči ln razumevanja članstva In pa organov delavskega samoupravljanja. Ce bo vse zamišljeno imelo potrebne pogoje za obstoj in pravilno delovanje ln če bo vse to tudi delovalo, smo lahko prepričani, da bo ocena prihodnjega občnega zbora mnogo boljša, kot pa Je bila ocena nedavnega občnega zbora, ki je pokazal, kakor smo povedali že v uvodu, razne pomanjkljivosti in težave. Franc Rada] KAKO 30MO LETOS PRAZNOVALI PRVI MAJ Prvi maj, praznik vseh proletarcev sveta, moramo letos posebno slavnostno obhajati, saj bomo v maju proslavljali 15-letnico osvoboditve, razen tega je pa letos tudi 10-letnica delavskega samoupravljanja. Vse to daje še poseben poudarek največjemu delavskemu prazniku, ki g- vsako leto skušamo čimlepie proslaviti. Letos bodo 1. maj posebno slovesno praznovali po vseh glavnih mestih naših republik. Tako tudi pri nas v Ljubljani, kjer bomo dali glavni poudarek našim gospodarskim uspehom, posebno pa uspehom proizvodnje v zadnjih desetih letih, odkar upravljajo podjetja sami delavci. Po kolektivih bodo že pred 1. majem sestanki in slavnostne seje delavskih svetov, kjer bomo govorili o pomenu tega praznika ter hkrati tudi pregledali uspehe dosedanjega dela. Po vaseh in še drugih naseljih se bodo kmetje in ostali prebivalci pridružili praznovanju 1. maja z različnimi prireditvami, ki jih bo organizirala Socialistična zveza in druge organizacije. Po šolah bodo učitelji otrokom govorili o borbi njihovih staršev za pravice, katere danes uživamo in za katere je bilo treba toliko žrtev. V dneh praznovanja bomo šli množično na izlete na naše tradicionalne izletne točke, kjer se bomo spominjali praznovanj prvih majev v stari Jugoslaviji, ki jih nismo smeli praznovati v dolinah, ampak so nam za to dali prostor naši hribi in planine, ki so nam bili dom tudi za časa NOV. Anton Sihur RAZGOVOR Z AKTIVNIMI ŽENAMI V TOVARNI Že malo pozno ali vseeno je vredno omeniti, da so se letos, ob proslavi 50-letnice praznika borbenih žena v svetu, naši upravni organi prvič spomnili na razgovor z zaposlenimi ženami, to je s tistimi, ki se aktivno udejstvujejo v družbenem in političnem življenju. Poklicanih je bilo 24 žena, kar boste gotovo opazili, da je v primerjavi s številom zaposlenih žena zelo malo. Poudarila sem že, da je bil razgovor s tistimi, ki se aktivno udejstvujejo. Ni dvoma, da je teh več, pa so bile morda izpuščene. Naj tega organizatorjem razgovora ne zamerijo. Upam, da bo takih razgovorov več, ne samo vsako leto ob 8. marcu, ampak tudi med letom, da bodo moški tovariši razumeli ženo kot delavko — proizvajalko vseh 365 dni v letu, ji pomagali z dobrimi nasveti in upoštevali njene težkoče. kat je bilo do sedaj malo opaziti. Ob tej' priložnosti so tovarišice krepko spregovorile. Opisale so delo tovarišic v tovarni, kako se le-te zavzemajo za delo; a dostikrat nalete na težave, Re* je večkrat krivda na samih delavkah, ko pravijo: — Kaj mi mar družbeno in delavsko upravljanje, pa druga politika! Glavno je, da opravim svoj .šiht’. potem se pa posvetim domu in družini. Odgovor vsem tistim tovarišicam, ki tako mislijo; — Tudi druge imamo otroke, dom, gospodinjstvo, pa še najdemo čas, da sodelujemo v družbenem in političnem življenju Tudi za tiste, ki tako mislijo kot sem povedala. 50-letnica praznika mednarodnega ženskega gibanja naj bo prelomnica v naši zaostali miselnosti. Delajmo na tem, da bomo zaktivizirale čimveč žena na vseh področjih našega dela; da jih bomo vsako leto usposobile več, da bodo znale enako kot moški odločati v vseh organih družbenega in političnega upravljanja. Da bomo imele uspeh, je naša naloga, da pomagamo tudi stanovanjski skupnosti pri organiziranju raznih uslužnostnih obratov, ki bodo našo ženo razbremenili v gospodinjstvu. Organom delavskega sveta, sindikata in upravi tovarne se na zaključku v imenu udeleženk razgovora iskreno zahvaljujem za spregovorjene besede, sprejem in za poklonitev simbolične vaze ter upam, da bomo čez leto dni lahko imeli razgovor z večjim St-vi'ona aktivnih žena v podjetju. B. I. Za kratek čas NA OROŽNIH VAJAH Bilo je kmalu po osvoboditvi, ko so na orožne vaje v vojsko poklicali tudi ne kega kaplana. Komisarju njegove enote 1e bil trn v peti in je venomer razmišljal, kako bi ga prepričal za prekvalifikacijo v družbeno bolj koristen poklic. Dal ga je poklicati v pisarno: »Tovariš kaplan, moram ti povedati, da tvoj poklic današnji družbi ni potreben! Cas je, da o tem razmisliš Ln sij potem izbereš drug poklic. S tvojo iz' obrazbo bi družbi tedaj zelo koristil — postal bi lahko celo minister.« Kaplan: »Razumem, to- variš komisar! Vendar ml dovolite moj pomislek: minister bi bil od danes do jutri — kaplan sem pa lahko vedno!« DRUŽINA IN SOLA Sinko: — Mama, dai ml denair za Izlet! Učitelj je rekel, da bom dobil »cvek«. če ne bom šel. Mama: — Reci učitelju, da ga nimam! Rajši naj da »cvek« očetu, ker ga ne zna zaslužiti toliko, da bi zadostoval še za tvoj Izlet. STEKLARSKA Tovariš I. I. je prišel že zelo »utrujen« na delo. Razumljivo, da mu ni posel šel posebno Izpod rok. To je opazil tudi njegov oddelkovodja In mu rekel — Z« danes tl predlagam. da greš na delovno mest« krogličarja pri avtomatu v notranjem obratu. Jutri P*, ko boš spet »spočit«. pridJ nazaj na staro delovno mesto (Tlatim, ki ne poznajo avtomata za izdelovanje manjše steklene embalaže moramo pojasniti, da ie za delovanje in nadzorstvo av-Momata potreben samo ključavničar.) NA ZAGOVORU Sef: — Poslednjič te opominjam, da moraš svojo proizvodno nalogo v redu izvrševati — sicer bo sledila kazen! Imaš kaj za pripomniti? Janez: — Da, tovariš šef! Namreč, če bi. vi bili na mojem mestu, jaz pa na vašem, bi vi govorili tako kot jaz — a jaz kot vi! EKONOMSKE CENE Mimogrede povedano Ima Janez številno družino nje; primerno stanovanje in pa samo svojo plačo s pri-padajočim otroškim dodatkom. V zvezi z novimi ekonomskimi najemninami pravi: »Res je skrajni čas, da smo začeli s postopnim uvajanjem ekonomskih cen. Samo mi pri stvari ne ugaja vrstni red Bolj bi mi bilo všeč. da bi začeli prt plačah — a končali pri ida* novanjih« S K. Kaj bodo v letul960 gradili v Hrastniku Izdelava družbenega plana občine Hrastnik, ki vsebuje nekatere nujne graditve, je terjala obilo dela. Med temi graditvami je nekaj takšnih, ki so le v delu, nekaj pa je predvidenih novih. V glavnem se smernice družbenega plana ujemajo z nalogami zveznega, republiškega in okrajnega plana, ki predvidevajo vsestranski razvoj v korist družbenega standarda v možnostih, ki jih imamo. Letošnje leto je prišla v na-brt dolgoletna želja vseh Hrastničanov, namreč modernizacija In tlakovanje ceste skozi dolgo rev irs-ko dolino. Na vsakem koncu obstoječe ceste je že se daj videti, kakšna naj bi bil* nova cesta. Kar še manjka, naj bi zgiradili letos, nekaj Pa še drugo leto. Mislim, da bo ta novica razveselila vsakega domačina, saj se je moral vsakdo. pa naj je šel na cesto oh deževnem ali sončnem vremenu. vprašati, kako naj se obleče, da obleka ne bo preveč trpela. Seveda bi pa bilo zgrešeno, če bi kdo mislil, da je zgolj »nitamost kriva, da se cesta ni že prej uredila, dasi se je o šem mnogokrat razpravljalo Toda če ni sredstev za tako veliko in obsežno delo na razpolago, je vsako modrovanje ■eman, pa če je potreba še tako velika. Toliko o tem. Druga razveseljiva novost, ki Jo predvideva letošnji plan ob- vrsto, da se zgotovi in uredi ter Izroči svojemu namenu. Na Rudniku obstaja elektrotehniška delavnica, ki je pa do sedal še vedno razmeščena po raznih kletnih prostorih in skla diščih. Proizvodnja te delavnice raste iz dneva v dan in tud* kvaliteta izdelkov se vidno boljša. Delavci morajo tu delati v slabih pogojih zaradi neprimernih prostorov, ki tud: sami ovirajo proizvodnjo. Vsi pristojni činitelji Sj prizadeva jo, da bi podjetju pomagali postaviti primerno poslopje, v katerih bi se namestili stroji, ki so še na razpolago. "V primernih novih prostorih se bo ta delavnica razvijala in izpopolnjevala mnogo hitreje kot do sedi j. Lansko leto je podjetje doseglo trikratni letni plan. kar dokazuje, da je povpraševanje po artiklih, ki jih tu izdelujejo, veliko večje kot pa so možnosti proizvodnje. Zato ima podjetje še lepe perspektive. Tudi Kemični tovarni v Hrastniku se obetajo novi časi Dobila je Investicijski kredit in potrjeni so tudi že načrti za rekonstrukcijo stare tovarne Vse priprave se opravljajo z veliko vnemo in v kratkem bodo začeli z velikimi deli. — Kot je predvideno, se bo bruto produkt Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku povečal za približno šestkrat nad dosedanjim. število zaposlenih Pa se- ; i RAZVITJE ZASTAVE PODRU2NICE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI-KARJEV V HRASTNIKU čine Hrastnik, je. da 90 že začeli z gradnjo Potrošniškega centra na rudniku. To bo moderno trgovsko poslopje, kjer bodo gospodinje dobile pod eno streho skoro vse, kar potrebu Jejo za gospodinjstvo. Nadalje je predvidena tudi samopostrežna trgovina, kjer si bodo potrošniki lahko gami izbrali kar potrebujejo, ne da bi bilo treba čakati, da pridejo na vrsto. Tako bo gospodinjam odpadlo dolgotrajno romanje po dolini te lokala v lokal In zb igrati potrebne reči celo dopoldne. — Drugo leto se predvideva nekaj podobnega tud! v našem koncu, v Sp. Hrastniku pri Steklarni, kar bodo tudi vri redi podprli. — Tudi šola na Rudniku je problematična. Ta •e zida že precel let, pouk na njej je v treh izmenah, toda sredstev ni bilo nikoli toliko, de bi se to poslopje skončalo Sedaj je prišla tudi šola na mo za okrog sto. Iz tega vidimo, da bo nova tovarna mehanizirana in sodobna, v kateri bodo delovni pogoji mnogo boljši. Pa tudi zunanji videz nove to varne bo mnogo pripomogel k LeipšI podobi hrastniške doline. Ta velika dela, ki bodo stala nad poldrugo milijardo dinarjev, morajo biti v 18 mesecih skončana. Vsaj tako zahteva plan- A tudi v naši Steklarni ne bomo prespali letošnjega leta Čeprav niso predvidena večja dela pri razširitvi tovarne same, čaka delovni kolektiv obilo notranjega dela v zgotovljenl hali. Postaviti bo treba novo zmešamo, peči In vso drugo opravo, taiko da bi prihodnje leto lahko pričeli s proizvodnjo že v drugem delu tovarne. V teku pa «o *e Priprave za rekonstrukcijo dela tretje etape, ki bo najbrž prišla na vrsto prihodnje leto- Varnostni tehniki v podjetju Manjša podjetja ne morejo imeti posebnega uslužbenca, ki bi skrbel samo za varnost pri delu v njihovih delovnih prostorih, pač pa se mora vodstvo gospodarske organizacije zraven svojega rednega dela ukvarjati tudi s higiensko-tehnično zaščito v podjetju. Večje gospodarske organizacije pa morajo imeti organizirano posebno varnostno službo, to je imeti varnostnega tehnika ali inženirja. Včasih poiščejo v samem podjetju sposobnega tehnika ali mojstra z daljšo prakso, ki pa more imeti za ta poklic sposobnost in veselje. Mora namreč dobro poznati razmere v podjetju, slaba stran je pa, ker je preveč navajen na podjetje, da nič več ne opaža nevarnosti, ki bi jih strokovnjak izven podjetja laže odkril. Varnostni tehnik ali inženir mora biti duša preventivnega dela v podjetju in komisiji za higiensko-tehnično zaščito. Izponjevatl mora naslednje pogoje: 1. mora poznati delo v podjetju, njegove nevarnosti in biti sposoben, da izvaja uspešne preventivne ukrepe; 2. vedeti mora, v kakšnem smislu na človeka škodljivo vplivajo snovi in material, ki se v podjetju predeluje; 3. dobro mora poznati vso našo zakonodajo, ki obravnava higiensko-tehnično zaščito in delovne odnose v podjetjih; 4. imeti mora splošno tehnično