V. b. b.
Izšle so tri okusno opremljene knjige iz zbirke „Izbrana dela Ivana Cankarja". — Dobite jih po nizkih cenah v knjigarni „NAŠA KNJIGA"
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA, 10. SEPTEMBER 1952
ŠTEV. 63 (523)
Sporazum v Gleichenbergu
Minuli petek zvečer sta avstrijska in jugoslovanska delegacija po 18-dnevnih pogajanjih v Gleichenbergu podpisali sporazum o posestvih dvolastnikov v obmejnem pasu in o ureditvi malega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo.
Celotno besedilo sporazuma bo predvidoma objavljeno šele, ko ga bosta odobrili vladi obeh držav. Iz dosedanjih objav pa je razvidno, da so se v Gleichenbergu sporazumeli v glavnem o vseh 'točkah, o katerih smo v našem listu že podrobno poročali. Predvsem bodo dobili povrnjeno svojo lastnino v Jugoslaviji avstrijski dvolastniki, ki kot delovni kmetje v pretežni meri sami in s svojimi družinami obdelujejo svojo zemljo. Pri tem pa bodo upoštevana določila jugoslovanskega zakona o agrarni reformi in bodo avstrijski dvolastniki dobili vrnjene toliko zemlje v Jugoslaviji, da skupna površina njihovih posestev, vštevši zemljo v Avstriji, ne bo presegala 30 do 40 hektarjev. Zemlje pa ne bodo dobili povrnjene veleposestniki in drugi bivši lastniki, ki svoje zemlje ne obdelujejo sami. in seveda tudi ne bivši nacisti.
Ob podpisu sporazuma je vodja avstrijske delegacije, opolnomočeni minister Schleinitz-Prokesch .poudaril, da bo sporazum utrdil in poglobil dobrososedske odnose med obema državama. Dejal je, da so razgovori med obema delegacijama potekali v znamenju prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
Dopisnik Tanjuga na Dunaju se je obrnil na šefa jugoslovanske delegacije Dragomira Vu-činiča s prošnjo, da bi obrazložil pomen sporazuma o mejnem prometu in dvolastniških posestvih med Jugoslavijo in Avstrijo in razgovorov o teh sporazumih. Ko je pojasnil, kako so bila rešena vprašanja avstrijskih dvolastnikov, je vodja jugoslovanske delegacije Vučinič poudaril, da bo ustreženo interesom velikanskega števila bivših avstrijskih posestnikov v jugoslovanski obmejni coni s tem, da jim bo vrnjena zemlja. Delovni ljudje, kmetje, ki sami obdelujejo zemljo, in njihove družine, bo ta sporazum v celoti zaščitil, veleposestniki in drugi neproduktivni lastniki pa bodo izgubili lastništvo. Na ta način bodo avstrijski državljani glede svojih premoženjskih pravic izenačeni z jugoslovanskimi državljani, se pravi, dobili so toliko, kolikor bi bili dobili, če bi bili jugoslovanski državljani. To dejstvo najbolje dokazuje duha prijateljstva in enakopravnosti, ki ga je pokazala jugoslovanska vlada Pri reševanju tega vprašanja, ne glede na to, Ja zastopa stališče, da je avstrijsko premoženje v Jugoslaviji kot premoženje bivšega nemškega rajha v celoti odškodnina za škodo, ki i° je povzročil jugoslovanskim narodom okupator v drugi svetovni vojni. To posebno jasno kaže želja jugoslovanske vlade, da bi navezala sodelovanje z Avstrijo in v tem delu Evrope ustvarila prijateljsko ozračje.
Vodja jugoslovanske delegacije je povedal, Ja so bili v Gleichenbergu določeni tudi roki, Jo katerih je treba bivšim lastnikom izročiti njhove parcele v Jugoslaviji. Najpozneje do L marca 1953 bodo storjeni vsi potrebni ukre-Pi, da bodo lastniki lahko začeli s spomladanskim obdelovanjem zemlje. Za izvedbo spora-?-Uma in proučitev posameznih primerov bo ustanovljena mešana jugoslovansko-avstrijska komisija, ki bo začela zasedati oktobra v Ma-r’boru.
_ Glede sporazuma o obmejnem prometu je ^ufinič dejal, da je bilo sklenjeno, da bo vejal za obmejni pas 10 km širok pas na eni in c rugi strani meje, vštevši tudi okraje, ki se-
gajo v ta pas. V tem pasu bodo za prebivalce določeni posebni predpisi o gibanju, ki bodo vsebovali tudi pravico do prestopa meje za obdelovanje zemlje oz. pridobivanje za več kategorij dvolastnikov ter prebivalce tega pasu sploh. Dogovorjeno je tudi vzajemno dajanje pomoči zdravstvenih, veterinarskih in drugih organov v nujnih primerih bolezni, nesreče, požara, poplav itd.
Na vprašanje, če so se pogajali tudi o jugoslovanskih dvolastnikih, je vodja jugoslovanske delegacije dejal, da bodo jugoslovanski dvolastniki, bodisi da gre za posameznika ali pripadnike delovnih zadrug, dobili končno ne le možnost za obdelovanje svojih posestev na avstrijski strani, marveč tudi, da bodo lahko svobodno razpolagali s svojimi sedanjimi in bodočimi dohodki.
Po časopisnih vesteh je varnostni direktor za Koroško Stossier, ki je bil tudi navzoč pri razgovorih v Gleichenbergu, izjavil, da so jugoslovanski delegati navzlic svoji mladosti pokazali pri pogajanjih, ki so potekala v prijateljskem vzdušju, čudovito spretnost in da so bili o vseh vprašanjih presenetljivo dobro informirani. Pravtako pa je vodja avstrijske delegacije zelo spretno in odločno zastopal avstrijske interese.
