"iS- I uhaja vsak Četrtek. Cena ma Je S K na letu. (Za Nemčija I t, u Amerika In druge ti\)e države t K). — Posamezne Številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. ——. S prilogami: HaS kmečki dom, Društvenik. Haša gospodinja Spisi in dopisi se poSiljajo : Uredništvu „D»moljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnlna, reklamacije in in-seratl pa i UpravniStvn „Domoijnba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— Stev. 4. V Ljubljani, dne 26. januarja 1911. Leto XXIV. Kmei in avsiro-esrska banka. V naši državi je avstro-ogrska {>anka največji denarni zavod, ki ima eto za letom večji promet. Leta 1909, je pi. pr. znašal skupni promet njenih poslov 11.676 milijonov kron. To je ogromna svota. Ni čuda, da gredo vsi [veliki denarni zavodi za njo. Čc ona eviša obresti, jih zvišajo tudi druge banke, če jih zniža, je denar tudi drugod cenejši. Navadno je tako, da so vse ,večje banke za en odstotek dražje od avstro-ogrske banke. Menice, ki jih izplačuje avstro-ogrska banka po 4 %, se računajo drugod po 5 °/o, če gre banka pa 5 %, gredo druge na 6 %. Kupčija z menicami je pri avstro-ogrski banki silno velika. Leta 1909. je znašala nad 5.236 milijonov kron. Trgo-iVec, ki potrebuje denarja, izda menico, ilobi zanjo še eden ali dva podpisa zanesljivih oseb in na tako menico mu Izplača avstro-ogrska banka dotično svoto odštevši obresti, ki so, kakor smo Že rekli, vedno za en odstotek nižje, nego pri drugih bankah. Da se izpre-,vidi, kako je denar poceni pri avstro-»grski banki, navajamo nekaj zgledov Iz preteklega desetletja. Od 1. marca (1901 do 4. februarja 1902 so se izplačevale menice pri nji po 4 od sto. Od 5. februarja 1902 do 19. oktobra 1905 je vnašala obrestna mera na menice po 3 y2 %; od 28. maja do 27. septembra 1906 po 4 %; od 8. maja 1908 do 23. ok-Jtobra, 1910 tudi po 4%. Vmes je bila obrestna mera največ po 4 % % ; zdaj je Dd 24. oktobra dalje po 5 %. Menice zapadejo v treh mesecih; seveda se potem zopet lahko ponove. Ugodnosti, ki jih velikrat daje ceni kredit avstro-ogrske banke, pa služijo večinoma samo velikim denarnim za- vodom, fabrikantom in velikim trgovcem. Kmet nima nič od tega. Sam se na menice ne razume; pa tudi, ko bi se, bi mogel kvečjemu v bližini velikih mest, kjer je kaka podružnica avstro-ogrske banke, poizkusiti s kreditom pri nji. Za celo Kranjsko imamo samo eno podružnico v Ljubljani. Kmet pač ne bo za tri mesece iskal z menicami denarja pri nji. Mogla bi pa banka koristiti tudi kmetu, ko bi bilo mogoče kmečkim posojilnicam ali zadrugam dobiti pri nji denarja na menice. To bi se zelo poznalo. Ko bi n. pr. mogla kaka mlekarna ali strojna zadruga., ali kaka druga kmečka zadruga dobiti poceni kredita, bi bilo to vsem zadružnikom v prid. Ravno tukaj pa vidimo, da se na kmeta nič ne ozirajo. Avstro-ogrska banka kmečkim zadrugam pri nas ne posoja. Izgovarja se tako-le: Po pravilih mora imeti vsaka menica, ki naj jo izplača banka, najmanj dva dobra podpisa. Podpisi zadružnih odbornikov, če jih je še več, pa štejejo banki samo za en podpis. Tudi če poleg dveh odbornikov podpiše še zadružna zveza, je to banki še vedno le za en podpis, ker pravi, da vse te osebe pomenjajo samo eno jamstvo. To je krivično. Tudi pri nas se more dogoditi, da za nekaj časa, ob slabih letinah, ali ob kakih drugih nepri-likah zmanjkuje zadružništvu denarja. Kolikega pomena bi bilo, ko bi se takrat mogel dobiti poceni kredit pri avstro-ogrski banki in bi ga ne bilo treba iskati pri drugih mnogo dražjih zavodih. Banka je samo za našo državno polovico tako stroga; na Ogrskem dela drugače. Tam je ustanovljena z državno podporo za vse ogrske kmečke zadruge centralna blagajna, ki ni nič druzega, nego velika zadružna zveza. Banka izplačuje brez ugovora menice, podpisane od kake zadruge in od centralne bla- gajne in ima vsled tega vedno več milijonov kron naloženih v kmečkih zadru-i gah. To moramo doseči tudi pri nas. Ugodnosti denarnega trga morajo biti dostopne ne samo za bogate podjet« nike, marveč tudi za kmete. Naši poslanci se zdaj, ko se gre zal to, da državni zbor podaljša izredne pravice avstro-ogrski banki, z vsemi silami potegujejo, da pride tudi kmeč-t ko zadružništvo do veljave pri nji. Dr« Krek je v tem oziru v bančnem odseku že napovedal primerne predloge iu upati smemo, da se sprejmejo. Na slab* šem, nego ogrski kmet, ne sme biti nal pri skupnem javnem denarnem za« vodu. Avstro-ogrska banka posoja tudi na vknjižbo. Po njenih pravilih smejoi njena posojila na vknjižbo znašati 300, milijonov kron. Za zgled, kako bankai tudi v tem oziru dela mnogo bolj za" Ogre, nego za nas, naj povemo samo par zgledov: Leta 1908. je dala n® Ogrsko vknjiženih posojil za 9,857.000 kron, leta 1909. za 10,306.000 kron; t. naši državni polovici pa ti dve leti za' 1,715.000 kron, oziroma 1,721.000 kron« torej skorej za šestkrat manj. Vzbujeni, zavedni kmet bo tudi na tem ooUtf iskal in našel svojo pravico. V megli. Polom liberalne »Glavne« posojili niče je spravil mnogo ljudi v nesrečo in naravno je,,da so razburjeni člani t« propale posojilnice, ki bodo morali plan čati velik primanjkljaj, naravno pa tu« di, da so enako razburjeni vložniki, ki morajo čakati na svoj denar. Toda to Je stvar, ki briga navsezadnje prizadete osebe. — Izpregovoriti hočemo danes o nečem drugem. ltuzburjcnjo rudi polomu liberalno posojilnico se ni omejilo na pri/.ndole osebe, lemveč se je polastilo mnogo ljudi, ki z »Glavno« posojilnico sploh nobenega opravka nimajo In to razburjenje je rodilo neko me ir I o nezaupljivosti in tudi i a ž i j i n o b r okov u n j n, ki se obrača zoper trdne, solidne, popolnoma varne denarne /.uvode, ki zaslužijo popolno zaupanje. To meglo treba pregnati, kajti ravno v Inkih časih je najbolj potrebna jasnost. V megli se no razločuje reči in oseb in tu nastanejo lahko /.mote, ki so v veliko škodo; to tem bolj, ko hudobni ljudje zlorabljajo to meglo, da trosijo strup lnžij in obrekovanja zoper trdne in varne zavode. To se godi od ljudi, ki bi radi odvrnili pokornost ljudstva od poloma »Glavne« posojilnice, ker so pri tem polomu sami udeleženi, bodisi neposredno ali posredno. Splošni ljudski blagor pa zahteva, dn se iw obrne niti senca nezaupanju zoper trdne in varne zavode, ker so ti zavodi ljudstvu v največjo korist in za blagor in napredek ljudstva neobhodno potrebni. Gorostasnn neumnost je, če se kdo da zapeljati v nezaupanje zoper take zavode. — Zdrava pamet zahteva ravno nasprotno: d a se I j u d s t v o oklene š e z večjim zaupanjem nego popred varnih, trdnih zavodov. Potem je izključeno vsako neprijetno presenečenje. I.e na ta način se bo očistil zrak in splošni ljudski blagor nc bo trpel — nasprotno, bo imel le trajno korist. Se ve j(> treba v takih razmerah treznost i, m o š k e za v e d n o s t i in zna čaj nos t i. Razločevati je treba laž in obrekovanje od resnice. To ni težko, ako se nekolik o ogleda — lažnike in obrekovalce, ki so prav lahko spoznati; vrzite jih čez prag in pojdite mirno svojo pot! — Avstrijski d r ž a v n i z b o r. Dne IG. t. ni. so se sešli načelniki klubov državnega zbora, da so določili program delovanja zbornico, ki se je drugi dan sešla k nadaljnemu zimskemu zasedanju po božičnih počitnicah. Najprej jo na dnevnem redu preračun državnega zbora. Obenem je pa tudi prvi dan zasedanja predstavil tbornici ministrski predsednik svojo novo vlado št, III in pročital govor o svojem programu, ki ga misli izve>!i U> novo minitrstvo. če bo - živelo Zbornica je kazala do lepih in mikav-n V »Vrtovom nastopnem P ebtanem govoru tako malo pozorno-Jtyn zanimanja kakor že »J kmalu Program, ki naj ga reši zbornim. je po Binertovem naslednji: bančna predloga, dovolitev vojaških no vincev, redni proračun in laška fakul teta (pravni oddelek laškega vseučilišča). Pozneje tudi še drugi zakoni. Ivo je govoril Bincrt o laški fukul-teli, je zagotavljal, da smatra vlada za svojo posebno dolžnost, podpirati visoko šolstvo, jHisebno pa, da bo posvetila vso pozornost vzgojevalnim napravam in potrdum vseh narodov. -Gledo vodnih prekopov v Galiciji, radi katerih je bil sfrčal Bincrt s svojo vlado šl. II, je dejal, (.'a bo treba revidirali svoj čas (1. 1901.) sklenjene votlo-gradbene postave, kolikor je potreba revidirali te postave v tehničnem in finančnem oziru. Ob sklepu je Binert zagotavljal, da novi vladi ne manjka dobre volje in prosi stranke, naj novega ministrstva ne sodijo s predsodki. Po tem Binertovem branju se je začela razprava o proračunu. Načelnik Češkega kluba, Fiedler, je predlagal, ko je jenjal Binert, naj razpravlja zbornica o tem, kar je ministrski predsednik zamolčal, zlasti o ljudskem štetju, ki ga morajo češki poslanci odločno grajati. Isto je predlagal VVolf. A vodja soc. demokratov Adlcr je naglašal, naj se to opusti, ker bodo poslanci v proračunski razpravi lahko označili svoje stališče. Gessmann je v imenu nemških kršč. socialcev želel isto, v imenu nemških liberalcev baron Chiari. Za Fiedlerjev in Wolfov predlog so glasovali češki, jugoslovanski, rusinski in nemško-radikalni poslanci in proti so glasovali Poljaki, nemški kršč. socialci, liberalci, Lahi, to je sedanja vladna večina, predlog je bil odklonjen, zato je zbornica pričela razpravo o proračunu. Prvo branje utegne biti rešeno to sredo ali četrtek. V proračunskem odseku bi radi ta teden že rešili tudi vprašanje o laški vseučiliški pravni fakulteti. B a d i zasedanja d c1e g a -c i j bodo seje v zbornici prekinjene za en teden. Ogrska delegacija prične zborovati že 24. t. m., vlada ji predloži proračun skupne vlade. Avstrijska pa se snide 30. prosinca, ta dan zboruje odsek za zunanje zadeve in bosenski odsek. Celotna delegacija bo imela zborovanje 1. ali 3. svečana. O »S 1 o v e n s k e m k 1 u b u« moramo tudi enkrat zopet kaj podrobnejšega poročati. Dr. Šusteršič je s tovariši vred vložil v zbornici pretekli torek dve interpelaciji: Glede tega, ker je koroška deželna vlada samolastno brez vsakega povoda razpustila »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« in s tem izvršila nezaslišano nasilstvo ter na brezbožen način kršila pravico in zakon. Druga interpelacija pa je stavljena na trgovinskega ministra glede tega. ker je, ko je tajnik omenjenega po vladi krivično in nepostavno razpu-ščenega društva kot zasebnik odposlal dve brzojavki praškemu listu »Union« m nekemu uredništvu na Dunaj, poštni urad v Celovcu obe brzojavki ustavil, torej prosti brzojavni pro- met iz narodnostne zagrizenosti do Slovencev oviral. Poslanec dr. Korošec je tudi vložil interpelacijo radi nasilstev proti Slovencem pri ljudskem štetju n a Dunaju, poslanec Grafenauer pa istotako radi nasilstev proti Slovencem ob ljudskem štetju na Koroške m. Poslanec dr. Verstovšek je pa stavil obširno interpelacijo na vlado glede ljudskega štetja na Štajerskem in v njej navaja posamezne slučaje ne-postavnosti, ki so se pripetili od strti ni številih komisarjev v raznih okrajih, zlasti pa v mestih in trgih spodnješta-jerskih, nasilstva hišnih gospodarjev, in podjetnikov nasproti strankam, delavcem in uslužbencem. Poslanci izjavljajo že sedaj, da to ljudsko štetje na Štajerskem ne more biti pravomoe-no in ne polagajo na izid tega štetja nobene vrednosti, ker je skoziinskozi nepravilno in povrhu še nasilno krivično! »Slovenski klub« sam pa vzbuja tako med poslanci kakor v časopisju mnogo pozornosti in zanimanja zlasti radi velike politične razprave, ki jo ima te dni. Poslanci pretehtujejo in bistroumno presojajo ves sedanji politični položaj in razmere ter prosto vsak po svoji najboljši preudarnosti in neprisiljeni odkritosti razodeva svoje mnenje in nazore, kaj bi bilo za naše zastopstvo uspešnejše in najbolj na mestu. Ker so se bili ob padcu Binertovem v lastni dobičkaželjnosti večina Čehov in Poljakov izneverili dani besedi in tako pustili na zunaj in v bistvu razpasti »Slovansko Enoto«, nima tudi »Slovenski klub« sedaj več vezanih rok nasproti nikomur in zato mu je sedaj mogoče svobodno in le v interesu slovenskega ljudstva se odločiti za politiko, ki kaže biti najugodnejša. Zato pa treba stvar preudariti in pretehtati. vsak član klulniv naj pove svoje mnenje in za najugodnejšo se potem odločijo vsi. To je edina trezna, razsodna, pametna pot, ki jo v Avstriji ne zna hoditi zlepa vedno tako dosledno in osebno skozinskozi tako nesebično, le v korist svojemu ljudstvu nič kaj veliko drugih poslanskih klubov. zato pa vzbuja naš »Slovenski klub« po popolni zasluženi pravici po vsej zbornici in širši javnosti zaslužen ugled, pozornost in zgledovanje, kar nam more biti le v korist in ponos na svoje vrle poslance. otra -.jKzacat—'.rrm—i-: cs^n Jti Vsaki ixas ima tudi svoje norce. Ce si Jonska kakega moškega v glave vtepe, trdi, dn pa ima v srcu. Kdor se boji. da bi se mu ljudje ne smejali, no bo nikoli pravi Saljivec. • Oslu ostanejo dok'« ušesa, fetudi i slavo zmajuje. "j J Dr. Andrej Karlin — škof tržaško-koperski. V petek, dne 20. januarja t. 1., nam Ijje brzojav z Dunaja naznanil veselo f.vest: Stolni kanonik ljubljanski dr. 1'Andrej Karlin je imenovan za višjega . pastirja tržaško-koperske škofije. — Z [največjo radostjo pozdravlja to vest [ vsakdo, ki mu je na srcu prospeh katoliške zavesti in probuja katoliškega duhovnika je bil 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku, v Št. Juriju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v »Animo« študirat pravo. V Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil provomiran za doktorja obojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovi- i Dr. Andrej Karlin, škof tržaško - koperski. življenja. Dr. Karlin bo mož na svojem mestu v težavnih razmerah, ki ga čakajo. Stolici sv. Justa po v čast sin slovenske kmečke hiše I Novoimenovani tržaško - koperski škof dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki , na Gorenjskem, študiral je v Ljubljani | gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v no. V Ljubljani je bil g. dr. Andrej Karlin imenovan za prefekta v Alojzi-jevišču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 je bil dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika, od leta 1905 do leta 1910 je pa bil ravnatelj Alojzijevišča. Dr. Karlin umeva naloge sedanjega časa. Težke borbe, ki jih bije dandanes katoliška Cerkev, se ni strašil. Dalj časa je bil na čelu Obrambnemu društvu, ki zavrača neutemeljene in zlobne napade na može katoliškega prepričanja. Zaupanje članov ga je izvolilo v odbore važnih narodnogospodarskih zavodov. Ljudska posojilnica, Vzajemno podporno društvo, Vzajemna zavarovalnica ga štejejo med svoje odbornike. Tako je dr. Karlin dobil vpogled tudi v narodno-gospodarsko stran našega delovanja, v njeno važnost, v njene težave in v njene uspehe. Dandanes je pač neobhodno potrebno, da imajo višji cerkveni krogi smisel in srce za to delovanje, tako ozko spojeno s splošnim duševnim razvojem vsakega naroda. Sodeloval je tudi v delavskih društvih in v krščansko-socialni organizaciji. Dr. Karlin ni nikjer silil v ospredje, a povsod je sodeloval, koder se je kaj koristnega delalo. Sodeloval je pri vseh naših najboljših listih in pri večini onih naših zavodov, ki so si postavili za naloco izobrazbo in gmotni prospeh našega ljudstva Delal je z.a iadino. Mnogoletni veroučitelj na gimnaziji je spoznal našo srednješolsko mladino in ji je bil ljubezniv in dobrohoten vzgojitelj. Ne le v šoli, tudi na domu, ki nadomestuje dijaku rodbinsko življenje, v knezo-škofijskem Alojzijevišču je bil srednješolski mladini dober prijatelj in blag vodnik. Njegovi bivši učenci danes s srčnimi vošili spremljajo svojega profesorja in prefekta, ko zaseda škofijsko stolico. Hvaležnemu spominu se pridružujeta radost in ponos. Ljubljanska škofija je hvaležna dr. Karlinu za njegovo delo na glasbenem polju. Sam izobražen glasbenik je stal zadnja leta na čelu društvu, ki skrbi za lepoto bogoslužja in za umetno, dostojno cerkveno petje. Karitativna društva so bila dr. Karlinu vedno pri srcu. Med prijatelji osirotele mladine si ga vedno našel, podpiral je vse naprave, ki lajšajo telesno gorje, da zdravijo dušne rane. Skratka: dr. Karlin je veš naš kot mož prepričanja, dejanja in peresal Kot izobražen mož in delaven duhovnik zna ceniti važnost katoliškega tiska. Peščica nesebičnih mož je ustanovila tiskovno društvo, ki je po umnem delu zrastlo v veliko tiskarsko organizacijo. Iz malega začetka so zrastli veliki zavodi, ki danes pošiljajo v mno-gotisočerih izvodih v svet liste in knjige. In tudi pri tej naši tiskarski organizaciji sodeluje dr. Kralin. Tržaško-koperska škofija dobi torej z dr. Karlinom za škofa moža, ki bo vse svoje delovanje posvetil ljudstvu, njegovi verski in kulturni povzdigL Njegovo dosedanje plemenito, požrtvovalno delovanje je najboljše merilo tudi za smer njegovega bodočega dela. Globoko naobražen, z globoko ljubeznijo do ljudstva bo tržaško-ko-perski škofiji pravi ljudski škof. Zato s polnim navdušenjem kličemo: Živel 3' Porroliub 191! novi škof tržaško-koperski! Bog blago slovi Tebe in Tvoje ljudstvo ter daj s Teboj ljudstvu tržaško-koperske ško fije novo srečo! □□aciaaanDnaanaPaS D iu — D __ n LISTEK Romarica. Povest iz naroda, iipisala M. Buol. — Poslovenil o. Ve selko Kovač. (Dalje.) Kandid je sam ostal v sobi. Zdelo se mu je, kakor da jc okamenel in se ne more več ganiti. Polagoma se je po greznil v neko brezčutno stanje, ki navadno sledi budi razburjenosti in velikim bolestim. Nemo in srepo je zrl pred-se. Tako je minila ura za uro. Zmračilo se je že. Kandid je pa še vedno sedel za veliko mizo, pri kateri sta z Romanom tolikokrat sedela, kramljala, se šalila in se tudi pogovarjala o svoji bodočnosti. Sedaj je pa sedel tu sam, z roko si je podpiral glavo, sedel je tiho, nezmožen vsake misli. Slednjič je zaslišal v veži korake. .Mojster Potočnik je vstopil — sam. Pustil jc celo Veroniko, da bi bil popolnoma sam s svojo boljo. Kandid je tiho vstal in hotel iti iz sobe. Tedaj ga jc mojster zapazil in vprašal, zakaj odhaja. »Mislil sem, da vam je ljubše -« je žalostno odgovoril mladenič. »Ne, le ostani tu!« Kandid ga je prijel za ramo ter spremil tlo naslonjača, kamor je starec sedel. — Kandid je prijel za zadnjo Potočnikovo besedo ter lahno pristavil: »Oče Jaka, jaz ostanem pri vas; v resnici, pri vas ostanem.« »Ni treba tega zaradi mene,« je odvrnil nekako hladno starec. »Ne misli name; gledati moraš nase.« Kandid ga je prijel za tresočo roko, ki je ležala na stolovem ročaju, in rekel s turobnim nasmehom: »Dragi mojster, da, pri vas ostanem, dokler me ne vržete i/. hiše!« »Potem boš pa moral dolgo čakati.« Glas, s katerim je Potočnik govoril te besede, je bil nenavadno mil in prijazen. Kandid je pa dobro čutil, da je od ■tega trcnolka na Jakoba Potočnika navezan kakor sin na očela. VIII. Pri Silvestrovih so spekli pred par dnevi svež kruh; bil je torej že dovolj trd. da ga je bilo mogoče razrezati v majhne kocke. Gospodinje v Pustriški th-hni imajo namreč navado, da se pre-SKvbe s tako narezanim kruhom za cel mesec ah še dalj in Ka rabijo za cmoke. ,m» l a JG rxezala v knih cel dan Ker je ves čas stala, so se ji že tresla kolena in prsti so ji že skoro odre-vcneli. Zato ji je bilo prav ljubo, ker jo proti večeru stopila v sobo Kraiuar- jeva Lizika. »Micika, imam ti nekaj povedati,« je šepnila Lizika skrivnostno, ko se je prei dobro prepričala, da je njena prijateljica res sama. Ju začela ji jc pripovedovati, da ji je Potočnikova Veronika svetovala, naj sc za vedno preseli k njej dol v trg. Odkar je namreč Komun umrl, se očetovo zdravje vidno slabša. Dekle ne mara v hišo, ker se težko privadi tujemu obrazu; a dobra prijateljica, kakor je na printer Kra-marjeva Lizika, bi ji pa bila za pomočnico jako ljuba. Micika bi bila najrajša glasno za-ulcala vsled te novice, zakaj tudi ona se je veselila Lizikine sreče. Lizika je pa imela šc tisoč pomislekov. Tako potrebna ie namreč doma; v sebi in v kuhinji: povsod dosti dela; iu ravno sedaj mora podnevi in ponoči varovati najmlajše dete, ki je bolehavo. Svakinja jo gotovo ne pusti iz hiše, vsaj zdaj še ne. Zato se njej za zdaj zdi bolje, da Veronika za nekaj časa najine deklo. Pozneje sc bo pa že videlo, kako ln) ona ukrenila. »Ne govori mi takih neumnosti!« se je razsrdila Micika. »Nebesa bi lahko imela na zemlji, pa nočeš! Kaj ti pa je na tem, če Katra nekoliko zarentači! Pusti jo, naj zmerja; saj ima časa dovolj. Mar misliš ostati doma zato, ker se nadejaš, da dobiš kak krajcar po očetu ali materi? Tako nespametna menda vsaj nisi. Ali misliš, da ne vidim, kako nosi Katra vsako nedeljo materine koraljc za vratom; in ti si nc upaš ziniti besedice, da je mali koralje zapustila tebi! Kaj pa moreš pričakovali dobrega od svakinje? Zastonj ji boš služila vse svoje življenje , toliko moraš vendar tudi sama razumeti. Ce bi bila jaz na tvojem mestu, bi še danes naredila konec tej komediji.« »Danes,« se je prestrašila uboga, boječa Lizika. »Ne, danes ne bom zinila r.ičesar o tem. Sicer pa je Veronika že govorila z bratom v tej zadevi in tudi s svakinjo; bolje je torej, da počakam, da Katra sama vzame stvar v misel.« Sedaj se je pa Micika razjezila in jo dobro oštela. Liziki je začel silili jok v oči in lc malo je manjkalo, da ni začela pretakati solz. Medtem se je pa oglasil odzunaj znan, zoprn glas, ki je Liziko zelo prestrašil. »Kaj pa, potrpežljivosti je treba!« se je oglasila mlada Kramarica in školastika je ponovila: »Seveda, seveda, potrpežljivosti je treba.« »Lizika, ostani tu!« jc hotela Micika pomiriti svojo prestrašeno prijateljico, a ta je kakor hudodelec, ki ga je redar zasačil ravno pred zločinom, od groze prevzeta že skočila v stransko sobo, ravno preden sta stopili Kramarica in Školastika v sobo. »Ah, dober dan, Micika!« jc pozdravila Kramarica. »Si vendar enkrat doma? Pravi čudež, kaj? Seveda, romanja se boš slednjič vendar naveličala, ker nič ne pomaga!« »Sem pač večkrat doma in oprav- ljam svoja dela,« je odvrnila Micika, no da bi se ozrla na sosedo. »Kajpada!« je viknila Školastika, In kaziije na krušne kocke, ki so prihajale izpod noža, jc pristavila: »Viuiš, Katra, to je edino delo, za katero je šo sposobna.« Pri teh besedah je globoko vzdihnila. Micika je bila navajena takega govorjenja. Naj je prijela za katerokoli delo _L bi-ez dela doma itak ni bita nikdar — vselej je zdihovala Školastika. tla je ravno to edino delo, za katero je nadležna sestra še uporabna. » »Da, da, pravi križ,« je pritrdila Kramarica. »Treba pomisliti, Školastika, da Micikc človek res nc mote zavidati. Ta bolezen, saj veš, ni malenkost. << »Ako mi je Bog poslal to bolezen, je to njegova stvar; to nikomur ni nič mar,« je odvrnila Micika nevoljno. Iu komaj zatajivši jok je nadaljevala svoje delo. Potem sta sedli v kot in Kramarica je nadaljevala bolj natihoma. »V resnici se mi smiliš, Školastika. Vedno imeti v hiši bolnega človeka in še tako razburljivega, to ni majhen križ! — Pa tudi jaz bi lahko govorila «> njem. Ne morem ti dopovedati, kako nadiego imam s to Liziko. Nobenega dela ji ne smeš dati, sicer ti takoj tarna. da se ji vrti v glavi, in skoro bi morala zanjo posebej kuhati, ker vedno toži, da jo boli želodec. Povem ti kur naravnost kakor je: večkrat jo še p<>- ' gledati ne morem, tako so mi gnusi, in ntoja Rezika je ravno talit«, kaivor ja/. Večkrat sem že rekla Juriju, naj jo da v bolnišnico; a boji se stroškov in jezikov. Kaj naj torej človek počne? Po. trpljenja je pač treba! lioiezen, ki jo ima Lizika, vsaj nt nalezljiva; če bi bilo se to, potem pa res ne vem, kaj bi počela.« Pri zadnjih besedah je pogledala pomenljivo na Mi-ciko in pristavita: »Pa tudi tako, kakor, jc, je hudo; le veruj mi!