in tehnološko znanje; 3. imeti mora čut odgovornosti, poznati ljudi ter imeti posebno taktiko v občevanju z njimi; 6. znati mora sestavljati realna poročila in predloge tako, da bo vodstvo podjetja znalo takoj ukrepati; 7. pri razlaganju in tolmačenju varnostnih ukrepov mora biti potrpežljiv in vztrajen; 8. posebno pa mora biti navdušen za svoje delo ter se zavedati, da Je njegovo delo koristno in da si bo z zboljšanjem varnostnih mer v podjetju pridobil zaupanje delavcev in vodstva podjetja. Ta poklic ni lahek in ni važno, če ima varnostni tehnik formalno šolsko kvalifikacijo. Važno Je, da ima tehnično znanje in praktične sposobnosti ter da veruje v koristnost in uspešnost svojega dela ter Je prežet s smislom za varnost. Glede njegovega položaja v podjetjih Je v vsakem primeru drugače. Ponekod Je podrejen obratovodji ali tehničnemu vodji, mojstru itd. Najbolje bi bilo, da bi bil podrejen direktorju podjetja tako, da bi imel do njega vedno prosto pot brez vsakega posredovanja. To bi moralo podjetje urediti že v svojih pravilih podjetja ter bi s tem zelo izboljšalo njegovo delo, kar bi brez dvoma rodilo koristi za podjetje in vso skupnost. J« J« Stanovanjska kriza se vleče še kar naprej kljub graditvi stanovanj iz raznih sredstev, k, so na razpolago. Z uvedbo ekonomskih najemnin smo predvideli veliko znižanje teh sredstev, vendar se je pokazalo, da bo v občini le ostalo okrog 1-70 milijonov dinarjev. Povrh tega ie Pa predvideno, da dobimo še okoli 100 milijonov od republike, tako da bo za gradnjo stanovanj na razpolago precej sredstev. Ce bomo vse koristno uporabili, bo tudi to lepa pri dobitev za naš kraj. Da bi izboljšali gostinstvo v hrastniški dolini, ki je tudi precej revno, nameravajo letos modernizirati tri gostinske obrate- Eden od teh je gostilna pri železniški postaji, ki je na zelo Prometnem mestu z veliko frekvenco in še večjimi možnostmi. Objekt je treba samo modernizirati ter uvesti sodobno kuhinjo in pripraviti tujske sobe. Upam, da bomo s to obnovo v našem kraju končno le dobili sodoben lokal, v katerem se bodo gostje počutili prijetneje kot doslej. A tudi gostilni pri Rošu se obeta obnova- S prestavitvijo In izgradnjo nove hrastniSke ceste, bo tudi to gostišče na zelo prometni točki. Tu bodo uredili gostinske prostore ter tujske sobe. Za poletne mesece bodo uredili gostilniški vrt S tem bo rešeno v Hrastniku vprašanje nočevanja, ki je de lalo toliko težav vsa povojna leta. V Praprotnem stoji Zadružn dom z gostilno. Ce upoštevamo, da je Prapretno lep kmečki kraj ln privlačna izletna točka za vse Hrastničane, je res Potrebno, da se uredi cesta, ki drži v Prapretno, prav tako zadružni dom in gostinski prostori, da služijo potrebam delovnega človeka. Za izpopolnitev razsvetljave na tej cesti in tudj na glavni cesti je v proračunu predviden primeren znesek. — V Sp. Hrastniku pa tudi nameravajo odpreti že dolgo zaželeno slaščičarno, v kateri bi Istočasno prodajali kruh in brezalkoholne pijače Problem so samo še prostori, a z odločno voljo bo mogoče premagati tudi te težave. Anton Sihur DELAVSKI SVET STEKLARNE HRASTNIK VOLITVE VODSTEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ V STEKLARNI Nove osnovne organizacije Kakor v vseh društvih In organizacijah, taiko tudi v osnovnih organizacijah Zveze komunistov vsako leto pregledajo delo preteklega obdobja in napravijo tudi smernice za bodoče delo. da bi pospešile izvr- šitev nalog, ki stoje pred organizacijo. Ob taki priliki tudi Izvolijo nove ljudi, ki jim najbolj zaupajo, da bodo sposobni in kos vsem nalogam, ki so pred njimi. Članstvo ZK v Steklarni se KOMISIJA ZA HIGIENSKO-TEHNIČNO ZAŠČITO V PODJETJU Skrb za varnost pri delu Komisija mora obravnavati problematiko higdensko-tiehnič-n& zaščite v podjetju in pripraviti na podlaigi statističnih podatkov o nezgodah in bolnikovih ter ugotovljenih pomanjkljivostih obširen program dela za načrtno izboljšanje higien sko-tehnične zaščite v podjetju. Komisija mora prav tako izdelati poseben Pravilnik o HTZ v podjetju ki je obvezen za vse člane kolektiva. Za izvajanje predpisov internega pravilnika 0 HTZ v podjetju in ostalih predpisov s tega področja mora skrbeti tehnično vodstvo podjetja od inženirja, pa do mojstrov in preddelavcev. pomoč In za požarno varnost Strokovno delo pri teh nalogah opravljajo varnostni tehniki obratni zdravniki oz. referenti za HTZ. Komisijo naj sestavljajo: predstavnik vodstva podjetja, varnostni tehnik, ki je tajnik komisije, več mojstrov, obratni zdravnik in primerno števi lo zastopnikov delavcev. Predsednik komisije naj bo vpliven čdan vodstva podjetja, ker s tem pokaže zanimanje vodstva za varnost pri delu. V podjetjih, kjer je zaposleno predpisov ter naiogov pristojnih državnih organov je v podjetju direktor. S tem mu je naložena zakonska odgovornost za izvajanje predpisov o HTZ v podjetju. Direktor aat0 ne more prevaliti- te svoje odgovornosti na komisijo HTZ- Zato je nujno, da v komisiji tudi aktivno sodeluje član DS ali UO oziroma uprava podjetja Zaupanje In sodelovanje podrejenih v podjetju ter samih delavcev je mogoče pridobiti samo s tem, če bodo delavci sami videla zanimanje ter pri- več žena In mladine, naj bodo zadevanje vodilnih ljudi v pod- zastopani v komisiji tudi ti. V večjem podjetju nd zadosti samo ena komisija, ampak naj ima vsak oddelek ali obrat Komisija mora prav tako svoje komisijo glede na raalič- skrbeti za sistematično vzgojo delavcev, zlasti novincev, organizirati predavanja, z izobešanjem opozoril,, letakov, na- ne probleme, ki bi jih mogoče centralna komisija teže rešev-vala. Pač pa naj bo skupna komisija za celo podjetje, ki vodil in drugega propagandne- koordinira delo komisij v obra-ga materiala, ki se izdaja za tih oziroma oddelkih. varstvo življenja in zdravja zaposlenih- Raze,n tega mora komisija skrbeti, da vodi natančno evidenco o nesrečah pri delu, bolnikih in poklicnih obolenjih. Skrbi za pravilno ln pravočasno izpolnjevanje priglasitev o nesrečah pri delu in da se te takoj odpošljejo na pristojno mesto. Preiskuje nezgode pri delu po virih, vzrokih in oblikah ter predlaga ukrepe za preprečevanje. Kontrolira delovne prostore v podjetju glede izvajanja varnostno - tehničnih in higienskih predpisov. Prav taiko mora razvijati z vsemi sredstvi čut za varnost pri delu med vsemi člani kolektiva. Skrbeti mora za organizacijo in izurjenje moštva za reševanje ter prvo Odgovoren zakonov In za Izpolnjevanje drugih , pravnih ietju za borbo proti nezgodam pri delu. Dosedanje izkušnje kažejo, da brez vidne opore v vodilnih kadrih podjetja služba HTZ in celotna varnostna organizacija ne more doseči pravega uspeha. Od vodstva podjetja je torej odvisno, da se v podjetju ustvari vzdušje zanimanja in skrbi za varnost pri delu, katero ne bo ostalo brez uspeha. J. J. Čas izletov je tu Letos res ne vemo, kdaj se je pravzaprav začela pomlad, ker sta bila mesec december in januar nekako kar spomladanska. Vse Je kazalo, kakor da Je že pomlad. Toda sneg je le zapadel za nekaj dni ln tako napravil presledek med zimo in pomladjo. Sedaj že prihajajo prvi izletniki na bližnje hribe. kjer iščejo sončne kotičke. Planinske postojanke, ki so bi- Planinski dom v Gorah »Steklarski vrh«, kakor se sedaj Imenuje, je zelo dobro urejen in lahko rečemo, da celo v dolini nimamo takšnega gostinskega prostora, kot je ta. Sedaj opravljajo zadnja dela v prostornih sobah za prenočišča, kjer bo prostora za precejšnje število ljudi- Tu naj bi v poletnih mesecih prebivali delovni ljudje, ko bodo preživljali le lansko leto za prvo silo ure- av& dopust. Ze iz soeed- jene, že gostoljubno sprejemajo n1^ republik prihajajo pisma, goste pod svojo streho in Jim * mogoče doblU prostor za prebivanje, tako da vidimo, da tudi nudijo že kar dobro izbiro priboljškov. ZANIMIVOSTI IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Da bi brca operacije določili pravilne diagnoze pri težkih spraševali, kako lahko morski pljučnih obolenjih, je predstojnik oddelka za pljučno kirurgijo v dunajski bolnišnici izdelal napravo, ki lahko z njo ... , . , ._ posname slike notranjosti prs- trosi največjimi morskimi pti-nega koša. Naprava je v bi- či, »o pa pokazali, da so ži-stvu tanka kovinska cevka, ki vali, ki so njihovi hrani pri- je ta dom že poznan in bo še bolj, ko bodo to novico raznesli tisti, ki bodo v planinski postojanki v Gorah preživeli svoj Naravoslovci so se že dolgo doipust. Za našo okolico v spodnjem ptiči, ki dneve in dneve kroži- ^ Hr,astnlka * ta jo nad morjem, vzdržijo brez kratkQ ^ ^aj prlde sladke vode. Poskusi z alba- no človek v eni url ln četrt na Mesec ma) 1« posebno primeren za izlete na Steklarski vrh, ima na enem koncu priključe- mešali posebno močno osoljene njega zelo lepg In ne dolga pot med lepimi pašniki ln malimi gozdiči na znani Ko- “SS a-JSa režo v prsni koš zelo jasne ko slano8t krv, klJub Je drugod nl naW. Tlstl w uporabljati mira* se v edin ari dovajanju prekomernih količin ?rld* »» Kopltnik ob pravem uporabljati mora seveda naj ^ ^ Podobne H*ze so v Prvi polovici ma- pingvinih in tvl kormoranih. občutljivejši filmski material. Diagnoza ni več težka In ni- odkrili tudi pri koli ne zalaji. ja, ne bo nikoli pozabil tega izleta in se bo še rad povrnil In ..., 1 j: GODBA NA PIHALA SVOBODE II HRASTNIK ¥m je zadnja leta tako povečalo, da so postale organizacije, ki jih ie bilo do sedal pet, prevelike, zato so ob nedavnih volitvah sestavili nove organizacije, tako da je teh sedaj sedem. Organizacijo so sestavili tako, da se prilagajajo deloviščem, da bi tako najlaže obravnavale tn reševale probleme, ki nastajajo v podjetju na posameznih področjih dela. Konference osnovnih organizacij so bile dobro pripravljene in tudi udeležba je bila zadovoljiva Odsotni so bili le tisti člani, kr so bili zadružni v službi, po bolezni ali dopustu. V poročilih je bilo prikazano delo, kako »e je razvijalo, a tudi dobrih predlogov je bilo dovolj. Mnogo so razpravljali 0 proizvodnji, o rekonstrukciji tovarne, o dobrih in slabih straneh našega tarifnega pravilnika Posebno pozornost so posvetili pripravam za prebod na ekonomske enote, od česar pričakujemo precejšen go£(podlansktt napredek, če se bomo realno lotili tega dela in če bomo pravilno gledali na v®e zaposlene v našem podjetju. Tudi o kulturnoprosvetnem delu delavcev je stekla beseda, saj je ta dejavnost pri nas že dolgo preoej razgibana, ovira so le še prostori, ki Uh povsod manjka za nemoteno delo teh organizacij. — Poudarjali so tudi potrebo Po stavkovnem iz- obraževanju delavcev, zlasti r.ovih ali pa tistih, ki se za-posle pri novih strojih. To smo pri nas že začeli izvajati in bomo to po potrebah še izpopolnjevali ln razvijali, tako da bo tudi strokovno izobraževanje doseglo svoj namen. — Glede družbene prehrane so člani ugotovili, da še ni zadovoljivo rešena v podjetju, vendar tudi to vprašanje rešujemo, tako da bo družbena prehrana v naši tovarni zadovoljivo urejena, ko bomo dobili prostore in druge potrebščine, kar vse je že v delu. Po vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov so bili v razpravi problemi norm in premil, vendar ni enotnega gledanja na ta vprašanja, ker pač nekateri člani gledajo na realnost norm drugače kot drugi — Isto velja glede premij, ki v našem podjetju tudi niso najbolj posrečene, kar pa bo treba v najkrajšem času popraviti. O vsem tem in še o ostalih vprašanjih so govorili na letnih konferencah v želji, da bi čim uspešneje in vzp-oredneje korakali z našo proizvodnjo z d.u-gimi podjetji, tako da bi čim več prispevali k dosegi družbenega načrta, posebno Pa k Izpolnitvi našega petletnega plana, ki ga bomo predvideno dosegli že letos. Anton Sihur Nezgode v številkah Preden preidemo na samo obravnavo tako imenovanih obratnih nezgod, je nujno, da se seznanimo s samim pojmom, to je, da vemo, kaj se šteje za delovno poškodbo, kaj je nezgoda in tudi kako le-te razločujemo. 