Nedvomno je, da je avstrijska javnost, posebno pa neposredno prizadeto obmejno prebivalstvo z velikim zadovoljstvom vzelo na znanje doseženi sporazum. Zelo poparjeni in razočarani pa so, kakor vse kaže, avstrijski nacisti in šovinisti, ki so potom svojega tiska še med razgovori skušali motiti potek pogajanj s strupenimi izpadi proti Jugoslaviji. Nekateri so se spozabili celo tako daleč, ‘da so v svoji omotici in deliriju pretakali krokodilske solze, j ker narodnostnih meja ni več mogoče potisniti j nekam na zadnje obronke južnoštajerske slovenske pokrajine, kjer so Hitler in njegovi | gaulajterji pred leti z najhujšim terorjem in nasiljem postavljali večne mejnike tisočletnemu rajhu. Te nepoboljšljive kreature se spričo doseženega sporazuma počutijo seve kot bi jih polil s curkom ledene vode. Iz naslovov v „Salzburger Nachrichten" in „Kleine Zeitung" j in kar je še takih tiskarskih proizvodov se vidi njihova poparjenost, ko eni zdihujejo nad J ,,medlim", drugi pa nad ..nezadovoljivim" re- j zultatom obmejnega sporazuma. Enim kot I drugim verjetno ne gre v glavo, da sporazum ne upošteva ..nedolžnih" nacistov in „ubogih" ! veleposestnikov. Slovensko in avstrijsko delovno ljudstvo pa prav to točko v sporazumu naj- I bolj iskreno pozdravlja.
Nova ponudba za pogajanja o avstrijski pogodbi |
Ko so zapadne velesile po večletnih brez-] uspešnih pogajanjih uvidele, da ni mogoče ‘do-i seči sporazuma o avstrijski državni pogodbi, so se začetkom tega leta sporazumele o skrče-j nem osnutku omenjene pogodbe, v katerem so I izpustile prav tiste točke, ki so pri sovjetski ! delegaciji naletele na največje ovire. Na ta način so zapadni zastopniki upali doseči sporazumno rešitev in so 13. marca 1952 predložili sovjetski vladi svoj skrčeni osnutek, mnenja, da bo tako morda le mogoče podpisati avstrijsko državno pogodbo, ki bi tudi Avstriji končno dala svobodo in pravico do lastnega upravljanja.
Na odgovor pa so zapadne sile morale dolgo čakati, sovjetski vladi se ni mudilo. Končno pa so se odločili tudi v Moskvi in vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije ter Francije so prejele sovjetski odgovor, ki je vseboval ugovor, da je treba v skrčeni osnutek sprejeti še nadaljnje točke.
V petek, dne 5. t. m. pa so veleposlaniki treh zapadnih sil v Moskvi izročili sovjetski vladi odgovore svojih vlad na zadnjo sovjetsko noto. V teh odgovorih, ki so vsi enake vsebine, pravijo ameriška, britanska in francoska vlada, da vsebuie točke, ki so jih izpustili v skrčenem osnutku pogodbe, v glavnem že
avstrijska ustava in veljavna avstrijska zakonodaja, vendar pa so pripravljene, jih kljub temu vključiti v svoj osnutek. Na ugovor sovjetske j vlade glede avstrijskih oboroženih sil, potrebnih za obrambo dežele, pa izražajo zapadne J sile mnenje, da ,,ima pravico do razpolaganja I z lastnimi oboroženimi silami vsaka svobodna in neodvisna država". Zato te pravice — je rečeno v odgovoru — tudi ni treba posebej dovoljevati državi, ki ne spada v vrsto sovražnih držav. Nadalje pravi zapadna nota, da je iz sovjetskega ugovora razvidno, da namerava sovjetska vlada doseči omejitev pravice Avstrije do lastnih oboroženih sil. Tri zapadne velesile „sicer ne vidijo nobene potrebe takšnega omejevanja suverenih pravic Avstrije", ker pa želijo, da bi vsekakor prišlo do sklenitve avstrijske pogodbe in s tem tudi do odhoda zasedbenih čet, kljub temu sprejemajo sovjetsko zahtevo, da se v skrajšani osnutek pogodbe vključi tudi točka o avstrijskih oboroženih silah.
\ Tri zapadne vlade izražajo v svoji noti mnenje, da zdaj, ko so pripravljene sprejeti v svoj skrajšani osnutek vse predloge sovjetske, ni več ovir za ureditev avstrijskega vprašanja. Zato so pripravljene sodelovati na sestanku namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi bil dne 29. septembra t. 1. v Londonu.
Kitajci se še vedno razgovarjajo v Moskvi
Iz Moskve poročajo, da je generalisim Stalin sprejel ministrskega predsednika mongolske republike Jumšagina Tsedenbala, ki je dne 28. avgusta na čelu mongolske vladne delegacije prispel v Moskvo. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi sovjetski zunanji minister Višinski in mongolski poslanik v SZ.
Medtem še vedno trajajo v Moskvi za zaprtimi vrati kitajsko-sovjetski razgovori. Londonski krogi so mnenja, da se Kitaci pri teh moskovskih razgovorih zavzemajo predvsem za rešitev gospodarskih in vojaških vprašanj, kar se da sklepati tudi iz sestava kitajske delegaci-
je. V Londonu menijo, da ima Sovjetska zveza dandanes preveč opravka z lastnimi gospodarskimi načrti, da bi utegnila v večji meri pomagati Kitajski, vsled česar da se sovjetsko-kitajski „rnedcni tedni" bližajo koncu.
Londonski opazovalci izražajo mnenje, da bodo morda razgovori v Moskvi odpravili nesoglasja med ameriško in britansko politiko na Daljnem vzhodu. Glede Kitajske sta si namreč Amerika in Anglija neenotni v naziranju, ali je Kitajska sovjetski satelit in ali bo to postala, oziroma ali ni satelit in da tudi ne bo.
Udeleženci proslave v Toplicah!
Ponovno sporočamo vsem, ki so se prijavili za skupni avtobusni izlet na proslavo 10. obletnice ustanovitve slovenskih brigad v Toplicah na Dolenjskem, da bo odhod iz Celovca v soboto, dne 13. septembra ob 14. uri izpred hiše v Gasomctergassc 10. Kdor ima veljaven potni list, se lahko še priglasi do četrtka zvečer. Zamudnikov ne bomo mogli upoštevali.
Zveza koroških partizanov Glavni odbor
Kaj vse bo na Dolenjskem
Iz vabila, ki ga je naslovila Zveza borcev NOV Slovenije na udeležence Dneva slovenskih brigad v Toplicah na Dolenjskem, priobčujemo naslednji
SPORED PRIREDITEV
13.	septembra:
Otvoritev partizanske, postojanke Frata pri Novem mestu. Odkritje spominskega kamna v kočevski vasi Cesta, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada. Pionirska predstava Partizanskega1 lutkovnega gledališča v Zadružnem domu v Dolenjskih Toplicah. Borovi ,,Raztr-ganci" v uprizoritvi partizanske skupine Slovenskega narodnega gledališča ob 19.30 uri na letnem gledališču v Starem parku v Dolenjskih Toplicah. Svečana prireditev v Novem mestu na trgu ob 20. uri. Mitingi partizanskih skupin v Črnomlju, Kočevju, Metliki, Žužemberku in v Velikih Laščah.