« Kramarica je v tarnanju nad svojim hišnim križem postajala vedno glasneja. Micika se je pa polagoma jto-rairila in njeno obličje se je celo nekoliko zjasnilo. Mirno je položila nož na mizo in šla iz sobe. V stranski sobi, ki je bila od glavne ločena samo z leseno, zgoraj mrežast', steno, se je čulo tiho ilitenje. »Kaj pa je to?« se je začudila Kramarica. »Micika sc jc šla Cmerit, seveda < je menila Školastika in skomignila z rameni. »Danes je zopet slabe volje. Ves dan bi jo bilo treba samo tolažiti. < V stranski sobi je bilo nato čuti lahne korake, potem škripanje vrat, Potom je pa nastala tišina. V sobi je pa klepetanje in opravljanje stoprav prišlo v pravi tir. Celo uro sta tožili sosedi druga drugi svoje križe m težave ter prišli do prepričanja, da je ni večje nadloge, kakor je bolnik, ki ne more umreti ne ozdraveti; obe sta zagotavljali, da imata dovolj prilike, da si zaslužita nebesa. Naposled se je Kramarica poslovila in odpravila domov. (Dalje.) RHZGLED PO DOMOVINE mrnti i 1 P. n. naročnikom I Ker moramo fnatančno določiti, v koliko izvodih naj ftiskamo nadaljne številke »Domoljuba«, in ker moramo že sedaj urediti oziroma natisniti naslove, smo se odločili, da bomo že s prihodnjo številko fiustavili list vsem, ki nam še doslej u i so poslali naročnine. Prosimo torej, jnaj vsak naglo stori svojo 5d o 1 ž n o s t, ker bi mu pozneje morda fcie mogli doposlati vseh zamujenih številk. Kdor ne zmore naenkrat cele Naročnine, nam pošlje lahko tudi samo polletno, to je 1 K 50 vin., čez pol leta pa zopet drugo polovico. Red zalit evajo naročniki, red zahteva tudi Suprava »Domoljuba«. I, občni zbor hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Dne 23. t. m. se je vršil vele važni občni zbor hranilnice kmečkih občin. Pravila so potrjena in v kratkem prične hranilnica svoje delovanje. Ustanovitev te hranilnice je velikega pomena. Doslej so morali vsi nalagati denarje za kavcije, mladinske denarje itd. le v mestne hranilnice in kranjsko hranilnico. Vemo pa, da so mestne hranilnice liberalne in v korist J'lp mestom, kranjska hranilnica pa je • nemška. V zadružne hranilnice tak denar nalagati ni bilo po zakonu dovoljeno. V ravnateljstvo nove hranilnice so bili izvoljeni gg.: Franc Povše, državni in deželni poslanec, predsednik; Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano, podpredsednik; Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani; Alojzij Teršan, župan v Šmartnem pod Šmarno goro; Josip Štrukelj, c. kr. poštni nadoskrb-liik; Ivan Stanonik, župan v Horjul ju; Idr. J. Dermastia, odvetniški kandidat i V' Ljubljani; J. Pogačnik, deželni bla-fgajnik v Ljubljani; Bogumil Remec, ' ravnatelj slovenske trgovske šole v Ljubljani; Ivan Traven, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani; Jos. šusteršič, župan v Medvodah; Franc Zaje, c. kr. finančni svetnik v pokoju. Amerikanski sleparji. Ob polomu ljubljanske »Glavne posojilnice« se je zopet pokazalo, kako so naši amerikanski rojaki izročeni včasih brezvestnim agentom na milost in nemilost. »Glavna posojilnica« ima nad en milijon kron vlog iz Amerike. Kako je to prišlo? To nam povedo knjige pro-pale »Glavne posojilnice«, kjer je zapisano črno na belem, da je sprejemal od te nesrečne posojilnice provizije neki Frank Sakser v New-Yorku, to je tisti Sakser, ki izdaja v New-Yorku svobodomiseln slovenski dnevnik »Glas Naroda«. Sakser jo tedaj za provizijo, to je proti plačilu pridobival v Ameriki hranilne vloge za »Glavno posojilnico«! — Ni čuda, da je ta mož se- daj v veliki zadregi in v tej zadregi je »iztuhtal« dvojno: na eni strani objavlja v svojem listu dan za dnevom izjavo, da »ni res, da je »Glavna posojilnica« propadla!!!« Na drugi strani pa hujska z gorostasnimi lažmi zoper naše poštene ljudske zavode! Sakser si domišljuje, da odvrne na ta način pozornost zapeljanih rojakov od svojih nelepih manipulacij. Mož naj hitro položi račun o svojih provizijah in naj povrne škodo zapeljanim rojakom, ki so mu zaupali trdo zaslužene dolarje. Velikanska pravda. Amerikanski Sakser poroča v svojem listu »Glas Naroda« o pravdi našega prevzviše-nega knezoškofa z nekdanjim svojim oskrbnikom D i Centa, češ, da je pre-vzvišeni gosp. knezoškof pravdo zgubil in bo moral šteti novce. Resn?ca je na ravno nasprotna. D i C e n t a je bil tožil našega prevzvišenega knezoškofa dr. Antona B. Jegliča na plačilo 140 tisoč kron. Te dni se je dostavila kne-zoškofovemu zastopniku g. dr. Ivanu Š u s t e r š i č u razsodba deželne sod-nije ljubljanske, glasom katere je Di Centa pravdo docela zrjubil in je obsojen, da mora uovrniti prevzvišenemu Gospodu knezoškofu vse pravdne stroške v znesku nad sedem tisoč kron. Tako je resnicoljubje gospoda Frank Sakserjav Ne\v-Yorku. Naj si vsak sam napravi svojo sodbo, koliko je takemu človeku sploh verjeti. Polom »Glavne posojilnico«. Liberalci se s'lno jezijo, da smo bravce »Domoljuba« natančno podučili o tem polomu, ki je in ostane nad vse žalosten. prepričani smo, da so nam naši bravci za ta poduk hvaležni. Izpolnili smo lc svojo dolžnost! Ljudstvo ima pravico biti podučeno o takem dogodku. S tem se ne dela nikomur škoda, temveč se lo zabrani marsikatera nova škoda, ki bi utegnila vzra-sti iz nejasnosti. Ljudstvo mora vedeti, katera posojilnica je propadla, mora vedeti k d o je to posojilnico vodil in nadziral, mora vedeti, koliko je primanjkljaja in mora tudi vedeti, če in kako se bo ta primanjkljaj pokril. — Mi smo poročali v vseh točkah strogo resnico in se bodemo držali tega seveda, kakor vselej, tudi v bodoče, naj bode to temu ali onemu prav ali ne. Nam se gre za ljudski blagor in za nič drugega. Tako bodemo tudi v bodoče poročali o »Glavni posojilnici«, karkoli se nam bo zdelo važno za naše bravce. — Kmetijski tečaj v škocjanu. Dež. odbor priredi 29. in 30. jan. 1911 v šolskem poslopju v Škocjanu kmetijski tečaj. Spored:' V nedeljo, 29. jan. po prvi sveti maši: Pašništvo, prašičereja. Pre- dava ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. V. Rohrman. Isti dan po popoldanski službi božji: O kmečkih gospodarskih zadrugah: Predava deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik. V ponedeljek, 30. jan. od 9. ure dopoldne dalje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Ilumek. Isti dan popoldne od 2. ure dalje: Vinarstvo in kletarstvo. Predava c. kr. vinarski nadzornik Boh. Skalicky. Kmetovalcil Udeležite se v lastno korist tega tečaja. Gospodinjski tečaji na Kranjskem in naučno ministrstvo. Naučno ministrstvo je sklenilo, da vpošlje na Kranjsko študirat gospodinjske tečaje dvornega in , ministerialnega svetnika dr. H e i n z a. Dvorni svetnik pride v Ljubljano dne 27. januarja in bo gost deželnega glavarja dvornega svetnika pl. Šukljeta, s katerim se udeleži tudi izkušnje gospodinjskega tečaja v Selcih. Uravnava Vipave. Za uravnavo Vipave na Kranjskem je izdelan načrt, a ugovor je z goriške strani, koder pravijo, da bi jim regulacija na Kranjskem ob povodnji škodovala, če se ne uredi voda tudi v spodnjem toku. Sedaj je pa vlada naročila, da se izdela tudi načrt za uravnavo Vipave v goriškem delu. Prepovedani živinski semnji. Z ozirom na to, da se kužna bolezen na gobcu in parkljih pri goveji živini v Istriji, odnosno na Primorskem čim bolj š"ri in se je ista uže zanesla v naš okraj, se do preklica prepovč vrši-tev živinskih semnjev za parkljasto živino (govedi, ovce, koze in prašiče) v celem okolišu okrajnega glavarstva Postojna. Izvzeti so od te prepovedi semnji za kramarsko blago in za konje, kateri se bodo smeli brez zadržka vršiti. Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah,,.namreč pouk v kuhinjstvu; ne naenkrat povsodi, ampak polagoma. Vsaka šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema, pri vsakem ognjišču bi kuhale po štiri učenke en dopoldne na teden; tako bi se vežbalo vsaki teden po 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo; ako bi slabo skuhale, bi pa dobile kazen — namreč slabo kosilo. Kapelice v ljudskih šolah bodo priredili na Hrvaškem povsod ondi, kjer imajo otroci predaleč v cerkev. V kapelicah se bodo potem vršile šolske maše. Stalni pokoj jc dovoljen č. g. Ludo-viku Škufca, župniku v Kranjski gori. »Občinska Uprava« je edini slovenski strokovni list, ki je namenjen pouku naših županov in drugih občinskih zastopnikov. Letos je stopil v VI. leto svojega obstoja; pridobil si je v tem 5« Času lepo število naročnikov, še več pa čitateljev. »Občinska Uprava« ni važna le za županstva in druge javne korpo-racije, ampak za vsakega posameznika posebej, zlasti pa za čitalnice in izobraževalna društva. Vsled tega jo toplo priporočamo v obilo naročanje. Opozarjamo le na stalno rubriko »Vprašanja in odgovori«, kjer dobi lahko vsak pla-čujoči naročnik temeljito pojasnilo v raznih zadevah javne uprave. Živinorejski in mlekarski tedaj pri redi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 14. in 15. februarja 1.1. Namen tečaju je izboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. februarja. Od 2. do 4. popo-ludne: Vrednost kravje reje; odbiranje molznih krav; raba krav za pleme; krmljenje krav; strežba molznih krav; molža; stroški kravje reje. V sredo, dne 15. februarja. Od 9. do 11. ure dopoldne: Prodaja mleka; ravnanje z mlekom; lastnosti mleka; napake in pomanjklji vosti mleka; mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4. ure: Prodaja smetane in presnega masla; oddajanje in razpoši 1 jan je presnega masla; gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pou se pojasnjuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmečka dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega Mesta in za hrano. : " Živinorejska zadruga na Homcu naznanja, da imajo njeni člani na prodaj okrog 400 brejih svinj in 300 plemenskih prešičev. Ker so sedaj radi enega slučaja kuge pri goveji živini v Mengšu semnji v kamniškem okraju zabranjeni, se kupci vabijo, da pridejo kupit na dom, in sicer dobe dobro in zdravo robo v občinah Homec, Šmarca, Volčji potok, Radomlje, Rovo in drugod. Pripomni se, da je kupčija po do-meh dovoljena. Dolenjci lahko spravijo kupljene prešiče po železnici domov. — Pridite, kupci, kupčija dobra, blago izvrstno! Nemška graška zavarovalnica in naši kmetje. Za časa prevlade Nemcev pri Slovencih vpeljala se je graška zavarovalna družba med nami in hoče z vso silo in znano nemško vztrajnostjo obdržati svoje mesto med nami. Nešteto slučajev kaže, kako se izkorišča naše ljudstvo od navedene zavarovalnice. Navedemo za zdaj enega. Posest-nica iz ljubljanske okolice zavarovala je svoja stavbišča leta 1909. pri »Vzajemni zavarovalnici« in ko je leta 1910. imela posla pri graški zavarovalnici, Kjer je bila prej zavarovana, je le-ta za- daT^S' Ce,Udi ie bila obveščena, v. }e posestvo zavarovano že pri doma čt zavarovalnici, podaljšala zavarovale za nadaljnjih deset let; vsled La je zavarovana posestnica pri dveh za vodih in za slučaj požara ne bode do-61 bila nikjer odškodovanja. Zastopstvu graške zavarovalnice je položaj natan čno znan, a vendar ne odstopi od svo jega poznejšega zavarovanja, katero postopanje pa. ima lahko posledico, da se za slučaj nesreče ugonobi nesrečni zavarovanec. Torej pozor! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2°/o brez kakega odbitka. Uradne m od 8. ziulraj do l. popoldne. Glej inseratl Zahvala. Dne 17. januarja t. 1. pogorela je moja hiša, ki je bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in v mojo popolno zadovoljnost do vinarja izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost to edino domačo zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočati. Vel. Staravas pri Grosupljem, 22. januarja 1911. 255 Janez Skubic L r. annnaaaaangaaDni-in ri--------.