2e samo ime pove, da gre tu za nesrečne primere, ki se pripete v tovarni, katerih posledice so različne razen tega pa sodijo semkaj tudi nezgode, ki se pripete posameznim članom kolektiva na poti v službo ali iz nje. Glede posledic ločimo smrtne, hude in lažje obratne nesreče. Do sedaj navedeni primeri se razumejo in obravnavajo pod pojmom obratnih nezgod. Mnogo je pa v praksi primerov, ki na srečo ne povzročijo delavčeve poškodbe, ampak le materialno škodo. Teh primerov v naših primerjavah In številkah ne bomo prikazovali, ker teh do sedaj nismo evidentirali. Smrtna nesreča je taka, ki zahteva človeško življenje takoj, ali če je nesreča vzrok poznejše smrti. Med hude nezgode štejemo tiste, ki izločijo delavca iz proizvodnje več kot 21 dni, lažje pa do 21 dni. Sele v letu 1953 so po podjetjih začeli organizirano borbo proti obratnim nesrečam. V povojnem času 'je namreč zaradi različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov stalno naraščalo število nesreč v obratih, večalo se je število človeških žrtev in stroški za vdrže-vanje delovnih Invalidov ter drugi socialni stroški so bili vedno večji. Z organizacijo HTZ v obratih ter z vsestranskim delom na tem področju tudi uspehi niso izostali. Na vprašanje, kaj smo storili na področju varnosti v naši tovarni, bodo bolj zgovorno odgovorile številke. Z S L« to Število zaposlenih število neigod S » II 51S 1954 1165 180 1969 10,9 1955 1190 128 1433 11,1 1956 1206 84 836 10 jo 1957 1252 93 748 8,0 1958 1383 198 912 8 5 1959 1302 106 811 7,6 Kratek komentar h gornjim številkam: nagel padec obratnih nezgod v treh letih, nato približno ena-komerno število nezgod, rahel porast v zadnjih dveh letih. Vzrok temu je iskati predvsem v tem, da je naša tovarna v rekonstrukciji, kjer je vedno več možnosti in povzročiteljev vseh vrst nesreč. Iz pregleda je razvidno tudi, da je čas zdravljenja zaradi poškodb pri delu v stalnem upadanju. Po oddelkih tovarne je po številu poškodovanih na prvem mestu hrusilnlca. nato notranji ohrnt in pomožne delavnice. Pregled nezgod na celotnem področju našega okraja pa poda naslednjo sliko: Industrija .nekovin Vsa industrija Steklarna Hrastnik število Število korih 3.073 406 13,2 34.977 9178 16,7 1.302 106 8,15 Ce primerjam0 te rezultate, vidimo, da smo pod povprečjem staleža celotne Industrijske proizvodnje, tudi imamo precej nižji procent kot povprečje v celotni grupi predelave nekovin, kamor sodi proizvodnja keramlke> steki« In podobno Seveda pa nl rečeno, da ne bi se še dalo napraviti kaj več, to pa seveda z zavzemanjem vseh članov našega kolektiva. Inž. Maks Mrcina Pogovor z upokojenci I Skrbimo za varno delo V letošnjem letu bo več članov našega delovnega kolektiva odšlo v zaslužen pokoj. Dolga leta službe v kolektivu, ki jih noben Član ne pozabi, saj je vsak izmed njih doživel nešteto lepih in tudi grenkih uric na svojem delovnem mestu. Vprašali smo ga, kakšne želje ima za bodoče? Da bi ie zdrav ostal, tako da bi lahko užival zaslužen počitek. To mu želimo tudi mi. nedavnem pogovoru s tovarišem Sterni Petričem sem opazil, da navzlic temu, da je preživel preko 40 let v kolektivu, sedaj svoje delovne tovariše nerad zapušča. Precej se je razgibal in razgovoril, kajti rad ima, da se mlajši človek zanima za starejše delavce v kolektivu. Poudaril je še, da bo vedno pripravljen pomagati, če bo to potrebno. Ko sva v razgovoru obravnavala leta v preteklosti, ko je še kot mlad fantič, otrok Obiskal sem tudi Petra Kavzarja. Našel sem ga ravno pri delu v kovačnici. Delal je, zadnje urice so mu potekale na njegovem delovnem mestu. Tudi tovariš Peter ie odšel v zaslužen pokoj. Ko sva se razgovarjala o življenjski poti, ki jo je prehodil, je bilo videti, da mu ni kaj dosti, da bi že prenehal s svojim delom. »Se bi rad ustvarjal,« pravi, saj je dosti 43 let. vendar je treba napravit? mlaj- STEKLARSKI PLES V SLOVENSKI BISTRICI, NAJSTAREJSI STEKLAR STEFAN PETRIČ SPREJEMA ŠOPEK NAGELJNOV. lahko rečem, pričel z delom v hrastniški •trklarni, je imel tovariš števo marsikaj zanimivega povedati. Ni še bil 12 let star, na je že moral iti odnašat steklo v tovarni, da si je sam zaslužil svoj kruh. »No,« pravi, »letos je že kar 45 let, odkar delam, pa *e za sedaj še kar dobro počutim. No, včasih tudi rad ka.i malega popijem, kar mi da novih moči. Človek se mora včasih malo sprostiti, da pač tudi pozabi, koliko let že Ima za seboj.« Tovariš Števo je v pogovoru o svojih doživetjih živo prikazal svoje delo. Kot otrok je moral delati tudi po 12 ur. Najbolj se spominja velike borbe za delo, posebno leta 1932-33 v časih gospodarske kri-*e, ko ni bilo dela. Takratni lastnik tovarne Je tedaj več peči ugasnil, tako da ni bilo he dela ne kruha za vse steklarje. Pravi, da so tedaj delali samo po 3 dni na teden. Tovariš Števo Izhaja iz steklarske družine. Rodil se je na Češkem. Kakor druge stek’arske družine, so se tudi njegovi starši selili iz države v državo. Pravi, da je le on sam delal nepretrgano 45 let v steklarni Hrastnik. Za svoje delo in zavzemanje v kolektj- je bil tudi on po osvoboditvi odlikovan * medaljo dela. Kljub svoji starosti in nav-Slic težkočam je še vedno vztrajal. Spominja se, daje bil v vseh letih službe le okrog 150 dni na bolniškem dopustu, po osvoboditvi pa vsega le pet dni. Vsak član kolektiva steklarne dobro po-*na tovariša Števa, saj je izuril v delu precej mladih steklarjev. Med delovnimi tovariši je oil pa poznan kot človek dobre volje m humorja. Kot takega se ga bodo njegovi delovni tovariši vedno spominjali Šim ljudem prostor. Ce bo vsak toliko časa delal, bo kar dobro,« je pristavil. V pogovoru s tovarišem Petrom sem opazil, da je bil s svojim delom kar zadovoljen. ♦Pričel sem z delom kot učenec v Kemični tovarni v Hrastniku. Postal sem kovač,« je dejal. »Delal sem tudi 11 let pri hrastniškem rudniku, potem sem pa prišel v steklarno v Hrastniku, kjer sem tudi dočakal svoj zaslužen počitek.« Tovarišu Petru ni videti, da bi mel tolik' let za sabo. Kar mladeniški je še. No, saj mu privoščimo, da bi preostala leta srečen in zdrav preživel v krogu svoje družine. Tudi tovariš Peter se spominja redukcije v letu 1933, saj je Bil brez dela dva meseca. Spominja se rad let nazaj — pravi. »Vsega je bilo: slabih strani, bilo je pa pri delu tud' obilo veselih uric, ki jih človek ne pozabi tako hitro. Zaradi tega mi bo kar težko, ko boni zapustil svoje delovne tovariše. Pustiti 43 let življenja v delu, ni kar tako.« Povprašal sem ga še: »Kako je pa bilo izven tovarne?« »Vedno sem aktivno sodeloval v gasilskem društvu, sodelujem pa še vedno pri pevskem zboru Svobode I. Kljub svojim letom sem aktivno sodeloval tudi v NOV ter pač po svojih močeh doprinesel svoj delež k osvoboditvi.« Kolektiv steklarne se bo spominjal tudi tovariša Petra. Vsem veteranom deda, ki odhajajo v pokoj, želimo, da bi se ob praznovanju 100-letnice obstoja hrastniške steklarne spet srečali. v. Danes je služba za varnost dela in skrb za delovnega .človeka že tako močan faktor, da ne bi mogli govoriti o socialističnih odnosih, če ne bi upoštevali zaščite dela kot nekaj prvenstveno potrebnega. Varnostna služba v podjetjih je tista, ki naj skrbi za varno delo in s tem doprinese svoj delež v splošnih naiporih za dvig proizvodnosti ter posredno boljše življenjske pogoje. Vendar te naloge ne more izvršiti popolnoma samo dobro organizirana služba HTZ, ampak je nujno, da so s problemi in nalogami v gospodarski organizaciji seznanjeni vsi zaposleni, še prav posebna naloga pa odpade na odgovorne ljudi v proizvodnji, kot so to preddelavci, brigadirji, od-delkovodje itd. Na kaj je torej treba paziti in kje se izraža skrb za varno delo? Večinoma so to drobni problemi. ki jih je pogosto težko ločiti. Občutijo se pa gotovo Po kakšni nezgodi, posebno če je ta združena s fizično poškodbo. Tu je torej naša naloga — ne čakati toliko časa. da pride do neljube poškodbe, ampak odpraviti morebitne pomanjkljivosti, preden pride do nje. Eden izmed izredno važnih či-niteljev pri preprečevanju nezgod je dobra organizacija dela. Ze samo ime »organizacija« pomeni ureditev, neko načrtno izdelavo, torei lotiti se dela šele. ko je za vsako operacijo in delovni gib prej dobro premišljeno, kako naj se izvrši. Prav tu se močno izraža osebna moč posameznika, ki vrednoti človeka. Zato je naloga vseh, da se na deloviščih pred pričetkom dela vse temeljito pripravi, to je. da se uredijo in pregledajo osnovna sredstva, še posebej delovno orodje. Pravilno urejeni stroji, dobro orodje so porok za uspešno in varno delo. Majhna pomanjkljivost na strojih ali orodju je cesto vzrok hudih nesreč (na primer nepravilno nasajen ročai orodja, ne-nabrušeno orodje, neozemljen električni stroi itd ) Če pa prištejemo zraven še splošno urejenost delovišča in okolice, ki vpliva na delavčevo psihozo oziroma miselnost, vidimo, da so vsi ti činitelji odločilne važnosti za delovno varnost. Ce govorimo o urejenosti, mislimo seveda tudi na pravilno razvr-, stitev raznih pomožnih orodij, urejenost transportne poti in tudi čistočo delovišča samega. Zlasti v steklarnah je mnogo nezgod prav zaradi zanemarjanja teh faktorjev. Črepinje, ki leže vsepovsod sč v letni dobi zaradi lahke obutve velikokrat vzrok te ali one poškodbe- Druga skupina faktorjev, ki vpliva na delovno razpoloženje, so pogoji dela. Semkaj sodijo: osvetlitev prostora .ventilacija, prepih, višina temperature in podobno. Na te pogoje morajo misliti takrat, ko se gradi ob-i«kt, ker je pozneje največkrat težko popraviti slabo stanje in storjeno napako. Ti pogoji vplivajo fizično in predvsem tudi psihično ter so lahko vzrok za nastanek nesreče. Nevarni so še zarači! tega, ker lahko z dolgotrajnim neugodnim učinkom ustvarijo oz. povzročajo akutna obolenja, ki se izražajo kot poklicna obolenja. Zato le nujno-da se delavci, ki so izpostavljeni takim vplivom, v presledkih vedno zdravniško pregledajo in se premeste na druga delovišča vsaj za določeno dobo. OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA sredstvo že marsikoga obvarovalo, Če ne ravno pred smrtjo, pa vsaj pred hujšo alt lažjo poškodbo- Res še niso vsa ta sredstva brezhibno izdelana ter ima to ali ono kakšno manjšo pomanjkljivost (teža, estetska po-, doba itd.), vendar pa bo psihični moment, da smo zavarovani, tako velik, da odtehta take morebitne pomisleke in pomanjkljivosti. tere merilo so obratne nezgode, smo s sedanjim stanjem le delno zadovoljni, k^ti še Imamo • podjetju preoei ponesrečenih. Res pa je, da število nezgod pri nas pada, da je trajanje poškodbe relativno kratko, in da smo zadnja leta živeli v tovarni v nenormalnih prilikah ko rekonstruiramo tovarno. Ako primerjamo število nezgod - - v»~ le‘u z nezgodam v letu 1958, vidta&o, da smo Ime« li predlanskim pri 1.248 zaposlenih 108 nezgod ter 912 izgubljenih dni. lansko leto pa pri 1-301 zaposlenem 106 delovnih nesreč in 811 izgubljenih dni. Naša naloga na: bo torej zmanjšati obratne nezgode na minimum, ker vemo, da »e bodo s tern Izboljšali tudi naši življenjski pogoji. Inž Maks Mrcina Zato tudi vso skrb vsem zaščitnim meram. Čuvajmo in vzdržujmo jih, da bodo vedno v takem stanju, da bodo služile svojemu