14.	septembra dopoldne:
Ob 10. uri dopoldne svečana proslava 10. obletnice ustanovitve brigad na slavnostnem prostoru v Dolenjskih Toplicah — v Starem parku ob Su.šici — ob sodelovanju rudarske (prve partizanske) godbe iz Hrastnika, vojaške godbe iz Ljubljane, obnovljenih partizanskih pevskih zborov (Srečko Kosovel, Invalidski pevski zbor), pomnoženih z moškim zborom Slovenske filharmonije in združenih mladinskih pevskih zborov Dolenjske.
14. septembra popoldne:
Predstava Partizanskega lutkovnega gledališča v Dolenjskih Toplicah za mladinske pevske zbore. Po 15. uri v Dolenjskih Toplicah v Starem parku med Krko in Sušico na štirih letnih gledališčih partizanski miting. Nastopijo belokranjska kulturniška skupina, kulturniška skupina IV. operativne cone, frontni teater VII. korpusa in kulturniška skupina IX. korpusa. Zvečer partizanski miting na Bazi 20. Po prireditvah prosta zabava s plesom ob sodelovanju partizanskih in drugih umetniških in zabavnih skupin.
Po štrajku — pogajanja
Že v zadnji številki našega lista smo omenili dejstvo, da je enodnevna stavka gradbenih delavcev le omehčala stavbenike in jih prisilila, da so spremenili svoje dosedanje odklonilno stališče do zahtev, za katerih uresničitev in uzakonjenje v dodatni kolektivni pogodbi se že dalje časa borijo gradbeni delavci in njihova strokovna organizacija.
Po objavljenih razgovorih med Zvezo stavbenikov in sindikatom gradbenih delavcev, ki so se pričeli minuli petek popoldne ter trajali vse do jutranjih ur naslednjega dne, je bilo izdano skupno poročilo, v katerem je bilo poudarjeno, da so pogajanja potekala stvarno in da se bosta obe strani potrudili, da bi bila čim prej uspeno končana. Pri teh pogajanjih je bilo navzočih 28 zastopnikov gradbenih delavcev.
O poteku pogajanj, ki jih nadaljujejo od ponedeljka naprej, pa še niso ohiavili nobenih podrobnejših poročil.
Nov most prijateljstva med Jugoslavijo in Avstrijo
Preteklo soboto so v obmejnem mestu Rad- j goni slovesno izročili prometu novi most čez | Muro, ki je most prav posebnega značaja in gotovo simbol nadaljnjega razvoja prijateljskih odnosov ined obema državama. Novi most, ki je dolg 82 metrov, je namreč skupno delo Jugoslovanov in Avstrijcev ter angleške zasedbene sile.
Ob izročitvi novega mostu prometu so se na obeh straneh mejne reke Mure zbrali vidni predstavniki treh držav, ki so v skupnem delu ustvarile monument prijateljstva med državami sosedi. Z jugoslovanske strani so bili med drugimi navzoči minister zvezne vlade za industrijo in gradnjo Ljubča Arsov, pravosodni minister LR Slovenije dr. Helij Modic, jugoslovanski poslanik na Dunaju in opolnomočeni minister Viktor Repič ter predstavniki okrajnega ljudskega odbora, jugoslovanske ljudske armade in okoliških okrajev. Avstrijo so poleg drugih zastopali zvezni kancler ing. Figi, štajerski deželni glavar Krainer in deželni sekretar dr. Pock, medtem ko so se v imenu Velike Britanije in britanskih zasedbenih čet udele- [ žili slavnosti šef generalnega štaba sir William Slini, britanski visoki komisar za Avstrijo in izredni poslanik sir Harold Caccia ter številni britanski oficirji. In velikega pomena slovesnega trenutka so se zavedali tudi jugoslovanski ter avstrijski obmejni prebivalci: svečanosti se je udeležilo na obeh bregovih reke nad 8000 ljudi.
Ko je godba odigrala jugoslovansko, britansko in avstrijsko himno, je zvezni kancler ing. Figi pozdravil zbrane goste in poudaril pomen novega mostu za obmejni promet in boljšo povezavo obeh držav. V svojem pozdravnem govoru je tudi omenil, da je skupna dograditev tega mostu dokaz dobrih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Tudi minister zvezne vlade FLRJ Arsov je izrazil zadovoljstvo, da se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo dobro razvijajo in postajajo iz dneva v dan boljši. Štajerski deželni glavar je naglasil, da je novi most v Radgoni most posebnega pomena, ker je nastal v skupnem delu jugoslovanskih, angleških in avstrijskih delavcev in to je več kol simbol. Kar pa zadeva Jugoslavijo in Avstrijo — je poudaril —, hočemo nehati s tem, da bi
se vedno ozirali nazaj v preteklost. Vse sile hočemo zastaviti za poživitev medsebojnih odnosov, hočemo gojiti prijateljstvo. Fekl maršal Slim pa je izjavil, da je novi most mosl miru, ki ni zgrajen v vojne namene, zato mislim, da bi ga lahko imenovali .,most treh prijateljev".
Po pozdravnih govorih je štajerski deželni sekretar dr. Pock izročil z jugoslovanskimi, angleškimi in avstrijskimi zastavami ter zele-
njem okrašeni most njegovemu namenu. Nato pa so jugoslovanski zastopniki povabili goste na zakusko in tako potrdili besede o prijateljskih odnosih med narodi.
Naj bo novi most čez Muro res most prijateljstva in miru med narodi, naj bo simbol skupnega dela in dobrih sosedskih odnosov med narodi-sosedi, ne pa mostišče narodnega šovinizma, medsebojnega ščuvanja in imperialističnega pohlepa.
Egipt na poti v vojaško diktaturo
Odkar so se v Egiptu znebili razsipnega kralja Faruka in je general Naguib prevzel vajeti, se dogodki v Egiptu s hitro naglico razvijajo.
Šele minuli petek je bilo objavljeno, da je ministrski predsednik Ali Maher preosnoval svojo komaj šest tednov staro vlado, ki hi morala ta teden pričeti izvajati agrarno reformo, za katero so zakonite podlage že ustvarjene, proti kateri pa so se, kakor povsod na svetu, veleposestniki krčevito opirali. So preden pa je prišlo tozadevno do ostrejšega spora med vlado in veleposestniki, se je položaj v Egiptu znova temeljito spremenil.