------ □ Gorenisbe mmelr* § DaaagagagagaDannn g Kmečka hranilnica v Radovljici sprejema kot gotov denar hranilne knjižice drugih denarnih zavodov, sama preskrbi, da se denar drugod dvigne in pri njej varno naloži, ne da bi se obresti količkaj pretrgale. Vloge obrestuje po 4inpol odstotka, to je: daje od 100 K letno čistih obresti 4 K 50 v. Denar pri Kmečki hranilnici je najbolj varno naložen, ker svoj denar posojuje na kmečka posestva, ki imajo gotovo trajno stalno vrednost. Poleg tega vsi njeni člani z vsem svojim premoženjem jamčijo za varnost naloženega denarja. Toraj je izguba denarja čisto nemogoča. V načelstvu in nadzorstvu Kmečke hranilnice so odlični, razumni in ugledni možje iz mesta in okolice. Načelnik ie gospod Ivan Bulovec, posestnik in tr- govec v Radovljici; njegov namestnik častni kanonik in dekan Janez Novak; Josip Stegu, c. kr. okraj, živinozdrav-nik, g. Vinko Resman, posestnik in usnjar Podmestom, trije župani iz okolice in več drugih mož. Zato pa gorenjski kmetje s polnim zaupanjem tu vlagajo svoj denar, sem prinašajo hranilne knjižice raznih posojilnic, ki so v zadnjem času v veliki denarni stiski, se poslužujejo odpovednega roka, kar je za kmete silno težavno, ker imajo mnogo potov in skrbi, ker ne dobijo denarja ven, ko ga potrebujejo. Nasproti pa Kmečka hranilnica takoj izplača vsako vlogo, ne da bi bilo treba kaj odpovedati ali čakati na denar, ker ima vedno dovolj denarja v zalogi. Zato pa zavedni možje: z denarjem v Kmečko hranilnico! Svoji k svojim! g Moravče. Liberalni zadružni dom v Moravčah. In so djali odborniki liberalne posojilnice: »Pridite, sezidajmo si hišo in stolp, katerega vrh naj se vidi po vsej okolici in storimo sloveče svoje ime, predno preminemo.« In začeli so zidati. Ljudstvo pa, čegar žulji so bili shranjeni v posojilnici, ni nič vedelo, kaj mislijo. In sklepali so, kako bo ljudstvo veselo, ko bo videlo to krasno stavbo, v katero bo prišla posojilnica, pošta, žan-darmerija, okrajno glavarstvo, sodni-ja, zdravnik, financarji in kaj še vse. Ob počitnicah pa se bodo nad domom divili tujci, ki bodo od daleč in blizu prihiteli, da si ogledajo in posedejo š<: prazne prostore, ki jih je poklicala v življenje modra glava liberalnih odbornikov. Slava naša pa bo šla ne le po Kranjskem, ampak daleč, daleč po svetu, in ljudje bodo videli, da vstajamo kot pomlajeni iz razvalin liberalnih. Če je človek opazoval te ljudi, kako visoko so dvigali svoje glave, kako samozavestno in zaničljivo so pogledovali na nas klerikalce, tedaj je moral misliti, da imajo denarja v rezervi kot toče. Vse najmodernejše, vse najdražje so pokupili, samo da so postavijo, naj stane kar hoče, saj ne gospodarijo s svojim denarjem, saj so ga ljudje prinesli in izročili v oskrbo. Toda minula je kmalu slava, kajti ljudstvo je sprevidelo, da tako ne bo šlo. Videlo je, da za Moravče taka stavba nima nobene vrednosti. Zato so zmi-gavali z glavami in povpraševali, kak bo konec. Vsak pameten človek pa, še celo moravška Neža, je začela tarnati, kaj bo s hišo, ki toliko košta, pa nič ne nese. In podvojile so se ji skrbi, da je vzklikala: »Osemnajst let že moj mož deluje za splošni blagor, zdaj mu pa mislijo še hišo vzeti.« In zbrali so se zopet in sklenili, dom, tako velikanska hiša, mora imeti hišnika, bi jo bo oskrboval, zapiral in snažil. A le kratko življenje mu je bilo odločeno v domu. Zapustil jo je, ker ni hotel hlapčevati samo za stanovanje in drva in imeti toliko opravila in prevzemati veliko odgovornost. Zdaj pa jih že čaka dvanajst na to imenitno službo. Bog ve, komu bo sreča tako mila, da ga posta- ,vijo za hišnika. Prav gotovo mu narode še uniformo z napisom vrh kape: {Liberalni zadružni dom. Oh, ko bi vi jvideli veselje, ko se jc zbobnalo: danes jjc prvič odprto kopališče! Cel dan je Jbilo zasedeno. Nek hudomušnež pa je rekel: »Strašno so morali biti liberalci tumazani, da so tako težko pričakovali fikopeli.« In umila se je liberalna go-jspoda moravška, ljudje božji, v vašem ■domu. Vi pa se nc hote, ker kopališča niso napravili za vas, ampak le za par, ki so bili potrebni rnavžanja. In plačali so delo, kolikor so mogli, nekaterim — vsaj o enem prav dobro vemo 1— da je dobil mesto gotovine 6000 K samo hranilno knjižico, v kateri je naložena svota. To je bil prvi začetek cvirnanja. A tolažbo so kmalu dobili. Prišla je poštarica in vzela sianova-nje, prišli so žandarji, ki so že tri mesece naprej imeli plačano v prejšnjem stanovanju tako se zapravlja deželni denar - in vzeli stanovanje, prišel jo črevljar, ki pa menda v kratkem odkuri, v luni so pa djali posojilniške-ga uradnika, ki naj bo kakor v starih grajskih turnih postavljen za kanon, ki naj se sproži, ko bodo klerikalci začeli ljudem odpirati oči. In zgodilo se je. Kanon je sprožen, klerikalci pa izročeni sod ni ji. Kaplan Demšar dobi tri lota, drugi pa nekaj manj, tako so sklenili v liberalni posojilnici. Ti »pr .. kaplani« vam delajo preglavico, kaj ne. zato bi jih pa radi zaprli. Pa ti vam ■bodo že še izprašali kosmato vest, če tudi se hvalite, da bodo prej šle vse Krasce v »luft«, kot pa vaša posojilnica. Toda za danes dovolj! Resnica je, da ima naša posojilnica dvignili čez 20.000 kron iz liberalne; prišlo ho pa že več, pa vam ne pomaga ne birič ne žandar. g Trboje. C. kr. naučno ministrstvo je ekspozituro Trboje pri Smledniku potrdilo pred kratkim časom za samostojno župnijo. Želeti bi bilo, da pristopi tudi vas Moše k novi župniji, kor so že otroci všolani v Trboje in tudi zdaj ljudje večinoma hodijo v Trboje k službi Božji, ker imajo polovico bližje kot do Smlednika. Tudi stroškov De bodo imeli velikih. g Iz Mekinj. Kaj krasno in sado-nosno se jc izvršila dne 22. t. m. prva izobraževalna prireditev v novem »Društvenem Domu«. Ljudstvo je napolnilo lepo prostrano dvorano; tudi galerija jc bila zasedena. Ob pričetku je zapel naš vrli moški zbor pod vodstvom dragega nam pevovodje krepka zbora »Slovenec in Hrvat« in »Slovanski brod«. Nato pozdravi društveni predsednik navzoče v imenu društva, izrazujoč svoje veselje, da se je zbralo ljudstvo v tolikem številu; pozdravi tudi našega ljubljenega prvoboritelja dr. Kreka ter zasluženega ravnatelja Pirca. Nato povzame besedo g. svetnik Pire ter razlaga prepričevalno in mikavno pomen in važnost zadružništva sploh ter posebej še važnost živinorejskih zadrug za kmetovalce. Po-vdarjal jc, da more priti kmet do bolj- še pasme le potom takih zadrug ter priporočal, naj si tudi v Mekinjah ustanove imenovano zadrugo. K slepu jc še na kratko omenil nevarnosti, ki žuga naši živini po kužni bolezni na parkljih in gobcu ter dal nektera navodila, kako naj ravna kmet, da obvaruje svojo živino preteče nesreče. Nato govori dr. Krek; omeni mimogrede političen položaj ter lepe uspehe naše stranke; precej obširno razpravlja o važnosti posojilnice za kmeta, ki naj se tako opre na samopomoč. K sklepu so se razgovarjali naši možje z dr. Krekom o planinah, o potrebnih vodnjakih ria Brezjah, kjer imajo kmetje do 100 glav goveje živine pa premalo vode za napajat itd. Dve uri in pol so trajali govori in razgovori; pa ljudstvo je pazno sledilo razpravam do konca. Lep sad tega prvega shoda v novem domu že dozoreva. Ustanovila se je takoj živinorejska zadruga, h kateri je pristopilo takoj nad 20 udov. Snuje se pa že tudi rajfajznovka. Obema govornikoma iskrena zahvala za podučne in tako uspešne govore! Vedoželjno ljudstvo je pridobilo mnogo na tem shodu v novem domu, katerega so vsi veseli; tu ima sedaj lepo središče, kjer se bo odslej pogostokrat shajalo v prijazni družbi, bistrit si um in blažit si srce. g Iz Križev pri Tržiča. Slabo se godi liberalni posojilnici v Tržiču. Ker ne more izplačevati vlog strankam, ki zahtevajo denar, začela je iztirjevati pri dolžnikih v naši občini. Kje naj naenkrat vzamejo ljudje denar? Jasno je, da vlada silno razburjenje in zabavljanje nad izkoriščevalci ljudstva. Sedaj smo šele spoznali, kaj so liberalci, pravijo ljudje, škoda, da so jih prepozno! g Tržiške novice. Minoli teden je v društvu Sv. Jožefa predaval g. predsednik Gole o gospodarstvu liberalcev. Polna dvorana je bila delavstva, ki je pazno sledilo izvajanjem g. govornika. — Živinska kužna bolezen je obiskala tudi našo faro. Pri par gospodarjih je obolela živina. Ker je snaga glavni pogoj, da sc odvrne ta nalezljiva bolezen, bodo gotovo posestniki vse storili, da jo preprečijo. — Jugoslovanske strokovne organizacije skupino že imamo, zato je upali, da bo začelo delavstvo pridno vpisovati se. Vsak torek ob 8. je predavanje v društvu in potem vpisovanje. Krščansko delavstvo v organizacijo! — Socialni demokratje bodo vendar pričeli s konsumom. Ljudi love na ta način, da jim obetajo, da bo vse ceneje nego pri tukajšnih trgovcih. Pri tej draginji res marsikdo veruje vabljivim besedam rdečkarjev, ki bi radi s pomočjo konsuma, ker drugače ne gre, vlovili nekaj nerazsodnih ljudi. Če bo res vse ceneje kakor drugod, se bomo kmalu prepričali in potem bomo vestno poročali. Za sedaj samo pravimo: pozor pred vsiljivci! Moravče. Javno vprašamo, ali je moravška žandarmorija v službi liberalne posojilnice, oziroma gospoda To-mana? Izprašujcjo. kam je kdo dal hranilne knjižice, koliko in zakaj. Dokazov dovolj na razpolago, j g čmuče. Kat. slov. izobraževalno društvo bode imelo v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne občni izbor s predavanjem. Možje in mladeniči, prikažite se, koliko vas je za napredek. V novem letu se prične v društvu novo življenje. Naprej! g Iz okolice Dobrave pri Kropi. Lansko leto poleti enkrat je imela kmetijska podružnica na Dobravi veselico, katere del čistega dobička je bil namenjen za popravo pota iz Dobrave v Kropo. Tako je stalo tiskano na vabilu. Vprašamo prav vljudno dotični odbor, zakaj ni še do sedaj poskrbel za popravo onega pota? Ali ni sramotno obljubiti in obljube ne izpolniti, ali ni sramotno ne ostati mož beseda? Ali je resnica, da je preostanek čistega dobička prav trdno zadrgnila neka oseba v ženskem krilu, ki sicer ne biva na Dobravi, a ima vendar na Dobravi prav mogočno besedo, in ga nikakor ne dovoli za popravo omenjenega pota? Poživljamo županstvo občine Ovšiše, naj pot popravi ali pa zapre; če se zgodi tam kaka nesreča, bo ono krivo! g Iz Ihana. Dne 15. t. m. predaval je tu g. ravnatelj Pire o živinoreji in živinorejski zadrugi, ki se namerava tukaj ustanoviti. Poslušalci so predavanju sledili z zanimanjem. Udeležba je bila obilna. Pokazalo se je, da takih predavanj je silo potreba v tukajšnji župniji. Upamo, da tako predavanje ni bilo zadnje. Kmetovalci, sedaj pa pristopite h tako koristni, zadrugi v obilnem številu. Ko bode zadruga jela poslovati, potem bodete šele spoznali pravo njeno korist. G. predavatelj je tudi nekaj koristnih besedi iz-pregovoril o kugi na gobcu in parkljih, ki se je tudi v naši občini pojavila. Zanesena je bila iz Štajerskega. Da se ne zanese v druge hleve, dobro jih zapirajte in nobenega ne pustite notri ter skrbite za snažnost hlevov. Vsak novi slučaj takoj naznanite oblasti, to je županstvu in c. kr. okr. glavarstvu. — Dne 29. t. m. bode v. našem izobraževalnem društvu predaval o sv. deželi gosp. Merkun, župnik iz Homca, in obenem se bode ustanovila tudi živinorejska zadruga. Pridite v obilnem številu k predavanju, bodete slišali marsikatere zanimivosti iz sv. dežele. —i Ustanovili smo tudi »Čebelico«, v katero precej pridno nosijo. — Vreme imamo precej mrzlo. g V šiefanji vasi bo v nedeljo dne 29. januarja K. s. izobraž. društvo priredilo predstavo »Pri gospodi« in »Zamorec« in petje z govorom. g V šmarinem ob Savi bodo v nedeljo 29. januarja igrali fantje igro »Za letovišče« in predstavljali tri žive sli-< ke sv. Družine. g Predoslje pri Kranju. Naše Kat. izobraž. društvo napravi prihodnjo nedeljo (29, januarja) ob treh popoldne javno predavanje v mlekarni. Predavanje je iz prijaznosti prevzel 'g. pro- 7' fesor dr. Karol Capuder. Vabi se k obilni udeležbi. „ . x . g Ljubno. 