namenu. Nikoli ne smemo biti lahkomiselni, kajti to ie že marsikoga veliko stalo. Prav v današnjih časih, ko se tempo dela in življenja naglo povečuje, je vedno upoštevati in brezno premisliti na vse varnostne ukrepe, jih izpopolnjevati ter odkrivati morebitna mesta, ka še niso dosti zavarovana. To ni samo delo posameznikov, to je naloga vseh- To humano nalogo moramo izpolnjevati, ker le tako lahko dosežemo namen, da bo vsakdo sposoben opravljati tisto delo, katero si je izbral za svoj poklic. Ce ob koncu gledamo še statistične podatke o službi varnosti v Steklarni Hrastnik, ka- DRAMSKA SEKCIJA SVOBcDE II V HRASTNIKU OB NASTOPU PRI SPEVOIGRI -NEZAŽELENI ZET«. NASTOPAJO PO VEČINI MLADI IGRALCI KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK Izobraževanje v podjetju Naš gospodarski in družbeni razvoj zahteva dobro izurjene kadre. To se je zadnje čase izražalo v najrazličnejših oblikah. Slišali smo o tem na raznih konferencah, posvetovanjih, skupščinah itd., itd. ter brali o tem tudi v naših časnikih. Izurjene kadre terja tudi izvrševanje našega družbenega plana; v podjetjih se vedno bolj in bolj poudarja potreba strokovnega in splošnega izobraževanja novosprejetih delavcev. To nalogo naj bi v podjetjih opravljala posebna organizacija, ki se imenuje »Center za izobraževanje«. Kaj je ta center? Center za izobraževanje je posebna enota v naših gospodarskih organizacijah, ki ima nalogo, da posreduje vse potrebno znanje, da bodo zaposleni lahko opravljali s čimvečjim uspehom svoje naloge v proizvodnji in znali tudi upravljati svoje podjetje. Pri delu se ta center poslužuje raznih sodobnih metod in načinov izobraževanja. Potrebno znanje se lahko posreduje zaposlenim v samem podjetju ali pa izven njega, tako na primer preko raznih ustanov, kot so to šole, delavske univerze, zavodi itd. Centrov za izobraževanje je več tipov: — center z delavnico, — center brez delavnice ter se strokovni pouk vrši v proizvodnji, — center s posebnim kotičkom, v katerem se opravlja poučevanje. Tudi v naši tovarni bodo v kratkem formirali Center za izobraževanje Kakšno obliko centra bo imela Steklarna Hrastnik bo odločil delavski svet podjetja. Glede na specifičnost našega strokovnega dela bi nam najbolj ustrezal zadnji tip centra, to je center s posebnim kotičkom. Delo centra je odvisno od potreb v izobraževanju. Treba bo ugotoviti, kakšne so potrebe, in sicer glede — praktičnega znanja, — teoretičnega znanja, — družbeno-ekonomskega znanja in — splošnega znanja. Nadalje bo potrebno ugotoviti, kaj od tega lahko izvedemo glede na razpoložljiva finančna sredstva, razpoložljiv predavateljski ka- der, glede časa, materiala in podobno. Potrebo po izobraževanju lahko ugotavljamo preko anketiranja delavcev, v katerem vsak delavec navede, kaj mu manjka v izobrazbi, s planiranjem izobrazbe vodilnih oseb za svoje podrejene, z intervjuji itd. V našem podjetju smo za letošnje leto sestavili plan izobraževanja na osnovi realnih potreb v samem podjetju brez posebnih anali? znanja vsakega posameznika ali anketiranja Načrt je tale: — dopolnilni seminar za pregledovalce stekla, — strojepisni in stenografski tečaj. — uvajalni seminar za novodošle. — seminar za delavce pri izdelovanju de-senov, — likovno-umetniški seminar, — seminar za upravljavce in urejeval-avtomatov, — seminar za topilničarje in energ osebje zaradi spoznavanja nertlnih instru mentov, — seminar za oddelkovodje, — seminar za organe delavskega samoupravljanja, — seminar za vodje ekonomskih enot, — seminar za uslužbence ekonomskih enni — seminar za vodilno osebje, — seminar za vodilno osebje zaradi po-bližnjega spoznavanja merilnih instrumentov praktično izobraževanje na delovnem mestu. Razen teh seminarjev smo skupno z Delavsko univerzo v kraju predvideli še vrsto tečajev, ki bodo našim ljudem posredovali dopolnilno šolsko in družbeno-politično znanje, kar podjetje ne more samo izvesti Kljub temu, da center zr izobraževanje ie ni dokončno ustanovljen in izoblikovan \ podjetju že potekajo seminarji, kot na primer strojepisni in stenografski tečaj, uvajalni seminar za novodošle delavce t-n likovno-umetniški seminar. Skončan je že do sedaj dopolnilni seminar za pregledovalce stekla in trije uvajalni seminarji za novosprejete delavce Stanko Cvelbar 2. maja ne bo moto-di* k PETER KAVZAR Posebno poglavje, ki govori o zaščitnih merah, so pa zaščitna sredstva 2e samo ime pove, da so namenjena zaščiti posameznih telesnih organov pred kvarnimi vplivi okolice, v katerih delavec dela. Vsi poznamo ta sredstva, marsikdo jih že. s pridom uporablja dalj časa prt vsakdanjem delu. Nekateri pa še z nezaupanjem gledajo nanje misleč, da so le ovira pri delu. da ni nujno jl’b uporablja-tl4td. Vendair se moramo zavedati. da je to ali ono zaščitno Tradicionalne moto dirke 2. maja, ki so doslej vsako leto veljale za slovensko prvenstvo, letos niso v koledarju tekmovanj Avto-moto zveze Slovenije. Odbor AMD Trbovlje nam je s tem v zvezi dal naslednja pojasnila: Da AMZS v tekmovalnem koledarju ni upoštevala trboveljskih dirk, so do neke mere krivi sami, ker niso pravočasno roslali priglasitve, zato Je pa zveza dovolila meddruštvene gorske dirke na Isti progi ln pa cestno-hitrostne dirke v Trbovljah 18. septembra t. 1. Člani upravnega odbora so po obšjrnlh debatah ln tehtnem premisleku ugotovili, da ob takem stanju, kakršno vlada v društvu, niso niti sposobni organizirati 2. maja gorskih dirk v takem obsegu kot prejšnja leta, da se pri tem ne bi morda osramotili, Zakaj? Za pripravo ln Izvedbo je po- treben širok aparat strokovnjakov in drugih delavoljnlh ljudi, 'saj peščica članov AMD ne zmore vsega, če hočemo, da bi dirke potekale vzorno, kot je to drugje po Sloveniji. Problem organizacije je pa nujno odvisen od finančnih sredstev, ki pa morajo biti znatno večja, kot je smešno nizki saldo blagajne AMD Trbovlje (trenutno stanje Je okrog 50.008 din, društvo staln ima pa še stalne stroške s teča- 11, predavanji ln Inštruktorji, gorivom Itd.). Ker pa društvo lz prakse prejšnjih let dobro pozna probleme organizacije, vstopnine in drugo. Je njegova odločitev, da dirke odpadejo, gotovo utemellena, še posebno, če poudarimo finančni problem. Odločili so se pa. da bodo organizirali za občinski praznik cestne hitrostne dirke na krožni progi v Trbovljah. - Podrobnosti o tem bomo še poročali. Za kratek čas POZNA GA MAJHEN RAZLOČEK Nogometaši Bratstva na prvem mestu Dreta sedi z ženo v gostilni, opazuje parčke, ki plešejo, in zavzdihne: — Ko gledaš to mladino, te včasih kar prime, da bi se šel še sam zavrtet! — O, tisto pa ne- hitro od. vrne njegova žena. — Tudi jaz sem že opazila tisto frkljo s preozko bluzo in prekratkim krilom. ».Nogometni klub Bratstvo iz Je šel V spomnla- prvenstvo slabo pri-•y»Jen. Redne treninge je cvj^hogočalo slabo vreme, v ,J2**njern Hrastniku pa ni dvorane za zimske u~linge. Pred prvenstvom Je JJFal le tri prijateljske tek-b ■ *n sicer z Edinstvom iz Slatine, ki ga je . »tstvo odpravilo s 15:0, na-n«* Rudarjem tz Trbovelj k*t*očeno 3:3 ln .a Planiko garanja s 4:2. V tem prven. guj? bastopa Bratstvo v na-^bj.i postavi: Debelak, Ma-908'5. Vidmar. Groznik. rwLSelt. pUfier I., Laneger, Jager. Pufler II. in Bratstva še v prvenstvo. Igralo s®daj le prijateljske sicer: v Radečah so izgubili 4:2. z mla-. lastniškega Rudarja svojem terenu zmagali u »izpilo *« 5:2, v povratni tekmi na igrišču Rudarja so pa dosegli 3:1. V povratni tekmi z Radečami je mladinsko moštvo igralo neodločeno 3:3. Med mladinci je opaziti nekaj talentiranih igralcev, ki bodo sčasoma dober kader za izpopolnitev prvega moštva. Prvo prvenstveno tekmo je prvo moštvo Bratstva Igralo v Ljubljani proti Olimpiji in jo premagalo s 6:2. Na tej tekmi nismo videli kaj posebnega, saj Je bil nasprotnik na splošno slab, dasi je v moštvu nekaj dobrih igralcev Pri Bratstvu ie bil dobro razpoložen napad, medtem ko je obrambna vrsta igrala slabše kot v Jeseni. Drugo tekmo ali XIII. kolo je Bratstvo igralo doma V gosteh je imelo moštvo Javornika iz Rakeka In ga premagalo s 5:2. Kaže, da so domači podcenjevali nasprotnika, saj je zaradi obrambe v prvem polčasu pri stanju 3:0 uspelo Javorniku v pičli minuti dvakrat potresti mrežo domačinov, V drugem polčasu so domači Igrali boljše, vendar so napadali le po desni strani, medtem ko je levica čakala na slučajno žogo. Naj bi igralci Bratstva že končno prišli do prepričanja, da je nogomet kolektivna igra in se v napadu ne Igra le na enega ali dva Igralca, temveč ae žoga poda igralcu, ki |e momentano odkrit. Le na ta način bo realizacija napadalne vrste boljša, kot 1e bila do sedaj. V XIV. kolu bil Bratstvo moralo igrati v Kamniku proti istoimenskemu moštvu. — Ker pa je imel ta klub na neki prejšnji tekmi na igrišču nered, ao pristojni činitelji za nedoločen čas igrišč# zaprli ter bi se tekma morala odigrati v Domžalah. Dan pred M j« »Kamnik« obve- stil Bratstvo ter nogometno podzvezo v Ljubljani, da je razpustil klub in s tem odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Vsekakor bo ta tekma registrirana s 3:0 v korist Bratstva. V XV. kolu je Bratstvo igralo v Duplici z istoimenskim klubom. Tekma se je končala s 5:2 v prid Bratstva. Gostje so bili v precejšnji premoči, vendar so se na neravnem igrišču slabo znašli. Tabela ie tale: bila po XV. kolu Bratstvo 15 1« I 0 60:13 28 Slovan 15 13 2 0 53:17 26 Proletarec 15 12 3 0 52:19 24 Litija 15 8 5 2 35:29 18 Paplmlčar 15 7 7 1 40:32 15 Rudar 14 5 7 1 33:39 13 Javornik 15 5 8 2 28:87 12 Dnplioa 15 5 8 2 24:43 12 Olhnpla 15 4 10 1 22:42 9 Kamnik 15 4 8 1 20:39 9 Kisovec 14 3 10 1 18:41 7 Došolale M 1 13 1 «1:45 1 Tako Imenovani mrtvi tek Slovana In Bratstva se j« končal v Zagorju z zmago Proletarca proti Slovanu s 3:0. S to zmago se je Proletarec povzpel na 2. mesto, vendar ga je po porazu v XV. kolu zopet prepustil Slovanu. Čeprav vodi Bratstvo z dvema točkama razlike ln zelo dobrim količnikom danih ln prejetih golov, ne moremo reči, da ima utrjen položaj, da bi mogli z gotovostjo trditi, da bo Bratstvo tudi po končanem spomladanskem prvenstvu na čelu lestvice. ker ima pred seboj še nekaj težkih tekem, kot na primer a Proletarcem v Zagorju, s Papirntčarjem v Vevčah ln Slovanom doma. Upamo, da se bodo naši fantje tudi v bodoče borili in zastavili vse sile za svoje barve, da ne bodo razo. čarati svojih simpatizerjev. Cvelbar SAMO LJUBEZEN JE PREMALO Mati uči Jurčka resnicoljubnosti: — Kako pravimo človeku, ki ne govori resnice? — Lažnivec! — No, sedaj pa povej po pravici, kdo je razbil okno v predsobi? Jurček: — Veš, mama. vseeno sem raje lažnivec kakor osel, ki pove po pravici! Jaz ga nisem... V SOLI Znanka: — Tovariš profesor, odkar ste oženjeni, vas še nisem videla veselega obraza! Saj je vaša žena izredno ljubezniva in tudi lepa ter duhovita povrhu. Kaj vam manjka do popolne sreče? Profesor: — Dobra kuharica! Profesor zemljepisja zastavi dijaku zapleteno vprašanje. Fant stoji zamišljeno pred zemjevidom in čaka na pomoč iz klopi. Kar mu nekdo zašepeče: — Reci mu, da je osel! Profesor, ki ni razumel, zarohni: — Pustite ga, bo že sam prišel na to! RAHEL OPOMIN RAZVESELJIV POVRATEK Ponižen možiček se v kavami dotakne roke moža. ki si pravkar oblači površnik. — Oprostite ali ste morda vi tovariš Jelačič iz Zagreba? — Ne nisem, odvrne mož nestrpno. — No, pa prav, zajeclja prvi. — Jelačič sem namreč jaz in površnik, ki ga oblačite, je njegov. Zena: — No, danes si pa res lepo natrkan! Mož■ - Čudno, da najdeš na meni vendar tudi nekaj lepega . . PREVIDNOST — Toži tel j PeterHljček