Egiptska armada je v jutranjih urah minule nedelje nepričakovano aretirala 51 vodilnih politikov in drugih osebnosti ter se polastila državnih radijskih naprav, nakar je Ali Ma-har odstopil, regentski svet pa je pozval generala Naguiba naj sestavi novo vlado. Naguib jo pristal na to in sestavil nov kabinet.
Glede aretacij je armada objavila, da so lete bile izvedene zato, ker politične stranke niso upoštevale svarila armade, ki je zahtevala konec korupcije v državi in ker so se stranke v lastnih vrstah hotele izogniti čistki. Ukrepi vojske pa niso naperjeni le proti bivšemu kralju Faruku, marveč proti vsaki korupciji, katere simbol in predstavnik je bil kralj Faruk.
O luksuzu, ki si ga je privoščil bivši kralj Faruk na račun bede egiptskega ljudstva, prihaja v javnost čedalje več podrobnosti. Čeprav je Faruk odvlekel s seboj v Italijo 200 kakor omare velikih kovčekov, natrpanih z dragocenostmi, so našli v njegovih sobanah še vedno več tisoč svilenih srajc, na tisoče oblek,
poldrugi tisoč kravat in nešteto parov čevljev. Poleg 200 palic, okrašenih z diamanti in zlatom, polog 100 daljnogledov, 2000 rezljanih in pozlačenih stolov, štirih predalov, napolnjenih do vrha z zlatimi nalivnimi peresi, so našli v posebni dvorani, ki jo je uporabljal za igre, •100 paketov igralnih kart in nešteto kock z diamantnimi vložki. Vrtove v Farukovi palači je oskrbovalo 400 vrtnarjev, na hodnikih in v sobanah pa je bilo vse natrpano z orientalskimi dragocenostmi. V ogromnih blagajnah so našli cele svežnje bankovcev najrazličnejših držav, v podzemnih kleteh, zavarovanih z jeklenimi ploščami, pa cele zaboje zlatnine poleg dragocenih slik in kipov, ki so izginili iz državnih muzejev. V njegovih obširnih garažah je stalo nad 200 luksuznh avtomobilov iz najznamenitejših svetovnih avtomobilskih tovarn. V njegovi spalnici pa so našli vse polno nesramnih fotografij in podob, seznam z naslovi 56 različnih žensk, velike zbirke nylon-nogavic in različnih parfumov.
To je samo približen opis bogastva in luksuza, v katerem se je še pred nedavnim valjal egiptski kralj Faruk, ki se je glede svoje oblasti prav tako skliceval na boga, kakor so to pred njim delali drugi cesarji in kralji, čeprav so bili dejansko le nenasitne pijavke, živeče od žuljev in krvi delovnega ljudstva.
Sveži veter, ki je pred tedni zapihal v Egiptu, bi lahko odprl egiptskemu ljudstvu pot iz tisočletne teme v svobodo in napredek. Spričo najnovejših dogodkov pa nastaja vprašanje, če odkrita vojaška diktatura ne bo spot zasenčila zarje, ki se je kazala na obzorju.
Obnovljeni spomenik v Celovcu
Minulo nedeljo so v Celovcu na trgu veli-kovškega predmestja ponovno odkrili spomenik padlim koroškim artileristom. Odkritja so se udeležili najvidnejši predstavniki javnega življenja z deželnim glavarjem na čelu. Celovški škof, ki jo pred leti slovenskim izseljencem odklonil mašo zadušnico za slovenske žrtve fašističnega nasilja, je pred odkritjem tega spomenika celebriral asistirano mašo na prostem.
Medtem ko je pred 20 leti, ko so ta spomenik prvič odkrivali, potekalo slavje v znamenju desetooktobrskega hujskanja proti koroškim Slovencem in Jugoslaviji, so tokrat prireditelji in govorniki dali slovesnosti poudarek miru in sprave.
Deželni glavar g. Wedenig je v svojem govoru med drugim dejal: Danes bi bili mnogo bolj veseli, če bi mogli namesto vojnih spomenikov postavljati in odkrivati spomenike našim ženam in možem, ki so si pridobili zasluge za mir in blagostanje v naši deželi. Obnovljeni spomenik naj bo simbol miru. Tudi celovški župan g. Graf je izrazil željo, naj bi spomenik opominjal na potrebo ohranitve miru.
Žene Slovenije se pripravljajo na svoj
IV. kongres
Cez dobra dva meseca, sredi novembra, bo I ! koiigres AFŽ Slovenije, četrti po vrsti. Takrat se bodo izvoljene delegatke zopet pogovorile o marsičem. O tem, koliko dela so opravile v času od zadnjega kongresa, ki je bil pred štirimi leti in o onem, česar se bodo lotile v prihodnosti. Prav gotovo vsega ne bo malo, saj so doslej krepko pomagale pri graditvi svoje domovine.
To bo pomemben dan. Zbrale se bodo slovenske žene od vseh strani, delavke, kmetice, izobraženke, mlade in stare, da bodo dodobra proučile celo vrsto nalog, ki so tako tesno povezane s prizadevanji delovnih ljudi v Jugoslaviji: o vzgoji svojih otrok, o sodelovanju med šolo in domom; na vaseh, pa tudi v mestih bo treba posebno v zimskem času organizirati razna zdravstvena in vzgojna predavanja, kuharske, šivalne in druge praktične tečaje, poskrbeti bo treba, da se bodo žene v čim večjem številu posluževale zdravstvenih posvetovalnic za matere in otroko, vzgojnih posvetovalnic; pomisliti, kako bi pomagali ženi pri
vsakdanjem dolu — in še marsikaj. Dolžnosti je torej na pretek. Zaradi tega pa so organizacije AFŽ že s prvim majem pričele med seboj tekmovati in mnoge se lahko pohvalijo s prav lepimi uspehi.
Postojnske žene so na primer med počitnicami organizirale razne izlete otrok v bližnjo okolico, prirejale so zdravstvena in vzgojna predavanja, uprizorile igro in ob koncu šolskega leta so nagradile in pogostile odličnjake. V Cerknem nad Idrijo pa so se posebno zavzele za dijaški dom. Zadruga jim je odstopila veliko njivo, ki so jo posadile s krompirjem. V jeseni ga bodo poklonile dijaškemu domu. Žene posebno rade pomagajo tudi onim družinam. ki same ne morejo obdelati zemljo.