29. t. m. bo II. občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. g Iz Križa pri Tržiču. Ljudsko štetje izkazuje v križki župniji 1970 prebivalcev, ki so vsi razen enega katoličani, eden je protestant. Toliko jih je v resnici bivalo zadnji dan leta 1910. v križki župniji, mnogo jih je zdoma, a ti niso všteti. Posamezne vasi imajo: Križe 177 moških, 197 ženskih, skupaj 374; Sebenje 103 m., 110 ž., s. 213; Het-nje 71 m., 96 ž., s. 107; Pristava 89 m., 100 ž., s. 189; Gojzd 30 m., 32 ž., s. 62; Zg. Veterno 29 m., 39 ž., s. 68; Žiganja vas 109 m., 130 ž., s. 239; Breg 18 m., 23 ž., s. -il; Senično 71 m., 75 ž., s. 146; Sp. Veterno 24 m., 26 ž., s. 50; Golnik 44 m., 48 ž., s. 92; Novake 10 m., 11 ž., s. 21; Bistrica 151 m., 157 ž., s. 308; torej skupaj 926 in., 1044 ž., s. 1970. Koncem leta 1900 je bilo po uradnem štetju 1691 prebivalcev, v desetih letih so se torej pomnožili za 279, to je za 16 in pol odstotkov. g Moravče. Naše društvo bo imelo občni zbor na Svečnico 2. februarja 1911 popoldne po službi božji v kapla-niji. Dnevni red običajen. Društvo prosi, tla bi člani kolikor mogoče na ta dan in ob priliki občnega zbora tudi poravnali članarino; vsak da 1 K. Prosimo, da bi to svojo dolžnost tudi vsi člani izvršili. Denar društvo silno rabi, posebno sedaj, ko napravlja nove kulise. Prihodnja prireditev Kat. izobraž. društva bo na pustno nedeljo v novi dvorani na novem odru. Vprizorila se bo težka igra, ki zahteva obilo dela in truda. Fantje, redno k skušnjam! — Občni zbor Orla bo pozneje. Ustanovili smo \ Moravčah 15. jan. živinorejsko zadrugo. Predaval je kaj poljudno in poučno gosp. inštruktor Krištof. Dvorana v kaplaniji jc bila premajhna, zato smo šli v novo dvorano posojilnice in hranilnice v »Ljudski Dom«, ki je bil poln poslušalcev. Bog blagoslovi i to započeto delo. g Iz št. Vida nad Ljubljano. O bč n i zbori in predavanja. Prihodnjo nedeljo 29. t. m. ob 3. uri popoldne javno predavanje in občni zbor ljudske knjižnice. Hranilnica in posojilnica bo imela sklep računov za 1910 in občni zbor v nedeljo 5. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v župnijski pisarni, popoldan isto nedeljo pa bo gospodarsko predavanje. — P r i r e d i t v e. Na praznik sv. Štefana so dekleta Marijine družbe predstavljale Sardcnkotovo »Mater dolorosa«. Draveljsko Kat. izobraževalno društvo je na praznik sv. Treh Kraljev na našem odru ponavljalo igro »Vestalka«; tej prireditvi so prisostvovali tudi prevzvišeni naš kne-zoškof. Mladeniči Orli so preteklo nedeljo igrali »Občinskega tepčka«. -Same številke. V letu 1910. je bilo v naši župniji: rojenih 176, poročenih 25 parov, mrličev pa 132. Ljudsko štetje v občini št. Vid izkazuje tole 8' število prebivalcev: Št. Vid 840, Viž marje 467, Stanežičc 232, Podgora 189 Podutik 185, Glinica 142, Medno 142, Gunclje 129, Poljane 116, Brod 100, Dol niče 93, Kamna gorica 72, loško čelo 56 Dvor 54, Trata 49, skupaj 2866 prebivalcev. Za občino Zgornja Šiška se nimamo podatkov. — »Domoljub« ima v naši župniji do danes 185 takih naročnikov, ki so za letos naročnino že plačali. — Hranilnica in posojilnica izkazuje za leto 1910. sledeči račun: Denarni promet 1,532.472 K 22 vin., torej nad poldrugi milijon kron; stanje vlog 535.238 £ 24 v., stanje posojil 191.253 K 69 vin., stanje tekočega računa 336.904 K 17 vin. Cisti dobiček 4084 K 06 vin., ves rezervni zaklad znaša 7570 K 21 vin. Z ozirom na lep dobiček lanskega leta je načelstvo skupno z nadzorstvom v svoji zadnji seji dovolilo sledeče podpore: Zupni cerkvi na račun električne razsvetljave 200 kron, na račun novih orgelj 100 K, B. P. čitalnici 100 kron, Orlu 100 kron, po 50 kron: ljudski knjižnici, gasilnim društvom v Št. Vidu, Vižmarjih in Podutiku, strojnim zadrugam v Št. Vidu, v Dravljah in v Mednem, Kat. izobraž. društvu v Dravljah 40 kron, Kat. izobraž. društvu v Zg. Šiški 30 K. — 1000 kron podpore je kmetijsko društvo v Št. Vidu prelekli teden dobilo od ministrstva. — 10 dni zapora ali 100 kron kazni in vse tožbene stroške je sodišče pretekli teden prisodilo bratu starosti tukajšnega Sokola in odborniku tukajšne liberalne posojilnice, ker je imel na ustanovnem zborovanju strojne zadruge v Dravljah predolg jezik. DDcannnanaar" »r lnmn a Dolenjske nouice G aaaanaaaaaaanru-inn d Dobrepolje. 18. in 19. decembra smo imeli gospodarski tečaj. Predavali so: strokovni učitelj Pianinšek o živinoreji, zadružni inštruktor dr. Pogačnik o zadružništvu in ravnatelj R o h r m a n o živinoreji. — 8. januarja jc predaval sadjarski inštruktor Martin II u m e k o umni sadjereji. Ljudje so z velikim zanimanjem poslušali vsa predavanja. — Na Sv. Treh kraljev dan so imeli Orli svoj občni zbor. - Meseca februarja in marca se bo vršil gospodinjski tečaj v stari šoli. Naj bi sc priglasila resna in pridna dekleta, da se nauče gospodinjstva. — Posojilnica je zvišala obrestno mero na 4 in pol odstotkov vsem hranilnim vlogam, a od posojil tirja odslej po 5 in pol odstotkov od onih dolžnikov, ki stanujejo zunaj fare, a od posojil, ki jih imajo trgovci, pa po 6 odstotkov, ker ti ložje zmorejo višje obresti, kakor pa kmetovalci. Je pa posojilnica v prvi vrsti namenjena kmetom, in v posojilnico je naložen samo kmečki denar. Odbor je sklenil, da nobena obema več ne dobi podpore od posojil- nice, ako ne bo imela naklade na opojne pijače. — Glavna posojilnica v Ljubljani, kateri sc sedaj tako slabo godi, od nas nima dosti Članov, niti denarja. Prizadete so, kolikor se doslej ve, 3 do 4 osebe. Koliko bodo rešile iz poloma, se seveda ne ve. Da bi le preveč ne bile udarjene! So pa tudi čudni nekateri ljudje. Kadar so v stiski, jim je domača posojilnica dobra in vedo, kje je. Kadar pa imajo nekaj kron odveč, tedaj pa postanejo »moški« in neso denar kam drugam, kjer jili bolj po-časte. Sedaj pa vidijo, da tisto »češče-nje« ni bilo zastonj! Nekateri imajo šo pri neki drugi liberalni posojilnici denar naložen. Prav varen ni! Koder odborniki špekulirajo z denarjem vlagateljev, je premoženje zadružnikov in denar vlagateljev, vedno v nevarnosti! Ako ne verjamete, boste pa skusili! — Za vodovod so se izjavili odbori vseh treh občin, ker ni pametnega človeka, ki bi trdil, da pri nas vodovod ni potreben. No, potleji se je pa kajpada začela hujskanja. Eni hujskajo iz zlobnosti, ker hujskajo proti vsaki dobri stvari, drugi pa iz sebičnosti, ker so hitro preračunili, da bi nekaj kron več plačali kakor pa drugi. Seveda, kdor ima trgovino, gostilno itd., ima večje dohodke, večji davek, in mora za take naprave tudi več plačali, kar je vendar pošteno. — Nekaj se upirajo tudi tisti, ki imajo kapnice, češ jaz sem jo napravil, naj jo napravi pa šo moj sosed. Kar jc pa bolj budalastih, pa vpijejo: Ob grunte bomo! M i n u i o l e t o so pa po naših gostilnah popili 103.600 litrov zadacancga vina, koliko pa neobdačenega po hišah, pa sani Bog ve. Ker sc potoči tudi precej piva in žganja, so ljudje dali za pijačo, brez katere bi lahko bili, v enem letu najmanj 150.000 kron. A za vodovod, za dobro vodo, seveda ni denarja, dasi bi 100.000 kron popolnoma zadostovalo za gradbene stroške. Prežalostno bi bilo, ako bi oštarijski bratci imeli odločilno besedo! — Zadnji teden starega leta jo neka »zanikrna trojica« iz Dobrepolj ponoči »sleparila« po Strugali. Ako se to še kdaj zgodi, svetujemo Stružan-cem, da se jih bolj resno lotč, kakor so se jih bili sedaj. Hlače dol, pa jih z brezovko v roki priženite pri beleni dnevu nazaj. d Popotnik iz mokronoške doline. V Krmelu so vendar našli tretjo božjo zapoved in ne delajo več v nedeljo, tako je prav! Delavec je tudi revček in počitka potreben! Sploh je pa tam v Krmelu slabo, še slabši je pa premog, poln kamna, več prineseš iz peči, kakor notri naložiš; je pa mirnski kaj druzega! — Kurji tat sc jc pa oglasil v Tržišču, samo tega ne vemo, ali ima dve ali štiri noge. — Tam okoli Tržišča so pa nekateri kmetje res zabrenkani — da slišijo planke žvižgat; vse verjamejo liberalnim kričačem in se naroče na slabe časopise. Liberalci vam bodo dali po hrbtu, v denarnici vam pa r.arede sušo! Lo verjemite jim, bote daleč prišli! Le poglejte v Mokronogu one, ki so verjeli ljubljanskim liberalcem in bili pri »Glavni posojilnici« v Ljubljani. Sedaj, ko bo najbrže treba šteti tisočake, begajo okoli, kot bi bili krtače jedli, pa vse kapljice in balzam ne pomaga nič. — Y Mokronogu je odprl novo prodajalno g. Koželj, je videti dober mož. Škoda da zapušča Mokronog prijazni poštar g. Jurkič, gre za nadpoštarja v Gradež. — Mokronog je dobil novo parno pekarno, začel je peči g. Klemenčič. — Bog zastopi liberalce! V Št. Rupertu imajo svojo posojilnico, v našo pa nosijo denar! Slabo znamenje, malo zaupanja. ,V Mokronogu znajo liberalci vsaj kmeta za nos potegniti. Tam pravijo vedno, naj pridejo kmetje v nedeljo po denar, pa pride cel trop in stoji pred liberalno Glavno posojilnico v Mokronogu in čaka, kakor grešna duša v vicah. Pa jih potolažijo na drugo nedeljo in tako na-rej po šest ali več tednov. Možje, kjer i denarja, ga pa ni, pa ne pomaga nočna dreta! — Neko liberalno revno di-jače piše, da bo obiskalo župnišča in pisalo v časopise, kaj je zvedelo. Saj jih Je že, prosil in beračil je, da se ga je res nek župnik usmilil in mu naklonil bogato podporo, sedaj bo pa revše pisalo! Le piši, revše, gospodje od izgubljenih Študentov itak ne tirjajo hvaležnosti! d Šmartno pri Litiji. Dne 2. sve-iSana t. 1., to je na Svečnico popoldne ob 2. uri bo v »Društvenem Domu« občni zbor »K m e t s k e zvez e«, Dbenem volivni shod, pri katerem bo poročal voditelj S. L. S. dr. Ivan Šu-Bteršič in se predstavil naš prihodnji poslanec Ivan Vehovec iz Žužemberka. Člani »Kmetske zveze« in drugi kmetje, kakor tudi vsi drugi volivci ne samo iz Šmartna, ampak tudi iz sosednih občin obiščite v obilnem številu ta Bhod, da se pokaže moč naše stranke In naših načel. — Nov napredek je napravila »Kmetska zveza« s tem, da je na njeno prošnjo naklonil deželni odbor enega bika montafonske pasme za polovično ceno g. Pavlu Bricu iz Gra-diških Lazov. »Kmetski zvezi« ter hranilnici in posojilnici in si. deželnemu Odboru se imamo torej zahvaliti, da Ima naš kraj sedaj dva lepa plemen-■ka bika, medtem ko podružnica kme-;jske družbe spi spanje pravičnega in tega ne izpelje, kar je sklenjeno pri čnih zborih. Denarja, kakor čujemo, pri podružnici precej, na lanskem čnem zboru obljubljenega bika pa ni ikjer. So pač kmetje in nekmetje aven, katerim je blagor kmeta jako alo mar. d Šmartno pri Litiji. Sliši se, da zopet po dolgem času priredil gle-liški odsek K. s. izobraž. društev v artnem in Litiji »Ljudski oder« dne svečana popoldne ob 3. uri pred-vo. Vprizori se krasna Medvedova a »Stari in mladi« in to v novi dru-eni dvorani. Prepričani smo, da bo eležba vredna lepe dvorane in le-a odra. d Šmartno pri Litiji. Nek dopis-»Slovenskega Doma« se čudi, zaLi »Domoljub« ne imenuje imena go- tovih Sokolov, toda rečemo, da je že z enkratnim imenovanjem v »Domoljubu« preveč časti izkazane take vrste ljudem. Dopisnik je tudi prav dobro poučen o občinskem gospodarstvu in naprti klerikalnemu obč. odboru kar nad 4000 kron občinskega dolga. Dopisnika poživljamo, da pride pogledat občinske račune in prepričal se bo o svojem patentu na laž. Če bi dopisnika poznali, bi ga za ušesa pritirali v občinsko pisarno, da bi s svojim po-pudranim nosom dopisal v račun izmišljenih 4000 kron. — Čudno, da je liberalcem številka 4000 tako priljubljena. Dr. Tavčar je spisal neko povest 4000 in v bujni domišljiji naših liberalcev pa se razvija dolg 4000. Nek pregovor pravi: Kakršen si sam, tako sodiš druge. Gotovo morajo liberalci biti z dolgovi precej podkovani, ker se jim vedno sanja o dolgovih. Resnici na ljubo lahko izjavljamo, da občinski odbor dosedaj nima nobenega vinarja dolga. Naj torej liberalci najprej plačajo svoje dolgove pri različnih trgovcih, da si pridobe nekoliko kredita, ki jim je silno potreben, kakor kažejo večkratna vprašanja glede njihove zanesljivosti. Dopisnik govori tudi o ko-ritarjih v naši stranki. Pomislil pa naj bi, da jih imajo v resnici le liberalci, ki jedo iz enega samega bogatega korita, katerega jim nasiplje sicer spoštovani tovarnar g. Franc Knaflič. d Ribniškim krošnjarjem v vednost. Izvršujoč sklepe našega shoda sem se dne 13. januarja podal h gospodu glavarju, da se dogovoriva zaradi nekaterih stvari, ki krošnjarjem delajo več sitnosti, kakor je neobhodne potreba. 