trdi, da ste mu rekli, da je osel? le to res? — Res je, rekel nuu pa tegg nisem/ 1 KONFERENCE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V HRASTNIKU j| Poglavitna naioga, skrb I za delovnega človeka I V Hrastniku je bila pred kratkim konferenca Občinskega sindikalnega sveta. Udeležil se je je tudi tajnik Zveze Svobod Slovenije in član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Vinko Trinkaus, nadalje član Okrajnega sindikalnega sveta tov. Zakonjšek. Občinski sindikalni svet v Hrastniku je na tej konferenci pregledal svoje delo in podal tznernice za nadaljnje delo. Poročila in razprava so pokazala, da je imel občinski sindikalni svet obilo dela in problemov, ki jih je bilo treba rešiti. Predsednik Anton Sihur je v svojih izvajanjih nanizal problematiko, ki se je porajala v delu sindikalnih podružnic v Hrastniku, Zidanem mostu in Radečah. Občinski sidnkal-ni svet se je zelo zanimal ?a vsa vprašanja,, in to gospodarstvo, tarifno politiko, delavsko samoupravljanje, prav posebno pa še za koriščenje letnih dopustov in za preventivno zdravljenje. V preteklem letu so vsi delovni kolektivi v občini dosegli znaten napredek v proizvodnji. Zagorje ob Savi stoji pred pomembno slovesnostjo — pred otvoritvijo novega Doma kul ture. Zato je razumljivo, da se aa to priložnost primerno s plemeni tudi zunanja podoba Za gorja. Krajevno turistično društvo je že pred dnevi Ime- Tako so industrijska podjetja dosegla svoj letni družbeni plan s 103 %, v gradbeništvu s 114 %, v trgovini s 117%, v gostinstvu in obrti s 104 %, komunalna podjetja pa s 110 odst. Problem večjih gospodarskih podjetij v občini sta bila novogradnja in rekonstrukcija. tako pri Rudniku, v Steklarni in Kemični tovarni. Prav zaradi tega je bilo večje preseganje letnih proizvodnih planov nemogoče. Delni uspehi novogradenj in rekonstrukcij podjetij pa bodo delno že vidni v letošnjem letu. Delo občinskega sindikalnega sveta se je razvijalo preko 26 sindikalnih podružnic. Po delovnih kolektivih je sindikalno organizirano 97,7 % vseh članov. Zelo lep napredek so v tem pogledu dosegli pri Rudniku, saj se je članstvo sindikatov prav zaradi zavzemanja v tem podjetju dvignilo lani v primerjavi z letom 1958 za 8 odstotkov. Posebno delavne so bile v svojemu delu razne komisije v sindikatih. Tarifne komisije in komisije za sindikalne vati, da postane Zagorje v prazničnih dneh dolina cvetja in zelenja in da bo pogled na Zagorje tiste dni resnično lep Pripominjamo še, dta bo krajevno turistično društvo ob te.1 priliki bolj prizadevne občane Prt urejanju in ozaljšanju kra- športne igre so bile prav agilne. Problem se je pa pojavil pri organiziranju Počitniške skupnosti v Hrastniku. Tako so tudi v razpravi načeli ta problem. Gre namreč za sledeče: večja podjetja imajo svoje počitniške domove, manjša jih pa nimajo, zaradi česar slednja nimajo možnosti, da bi svoje delovne ljudi pošiljala na oddih na morje. Zato bo treba to vprašanje v prihodnje skupno sporazumno reševati. Drug problem, ki je bil nakazan na konferenci, je skrb za delovne ljudi v samem podjetju. Sindikalne podružnice bodo morale v bodoče odločneje postaviti pred delavske svete gospodarskih organizacij vprašanje uvedbe toplih malic. Tople malice že sedaj dobivajo člani kolektiva v radeški Papirnici, nadalje v Kemični tovarni v Hrastniku, drugod je pa to vprašanje še vedno odprto. V razpravi se je oglasilo k besedi več delegatov. Tako je delegat iz Radeč načel vprašanje izvenšolske vzgoje članov kolektiva, vzgojo otrok ja nagradilo z denarnimi nagradami, tako posameznike kakor tudi gospodarske organizacije, trgov inske poslovalnice In gostinske obrate. Naj bo po-doba Zagorja ob Savi v dneh okoli 15. maja t. J. res slavnostna in praznična! ter vprašanje učiteljskega kadra. Poseben problem se poraja v manjših podjetjih, kjer delavsko samoupravljanje še vedno šepa. Tem podjetjem bo treba v prihodnje posvetiti več skrbi. Pri izbiri in volitvi novih delavskih svetov bo potrebno paziti, da bodo podružnice zanje izbrale najsposobnejše člane. Razprava je nadalje pokazala, da vlada premalo zanimanja za delo samoupravnih organov socialnega zavarovanja. Tehtna je bila razprava tov. Vinka Trinkausa, nadalje člana, okrajnega sindikalnega sveta ter predsednika občine. Tovariš Trinkaus je govoril o produktivnosti dela v posameznih kolektivih ter o samem gospodarjenju, kjer je potrebna ekonomska računica. Tudi fluktuacija delovne sile je velik problem, ki ga bo treba rešiti. Veliko vprašanje je pomanjkanje stanovanj, s katerim se bo treba resno spoprijeti. Vsa razpoložljiva sredstva bo treba vlagati v gradnjo novih stanovanj. Tudi v Hrastniku bo treba ustanavljati razne klube, v katerih naj bi zlasti novi delavci našli svoj drugi dom. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta je zajel skoro vsa vprašanja in nakazal smernice za njihovo rešitev. Postavil je tudi konkretne naloge, ki jih bo treba izvršiti v sindikalnih podružnicah. Več pomoči bo treba nuditi sindikalnim podružnicam v gostinstvu in obrti, sploh manjšim podružnicam. Vodstva podjetij bo treba angažirati za ureditev tarifne politike, treba bo poskrbeti za strokovno izobraževnje in PRED POSEBNIM PRAZNOVANJEM V ZAGORJ7' Olepšajmo naše mesto nova!a posebne komisije, ki so že pregledale vsa naselja razen tega je Pa odbor Turističnega društva Zagorje ob Sav' naslovil na vse gospodarsk-: organizacije, togovinsike poslovalnice in gostinske obrate pismo, v katerih jih opominja na ureditev svojih poslopij, okolice itd. Ugotavlja se pa, da se kljub temo, dta s« vse bolj bliža 15 maj in z njim otvoritev novega Doma kulture v Zagorju, ni še mnogo uredilo. Predvsem zasebni lastniki stanovanjskih hiš morajo te zadnje dini poskrbeti, da bo okolica njihovih hiš urejena. Kot primer navajamo, da bo treba še precej dela za lepše lice v Ulici talcev, kjer Je v okolici stanovanjskih poslopij še obilo takega, kar tjakaj ne sodi. Zato bi bilo priporočljivo, da ObLO Zagorje izda vsem tistim, ki še nfeo počedil! in uredili okolice svojih hiš. zadevne naloge. Pričakujemo, da spričo pomembnosti tega praznika ne bo nikogar, ki bi *e temu nalogu upiral. Prav vsi si moramo prizade Lep in koristen izlet Prejšnjo nedeljo okrog pol de-vm are uoipolctn« Je iz Trbovelj oarjnaa na pol ko.otia avtoimObj-tov »nooiov«, »Volkstv-agtn«, »Skoda« in dirug-. Skupno 10 volil z dokaj nenavadnimi potniki, katem.h žareča lica in zadovoljni obraizi so izražali srečo in veselje. To so ta, pionirji — odličnjaki iz obeh krajevnih osnovnih šol, katerim Je šolski odbor AMD Trbovlje omogočil krožno vožnjo, da bi se tako tudi praktično seznanil z nekaterimi premem ml ugankam:, »poznali pomen prometnih znamenj In predpisov, ,v*e kar jim je AMD že med letom teoretično posredovalo. — Razen tega »o Imeli namen olistati znane partizanske kraje v Savinjski dolini in nekatere spomenike žrtev fašističnega nasilja. Zal pa načrta niso mogli v celoti izvnšiiti, ker Je slabo vreme vplivalo na potek tega Izleta. — KIIuto temu so pa bili prav vsi pionirji zelo zadovoljni, saj so nekateri prvič sedeli v avtomobilu. prav vsi so pa živahno razpne vij ali o vsem, kar so srečali ln videli, o posameznih zname-njfjh, tipih avtomototiov, ali Je hitrejši »nčo« ali »Volkatvagen«, koliko »šre« bencina ta ali oni — »kratka vse kar zanima mlade ljudi, ln verjemite, da so šoferji imeli kar precej dela, da so lahko zadovol)"li| številne radovedneže. Prav toliko zanimanja Je vel 1 alo tudi posameznim krajem, njih znamenitostim, spomenikom ln drugim. Krožna vožnja Je potekala takole: Trbovlje—Prebold — kratek postanek v Savinjski dolini — Celje—Laško—Rimske Toplice —Hrastnik—Trbovlje. — Tako so plMilrjl videli mnogo lepega; Ogledali so si Celje ln spomenik žrtev fašizma, ki še zdaj nemo prtiča o vellk'h žrtvah, katere Je naš n»rad daroval za svobodo. Navdušenje vse so pionirjev le bilo res veliko, zato lahko rečemo, da Je zamisel šolskega odbora AMD Tttoovlle res hvale vredna, saj so s tem Izletom združ il — prijetno s koristnim. PROZORNA KOVINA Neka ameriška tovarna je lodelala novo kovino, ki je prooarna. odporna in prenese visoko temperaturo. Mate-lal so zdelali iz aluminijevega prahu, ki so ga izpostavili vl-ggfoermi pritisku in tempera- ifev ■ •' OBČNI ZBOR LPP ZAGORJE Večja storilnost — večje plače Lesno predelovalno podjetje v Zagorju je zaznamovalo v zadnjih letih zelo nagel razvoj. Lahko rečemo, da nastaja v Zagorju nova lesna predelovalna industrija, katere surovinska baza bo segala od Kuma pa do Litije in Partizanskega vrha. Ko je imelo podjetje pred kratkim svoj občni zbor, smo lahko spoznali, kakšne uspehe je doseglo in s kakšnimi težavami se srečuje. Med največje lanske uspehe sodi brez dvoma kar za 27,7 % presežen letni plan. Na ta visok presežek je mnogo vplivala priključitev mizarskega obrata zagorskega rudnika (v tem obratu je piotem proizvodnja narastla za 105 %, od planiranih 18 na 37 milijonov dinarjev. Letošnji družbeni plan Je večji za 12 %, da ga pa bo kolektiv realiziral, bo treba predelati7.240 kub. metrov le- darstvu začrtal VII. kongres ZKJ. Že v prvih 2 mesecih letošnjega leta je doseglo za 22 milijonov dinarjev prometa (lani le 6 milijonov). Vse kaže, da bo uspeh tudi v naslednjih mesecih zelo lep. usposabljanje delavcev, zlasti novih. Za vsa novoizvoljena vodstva bo treba organizirati seminarje, da se spoznajo s problematiko dela v sindikalnih podružnicah. Pri volitvah v nove delavske svete morajo sindikati odigrati svojo vodilno vlogo, da bodo zanje izbrani razgledani člani, ki bodo sposobni voditi pravilno gospodarsko politiko. Bodoče naloge občinskega sindikalnega sveta bo reševal novi 37-članski plenum, v katerega so izvolili vrsto mlajih članov. R- V. UDELEŽENCI KROŽNE VOŽNJE V CELJU PRED SP 1MINSKO PLOŠČO sa. In tu so nastopile težave. Trgovinska zbornica v Ljubljani ni upoštevala velikih potreb podjetja in ni ugodila njegovemu predlogu za večjo količino hlodovine. Na drugi strani so pa majhna podjetja in rudnik dobili večje količine, ki nimajo lesne dejavnosti, dogaja se pa tudi, da vozijo les mimo domačih žag v predelavo na jug. To ne more biti v korist in podjetju ne občini. LPP Zagorje že dalje časa razpravlja o novem načinu nagrajevanja. Sedanje visoko preseganje akordov je docela nenormalno. Zato je razumljivo, da se pri tem načinu nihče ni trudil za večjo storilnost. »Premalo gledamo na kvaliteto,« je dejal direktor, »in preveč poudarjamo količino, zato ni čudno, od kod visoki akordi.« To slabi tudi konkurenčno sposobnost podjetja. Želimo pa biti konkurenčni in smo za nagrajevanje po enoti proizvoda oziroma za nagrajevanje po ekonomskih enotah. Da bi pa proizvedli še ima LPP v načrtu rekonstrukcijo obratov, po katerih bi kolektiv vsako leto realiziral 600 milijonov ob zaposlitvi 180 ljudi. Podjetje bi tedaj tudi lahko okrepilo finančno gospodarstvo svoje občine. LPP Zagorje se drži smernic, ki jih je našemu gospo- S CIM VSE SE LJUDJE PREŽIVLJAJO V Beirutu v Libanonu lahko vidite ljudi, ki sede na pločniku In drže na kolenih pisalne stroje. Mimoidočim po naročilu sestavljajo pisma in podobno proti primerni odškodnini. Na Kitajskem stojijo ob uličnih vogalih šivilje, ki mimoidočim krpajo obleke, šivajo gumbe Itd. — Nekateri Mehikanci si služijo kruh z lovom na muhe. Suhe muhe Izvažajo za pitičjo hrano skoraj po vsem svetu. — Neki londonski krojač izdeluj« samo jeklene telovnike. 8 Poročila poslušajte vsak dan ©to 8.05, 6.00. 7.00 . 