V Ribnici na Dolenjskem so podprle delovanje materinske posvetovalnice na ta način, da so pridobile za obisk tudi zaostalejše žene, ki se jim ni zdelo vredno, da bi hodile tja po nasvete. Zato pa v tem kraju skoro ni več pojavov mazaštva in vraž, kajti matere vestno upoštevajo dane nasvete.
Nov način vzgoje v jugoslovanskih šolah
Z novim šolskim letom bodo uvedli v vseh jugoslovanskih osnovnih in srednjih šolah kot posebno novost moralno vzgojo učencev. Svet za znanost in kulturo jugoslovanske zvezne vlade je že izdal tozadevni učni načrt, združenje učiteljev, pedagogov, profesorjev in filozofov je ta načrt proučilo in dodalo svo;e pripombe.
Učenci v jugoslovanskih šolali so tudi doslej že dobivali pojme o iskrenosti, tovarištvu, ljubezni do domovine in o odnosih do dela. Ta vzgoja se je doslej vršila pri pouku materinskega jezika, zgodovine, zemljepisa in drugih predmetov. Vendar se je izkazalo, da to ne zadostuje, posebno v sedanjem času, ko je treba vzbuditi v mladini čut in smisel za zgraditev novega, socialističnega družbenega reda Z uvedbo moralne vzgoje kol posebnega pred-
meta bo v bodoče omogočeno bolj sistematično delo med šolsko mladino na tem področju.
V	osnovnih šolah bodo moralno vzgojo predavali učitelji enako kot vse ostale predmete enkrat do dvakrat na teden. Učenci bodo dobivali pouk o osebni higieni, učili jih bodo resnicoljubnosti, pravilnega ponašanja v družini, poslušnosti, učili jih bodo ljubezni do šole, do staršev, do domovine, navajali jih bodo na tovarištvo in na spoštovanje starejših ljudi.
V	srednjih šolah moralno vzgojo ne bodo predavali kot poseben učni predmet, marveč je predvidena ura razrednika, ki bo, uporabljajoč primerne priložnosti življenja v razredih, razpravljal z učenci o morali. Razrednik bo stremel za tem, da bo pri tem izvedel načrt zveznega sveta za znanost in kulturo skladno z navodili, ki jih bodo izdali še republiški sveti.
Mariborske žene so lahko upravičeno ponosne na vzgojno posvetovalnico, kateri pridno pomagajo. Društvo prijateljev mladine jo je odprlo letos v maju, na Titov rojstni dan in do sedaj jo je obiskalo že lepo število starišev. Po nasvete prihajajo tja v raznih težavah, ki jih imajo z otroki in tam se pogovore z izkušenimi vzgojitelji, učitelji, profesorji, če je treba tudi z zdravniki in le-ti jim radi pomagajo s svojim znanjem popolnoma brezplačno. Spočetka so bili obiski bolj redki, kajti to je res nekako nenavadna ustanova, toda pozneje je zaupanje zraslo in čakalnica je vedno bolj polna.
Tudi Ljubljančanke, Ptujčanke, Celjanke, žene iz gorenjskih in dolenjskih vasi in iz drugih krajev Slovenije sc pridno pripravljajo na kongres. Tam bodo verjetno kaj povedale o
svojih delovnih uspehih, toda vseh prav gotovo ne bodo mogle našteti.
PO ŠIRITE m


V/SVETU
Beograd. — Več višjih oficirjev jugoslovanske ljudsko armade bo 15. septembra odpotovalo v Atene na prijateljski obisk oboroženim silam Grčije. Ista skupina bo teden dni nato obiskala tudi Turčijo-
Zagreb. — Na Zagrebškem velesejmu, ki bo od 13. do 23. septembra, bo razstavljalo 119 avstrijskih podjetij. Zastopane bodo predvsem vodilne tvrdke železarske in jeklarske industrijo.
Postojna. — V znameniti Postojnski jami j*3 bil minulo nedeljo prvič po osvoboditvi in priključitvi Primorske k Jugoslaviji velik koncert, ki ga je priredil državni simfonični orkester iz Zagreba. Koncerta v veliki jamski dvorani se je udeležilo nad 3000 poslušalcev, med njimi tudi mnogo tujih letoviščarjev, ki so izražali svoje zadovoljstvo in začudenje nad izredno akustičnostjo te naravne dvorane.
Sautiago. — Za predsednika republike Čile je bil izvoljen general Carlos Ibanez, ki je bil že predsednik od 1927. do 1931. lota. Ibanez je znan po svojem nasprotstvu do ZDA.
Ziirich. — V Švici jo še vedno veliko pomanjkanje delovne sile. Letos je Švica zaposlila 132.000 inozemskih delavcev in delavk, kar je za 40.000 več kakor lani. Edina panoga v švicarskem gospodarstvu, ki ima dovolj oziroma še preveč delovne sile na razpolago, je tekstilna industrija, ki je celo zmanjšala število svojih delavcev.
Miinchcn. —- Sodišče za dcnacifikacijo je obsodilo ženo bivšega šefa nacistične tajne policije Himmlerja na mesec dni zapora in na zaplembo premoženja. Sodišče se je prepričalo, da je Iiimmlcrjeva žena izkoriščala položaj svojega moža v nacistični hierarhiji za pridobivanje osebnih koristi. Himmlerjevi ženi je po razsodbi ostalo samo premoženje, ki ga je imela pred svojo poroko. To premoženje cenijo kljub temu še na 11 milijonov dolarjev.
Jugoslovani bodo lahko kupovali devize
Na podlagi odredbe, ki jo je pred kratkim izdala jugoslovanska vlada, bodo odslej naprej jugoslovanski državljani tudi kot privatne osebe imeli možnost nakupa deviznih sredstev za potovanja v inozemstvo. Devizna sredstva bo prodajala Narodna banka FLRJ na podlagi potnih listov, in sicer največ do zneska 20.000 dinarjev na leto, in to po tečajih kakor se bodo oblikovali na deviznih obračunskih mestih. Narodna banka bo devize, ki jih bo prodala, vpisovala v potne liste.
Odredba predvideva posebne olajšave pr' nakupu deviz za osebe, ki bodo potrebovale tuja plačilna sredstva za šolanje, specializacb jo, za zdravljenje, nakup zdravil v inozemstvu in podobno.