1. Največ pritožb se je slišalo proti Heglerju, ki je nekaterim krošnjarjem nalašč nagajal, se delal od sile mogočnega in oblastnega in še druge take reči, katerih bi uradnik ne smel. Gospod glavar mi je obljubil, da od 1. svečana dalje ne bo imel Hegler več opravila s krošnjarji in da bo namesto njega neki Šlajmer, ki zna tudi slovenski; 2. za krošnjarske bukvice in dozvolnice se naj oglašajo krošnjarji pri domačem županstvu. Prilože naj tudi potrebne koleke in dobe tudi pri županstvu te stvari potem, ko bodo plačali po položnici davke. Izrazil sem željo, da bi se izdajale bukvice in dozvolnice pri uradnem dnevu v Ribnici, a se mi je to odklonilo vsled raznih pomislekov. Mislim pa, da je še bolje, da se išče potom županstva. Kadar prosite za podaljšanje krošnjarske pravice, ni treba pošiljati bukvic ali dozvolnic v Kočevje, ampak samo v prošnji navedete številko knjižice ali dozvolnice, ki jo imate in navedete datum, kdaj je bila listina izdana; 3. zdravniško spričevalo in pa nravstveno spričevalo mora biti vselej priloženo k prošnji, ker to zahteva zakon; 4. katero glavarstvo sme dovoliti krošnjarjenje v obmejnih okrajih, z g. glavarjem nisva bila edina. Gospod je mnenja, da dovoli obmejno glavarstvo, da ona ne postopajo prav, ker ne dovolijo, in je obljubil, da bo vprašal deželno vlado za navodilo, kako naj glavarstvo postopa v bodoče s krošmjarji, ki nameravajo krošnjariti v obmejnih okrajih; 5. razlika pri predpisih davka nastane po navadi zaradi tega, ker se upoštevajo telesne sposobnosti krošnjarjev. Čim krepkejši in mlajši je krošnjar, tem večji davek se mu odmeri. Slabotnim in starejšim se pa nekoliko odpusti. Meni se zdi, da je to prav. — Druge zahteve se bo skušalo uveljaviti na drugem kraju. Vi se pa držite tega, kar sva se dogovorila z gospodom glavarjem. Ako boste pa čutili, da vam dela kak uradnik po krivici sitnosti, zahtevajte uljudno pa" odločno svoje pravice, in čc to ne bo pomagalo, pritožite se pri gospodu gla-< varju, potem bo pa že šlo. Veste, vsak uradnik, pa če je še tako majhen, hoče biti velik paša, zato jih je treba tega odvaditi. To dandanes ne gre več. Kjer, se s prijaznostjo in pametno besedo namena ne doseže, se pa porabijo dru-. ga sredstva. Dosegli bomo še, da bodo tudi gospodje v Kočevju z nami pri-i jazno postopali. — F r. Jaklič, po-s slanec. d Javorje. Dne 21. t. m. je tukajj umrl I. Rozina iz znane Rozinove rodbine. N. v m. p.! d Sv. Helena. S. k. izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo 29. januarja ob 3. uri popoldne v župnišču. Spored: 1. Poročilo načel-* stva, 2. poročilo blagajnika in knjižni-i čarja, 3. slučajnosti. Vse člane k obilni udeležbi vljudno vabi odbor. d V Želimljem smo dobili novega gosp. župnika Bertolda Bartelna. Spre-i jem je bil nad vse sijajen. d Iz Tržišča na Dolenjskem. V ne-< deljo dne 15. t. m. je priredilo Kat. slo* vensko izobraževalno društvo, kinema« tografično predstavo, ki je mnogošte^ vilnim udeležencem jako ugajala. Nai »Domoljubov« poziv na naročbo so se ljudje zelo povoljno odzvali, ker z le-* tošnjim letom bomo dobivali »Domoljuba« pod skupnim zavitkom nad 70, dočim jih je bilo lani okrog 50. Tako je prav! Naroča se še vedno lahko. —> V nedeljo pred Svečnico, dne 29. januarja pa priredi Kat. slov. izobraž. dru-> štvo v »Društvenem Domu« gledališko predstavo »Tri sestre« s petjem. Kdor hoče pa še natančneje vedeti, kako bo, naj pride pogledat. Za zabavo je dobro preskrbljeno. Vstopnina: Sedeži 60 vin., stojišča 40 vin., društveniki polovico. Prijatelji poštene zabave dne 29. t. m. po litanijah na svidenje v »Društve-. nem Domu«. n Iz Idrije. Zagrizeno stran« k a r s t v o kažejo naši nasprotniki. Deželni odbor je imenoval kot člana v odsek za obrtno nadaljevalno šolo našega dekana. To seve ni po misli svobodo- 82 misehom. Pretočeni torek so imeli sejo, ne u u bi bili tudi povabili gospoda dekana. Seja radi tega ni veljavna, in kar .vo sklepali, so delali zastonj. Kaj bode pa radi takega postopanja nastalo? Deželni odbor prispeva k obrtni šoli letnih 300 kron. Gotovo jih pa ne l>o izplačal, ako bodo njegovega zastopnika p "ozirali in k sejam ne povabili. Na eni strani tožijo, kako težko mesto prispeva k raznim napravam, vpijejo čez klerikalce, ki nc puste delati novih dolgov, na drugi strani pa odbijajo denarne svote, katere so jim na razpolago. To je ros skrajna strankarska zagrizenost ! — P r e t e č e n i p e t e k je umrla znana cerkvena pevka Marija Brus, vdova po sodnijskom oficijalu. 73 let je doživela in pela na koru in v društvih 43 let. Zadnjih pet let so ni udeleževala več skušenj in petja radi starosti, a S P vedno rada prišla na kor. Cerkveni pevci so ji za slovo peli pred hišo, v cerkvi in na grobu žalostinke. — Veliki lepaki so vabili Idrij-eanje na javni shod v nedeljo: »Pridite vsi, ker se gre za vašo kožo!« Kako so bili pa presenečeni, ko začetkom zborovanja predlaga rudar, ki ne pripada nobeni stranki, naj se najprej obravnavajo rudarsko zadeve, potem naj se pa »purgarji« med seboj lasajo radi re-kurza proti gospodarstvu mestne občine. Gospodje so menili, kolika masa ljudstva je za njimi, lc treba še bolj razpaliti proti deželnemu odboru in katoliški ftranki, pa bode vse trgalo Os-\valda in dekana, ker šuntata ljudi, naj ugovarjajo in obsodijo lahkomiselno gospodarstvo. Ljudje so pa kmalu spoznali, da se tu ne gre za kožo meščanov. pač pa za kožo par mladih, ki so naščuvali posestnika, da je prizidal k svoji hiši doslavok na škodo sosedov. Ti so ugovarjali, deželni odbor je stavbo prepovedal, a nekateri so prigovarjali posestniku: »Kaj se boš bal, izvrši stavbo in ko bode enkrat vse dokončano, ti nobeden no bode rekel žal besede.« A naš deželni odbor noče loviti slepih, miši. Kar je enkrat prepovedal, ostane prisvojeni odloku. Sedaj je ukazal prizidek v štirinajstih dneh podreti. S tem je pa spravil lahkomiselne svetovalce v grozno zadrego. Ako se to iz-vrši, bode posestnik "tožil županstvo, zakaj mu je dalo dovoljenje, oziroma one. ki so pa podpihovali. Ti se pa zopet boje in zato bi bili radi vso krivdo zvrnili na klerikalce. A trezni rudarji so sami spoznali zanjko in so rekli na shodu, na te limanice ne gremo. Zato je bil grozen šunder na shodu, našemu pristašu so raztrgali obleko, dasi je mirno stal v dvorani in je le rekel, tudi jaz sem za lo, da se prvo rudarji po-memmo, potem naj se pa dogovore »o-■IpvIV' kat°ri rad l'1«Ca večje dokla- trezno mUW- Na ,Cm shodu lahk° vS v™'®p,oznaii. kako nasilstvo -ti iwTb kl'°g\h in kaj se lahko iic shode ak° h°di na ,ake j-- so nas gotove osebe iz Bukovja in Gorenj lovile za liberalno podružnico ci-rilmetodarsko. In to po vsej pravici. Sedaj smo šele spoznali, za kaj se gre. Obetali so nam vse prav lepo. Ker pa jim ni prva stvar »narodov blagor« zadosti mari, so pa tudi dotične osebe kar naravnost povedale: »pa veselice bomo imeli in plesali bomo.« Tako torej: s plesom in pijačo nas hočejo izobraziti. Da je to res, priča to, ker so nas zadnji čas vabili v resnici na ples postojnske podružnice. Čudno se nam tudi zdi, kaj da imajo toliko povedati zoper društvo, ki ga imamo mi v domači fari. — Tudi v našo duhovščino so se jeli zaletavati. Že vemo, koliko je bila ura, zato pa žal, da so nekateri izmed nas se dali preslepiti in plačali denar za liberalno podružnico. Vdrugič naj dotične osebe ostanejo raje doma pri svojih poslih, če ne jim bomo pokazali, kje je zidar pri naših hišah napravil vrata. n Hrenovice. V nedeljo, dne 29. januarja, bo ob 3. uri popoldne prvi redni občni zbor Katol. slov. izobraževalnega društva v društvenih prostorih. Po občnem zboru bo predavanje: »Razvoj društvenega življenja« in »Zemljiška odveza«. Ker obeta predavanje velike zanimivosti, se s tem vabijo člani društva k obilni udeležbi. Predaval l>o gospod Anton Mekinda ml. iz Postojne. Odbor. n Pred jama pri Hrenovkah. Prod kratkim jo že pisal »Domoljub«, kako n Iz Senožeč. Zanimanje za naše katoliško izobraževalno društvo vedno bolj raste. Članov in članic šteje že nad 100. Zadnjič je bil pogovor o Ženski izobrazbi in zakonu. Društvo bo imelo 29. t. m. svoj občni zbor, na katerega vabimo vse ude. Po večernici se snidemo in porazgovorimo, kako uredimo svoje delo, da bo sovražnikov strah. — Naši pridni čipkarici sta se povrnili iz Idrije, polni veselja do dela. Kdor sc želi učiti, naj se oglasi v društvenih prostorih. Dekleta, na dan, da si prislužite čez zimo kako krono, petak, da celo desetak! Denar je vladar. Zato k nam! — Naša marljiva, majhna »Čebelica« je prejela leta 1910. 577 K 8G h. Dosedaj je sto udov, pa kako so varčni! Kdor »vanca«, lahko obogati. Zato očetje in matere otrokom dajte maihne prihranke, n. pr. vsak mesec eno krono, čez deset let bo imela vaša Tončka, vaš »Dreja« nad 120 kron. Kako bo vesel in iz srca hvaležen! če pa vložite vsak teden 40 vinarjev, ima vaša Pep-ca ali vaš dobri Hinko nad 208 kron v desetih letih. Vlagati začnite takoj, ko je vaš otrok star en ali dve leti. Zlasti vas matere prosimo, obdarujte svoje otroke s takimi darovi! n Od Pivke. Naše posojilni-c e. V času, ko imajo liberalci precej velike skrbi radi svojih žepov, katere jim bodo izpraznile »njihove« posojilnico, je res lepo in veselo slišati o napredku naših posojilnic. Imeli smo v nedeljo, 22. t. m., občni zbor posojilnice v st. Petru na Krasu. Kdor je bil navzoč, in teh ni bilo malo, moral sc jo čuditi, koliko se doseže z vztrajnim, skupnim delom. Delokrog posojilnice obsega župnijo Slavino, ki šteje približno 4500 ljudi, in v tem obsegu se je združilo do sedaj 566 članov posojilnice. Hranilne vloge pa so letos presog o prvo polovico nrlijona! To pri nas na Krasu! Dobička izkazuje letos posojilnica čez 5200 K po odbitih vseh darovih za dobrodelne namene. Nabiralniki so donesli Čez 1500 K. Kam bi šol, recimo, samo ta denar, ki so ga zbrali večinoma samo šolarčki? Priporočamo vsem posojilnicam, da si nabavijo nabiralnike. Skušnja bo poučila, da so mogoči povsod in da veliko pripomorejo k varčnosti. Pivčanom, posebno vrlim faranom slavinske fare pa kličemo: oklenite se vsi najboljše posojilnice, kjer bode denar vaš najvarneje ohranjen, hranilnice in posojilnice v Št. Petru na Krasu. Tekom tekočega leta storiio se bo vse, da bodo ugodnosti za vsakega. — Izobraževalno društvo v š t. P e t r u na Krasu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. januarja, popoldne po večerni-cah. Vabijo sc vsi člani in prijatelji društva. — D u h o v n i j a Št. Peter na Krasu šteje po letošnjem ljudskem štetju 1738 prebivalcev. Ko bi šteli še vse Amerikance, bi jih bilo gotovo čez 1900. Morda malokje toliko prirasikai n Vipava. Odbor Katol. slov. izobraževalnega društva v Vipavi vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo, dne 29. prosinca t. 1., takoj po lilanijalt v dr uštvenih prostorih v cerkveni hiši. Na sporedu je tudi govor č g. P. Bona-venture. Kathreiner Kneippova Jladna kava služi zaradi svo-jih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru« žinska kava! Po ceni in zdrava. yelik shod Marijinih družb ljubljanskih bo na Svetnico, 2. svečana t. 1. v veliki dvorani »Uniona« (vhod iz Frančiškanske ulice). Začetek natančno ob pol petih popoldne. Vrstili se bodo govori in petje. Vabimo vse ljubljanske družabnike, da se ga udeleže polno-številno. Ker se je shod malo pozno naznanil, prosimo, da člani naznanjajo drug drugemu ta shod, katerega udeležiti se naj si šteje vsak družabnik v dolžnost. Društvo sv. Marte ima v nedeljo 29. januarja svoj občni zbor. Začetek ob petih. □□□□aaaDOr-ir-11-« lr ir y ^r; 0 0 0 0 0 | 0 0 0 p v v Uganke. t. Zakaj bi imela policija prepovedati uganke? 