8.00, 10.00, 18.00, 15.00, 17.00 ;n 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« oto ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 (in 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni sj«o-red) pa vsak delavnik oto 5.00 dlo 7.00. SREDA. 20. aprila 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Mariboru pred mikrofonom; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9j15 Od melodije do melodije; 10.40 V ritmu današnjih dni; 13.30 Oddaja za cicibane; Uš. 00 Petna! st minut z Logarskim t fanti; 12.25 Pisanj zvoki z Dravskega polja; 32.45 Četrt ure s pevko Jelko Cvetežar; 13.30 Zborovske skladbe Iz čtltalnlške dobe poje Slovenski Oktet; 14.35 Popevke se vrstijo, 1S.40 Novost na knjižni polici — Boris Pahor: Kres v pristanu; 17.10 Sestanek petrlh: 20.00 Vellllke tire opere Četrtek, 2i. aprila 8.05 Pol uire z zabavndm orkestrom RTV Ljubi Jana; 9.25 Zvočna mavrica; lil.0(1 Popevke ln ritmi; 12.00 Nekaj narodnih, 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brxuilje, 18.50 Plesna medigra; 14.20 Spo-rt ln športniki; 15.40 S knjižnega trga; 17.10 Belokranjske otroške pesmi Izvaja Miarlbor-sM komorni zbor p. v. Rajka Sl-koška; 17.30 Veliki orkestri — znane melodije; 18.46 Radijska univerza — O prometu — kolesarstvo; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi ln naipevov. PETEK, K. aprila 8.05 Od Haydna do Hačaiturlana; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Pesmice na tekočem branali: 10.30 Družina ln dom; 11.4« Zborovske sikladbe ln priredbe Motile Tomca; 12.25 Narodne ob spremljavi harmonike: 13.47 S popevkami po Evropi: 14.05 Radijska šola za nižjo slonjo — Kako je Jagodo postal kurir: lfl.00 Petkov koncert ob štirih: 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Delovni kolek ti vi čestitajo za 3 maj; 38.00 Cloverlk ln zdravje: ■>0.00 Dva koncerta za dva Instruments: 20.15 Tedenski zunanje- politični pregled. SOBOTA. 21. aprila 8.05 Ali vam ugajat 10.00 Radi hi vas zabavali; 11.30 Pionirski tednik; 30.80 Deset Tmimu* ■ Štirimi fanti; 12.00 Havajski zvoki; 12.25 Domači naipevl izpod zelenega Pohorja; 13.30 Prvomajski pozdravi ; 13.50 Za vsakogar nekaj; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.30 Vedirl naipevl; l«.oo Jezikovni pogovori; 18.15 Po domače v divo- in tričetrtinskem taktu; 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino. NEDELJA, 24. aprila 7.35 Popevke za nedeljsko Jutro; 8.00 Mladinska radijska Igra — Mdlvoj Matošec Pustolovščine Petra Zgage; 8.30 Festival otroških pesmi 1860 ; 9.33 Lepe melodije z orkestgpm Martin Gold ln Maloolm Lockyer: 10.00 Se pomnite, tovariši ... — Hinko WH-fan — Tome Škof- Zaradi zbite pete, 10.50 Glasbena ruleta; U1.30 Nace Grom: s kakšno brzlno vozi naš »Fičo« (reportaža): 13.30 Za našo vas; 16.30 Pojeta naša priljubljena pevca Cvetka Ahlmova In Rudolf Franci: 16.00 Humo- reska tega tedna — Ježek: Sala o peči 'n druge; 16.20 Narodne za dobro voljo: J8.43 Sovjetska zabavna glasba: 20.05 Izberite melodijo tedna! PONEDELJEK, 25. aprila 8.40 2en»kl zbor Svobode Store p v. Borisa Ferlinca; 10.10 Plesni zvoki velikih mest; 11-00 S popevkami čez kontinente. 12.00 Ciganski napevi 12.25 Trlo orglic Andreja Bliumaueirja; 32.*1 Maikedonake nr rodne (pesnil In plesi; 13.80 Naši prvomajski pozdravi ln čestitke; 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem — Boža Sme gum Zeleno zlato ln granit (Finska); it 10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.30 Športni tednik; 20.56 Revija zabavnih melodij TOREK 26. aprila 8.55 Radijska šola za srednje stoipnjo — Glasben: leksikon za otroke; 10.10 Izbe rt le mdlodMo ledna; 11.30 Radi bi vas zabavati 12.00 Kmečka godba; 12.2J Pr pevcev — rot popevk: 12.40 V at k kvintet z Božom ln Miškom tei Reziko ln Sonlo: 14.05 Radljšk-šola za višjo »topnio - Živa be seda Iz ograjenega m« rta: 14.3» "zvočna mavrica; 15.40 List? h domače književnosti — CJrH Zlobec- Pesmi; 17.10 Rezgovor z vo llvei: 17.55 Iz zborn ika spomin n v 18 46 Razgovori o mednarodni' vprašanjih: 78.00 Na večer p- Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Litiji je sklical posvet vseh zborovodij, ki bodo s svojimi pionirskimi pevskimi zbori sodelovali na mladinski reviji v nedeljo 24. aprila v Litiji. Posvetovanja se Je udeležil tudi pokrovitelj revije tov. Tone Praprotnik, sekretar občinskega komiteja ZK, ki so ga vsi z veseljem pozdravili v svoji sredini. Na sestanku so se najprej pomenili o izvedbi množičnih pesmi Nato so se pogovorili še o tehnični izvedbi prireditve, saj bo na ta dan prispelo obilo pevcev lz vseh strani v Litijo i peš, z vlakom in še z drugimi vozili. Vseh nastopajočih bo 350. Oddaljenejši bodo prispeli že dopoldne, zato bodo zanje pripravili kosilo. Vsi nastopajo« bodo dobili po nastopu primerno malico. Vsi mladinski pevski zbori bodo prejeli spominske diplome. Po reviji se bodo sešli vsi zborovodje, člani ocenjevalne komisije in prireditelji. Pomenili se bodo o nastopu, komisija bo pa gotovo dala zborovodjem primerne napotke, da se bodo mladi pevski zbori dvigali v kvaliteti od nastopa do nastopa. m. V. Izpiti za prometni znak AMZJ II. stopnje Te dni sta obiskala komandir litijske LM in zastopnik AMZ Jugoslavije lz Litije vse šole litijske občine, s seboj sta prinesla plakate: »KOLESAR, NA CESTI NISI SAM«, par knjižic -Stop - spoznavajte« ln »Kolesar, na cesti nisi sam« ter drugi propagandni material. Pogovorila sta se z učiteljstvom, kako bo to predelalo vse, kar mora vedeti kolesar na cesti. Na cestah je vedno več kolesarjev. Ce bo vsak poznal cestno-prometne predpise, bo mnogo manj nesreč. “ v---—ptavuuu DU" 8?v°®5 sodelovali trle pevski -hnrl nn*e šole. V** zbor bo zapel til pesmi Med tem bodo pa (m« dlnke zaplesale balet. **• OD SREDE DO SREDE KUJdiVA Mariji Zupančič, Hohlcrautova 22 DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V TRBOVLJAH v počastitev delavskega praznika 1. maja študent prava iz lj ublo-aaie iti »ZGUBILA so se otroška MAGDALENA ŠTOJS. štrudent iz - , .. ■ £ , _ vrniti Ljubljane; LEO KINK, elektro- oca'a na P®« ** ®Dle- “ 'fnln BREŽICE: Milena GALIC, Ve- tehnik iz Malega .Kamna in ” ' ‘ like Malemce 4/, sJia; Josipa KO- VANDA KOLARIČ iz Sevnice, KOL1C, Moivrače 46, LRH, sina; Florjanska 58. roj. hčerko; Aloj ».j a LSOaIC, TRBOVLJE: HENRIK MOCI- Blanca 62, hčerko; Ana KODRIČ, LAR, delavec iz Trbovelj In Brezje 13, hčerko; J ožela BUTA- FRANČIŠKA LEVSEK. delavka Ra, Župcča vas 32, srna; Angela iz Radgonice; VINCENC MAK, KUNTARIČ. Boršt 21, sina; Ma- rudiar in Trbovelj in ALOJZI- Komlsija za delavske športne nis igrišču SD Rudarja (potege pn ObSS Trbovlje je tudi možno Igrišče). Ob slabem vre-fctos organizirala tradicionalne menu bo to tekmovanje v Po-Prvomajske delavske športne možnem domu SD Rudiarja. oih prire-pro pozicije Odbojkarski turnir bo na igrišču TVD Partizana. Začel se je včeraj in se bo- nadaljeval danes, potem 21. in 22. aprila. Za turnir se je priglasilo 9 moških in 1 ženska ekipa. Za nogometni turnir se je priglasilo kar 11 ekip ter bodo tekmovanja trajala oz. so že delno izvršena v dneh 17-, 18-, 21., 23.. 25. in 28. aprila. Tekme so na pomožnem igrišču SD Rudarja. PRODAM perzijsko preprogo (3 x 2) in kromatično harmoniko- — Poizve »e: Zofi Murn, rij a RUBiNIC, Velka RaitovLoa ja KRALJ, krojaški pomoč- Bom »Tončke Čečeve«, Klek 41. sina; Tarezija SMERDEL. Se- ALOJZIJA KRALJ, kroj pomoč- _ . .. nuše 13, s.na; Mara LUKIČ, Bre- pik -z Trbovelj; PETER ŠMIT. nad 1 rhovtjami žice, sina; Marija KAJ S, Stara delavec iz Trbovelj in VERA vas 30. hčerko; Manja POLJAK, SMODIS, delavka :z Trbovelj; Vukovo selo 1, sina; Ana KO- SILVO JORDAN strugar iz Trbo-GELJ. Senovo 180. nčerko; Fran- vel j in ALOJZIJA CESTNIK, uslužbenka iz Trbovelj; JOŽEF ZAKRAJŠEK, ključavničar iz Trbovelj ih ANA PAVELSEK strežnica jz Trbovelj; ANDREJ AHAC, spl. mizar iz Trbovelj in ZOFIJA ŠFTTALAR pom. pletilja iz PREKLIC igre- Na širšem posvetu so pretekli teden tudi že izdelali natančen spored športni ditev ter določili tekmovanj. Za šahovski turnir se je prl-giasilo 1-2 petčlanskih ekip in bo ta turnir v četrtek, 28, apri-1®. v šahovski sobi SD Rudarja v.Trbovljah. Zia kegljanje se je priglasilo 1.5 petčlanskih ekip. To tekmovanje bo v sred-o 27. aprila in V Petek 29 nu-ila na kegljišču f>0<-tS:h eJdP ,iaSe države - Ljub- ‘c ‘ aP-ua na K gi-' ljano. ki je član zvezne košar- 30:2® (2J:12). Dc-mače igralke čiška KRANJC, Globoiko 10 a, hčerfco; Luc J a S1KORANJA, Ključ, LRH, sina; Marija TOM-SE, Ceirina 12, hčerko, Marina STAJNKO, Gatoarje 45, sina; Leopoldih* GRAMEC. Globočice 10, sina; Jožeta HOTKO, Mali Obrež Trbovelj. 19, sina; Stolica POVH, Jesenice 20, Sina; Marija PAVLOVIČ, Brvi 3. hčerko; Katica PRIBlC, Preklicujem besede, katere sem 3- III. 1960 izrekla za Ma- rij« Zadravec prot njenem« možu Dragu Zadravcu. — Zlata Skubic, gospodinja, Trbovlje, NAPAČNA INJEKCIJA Sinček: — Mama, ti si mi rekla, da nič ne boli, če da zobar injekcijo in potem izdere zob. Mama: — Kaj, ali te je bolelo? Sinček: — Mene ne, pač pa je zobar kar zatulil, ko sem ga ugriznil v prst. majo 82 raznih ekip s 452 tekmovalci. Pet ur košarke Preteklo sredo so imeli Rudarjevi košarkarji v gosteh eno naj- &D Rudarja. Za namizni tenis se j« pa Priglasilo kar 17 tričlanskih *kip ter bo to tekmivanje v sredo 27. aprila v prostorih SD ^udarja. Streljanje z zračno puško bo ha sporedu v ponedeljek 25 aPrila. Za to tekmovanje se je Priglasilo tudi 17 petčlanskih ekip. V streljanju 6e bodo kosali na prostem, in sicer na te- RUBAB : NOVA GOBICA 3:1 Ljubljana -j-. *»» jv; - v --—igralke so karske lige, pokalni prvak FLRJ, piresene»tile s požrtvovalno lin h.i- obenem se pa ponaša še z nefca-ter.mi lepimi mečna rodnimi zmagami. Ta svojevrsten in redek športni dogodek je na stadion zmago privatbil vel .ko število ljubiteljev košarke, ki so bili razen nastopa zveznih Lgašev proti do* maifci članski petorkt priča še za našo dolino zelo pomembnemu dogodku — prvtč v zgodovini trboveljske košarke so domači na- 81:53 (36:26). Rudia-rjevci so se po- uuaIJa ,, o hčerko;" Katica' 'pribiČ. SMRTI Iz prednjega vidimo, da vla- Brežice, hčerko; Marija KRSTIČ. BREŽICE: Janez FERJANC, , j . , , ... .. . . Brežice, sina; Ma-joa GRUBIC, kmetovalec iz Črnca 66, star 83 da v delovnih kolektivih izred- Gme 2S, hčerko; Anica PETRIČ, iet; Rozalija KREJAN, upokojen- no zanimanje za delavske šport- Leskovec 5, sina; Antonija TO- ka lz Pokleka u> stara 71 let; ne igire se le priglasilo 14 PUISEK, Stara vas 60. sina, Bro- Anton ŠTRITOF, sin kmeta iz , :°r ’ , ’ S . 