Nedvomno bo ta ureditev ugodno vplivala na poživitev potniškega prometa iz Jugoslavije predvsem v neposredne sosedne države.
Ollenhauer - bodoči predsednik SPD
Letošnji kongres zahodnonemške socialdemokratske stranke bo dne 24. septembra v Dortmundu. Kakor poročajo, je predsedstvo stranke na prvem sestanku po smrti dosedanjega predsednika dr. Kurta Schumacherja sklenilo, da bo na strankinem kongresu kandidiral za bodočega predsednika stranke nje'1 sedanji prvi podpredsednik Erich Ollenhauer, S tem so potrjene domneve, ki so so širile v političnih krogih že ves čas po Schumacherjevi smrti.
Belgija se ne more sprijazniti s pomilostitvijo nacistov
Belgijska javnost se še vedno ni pomirila 5 pomilostitvijo obsojenih vojnih zločincev, ki s° sodelovali z nemškimi nacisti. Nadaljujejo se protesti zaradi pomilostitve De Bodta in Van Copenolla. Pravosodni minister jc bil prisili®*1 podati ostavko na svoj polo/.aj, s čemer pa sC niti socialisti niti liberalci niso zadovoljil'' marveč slej ko prej zahtevajo, da mora vlada spremeniti vso svojo politiko. Oboji stoje na stališču, da je treba sklicati parlament, k c naj se celotna vlada zagovarja pred ljudskim* zastopniki. Kljub odstopu pravosodnega ministra je najavilo štirideset o gamzacij bivših partizanov, političnih in vo'nih ujetnikov velik0 protestno manifestacijo, ki bo dne 14. seP' tembra.

Sreda, 10. september: Nikolaj, Tol. Četrtek, 11. september: Prot in Hiacint Petek, 12. september: Ime Marijino.
SPOMINSKI DNEVI
10, 9.	jjor, jugoslovanske mornarice —
1898 Ustanovljen prvi delavski list „Radnifke novine“ v Srbiji •— 1943 V Podgori v Dalmaciji ustanovljen prvi oddelek narodnoosvobodilne mornarice.
H« 9. 1723 — Rojen pedagog Johanne* Base-dow, ki je zahteval v šoli telesno vzgojo In učila — 1920 Nemiri v Italiji, vojska je napadla delavce — 1943 Na letališču v Gorici uničenih 100 letal.
12. 9. 1798 — Rojen v Kosezah pri Ljubljani pesnik Jovan Vesel-Koseski — 1875 Rojen hrvatski in kajkavski pesnik dr. Dragotin Domjanič.
Ni ga več med nami
Vam izročim, prijatlja dragi mani! ki spi v prezgodnjem grobu, pesem milo; ločitvi od njega mi je hladilo, bila je lek ljubezni stari rani.
(Prešeren Matiju Čopu)
To je začetek pesmi, s katero se je naš pesniški genij Prešeren poslovil od svojega nadvse dobrega prijatelja in tovariša Matije Čopa, katerega je nesreča spravila v prerani grob. Tudi našega vedno nasmejanega prijatelja in tovariša Tomaža Germadnika je nesreča v cvetoči mladosti — saj šc ni dopolnil 25. leto — iztrgala iz našo srede. Niti sam, niti kdo drugi bi si mogel predstavljati ali misliti, da se bo tako nenadno in nepričakovano utrgala nit njegovega življenja. Tem bolj nas je zato Potrla vest o njegovi tako tragični smrti.
Ko je v ponedeljek, dne 18. VIII. odšel z nekim prijateljem z namenom, da gre delat in ko ni dospel niti na delovno mesto, niti nazaj domov, nas je že nekoliko vznemirjalo, kajti Zmeraj je še prišel med nas, pa če je tudi izostal cel teden. Toda takrat je minila nedelja in S dni, a Tomaža od nikoder ni bilo. 2e so nas navdajale razne slutnje, toda najhujšega si Pač nihče še ni mogel misliti. Vseeno pa sta se šla dva njegova prijatelja že v nedeljo pozanimat, Če bi kdo mogoče mogel kaj povedati ° njegovi usodi. Ker nista mogla nič zvedeti, sta obvestila njegovega brata, ki je še isti dan naznanil vso stvar orožniški postaji v Dobrli vesi. Tudi ta je takoj ukrenila vse potrebno in Zvedelo se je, da je bila njegova obleka najdena v bližini Drave. Naše slutnje so se zato se stopnjevale. Par dni navrh pa je bilo na;de-no tudi njegovo truplo in sicer v Dravi pri 'abodski hidrocentrali. Tako smo šele čez dobrih deset dni zvedeli o tragični smrti našega Prijatelja. V soboto, 30. VIII., pa smo ga položili v prerani grob, kjer je mnogoštevilna Udeležba in precejšnje število vencev dokazalo njegovo priljubljenost pri vseh, ki smo ga poznali. Pa kdo ga ne bi imel rad? Saj je bil Zmeraj rad dobre volje in zelo rad je poslušal >n tudi sam pel slovenske pesmi. Sovražili so >5a le tisti, ki sovražijo vse, kar je slovenskega, kajti bil je neustrašen aktivist, ki si je vsako-
Kaj se namerava ukreniti v pomoč po suši prizadetim našim kmetom
Iz statističnih podatkov o uspehu kmetijske proizvodnje v Avstriji je razvidno, da so predeli v državi, v katerih so z letino še dosti zadovoljni. Na žalost pa je v občinah pliberške okolice letos zaznamovati izredno slabo letino ki jo je povzročila dolgotrajna suša. Hektarski donosi žitnih polj, ozimnega ž.ila so letos pod vsakim povprečjem. Donos dvakratnega semena, ponekod niti količina semena ne, je pogosta tožba naših kmetov in razumljivo je, kako neugodni in skrbipolni so pogledi naših kmetov v bodoče gospodarsko leto. Niti semena za jesensko setev, niti kruha za družino ne bo. Taka skrb se je naselila v kmečke družine.
Samoumevno je, da so te brige našega kmeta zanimale tudi izvoljene zastopnike naših kmečkih koristi, naše odbornike, ki so bili izvoljeni na listi Kmečke gospodarske zveze, ki kot kmetje v naši sredi sami občutijo vso katastrofo, ki je zadela našo okolico,
In ti mandatarji so se posvetovali in v oči-gled težke katastrofe, ki je zadela naše občine, predvsem gorske kmete, kjer otave niti kositi ni bilo treba, ter so podvzeli korake, ki naj bi te težkočc omilili.