2. Zakaj je sinrt najcenejši zdravnik? 3. Koliko jajc je mogel orjak Goliat pojesti na tešče? 4. Kaj vleze v luknjo in ousti taco zunaj? 5. Zakaj je pisal sv. Pavel Korinčanom? Rešitve ugank. Rešitev božičnega drevesa: « r 1 * t « s p a n k r a C i )| e č 1 g ■1 Rešitev zložne zastavice: Kosilo Balant Pikoio Palača Naloga Gomila Sila kola lomi. Rešitev Izbrisovalne zastavice: S trebuhom za kruhom. Rešitev računske uganke: Prvi je imel 20, drugi 55 ovac. Skrivalnica. Kje je brodar? Nadvojvoda Rainer je praznoval včeraj 841etnico svojega rojstva. Samoumor nesrečne ženske. V Celovcu je 28. novembra pr. 1. dala piti delavka Lucija Umnik svojemu otroku luga ter ga tudi sama spila v samomorilnem namenu zaradi nesrečne ljubezni. Med tem ko so otroka rešili smrti, je mati 8. t. m. umrla v velikih mukab v bolnici. Naročil krsto in izvršil samoumor. Iz Berolina se poroča, da je v Hettsted-tu nek 63 let stari rudar pustil izdelati pri mizarju zase krsto ter se nato ustrelil v mrtvašnici, ker je bil obsojen zaradi razžaljenja časti v trimesečno ječo. Ako imate deklice ali dečke ki doraščajo, dajte jim brez odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo iahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več; ftott-ova emulzija Pristna le z znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scott-ovega ravnanja! je, kakor potrjujejo zdravniki in bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. En poskus Vas bode gotovo zadovoljil. 11 " 3114 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Idealno nduaialno sredsfoo v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinka Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-3). Dobivajo ' ^ se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Bradv, Dunaj I., Flcischniarkt 2. 2077 Brigitenavska elek-trotehn. tovarna Dnnaj XX, Winterg. 13-21. Telefon K 14.594. Ton/ Binarni in elektromotorji Priznano soliden izdelek. HoraplElne naprave za lit in moč. Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v c. kr. obrtno - pospeševalnem uradu.Dunaj IX, Severin-gasseQ. 3840 in franko inoj veliki ilustrovanl cenik z nad BOO0 podobami ur, zlatnine, srebrni-ne, godal, jeklenega , nsuiatega in manufakturn. blaga, orožja itd. - Prva tovarna nr v Brfixu št. 1365 (ČeSko) JAN KONRAD c. In kr. dvorni založnik. Prava švicarska nik ank. - rem. ura, sistem Roskopf K 5-—, I komadi K 14- .Registr. Adler-Roskopf nik. ank-rem. ura 7 K. Prava srebrna rem ura K 8 40. Nlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj Naročajte »Slovenca"! late li bolečine? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled pre hlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober I To ni samo reklama Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko, Izdeluje lekarnar Feller v Stubici Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). 2-18S 62 Pljučne bolezni I-ašelj, katare, oslovski kašelj, jnfluenco zdravijo zdravniki z SIROLIN ,.roche u Kdo naj vživa Sirolin? 1. Vsak, ki trpi na dolgotrajnem kaSlju. Kajti boliše jc bolezni odvrniti, kot pa iste ozdravljati. kroničnim bronchial-katarom, ki Sirolinom. bistveno zboljSajo z Lloytlov parnik zadel v italijansko bojno ladjo. Ko je parnik avstrijskega Lloyda »Leopolis« vozil iz beneškega pristanišča, se jc hotel ogniti neki gondoli ter je eadel skupaj z italijansko bojno ladjo »Tripoli«, ki se je neznatno poškodovala. Škoda se je prijateljskim potom poravnala. Lloydov parnik »Le-opol s« jo ostal nepoškodovan. Železniška nesreča. Na kolodvoru v Inomostu sta se zadeli skupaj dve lokomotivi, ki ste obe skočili iz tira ter ste močno poškodovani. Strojevodja Aignerje težko ranjen. Brat smrti. To ime so že od nekdaj nadeli spanju, toda po krivici, zakaj v rcsniei je zdravo spanje rodilni vir življenja. Naj bo kdo še tako utrujen, da onemogel — nekaj ur dobrega spanja mu zopetizgubljene moči in ga spravi v stanje globoko čutne blaženosti. Dobroto zdravega spanja pa uživajo samo oni, ki varujejo svoje živce. Draž-ljiva pijača slabi živce, iz tega izvira nespečnost. Pri tem pa igra glavno vlogo kava, ki se pije skoro v vsaki rodbini. Z navajo na Kathreinerjevo sladno kavo se je ozdravila že marsikatera nespečnost. Pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vse aroma-tične prednosti zrnate kave, brez škodljivih sestavin. Z njo se napravlja okusna kavina pijača in obvaruje srce in živce nenaravne razdraženosti. Po vsej pravici se imenuje torej pristna Kathreinerjeva najboljša rodbinska kava. 2. Osebe s se ozdravljajo s 3. Asthmatični, ki se Sirolinom. 1. Skrofulozni otroci z bezgavkami, katarom na očesih in v nosu itd., pri katerih Sirolin zelo vspeSno vpliva na celoten razvoj. BBBB^BBBBBBBBB CLIMAX motori na petrolej Najcenejši obrat. IfeOi Jfo, »m0|oh|p '"flDoirj '-mclltt I 320 r Zahteva naj se izrecno Sirolin izvirni zavoj „Rodie" in zavrne odločno ponarejanja in tukozvana nadomestila (Zdravniški predpis). F. Hcffmann-La Roclie A Co^, Basciuvica) Crenza .h (Badenl. 033_-t-> Trajen, velikanski šopek iz 1000 različnih cvetic. Čaroben vrtni nkrasclc, velikanski. < m Širok »0|>ek predstavil i|o4 piramido, n.i k nerem cvete od spomladi do jeseni ne| re-taiin stotisoi rajnih krasnih cvelic v Mm različnih oblikah in barvali. Dobavliatno v to potrebna semena /a K 4 poleg nat.in neija navodilo za samostojno n.ipiavo. Navdušena priznalna puma iz tu- in inozemstva. Natančen popis in sliko brezplačno. Woelfert & Co., Raatgut - Export, Erfurt 5 (Nemčija). 229 Naznanjam tem potom, da imam že več let v zalogi garantirano 40—42 O/o, katerega prodajam h 1 kg..........0-36 v 5 » naenkrat a 1 kg . . . 0-32 » 25 » » » 1 » ... 0-28 » 50 » » » 1 » ... 0-25 » tako da se dobi primemo ccneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Ravno tako mam tudi vedno v zalogi »Mastin« kot priznano najbolji za prasičjorejo. - 1 zavoj 50 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. — Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, preje R. Pauser, Novomesto velika zaloija železnine in špecerije. Priznano iillollit posteljno perje ceno; f> kq sivega skub-lienega K 9 60, IT-, be-Icfj« puhaslegii K IS'-, 24*-, fin v p il sncžno-belega K 30- -, Svotovnoznani special. fliser post. zav. 6 » Zaslužek! 2 - 4 K na dan in stalno s pre-izctiem lahke pietcnine doma lidino m«'i stroi /a h tro ple tfnie „PatenthebelM ima izkušene j. klene dele, plete za ncslj vo noR.vice, modi.c ii športne izdelke Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Od lni enostnt«.k>»l. Kari Wolf, Dunaj, Marfahflf, Nel-kcngasse /do Preklic. Podkrižana Marija Novak, posestnika vdova iz Pristave št. 17, prekliciljem kot neresnično vse to, kar sem govorila o Alojziju Pogačarju, mizarskem mojstru v Pristavi pri Alengešu it. 10, namreč, da ie ta kriv smrti mojega molu. To ni res in tega ne morem dokazati. V Kamniku, 19. prosinca 1011. X Marija Novak podpisal Ignacij liepaniek s. r. 237 priča. Samokresi za kolesarje SI lt:i sistem z oh rolui j______... vžo.lojoeinn nutinni, zelo ^;"^" *31VT priljubljen model. primitiven 2a listrclov.svillo poliron z nrelioiim tlr-Hilom. z nilpiraniern in zapiranjem z i ^ ii;ulnikoni K' ein doli;, ,V ki on Somolresni oh robu v:i:'ujtn i patrom stcv n z,I lin kosov l< ,ViiiVii'/i/ znl"i:im slikami. kolen s,- pošlje vsako: m zastonj in franko dvorni založnik j AN KONRAD \tjioi"češko). PERUTNINA! MESO! MASLO! Pošilja sc povsod franko no povzetju, vse po 5 kg po po>ti: t gos ali .*l-4 race, oskubljene kokoii ali kokoši za juho, mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene k li-fi«; goveje in telerje meso, sveže, zadnji del K fr-; kravje mleko - naravno maslo K lO-oO; kokoši italijanske pasme, ki sedaj 7c pridno neso jajca, 1 1010, zgodnji rod, poliubne barve, zajamči se da pride vse živo, franko povsod: 8 kokoši s petelinom K 7—; 0 kosov s petelinom K 14 -; u kolov s petelinom K 24 - — B. Marfjules, Buczacz, W nkler-ievi kovčegi iz liičia, notni kovčegi in torbe. Železni kovtegl, zgibaIni kovčegi, kovcegi za čcvlle In klobuke, torbe i; usnja, kovtegl I. torbe s pripravo za potov, potrebščine ali brez nje. MMcm spec, za kovtege Dunaf I., Hlmmelprortg.7. Telefon 8207 tustr. ceniki zaslon) In franko. Keprekosno! Zakonito zalamfieno ToCna postrežba, Cas Je da zahtevate za bliž. pred ust moj bogato ilustriran glavni cenik s 3000 slikami, vpo-rabnili reči in daril z dopisnico zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni založnik Jan Kom-au v Brixu St. 1427 (Češko). prihrani lisli, ki o potrebi vporab reči in daril v-lil vrst zahteva moj gl.ivni cc-nik s 3(10« slikami, ki ga dobi vsak zastonj in poštnine prosto in v katerem najde usak kaj primernega. C. in kr dvorni za.ozmU lan Konrad Brux št. (Če- lio|. Mnogo denarja prihrani tisti. ki o potrebi vpora^nlh reči in durtl vseli vrst ZAHTEVA moj glavni cenik s 300(1 slikami, ki ga pošlji m VSAKOMUR zasten: in trnnko. C. kr. dvorni založnik JAN KONRAD v Bruxu St. 1404 Cetko. Kuverto s firmo, ■ - pisma, - ■ - račune itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Podpisana naznanjam p. n. častitim naročnikom, da prevzamem po smrti _svojega soproga Franceta Kocijančiča na Črnivcu pri Radovljici kamnoseško obrt v nadaljevanje pod vodstvom veščega delovodja in se tem potom vsem priporočam v nadaljna naročila. Z velesi oštovanjem vdova Marija Kocijančič. —-- t228 ♦♦♦♦♦♦ Učenca za krojaško obrt sprejme takoj Simon Kovač, krojaški mojster, Jožica pri Črnučah 16. 211 Cerkovnik se sprejme s 1. februarjem. Obrtniki (krojač ali čevljar) iinajo prednost. Plača po dogovoru. Zglasiti se je osebno pri cerkvenem predstojništvu na Krtini, p. Dob. 217 C pošten in priden, ki se razume na vsa kmečka dela ter vajen živine se sprejme takoj pri Jožefu Čad, posestniku, Spod. Rožnik p. Ljubljana. Plača po dogovoru. 260 Nad ;00.000 komadov razprodan. Nlkake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. St. 3003/i 10 tipk, 2 reg., 28 gl., vel.24/12cm K 4'80. - St. 657 '/< I 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel. | 30/15 cm K 5-20. - St.3053/, 10 I tipk, 2 reo.50glasov, vel.24/12 1 K6-20. -Št.663'/4 lOtipk, 2reg. j | 50 glas., vel.3l/15 cm K8 —. -l> St. 685/2 10 tipk, 2 reg., 50 gl. vel. 28/16 cm K 9 —. Sola za samouk k vsaki harm. zastonj, povzetju c. kr. dvorni založnik raznosillalnica aiasail y BrOxu SI. 1377 teto). Olavnl katalog z vec kakor 3000 slikami na zahtevo zastonj In Iranko. LOTERIJSKE ŠTEVILKL Praga, 18. jan.: 16, 27, 5, 31 '.2. Dunaj, 21. jan.: 34, 37, 16, 51 58. Gradec, 21. jan.: 78, 49, 64, 25, 20. Tržne cene Gospodarske Zueze za IGO kq. Ljubljana V Ljuhl ani dne 24. januarja 1911. Oeže'ni pridelki: P0 >« - (li - 172 IH« — H 60 1 8o — HO 4 _ U M 83 _ ;» M tu ki ima veselje do or-giarstva sprejme Ivan Miiavec izdelovatelj or-129 Vajenca gelj v Ljubljani. Nadomestilo godbe dajomoji najnovejši fonogrufi in gramofoni, ki delujejo brez n»-patie 'Ste pošilja po najnižjih tovarniških cenil Jan Konrad zcainoiknriudvirnl v Brtixu št. 1383 (Češko). Fonografe 7. 2 valjema K 0 —. Orainofone z-1 najnovejšima komad K *2 —, 2« —. Zahtevajte moj bogato ilustr glavni cen k s 3000 slikami z stonj in poStnt po povzetju. — Ntkak riziko I Lepa hiša ... ------Jne prosto. Pošilja Zamena dovoljena. z vrtom, nlivamf, travniki, go-zfom In paSnkom, snupaj 30 oralov, kjer se redi 10 glav goveje živine, se proda Iz Cena zelo nizka, od kolere |e proste volje lastnika, tako) _________.,„ „„,„« treba takoj le 1000 kron, drugo lahko ostane po 5 odstotkov vknjiženo. I-J.,,1, pnifS0 gostilničar lo trgovec Več pove JulVUlI rUVSC, pri stari cerkvi m Kočevskem. ue 3 Kolumbija kltarnedtre more rabiti vsak takoj brez pouka. - Velikost 49X35 cin, ima o 4t strun, pel akordnlh vrst z 12 podložnimi se-kirnmil listi s Solo ln vsemi pripravami II K. - St. 33, s 6 a„ord vrstami, 49 strunami, 55X42 kompletno K 13*50. Man olln - kltarne citre natančno kot st. 32 z 62 strunami K 12-50. Listi s sekiricami komad 15 vin., 6 kom. 80 vin., 12 Kom K 1-60. flkordne citre po K 3-50 4, 6, 7-50. 