1 . - nlslava UMEK, Veternik 35. sina; Spodnje Pohance 2, star 13 let; sindikalnih podružnic, ki zaje- Marija PLANINC. Anovec 21, Anton LESKOVŠEK, cestar lz hčerko; Zofija BEVC, Drnovo 57, Sevnice, star 45 let; Dražen KR- sina; Ana BAN, Kostanj ek 2, CELIC, sin delavca iz Lad-uča. hčerko. LRH star 7 mesecev. SEVNICA: (doma) sta bula ro- SEVNICA: Agata ŠKRBINO, gojena 2 dečka in 3 deklice s-odinja ;z Brezovega 18, stara TRBOVLJE: Marija URAN, 7« let: Franc JAMNIKAR, želez. Cemšenlk. sina; Ivanka SALA- upokojenec iz Sevnice. Klavnl- MON Trbovlje sina; So-nja-Ma- ška ul. 38. star 86 let: Marija Rudar rija MEZNARIČ. Trbovlje, sina; KRATIL, gospodinja iz Sevnice. Jožefa VOZEL. iTrbovlje, hčeT- “ ko; Dragica ŠMID, Trbovlje, hčerko; Ana OCEPEK, Trbovlje, sina; Marija DOBCNIK, Zagorje, hčeifco; Marija NAGLAV Trbovlje, hčerko; Ana HAUPTMAN, Trbovlje, hčerko; Ana. LEBAR, Zagorje, sina; Milena HROVAT. Svet Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik priredi v nedeljo, dne 24. aprila 1960 ob 16.30 v kino dvorani Svobode II v Hrastniku zabavno revijo »POKAŽI KAJ ZNAŠ* Nastopajo zabavni ansambli, pevci, recitatorji in folklorne skupine iz Hrastnika, Dola, Radeč, Zidanega mosta. Vrhovega in Svibnega. Vstopnina 100, 80 in 30 din. Predprodaja vstopnic pri kino blagajnah I in IT v Hrastniku. Vljudno vabljeni. , PIONIRJI: Ljubljana 60:15. ŽENSKE- Rudar tro igro ter nekaterimi lepiiml akcijami, kar jim je zasluženo prineslo prednost v koših in Florjanska 7 stara 43 let: Terezija SLAVIČ, gosnodinja iz Ledine 23. stara 76 let: Anton KRAJNC Drevžvtkar Iz Ledine 33 *tar 69 le* TRBOVLJE- Anton AHLIN. U-pokojenec \v. Trbovelj, star ftO let;’ Jožefa PAVSER. rod- Stlm. ILd&U I w v j. . • - - - .......... V petorkt »Ljubljane« Je bila Trbovlje, hčerko; Marija HALER »Dokolenka iz Trbnveli. stara •> -I« H rat+n i.lz- e- i tv O • Ano PIM IT Vao/vr. iCt ! "ATarl.l fl TOM 4 N 4tW1 T mačih pa Strumel (14), Lavrini J«, sina; Marija SMREKAR, Tt- (6). Majdič (4). Uranič (2) Rož jak bovlje, hčerko; Marta VIRANT. (2) in Breznikar (2). Trbovlje, sina; D-anica BALOH, ČLANI: - LjubLjana : Rudar Zagorje, hčerko; Jožefa TOMA- stopili s štirimi ekipami, in to pionirji, mladina, ženske in člani. Vse ekipe so nastorplile prot: ustreznim nasprotnilkom Ljublja- ZIČ, Hrastnik, hčerko; Ana Pl- BRUN i:z Trbovelj, stara 90 let: Ana MAROLT, roj štamoar iz Trbovelj. stara 77 let: Uršula BERAVS. roj Kostomaj 1iz Trbovci. stara 78 let: Dominik znanim »asom« in tudi v začetku drugega dela tekme kar kreioko uprli. &ele potem, ko je bilo neikaj igralcev ne. Skupen rezultat 3:i v korist ‘.izključenih, je gostom uspelo po-gostov je pa zlasti na ugoden večati razliiko. Za Ljubljano so eva »o se uu- himhua, uccia.v, /tuu x _.....— * • • prvem polčasu SEK. Ti-bovUe, hčerko; Helena KUŽNTK 1c Trbovelj star 46 let; SNOJ. Trbovlje, sina; Marija Erane MESOJEDEC lz Trbovelj, ŽIBRET, Trbovlje, sina: Majda star 78 PODI«OGAR, Zagorje sina- Ivana PISTOTNIK Zagorje, hčerko, KINO Komisija za imenovanje ln odstavitev direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52^57) mesto DIREKTORJA v prenovljenem, samostojnem turistično-gostinskem centru MEDIJSKE TOPLICE na Izlakah pri Trojanah Družinsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe, katerim je priložiti tudd kratek opis dosedanjega službovanja, je poslati najkasneje do 30. aprila 1960 na Komisijo za imenovanje in odstranitev direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. Komisija za Imenovanje in odstavitev direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. reaultat mladincev in članov nadvse časten. Se posebno je razve- nastopill; Brumen. Potočnffic (15). Krupe (5), Konič (3) Skrjanc (8), Kino »Delavski dom« v Tr- da Rudarja: Hauptman. Lenič, Brstov. Lamovšek. Kravogel Sorel, Perc, Brean.kar, Irt. 21-teet. Opresnik. . Tekmi, ki Je bila tokrat od-JSiana na travnatem igrišču, Je Wi806tv«valo okrog 900 gledalcev. V začetku so bile moči obeh 9*sprotntkov precej izenačene in 'detl (e bilo. da so goatje tako ' tehmkl kakor tudi v po-žrtvo-»Mnostd m zlastn ostri igri neva-nasprotnic Domači napadalci ”° imeli nekaj priložnosti, toda Pfscbna in ostra obramba je u-a»sšno posredovala. V 17. mn uti i* Pa Opiesnik z lepe strani ostro ?re,-.ial in dosegel prvi gpi. Od naprej je bila premoč domt-?a očitna, (oda Izkoristili so sa-eno pniliko, ko je Irtu uspelo Spitati na 2:0. V 31. minuti so sostie streljali prosti strel in I—olto togo 1e Faganeli z glavo «STTie: ii v gol. 11^ drugem pplčasu so domači J?*h celo vrsto lepih priložnosti, v(.i5 s srn o enkrat se ie žoga usta-. v mreži; Opreshiš' Je lz kart'’ 10 m neubranljivo streljal v rt®sai spodnli kot. Kliub temu, j*3 je tekma potekala še več kot minut, se rezultat ni spreme-1™- Sndn‘(k Konič tz Bleda je so-a’ z napakami , v prHt>tcmi so mladinci Rudar, j", nremseali Slovana vosu tetkmo. Goie »o ^ : Ka,!T>- Rer>'č. Car m Miha’ »Ajdovščino«, za Rudarja J aA™U'h id; Škrinjar 10. Jelko« Č13 j rJ3 L KlančiSair 1 in Slm- 17 'J Prvenstveni tekmi ie Rudar «;()) Pomagal Slovpna TI s 14:3 Ž£*ee*^SrVT^; 4' n° 5 IH TopMšek 1. Bp-ATSTVO : SVOBODA P’^n^,tvo „Je v a«deljo visoko to k«?310 Svobod/o lz Kisovca, ln °beh 8 .5:0- ~ Kljub slabi igri Drev?iAmo^lev* ^ se nobeno ni 8al° bo!jfien,d410, 1C vend,air 'tPraJflU8em Polčasu je sodnik »• Dru*a aktlv« ^ Svohrirt« 1* •*'» i*ral- Dalmacija in Igralca bot oh,f„jGcepk*. ki st« med se- °ce^k tUTIaVaIa' ~ Go,e 80 Ri wGroznICt do ene-r “va avtogol« gostov. Proletarec : rudar Jjkgorju*ledalči_na igrišču v A. Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe «. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva D. Izjočena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega ln drugih skladov J. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. Sredstva v obračunu in druga aktiva I. Kupci m druge terjatve Skupaj Znesek (v ooo din) | Zap I « Postavka 6,613.623 127.806 4.46« 6.041.476 66.440 950.264 289.477 14,098.717 A. Viri osnovnih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viti sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. viri obratnih sredstev 3. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev O. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev B. Viri sredstev v obračunu In druga paaiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti u. Druga pasiva Skupal Znesek (v ooo din) 6,275.390 1,496.129 4.468 622.16« 68.493 191.522 i,aio.ooo 5,267.655 14,098.717 Zap Postavka it Znesek (v ooo dm« Zap Poeuvtc* It Zneifi* tv ooo a.nr A. Osnovna sredstva 7,829.788 A. Viri osnovnih sredstev 9,018.098 l. Osnovna sredstva u Sklad osnovnih sredstev t Denarna sredstva osnovnih t. Drugi viri osnovnih sredstev 24.090 sredstev 1,218.350 B. Viri sredstev skupne porab« B. Sredstva skupne porabe l Sklad skupne porabe 204.228 4. Sredstva skupne porabe 8,000.000 • Drugi viri sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe 46.228 porab« 7.845.000 C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev 6. Skupna obratna sredstva 4 Sklad obratnih sredstev 1,462.886 D. Izločena sredstva 1 Drugi viri obratnih sredstev 1. Denarna sredstva rezervnega o. Rezervni sklad 1» drogi skladi sklada in dniglh skladov 1,801.999 t. Rezervni sklad in drugi skladi 2,023.096 t. Denarna sredstva nerazporejenih 1 Viri nerazporejenih sredstev sredstev 1. Virt sredstev v obračana E Sredstva v obračunu tn druga paaiva in druga aktiva «. Kratkoročni kredit za obratna 8. Kupci tn druge terjatve 11.640.<»1 sredstva 44,047.300 8. Druga aktiva 48,561.66« 18. Dobavitelji m druge obveznosti 11532.584 ■L Draga pasiva 2,561.131 Skupaj: 79,696.004 Skupaj: 79.096.014 Vodja računovodstva: Bučevec 1. r. ' Predsednik upravnega odbora: Božjak l. r. Direktor: Radej Drago L r. Vodja računovodstva: Pucelj l. r. Predsednik upravnega odbora: Lukač 1. r. Direktor; Soster 1. r M? uspelo Proletarcu pre-™>bnh igralcev Rudarja ‘ek^^f. ki »o od tekme nZ j^luhiilj, l- sodii™ z« S«®«?. SSAtSSS; a 4^mat'ala mladino Proletar- ^SAH v TRBOVLJAH h*11 ?Sdel')o ao v Trbov- j» 4ah,ati kul- _ društva »Karel “ S1 S ln ae P«'- ° tUP° domačega ce ? *« •i1' dobro igrali vd«ll domačinom z * r^o/a ,r'w,re®ulta'tom- - Itid - ^'»dairjjJ® bu : 3-5 v korist O Ivan » kšrei »f, -lože Drobeč 0:1: G L -»o«? Sjif* • Vili Rugel remi © ^l- 4 ‘f.n4 : Andlr»J Tau- ° S* Ow'e,:,„,M*tfV* Kebe : Lud- O % !:0: P*vle • Oi?"1 »rov,Dro'b^* r«mi: 6. •*e V*WT » Zvonlro nrnAtlisi, : Zvonko Drnovšek e iv»j11 oaiiiu sia i up oiuimvf m av «aouc uuiucfliijc hoteli ,da bi začeli šteti meridiane zvezdarne ni več tam. Skoraj 300 geografskega položaja in z name- pri poldnevniku, ki gre skozi Palet je stala na griču ob Temzi, nom izpopolnjevati umetnost na- riz. Po večdesetletnih razpravah vigacije-«. je končno zmagal Greemvich in Takrat se je namreč veliko ladij ničelni poldnevnik teče skozi njega, potapljalo iz enostavnega razloga, Kljub tej veliki tradiciji, ki igra ker niso vedele, kje so. To se zla.sti pri Angležih zelo pomembno nam zdi danes mogoče malo nena- vlogo, se je pa moral Greenwich Zvezdama Greenwich je bila vadno, toda včasih je izgubilo živ- ukloniti pred mnogo šibkejšim ustanovljena 1. 1675 kot ena izmed mn°Sp pomorščakov in je nasprotnikom kot je bil svoj čas prvih treh znanstvenih ustanov te bila navigacija njihov življenjsko Pariz. Londonski prah, gosta me-vrste na svetu. Prvi kraljevski važen problem, ki ga Je pomorska gja jn močna mestna razsvetljava astronom je ime! ob ustanovitvi Anglija pereče občutila. Se sedaj so deio astronomov tako ovirali, je ena pomembnejših nalog zve- da so začeli leta 1947 s selitvijo zdarne izdajanje Pomorskega al- celotne zvezdarne. Do sedaj so manaha. • ................ Greemvich še stoji, zadnja leta se je pa postopno selila iz Londona v nove prostore pri trdnjavi Herstmonceux v pokrajini Sussex, 80 km jugovzhodno od Londona. nalogo »►takoj marljivo in vestno centimetrski. Tam je tudi novost zvezdarne — Smidtova kamera za fotografiranje neba in nov velik teleskop z dva in pol metrskim premerom zrcala. OMEJEVANJE BRZ1NE AVTOMOBILOV V FRANCIJI OD TU IN TAM PROIZVODNJA ČAJA V SVETU Vse kaže, da gre perspektiva za zgradili 2000 km V petnajstih tem, da bi pridelovanje čaja še povečali. Tako je v programu razširitev plantaž v Afriki, povečanje letih. « UIU1V širitev plantaž v Afriki, povečanje Za te gradnje bo predvide- Za~vsako tako’ nregledan'o~ur’o"do- in okolici še sedaj ena najlepših Iz podatkov svetovne organizaci- {^o^majo^vV načrtu ^obnovitev no Potrebno 600 milijonov no- ločijo korekture, ki so potrebne v AnR,iJi- V navigaciji je pri izračunava- ve prostore 20’ vzhodno in 37» juž-nju geografske širine in dolžine no od prvotnega položaja zvezdar-zelo važen točen čas. Leta 1833 je ne, tako da lahko danes pričaku-začela zvezdama odajati signale za jemo njihovo slovesno otvoritev, točen čas. Srednji natančni čas po Kraljevski astronom, naslednik Greenwichu je čez nekaj let po- onega iz XVII. stoletja, že Ima stal uradni čas za vso Britanijo. svojo rezidenco v novourejeni Vsako leto preizkusijo v Green- trdnjavi Herstmonceaux. Trdnjava wichu, oz. sedaj v Herstmoncea- bj]a z£^.e“a V *440 **? J?® uxu, več deset tisoč kronometrov. sv°jih arhitektonskih značilnostih 7 im nirmlimi Kn oslini nmn mnilnnllil. Naraščajoči avtomobilski promet v Franciji narekuje vrsto . _ ukrepov za varnost na cesti, preseljeni že vsi instrumenti v no- m„i__ ^ r 0 ■!_ ve prostore 20* vzhodno in 37» luž- Tako o v I nciji s 1. aprilom je za prehrano in kmetijstvo so ugotovili, da je znašala proizvod- tako imajo plantaž na Cejlonu. nTfl Aa>a \r u«n ioco roir 760 ooo Pokazatelji nadalje kažejo, da bo fol ki? je n?kaj195mamtrkogt 1“ poraba iaja ras,la z večanjem pre-1958, ko so ga pridelali 761.000 ton. bi\ alstva v svetu. V podatkih niso všteti proizvodni rezultat LR Kitajske in ZSSR. Razne države v svetu so lani uvozile 515.000-520.000 ton čaja, kar je za 6 •/• manj kot predlanskim. Anglija je lansko leto uvozila manj čaja kot leta 1958, nekoliko večji je pa bil uvoz čaja v ZDA in Ir- uveljavili n.,je omejitve brane avtomobilov na cestah ob sobotah in nedeljah, in sicer je dovoljena maksimalna brzi-na 100 km na uro za osebne avtomobile, 85 km za avtobuse in 70 km na uro za tovorne avtomobile. PRIZNANJE ZA STORJENE ZLOČINE Pred kratkim so bili v javnosti objavljeni zelo zanimivi podatki, iz katerih Je bilo razvidno, da je vih frankov. Od predvidenega programa gradnje avto cest je končano perature, meteoroloških razmer in oziroma v zadnji etapi izgradnje 255 kilometrov, medtem ko jih nameravajo zgraditi v letu 1961 161 kilometrov. zaradi spremembe geografskega položaja zaradi nihanja težnostne sile Zemlje, zaradi sprememb tem- drugega. Mnoge ure preizkušajo v pogojih, ki vladajo več tisoč metrov nad Zemljo ali nekaj sto metrov pod njo. Ugled Greenivicha Je prišel do veljave zlasti v sporu s francosko *<0' k rga‘je viada Zahodne Nemčije odobrila v nakupu čaja, medtem ko ga je______, ____ davnim žave. C ^ivo/Ua iz Dalj- pokojnino 12 nacističnim državnim Sovjetska zveza u . . ^ sekretarjem In veleposlanikom ter n^T?