Nujno je bilo potrebno, da se pritegnejo k tej odpomoči javne ustanove predvsem Kmetijska zbornica. Naši odborniki so pravočasno posredovali pri Kmetijski zbornici' za pomoč. Za to pomožno akcijo so nasvetovali pet točk in sicer: 1. dobava sena in slame, 2. odkup odvišne živine, 3, preskrba s semeni, 4. odpis
davkov, 5. dobava pocenjenih krepkih krmil.
Ker so bib po suši prizadeti tudi kraji severno Drave, se je zares nekaj zganilo. Celoten prezidij Kmetijske zbornice je obiskal vellkov-ški okraj in si ogledal katastrofalne posledice suše. Predsednik Kmetijske zbornice je na licu mesta ' obljubil našim zastopnikom odpomoč, kolikor bo mogoče v okviru razpoložljivih možnosti.
Dne 6 . septembra jo bila v Pliberku seja, ki se je o teh vprašanjih bavila in h kateri so bili povabljeni vsi izvoljeni funkcionarji okraja. Na tej seji so poročali, da je uspelo organizirati odkup medle živine in jo poslati na Dunaj. Izgubo bo krila Kmetijska zbornica. Prvi odkup živine bo 12. septembra pri zadrugi na jdiberškem kolodvoru.
Za nakup krmil se bo dovolilo malim in manj premožnim kmetom za eno leto brezobrestno posojilo do višine 1.500 šilingov. Vsak bo lahko kupil tako imenovana krmilna sredstva in sicer paket, v katerem bo za 200 kg slame, 200 kg krmskega žita in 50 kg repičnih potic na ono govedo. Torej v najvišji meri je mogoče nabaviti omenjena krmila za tri goveda.
Semenske pšenice je dovolj na razpo’ago, , kakor zagotavljajo po 3.40 šil. za kilogram. Težje bo z nabavo rži. Tuje sorte ne odgovarjajo. Koroške domače rži pa ni dovolj na razpolago. Prečistili pa bodo navadno domačo rž m jo potom zadrug razpečali na kmete, da bodo tako prišli do potrebnega semenskega žita.
Gasilci iz Bilčovsa, Velinje vesi in Kotmare vesi na gasilskem festivalu v Ljubljani
Nekoliko smo se zakasnili s poročilom na gasilski zlet v Ljubljano, ki smo se ga udeležili v drugi polovici meseca avgusta. To hočemo danes nadoknaditi.
Gasilski festival v Ljubljani je bil praznik gasilcev LR Slovenije, ko so se ga udeležili tudi iz ostalih republik Jugoslavije in tudi zastopniki avstrijskega gasilstva. Pripravl alni odbor je povabil tudi gasilce iz našega koroškega slovenskega ozemlja in z navdušenjem smo se
mur upal povedati svojo mnenje v obraz. Zaradi tega je bil že v vojni od vojakov poslan v zapor. Prav tako pa je moral v povojnih letih marsikaj zaradi svojega odkritega značaja pretrpeti. Bil je prava korenina in ne orodje v rokah drugih, kot se je nekdo izrazil. Vsakdo, kdor ga je poznal, bo to lahko potrdil ter ovrgel nesprotno trditev. Zato smo' mu lahko vsi hvaležni. Žal je le, da mu te hvaležnosti nismo mogli izreči ob odprtem grobu, kajti ni nam vsem bila dana možnost, da bi mu z udeležbo na pogrebu izkazali poslednjo čast.
Zato pa mu kličemo naknadno: Počivaj sladko v slovenski zemlji!
povabilu odzvali in takoj pričeli s potrebnimi pripravami.
Po premostitvi nekaterih zaprek se nam je posrečilo, da smo vse uredili in dne 14. avgusta smo z avtom prevozili mejo preko Ljubelja in se podali med naše brate v Slovenijo. Peljali smo se čez Tržič ter smo se ustavili na Bledu, kjer smo si ogledali lepoto bisera slovenske zemlje. — Nato pa smo se odpeljali v središče Slovenije v metropolo Ljubljano. Že od daleč smo zagledali v večeru razsvetljen nebotičnik, ki nas je pozdravljal kot brate, ki prihajajo iz zibelke slovenstva iz Korotana.
Ustavili smo se v hotelu „Union“, kjer smo dobili prenočišča in izborno okrepčilo. Zvečer smo si še vsak po svojem ogledali slavnostno okrašeno Ljubljano vso v morju luči.
Drugi dan smo napravili zlet v svetovno-znano Postojnsko jamo in lahko trdimo, da so podzemske krasote v jami napravile na nas vse veličastne in nepozabne vtise.