9 ln viSje. Nikak rlzikol ker Je zamenjava dODUsinaali pa si denar vrne. UUIIUMI1H HI) pn SC cel Razpošilja po povzetju c. kr. dvorni založi,Ik JAN KONRAD, Brux 1382 (Češko). Bogato ilustrovanl glavni cenik z nad 3000 slikami na lahtevo zastonl In franko. Vsaki dan mnogo polival-nih pisem in vel ko naroČil! 3 delni modroci! iz preparirane trpežne tvartnc po ameriškem sistemu Izvrstno blago pripravni za vsako posteljno velikost K 10'—, ih-——.boljši K 27 — 33*—, 40 - HazpoSHI« poti jamstvom iranko m carine prosto po povzetju, kamena dovoljena I D. Setorpisr, irn 248, L17 KI (CSl.O.I :« Ceniki m vzorci tudi od posteljnega blnoa In Izdelanih postelj zastonj. Golš O debel vrat. tolsti vrat, -i otekline na \ratu In Zlczuli odstrani« naglo In tra|no edino zanesljivo sredstvo Sv. Jurija baliam prati golti. Dvoin stekl. K 4--. Laboratorij Kari Beramel v Lands-hulu 273, Bavarsko. .^405 6 belih rju'i zeodeb;iepo r^liV^čctTa KTR?1?? Na prodaj je v Rovtah pri Logatcu eaonodstropna Min z velikim obokanim hlevom in z zemljiščem za rejo 4 goved. Hiša je v bližini farne cerkve, zraven sejmišča, pripravna za vsako obrt ter je v nji žc od nekdaj gostilna. Več se izve pri Posojilnici v Rovtah. 82 (3) il^iiLiV.iSSilSliniSšitSSl: Q/errava//o I železnato J{itta-Yino Higienična razstava na Dunaju 19C61 Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. "^TSvzrŽfa slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. IzborsiB okaas. BSGUfCSSai Večkrat odlikovano Nad 7000 zdravniških spriiBval. I c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. M snela Najboljša kovinsko-žična svetilka! svetlobna moč od 16— 1C03HK za vse rabljive napetosti Proti preloma najbolj varna! zahtevajte pri vseh elektrarnah in instalaterjih samo ERGO-SVETILKO. in ia«| Nitmi »mi Henrik Weltin 3410 Dunaj VIII., Piaristengasse št.2b. ?0°/o prihranka toka. Združene tovarne zn volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanih vojaških kotev za konie za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot koiuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. RazloCno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki n a željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežetn vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Romamo in Brodij, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Vurasdu, posestnika VVeidibergerja Ilosva, Grflnwalda, Zor-kovak, Rotter Liditcn, pl. A\roczkowski-ja Dobro-stani), Rosenauerja Zp. Aloldava, Hahlissa A\unkcn-dorf," Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091 Fohrintierja in dr. (1) Podpisani prlporofn gg. zdravnikom in slavil, mu obC.nst..i svojo veliko zalogo vsakovrstnih 177 klinih in trebušnih pasov, ki urg. obvez In vale, kirurg In mul Instrumentov, aparalov, umelnlli udov po meri in naroČilu, nogovlc Iz gurnja ter drugih gumijevih pripav. brl-zgalnic, mehurjev ild Nan cila po poŠti m j-natar.Cneie in naglo. -Lastna delavnica, zato se lahko narod no meri. (Za vprafanjn po noSti naj se t.riloži /r.nmkn.> K. PIOTROWSKI, LiuBLjfiNii Sv. Petra cesta St. 32, (Lcvčeva hiša.) iz kovanega železa. V izgotovljenem stanju po-cinjene v ognju, Avto-ffeno zvarjene. Nikukega rjavenja. Se no zlomi. Velika stalnost ln lažje ter prirofneje kot enake sesaikft Največja dela-zmožnost: dviga v treh minutah S>00—1200 litrov J. L Jih, akcij, ilr., Dunaj III. 230 Frankenberggasse 4/144. Prodajamo izjemoma od razpiUenlh tovarn. '" 1 Veliko množino; Angl. spomlid. lurlst. sr«|c komad prej,K ) OS, sed«| 2 50. Kompl velikih lovikih srajc komad prej K sedaj t'50. D.brlh, komp. velikih rluh komad K 2-1», sedaj i 90. Dobrih brliač za vsakd. vponbo komid prej K— 7u, sedat — 45. Dobrih srajc z« dame z vezenim na-Plečnikom komad prel K 2 M), «edl| 135. Durel. garnitur 2 postel|. In 1 namizna odela) i ijarnlluri prej K l.voo sedaj I6ti. Lepih dijam nI črnih dimikih nogavic, lucala prej K 6' — , seda| 3 - Velikih flanel rjuh komad prej K 595, sedal 1V5. I.iasnih llanel poitcl| odej komad prel K 4 vO sedaj 2 «0. Dobrih sr«|c Iz okslorda meter pre| K — go, sedal — .'5. Dobrih perilnih llanel meter prel K—'75, »eda| K — 44 Zajami. pristnobarv. mod blau« meler pre| K — 78, ieda| — jO Kompl. velikih prešitih odej, komad K 7-50, seda| J 50 To je icdka priložnostna prodala, zatorej se prosi da le z naročilom pohiti; nepovoljno brez napake ie vzame uazi| Kaufhaus z ur SOdbahn Gradec, Annenstrasse 68 6 Dobre, nepremočljive dežne piaiče za gospode In gospe v vsaki dolgosti do metra l\»0 prej K 19 50, sedaj K 12 — 1 veliko množino dobrega p:atna za srajce, meter prej.70 vin, sedaj 45 vin Razpošilja se po pošti na v»e kraje.— Nad 23 kron franko Gftatni/rl ■v \Sk*ric'riJto Jfattri Zdijo po coni in Jrwrntypotovali ria/.vt? obrnejo nSimori™c/OnetetXa. v J^jult/juni 'JCblodvorsJte ulice 20. "S&a/n iz irstsia CPtju mila &t/c se bmpilačnP. Vvlm&m tioftro EsSaga Žeflishcs obleke ^acsraaE&sssBSEaas^Hi sEa&irao, p3a9no in drugo s^aMSaSdmo Eslago se 2706 kupi najceneje 26 Ostanki po znižanih cenah. 3H r Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost živcev, ntrdi kožo proti prehlajenju edinole Kot voda za glavo, nstna, oziroma zobna voda ln za olepšanje po.ti neobhodno potrebno Diana - Francooo žganj Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-Franeovo žganje vsled njegovega desinfikujoCega in obenem osvežujočega učinka, ki ga povzročuje v prvi vrsti njegov dodatek - mentol —. Temeljna snov Diai a-Francovega žganja je najfinejši dvojno izhlapevanj vinski destilat. plomba Gorenja varstv.znanika Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana Franeovo žganje in pazite na to da nosi steklenica ime „Diana" ter da ima zamaSek in gorenjo varstveno znamko. 3128 Hišni prijatelj v pravem pomenu besede se more imenovati naše Diana-Francovo žgan.e vsled svojih izbornih učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50 v, srednji stekl. K 120, veliki stekl. K 2'10. Dobiva se povsod, uier pa ne, naj se pa naroČi naravnost pri »Diana - Franzbranntvvein Produktion G. m. b. H. Duna) I., Hohenstaufeng 3 s. Lepo posestvo na Gorenjskem se takoj po ceni proda; in sieor na Bregu pri Žirovnici št. 12. Poslopja so v najboljšem stanu, hiša enonadstropna, z opeko krita, hlev obokan, in zelo prostoren. Skupno cemlje je 19 oralov, med temi 5i<2 oralov gozda, lepo zastavljenega, 7 oralov travnikov, za 50 mernikov posetve njiv, i konja, 3 krave, 3 veliki in 0 mladih prašičev. Proda so tudi vso poljedelsko orodje, kar ga spada k obdelovanju kmetije, in potrebna mrva. — itedi se lahko B konja, 5 krav, *J prašičev. — Cona celemu posestvu z vso premičnino jc okrog lti.000 K. Stavbišče na Savi pri Jesenicah, se takoj zelo ceno proda. Leži lil; novo ceste, za trgovino ali gostilno zelo pripravno. — Več o tem se izve v posredovalnici 154 L. Rebolf, v KRANJU, Glavni Irg. Uradne ure od 8, rano do 7. ure zucfer Ustredni banka Podružnica českych sporitelen v„™as slast. Puipeiu . ■ In redil«* in i« iiborno iredsivo 11 tvoril«* 2.36 " krvi in kosu'. Cen. steklenici K . 0, po pošti <0 vin.rjcv vet za zavl'el: ---Varstveno zavarovan. PURJODAL. Jod sarsaparllln Izdelek tisti kri, pospeiui« prebavo, lajia krte kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se od ali -ar«aparil:a izdelek pridp.suje, sc uporablja z najboljšim uspeliurn. Cena steklenici K 2 20, po pulti 40 vinarjev vet za zavllek. DUNAJ VIL/1., UJ. IIUII IfltllillU T U iuiiui iiu „uui uui miiui Uiynuii \siui «mmh; jv. ............Kaiserstrasse 73 — 75. 9'aVna "JjaTprl gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu. Črnomlju. Novem mestu. Reki, Sovodnju. St. Vidu, Trbižu. Trstu, Veiikovcu in Volžpcrku. 3206 K - ti, po posil vinarjev »u ,. „.„„,, .. ...... Hdino izdelovanjem Br Umm jur Bariiiirtkeif (brtaliflHBir nasledi). ...______:: l . t D.li.Ln nAll.. P.l.u.u Prrnmi;., mocln Poki Snvnrlniil fit Villll. TrbiJu. Trsi Najboljša ura sedanjosti in po najhižji ceni. Srebrna ura od K 7-— naprej. Naročujtelepri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postreženi. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkve Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni strejt so v zalegi. Na več na Mestnem trgu. samo nasproti Frančiškanske cerkve 3119 Učenca se takoj sprejme za vrtnarsko obrt. — Več pove Ivan Bizovičar, vrtnar, Kolezijska ulica št. 16. 98 Ceno posteljno perje! 1 Kg sivega, dobrega skubljs-nei'a K : boljšega 2 K 40; prima polbolega / K 80; belega 4 K ; belega puha 5 K 10; 1 Kq izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, . i;; l kg puha 6 K. 7 K; belega puha I" K , najfinejši prsni puh K — Pri 5 kg se polije franko, flnunčnnD nntlplip iz zcl° 0°steqa rdefegn, modrega, UUtloulIu puolulju belega ali rutner ena minkiiig-blagn, 1 pernica 180 cm dolga. 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 6 cm' široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem it) K ; i polpuhom 2 K; z puhom -'4 K; posamezne pernice 1" K. 12 K. 14 K, 16 K; blazine .1 K, 5 K 9 , 4 K ; pernice 2'«. cm dolge, 4'' cm Široke, K ;3, 14 K 70, 17 K , 21 K : blazino »cm dolge, 70cm Široke, 4 K SO, 6 K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz motnega, plišastega gratlla tpo cm dolge, 116 cm Široke, 12 K Sn, 14 K no. Pošilja proti povzetju od K 12 viSje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. 5 Ana CsilM! s svojimi 185 cm d .l^iiri orja Ulml Ici e ejtklml lasmi, ki Eem j Ii dobila po 14 mesečni rabi po-made, ki sem jo iznnšla snmn To je edino sredstvo proti Izpadanju las, za njih rast n negovanje, /a ojačitev latiičp, pri rno.4l.lh krepko pospešuje ras: brade in *e po ktatki dobi da e lasem in br.-dl naravni blesk In polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do naj-višje starosti. Lonček stnne: 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po polti se pošilja vsak dan po svetu s poit-nlm povzetjem ali denar naprej iz t\ornice. Ana Csillag Dunaj I., Kolilmarkt II. ksmor je naslavljati vsa na rotila S',3,1 P H co o M a w r S h C/3 P a 2 P H co k N 55 w u H. Suffner ijana, Mestni trg, nasproti rotovža, srva največja ekspertna Uril ur. ilalniie In srehrnlrte. Lastna tovarna ur v Švici. MililiSi znanke žepna ura IKO se prodaja le pri meni st i. Nlkelnasta dl rem. K S-- enaka Iz pravega srebri K 7-80 « dvojnatim pokrovom K 9-78 St. 2. Prava srebrna ctt.-rem. i lepim roža-itim kazalnikom, trpežno kol. K »•-enaka majhna za ženske . K 9-SO St. 3. Kovinasta posrebr. anker-rem. z dvojnim pokrovom K 7-80 Iz praven srebr« K 10-76 Št. 4. Nlkelnasta cil.-rem. tul« z dvojnim pokrovom K !«-SO enaka Iz. pravega srebra, fino anker- kolesje, z razlltnlmt v zlato vloženimi podobami .....K 18'- St. 8 Z lepimi opall ali bt-llml kamni, zlato u srebro ... K 14 kar. zlato . K 6-80 litor. zlato, opal-kinml Z lepimi kamni, zlato tu »rebro ... K 1-80 14 kar. zlato K »80 St. 8. Zlato na srebro K 1-80 mtnjil ... K 1-80 14 kar. zlato . K 8*80 Večletno jamstvo! Velika zaloga najfinejših slovečlh znamk žepnih ur, kakor nikelnaste, jeklene, srebrne in zlate. Lastna varstvena znamka „IKO". Stenske in salonske ure ter budilke v največji Izberi po najnižjih cenah! Zahtevajte ceniki Žepne ure le prve vrste pravega švicarskega izdelka v zalogi. Največja zaloga zlatih in srebrnih verižic za ženske in moške. Poročni prstan!, murčki, zvezdice, broške, uhani, zapestnice po najnižjih cenah. /eclilno orodje Iz pravega ln kina-srebra in druga krasne predmete; palice s srebrn/mi držaji v največji Izbiri. Tiskala Katoliška tiskarna. ET.l