^V».Irtid7aZftRtale vzhodne dr- 22 vdovam funkcionarjev teh vrst. veljalo tudi za ostale vzhodne ar pokoJn,no pa prejema še 1060 nacističnih generalov in admiralov ter 668 vdov visokih hitlerjevskih oficirjev. Pokojnino nadalje dobiva 59 nacističnih minlsterialnih direktorjev. Tndi pokojninski zneski niso majhni ,saj prejema fašistični general ali admiral 2638 mark pokojnine mesečno, vdova pa 60’/• tega zneska. Zares prav lepo priznanje za storjene zločine v zadnji vojni. PETNAJSTLETNI PROGRAM MODERNIZACIJE CESTNEGA OMREŽJA V PRANCU1 Kljub dobrim cestam v Franciji so glede na povečanje cestnega prometa, ki znaša 10°/« na leto, izdelali 15-letni program modernizacije cest, ki obsega 15 tisoč kilometrov cest, od tega 6000 km cest prvega reda in 9000 ta*1 rest II, reda. Razen tega pripravljajo še načrt izdelave 3650 km avto cest, od katerih naj bi jih ČUDNI OBIČAJI V ČASU NOSEČNOSTI Nosečnost žehe pri primitiv- marveč tudi za moža. Kobrah-nih plemenih nima neprijet- manova žena zanosi, si njen nih posledic samo za ženo, mož najprej očisti zobe, preneha žvečiti betel — osvežujoči JUNAK Ona: — Kaj, H prideš tako pozno domor, pa si celo drzneš smejati se mi v obraz? palmin oreh — se ne brije več in se posti vse do poroda. — Na Novi Gvineji ne sme mož noseče žene na morje, češ da On: — Ljuba moja zlata že- bodo potem ribe bežale in se niča, od samega veselja se začeli valovi dvigati. — V Bra- ■ »»ut«, i/w ui* ii v* — ■—- *» smejem, ker ta zopet vidim! IZ OTROŠKIH UST Oče; — Sinko, ti moraš jesti mnogo kruha, da boš dobil rdeča Učka in ne boš tako bledičen. Sinko: — Potem si ti, očka, kruh duhal, ker imaš tako rdeč nos ... POPRAVEK Janez se pelje v vlaku in v predoru poljubi svojo sosedo, ki mu pripelje krepko zaušnico. — Oprostite, bila je pomota! — se opravičuje Janez, ko prisopiha vlak zopet na svetlo. — Pa še kakšna pomota! — zavzdihne njegova soseda. ziiliji se zakonca, ki pričakujeta naraščaj, strogo postita; uživata samo mravlje in gobe ter pijeta vodo z guanovim praškom. — Na Admiralskih otokih ne sme žena v zadnjih mesecih nosečnosti stopiti iz hiše in uživati sme samo ribe; če bi jedla korenine bi bil otrok suhljat in dolg, po svinjskem mesu hi pa dobil ščetine in podobno — V južni Kitajski pokrajini Amoy mora biti mož noseče žene zelo previden pri hoji po sobi; vsak najmanjši tresljaj lahko ogrozi razvoj ploda pod materinim srcem. Posebno nevarno je zabijati žlebi je v steno: lahko bi se zgodilo, da bi Se nerojenemu Mislila sem nam teč. da je bil otroku izpahnilo oko in predr. HENRI FONDA V FILMTJ »11 JEZNIH MOZ- moj mol lo črevesje. Itedcnstka &*oni&a Da promet bi bil bolj varen, akcije za kolesarje v tednu tem vršimo, ker ogroženi od njih se pač najbolj zdimo. Kolesar pa kar po svoje Treba bi ga b’lo prijeti, da začenjal bo verjeti, kolesar naš, tu in tam, da na cesti res ni sam. Vreme se v dež je spremenilo, kot da žalostno bi bilo, ker smo, kar se kulture tiče, v tednu tem reprizo doživeli Tremerskega le dukata. Razen tega je zasedal občni zbor upokojenskega sindikata. Filmi, ki vrteli so jih po sporedu, so bili še kar v redu. Mnogo solz, obilo vode, vožnja z avtobusom in pa vino, so v glavnem bile teme, ki nam jih vrtel je kino. Fizkultura je v znamenju košarke žive, ki v gosteh štiri moštva iz Ljubljane je imela. To bila je že parada, saj nastopala so moštva stara, mlada. Največ ženske zopet so storile, ki edino tekmo so dobile. Nogometu, čast in slava, je k zmagi pripomogla — trava, Ob rokometni dvoštevilčni zmagi vsi se veselimo, za nedeljo v Ljubljani zopet zmage jim želimo. ] ROM IN V NADAl.IEVAN.llH Skrivnost dveh bratov »Kaj naj sedaj storiva?« je poizvedovala. »Peljal vas bom domov. Jutri zvečer bova napravila ponoven poskus. Kako ste zavrteli tisti vogalni kamen?« »Tega vam ne morem povedati,« mu je odgovorila naravnost v obraz. »To je edini adut, ki ga držim v rokah proti vam.« »Ne uganjajte neumnosti! Imeli ste neko šilo ali nekaj podobnega. Opazil sem, da je med kamni neki mali vmesni prostor, ki je umetno narejen. ... , . ._ »Svoje škarje,« je priznala. V tisti zarezi je skrita neka zapiralna kljukica « Sedaj je Gllder vedel vse, kar je bilo treba vedeti, in je Mary za nadaljnjo pomoč lahko pogrešal. Odbil je vabilo, da bi pri njej spil topel čaj, Mn odbrzel s svojim avtom takoj nazaj v Sussex. Ko je bil na pol poti, mu je pošel bencin. Moral je čakati na kak drug avto, toda noč je bila tako slaba, da ni bilo od nikoder kakšnega človeka, Končno se ga je le nekdo usmilil in mu dal toliko goriva, da je prišel do bližnje bencinske črpalke. , . Na svetlikajoči se številčnici svoje zapestne ure je odčital že drugo uro po polnoči, ko je prispel na grič. S skrajno previdnostjo se je pomikal dalje, korak za korakom, z očmi in ušesi pa pazil na temno okolico. Nobenega znamenja ali glasu o kakšnem maskiranem človeku! Našel je vogalni kamen v stolpu, odrinil s svojim žepnim nožičem lapah in prijel kamen: vrata so se odprla! V desnici je nosil brown!ng, v levici pa žepno svetilko, ko je stopal nn stopnicah navzdol. Judi tu ni bilo sledi o črnem kutarju! Toda ko je Gilder posvetil v ozko celico, je opazil nekaj, nad čemer je pobledel kot Hd: cilindri so izginili... Potne srage so se pojavile na njegovem čelu. Kdo je bil tisti ničvrednež, ki je prekrižal njegove načrte? Btopil je do drugih ozkih vrat, ki pa zgoraj niso bila zamrežena. Vsi HiakiKl da bi jih odprl, so bili zaman, tako da je neznansko togoten od-U ut’ po vlažnih stopnicah navzgor. Prav takrat pa, ko je spet ■UTr mgUo sobo le hotel ugaanHl žepno rvetilteo, de bi skoči oseko špranjo prišel na prosto, je opazil, da se vogalni kamen premika... Ta se je, preden je mogel priskočiti, zaprl in se z ostalim zidovjem izenačil — od zunaj je pa od nekod zaslišal peklenski krohot... Ujet! Fabrian Gilder se je z vso močjo upri proti kamnu, ki pa ni popustil. In vendar so se morala dati vrata odpreti tudi od znotraj. Kako bi sicer mogel opat hoditi iz opatije na svoje ljubezenske pustolovščine? Centimeter za centimetrom je Gilder s svojo žepno svetilko pregledal stene. Nič! Obsvetlil je tudi tla, ki so bila izdelana iz kamnitih plošč. Ena izmed teh, ki je bila manjša kot druge, je vzbudila njegovo pozornost, ker je ležala popolnoma vodoravno. Z ročem svojega vitriha se mu je posrečilo ploščo privzdigniti. Pod njo je zagledal neki od rje razjedeni železni obroč. Pričel ga je vleči in vleči z vso silo... in glej! - vogalni kamen se je prlčefl vrteti. Čeprav se je Gilder od svojega prostora premaknil samo nekaj centimetrov, je vedel, da ga nevidna spona več ne zadržuje. Z vso silo se je uprl v kamen in se opotekel ven-kaj na prosto, kjer se je pravkar začelo daniti. Nevihta je že ponehala. Na nebu so še mežikale posamezne zvezde. Tam daleč na levi strani je opazil, da se iz nekega fossawayskega dimnika dviga rahel dim proti nebu. Gllder si je obrisal pot s čela in poskušal z grenkobo v srcu preboleti svoj poraz. Potem je pa v mokri travi pred seboj zagledal nekaj, kar je pobral in vzdignil s prikritim krikom: bil je eden izmed cilindrov iz zakladnice, ki je bil na obeh straneh zapečaten. Z zlatom ni bil napolnjen, kajti za to je bil prelahek. Toda kaj naj bi bilo v njem ...? Fabrian Gilder je tekel s svojo najdbo po griču navzdol ter je v zavetju izdolbenega poljskega kolovoza odtrgal s cilindra pečate. Ozko svit pergament je bil v njem. Razvil ga je ln se vanj zagledal... Bil je star missale s čudovitimi slikarijami, umetnina neprecenljive vrednosti! Vendar siromašno nadomestilo za tretjino centa čistega zlata! In vsi ostali cilindri imajo najbrž isto vsebino kot ta, si je Gilder mislil škodoželjno. In tisti, ki si jih je prisvojil - po njegovem mnenju je prišel edinole Arthur Gine v poštev - je doživel enako razoračanje kot on. Sel je po griču še niže ln odprl leso pri farmi Red, da pride do svojega ob živi meji shranjenega avtomobila. Toda tu je okamenel: voz je izginil... Vendar je dež tla kolovoza tako razrahljal, da je po odtisih avtomobilskih gum lahko šel za sledjo. Najprej je ta držala direktno proti WUlovi hiši, nato pa dalje k neki počitniški hišici. Pred vhodom v njo je stal njegov avto. Toda kdo ga je zapeljal semkaj? Gilder je pritisnil na kljuko hišnih vrat. Nezaklenjen^! Prav tako vrata, U so držala skozi malo vežo v jedilnico. Ves začuden je opazil nad oflnjiščam kanalna kotel, v katerem N J« kuhala voda, zraven na mizi pa posodo za čaj in odprto škatlo z biskviti. V stranskem prostoru je zaslišal korake, se obrnil, da se postavi po robu vtihotapljenem Ko ga je pa zagledal, je roko, v kateri je držal brovvning, pobesil. »Thomas?« — se je začudil, kakor da ne more verjeti svojim očem. »Kaj, hudiča, pa vi počenjate tu?« »Danes zjutraj so me odpustili iz službe,« je na kratko pojasnil. »Danes zjutraj? Saj se komaj šele dani!« »Allord me je zasačil, da sem hodil okrog hiše v času; ko bi moral biti v svoji postelji. In zato me je brez pomisleka postavil na cesto. Fant me namreč ni mogel trpeti!« Gilder ni povsem verjel v resničnost te izpovedi. »Nekam zmedeni se mi zdite. Kaj ste zagrešili?« Mož je slabe volje pobesil spodnjo ustnico. »Torej dobro — pa izpovejte vse! Poprej bom samo še čaj pri* pravil.« In ko ga je nalil Gilderju in sebi, je nadaljeval: »Ste kdaj že kaj slišali o tistem opičjem Puttlerju...? Vsakdo, ki ima v Londonu karkoli na grbi, ga pozna. Meni je pripomogel do triletnega zapora, ker sem v hotelu Westinghouse nekaj zagrešil.« »Vlom?« je vprašal Gilder, ki njegovega prejšnjega življenja ni poznal. »Ne. Bil sem v hotelu v službi. Ce vam je pa všeč, si lahko mirno mislite vlom. Ko sem kazen odsedel, sem dobil službo v FossawayU-Fino mesto! Chelford nikdar ne prešteje svojega denarja in Alford brata ne izprašuje, če mu denarja prehitro zmanjka!« »Ce bi bil to prej vedel« — Gilder je bil po tej izpovedi "" ■,!-v‘no zadet — »ne bi se vas bil nikoli poslužil. No, kaj je s tistim r »Včeraj je prispel v Fossaway. Pravijo, da kot kontrolor gospo* darskTh knjig. Spoznal sem ga takoj in - kar je šc hujše e tudi! Seveda sem si bil takoj na jasnem, da bom moral zapustiti službo.* »A zakaj vas je Alford postavil sredi noči na cesto?« »Tudl to boste takoj zvedeli. Chelford je shranjeval svojo gotovino v levem predalu svoje pisalne mize. ne da bi vedel, koliko denarja je v predalu. Spretno sem si mogel na lahek način pridobiti toliko denarja-tla sem ga imel za precej časa dovolj, vendar ga te v predalu še vedno toliko ostalo, da Chelford he bi mogel priseči, ali mu je kdo kal zmakni) ali ne. Ko sem danes zjutraj ob štirih odhajal po stopnicah navzgor, me je presenetil Alford in mi samo rekel: .Takoj pospravit* svoje reči in izginite!’ No, temu fantu bom še posvetil...!« »Ali vas je zasačil z denarjem?« »Ne. Denar je bil zanesljivo skrit pod oknom knjižnice, od kod«1 sem ga pozneje mimo odnesel.« »Iz kakšnega razloga je pa Mr. Alford ob tej nenavadni url hod^ po hiši?« je hotel vedeti Gilder. Thomas je spačil obraz. (Dalje prihodnji*