Prišedši nazaj v Ljubljani, v kateri je bilo živahno vrvenje neštevilnih množic, smo si ogledali nekatere kulturne ustanove. Trije naši gasilci so se udeležili slavnostne seje gasilske-
avgust Senoa

„To je bilo davno, še preden je živel moj ^®d in moj praded, da, še preden je bil na Svetu moj praded. Na susjedskem gradu je T°mrl ves moški rod, samo dekletce je ostalo ime mu je bilo Dora. Rekali so ji lepa ^°ra, ker je bila ko beli sneg in rdeča jagoda, *°da srce je imela kačje in kri pokvarjeno. Ce |e kje spazila mladeniča, naj je bil plemiški ali '"Recki, ga je zvabila k sebi in ga držala s Sv°jimi nohti, dokler mu ni izsesala vse krvi, Potem pa ga je, da bi njena nesramnost ne Prišla na dan, skrivoma zastrupila. Pod sus;ed-*kirn gradom je živela starka, uboga vdovica, je imela sina edinca, kateri je zanjo skrbel, ie zal in močan, noben knez v vsej kralje-v*n> mu ni bil par. Tudi njega je Dora k ne-|roč'i spazila. Mladenič je bil lep, Dora je bila ePa' Speljala ga je. Kadar kri zbesni, ne vPraša, ali je drug plemenitaš ali kmet. Vsi rioo krvavi pod kožo. Mati je sina opominja-,a: ^aruj se kače!* Da, varuj se, ko pa si slep !" Klub! Nekoč sc sin zopet napoti v grad —■ °uil je vsak dan. Mati čaka do poldneva, sina
ni; čaka do mraka, ni ga; čaka do zore, še ga ni. Zazebe jo do srca. Vedela je, da je kača pisana in gladka in da so ji oči biserne, zobje pa strupeni. Gre na grad in naravnost v Dorino sobo. Vpraša jo za sina: .Odgovori grajska gospa!1 Dora se zakrohota. ,Kaj hočeš, neumnica? Naveličala sem se ga, zlomil si je vrat, poišči njegove kosti!* — .Gorje menil* je zakričala mati. .Nesramnica! Da bi se zvalila v zemljo! Ne morem ti ničesar, ker si mogočna jaz pa reva, toda nekdo je, ki je videl tvoj greh, naj sliši tudi mojo kletev, Ako si boš iskala moža, ga ne boš našla, če ga boš, ne boš imela sinov; ako bi se ti pa le rodil, ruj usahne njegovo seme že v prvem kolenu, hčere pa naj se trgajo za dedovino, kakor se volkovi trgajo za mrhovino. Na tem gradu naj gospodarijo ženske, moški pa naj ga jim iztrgajo iz rok: Proklet bodi ta krvavi dom, pro-kleta ti! Ne imej miru v grobu, blodi po tsb nesrečnih prostorih ko nočno strašilo in straši gospodarje, dokler bo še kamen na kamnu in gradu ne raznese strela!' Tako je starka klela Doro, a Dora se je smejala. Imela je potem dva moža in sina. Sin se je oženil z banovo hčerjo. Pa se je Dora postarala in oslabela; bes jo zapusti, kri se ohladi, ne zapusti je pa spomin, ki ji očita stare grehe in v srcu je ostal črv, kri grize, dokler je človek živ. Dora je jokala, se postila in do krvi bičala, ko da je znorela je po gradu begala ko strašilo. Naposled skoči skozi okno s stolpa, s katerega je svojčas pahnila sina ubogo vdove, in se ubije. Pio-
kletstvo stare vdove se je izpolnilo. Sin ie imel petero otrok, dva sinova, ki pa sta umrla preden jima je zrasla brada. Ostala so dekleta. Trgale so se za dedovino in na grad so se naselili tujci. Začel se je grabež, tekla je kri in ubogi kmet je zdihoval ter se zvijal v mukah, katere so mu grajski prizadevali. In kadar se je pojavil na gradu nov gospodar in so grozile nove muke, se pokaže Dora, bleda in nora in preklinja grajske. — Malokdo ve za to povest, samo stari grajski gospodarji vedo, pa pred svetom taie. Ali ste kdaj videli tisto starinsko sliko v gospenjini sobi? Lepa ženska glava je na starem platnu. Kakor da jo vidim pred seboj: črno je oblečena, na glavi ima zlato krono, z vratu ji visi biser, a v roki drži jabolko, ki je zapeljalo Evo. Ko gledaš v te črne. sladke oči, te zazebe in stojiš ko prikovan. Poglej jo, Andrejc, poglej. Jaz sem jo gotovo stokrat videl, ko je bila moja pokojna žena gospodični Zofki dojilja. Fred časom, ne pomnim točno kdaj, se mi je prikazala v sanjah, pa glej, iz srca se ji je izvila zlata kačica. Ko sem bil na to že pozabil, so mi, ko je prišel k naši grajski gospe tisti Madžar, povedali, da je slika, ko so sobo čistili, padla s stene. Pazite, Dora se premika. Povedal mi je grajski, Ivan Sabov, jaz pa sem naslednjo noč Doro zopet videl v snu. Pazite, nesreča bo!"
Vsi so molčali, le kuma Kata je zašepetala: ,,Reši nas vsega hudega!" se pokrižala in Jano odvedla v izbo.
„Aha!" je prvi spregovoril gizduvec Andrejc,
ga festivala na kateri so imeli priložnost, da so spoznali in se pozdravili z zbranimi delegati kongresa. Popoldan istega dne smo prisostvovali raznim gasilskim prireditvam in tudi prireditvi v štadionu, kjer so slovenski gasilci pokazali višino svoje gasilske izvežbanosti in tehnični napredek gasilskega orodja. Mogočen vtis so napravile mnoge tekme in kulturne prireditve in občudovali smo spetnost gasilcev, ker povsod se je izražalo, kaj zmore izvežban gasilec v človekoljubni službi, ko brani narodno lastnino pred uničenjem, obenem pa gojijo zavest skupnosti, medsebojne pomoči in spoštovanja, to se pravi, rastejo v polnovredne državljane in koristne člane človeške družbe.
Pri veličastni paradi v nedeljo je sodelovalo nad 15.000 gasilcev. V teku dneva je bilo še nešteto drugih prireditev, škoda samo, da je velik nastop v štadionu zaradi hudega naliva bil skoraj onemogočen.
V nedeljo zvečer je priredil župan mesta Ljubljane, tov. Avšič slavnostno večerjo za delegate, kjer smo imeli priložnost, da smo v neprisiljenem prijateljskem razpoloženju boljo spoznali in utrdili naše tovarištvo. Navzoči so bili zastopniki avstrijskega zveznega gasilstva, zastopniki Štajerske. Povabili so tudi koroške Avstrijce, ki so se pa, kar je nekoliko čudno, oprostili in niso prišli.
Polni novih doživetij in bogatili vtisov smo se vrnili. Festival, ki smo ga doživeli naj bo vzpodbuda, da tudi mi poglobimo in izgradimo gasilsko misel. * v
STRPNA VES — PLIBERK
Rudi Kos iz Pliberka se je le oženil. Qalje časa se je o tem že govorilo, nazadnje si je pa le ustanovil lastno ognjišče. Po nevesto je šel
v Strpno ves in si izbral za svojo življenjsko družico Micko Bavčej iz znane zavedne družine. Vsi se še dobro spominjamo njenega brata Nandeja, ki je bil povsod zraven, kjer je bilo treba pomagati pri naši slovenski narodni prosveti. Z vso dušo je ljubil petje in pridno nastopal pri domačih pevskih prireditvah, pogosto pa tudi kot igralec na odru. Na žalost pa je Nande pred nekaj leti prekmalu tragično končal, spomin na njega pa je ostal trajen.
Nandejevo sestro Micko je torej Rudi poročil in ker je tudi on priden, značajen in pošten fant, lahko pričakujemo, da se bosta mnoga leta prav dobro imela na skupni življenjski poti.
Poročno slavje je bilo v Strpni vesi in zares prav lepo in domače, zakar so skrbeli svatje, med njimi starešini Milač in nevestin brat ter še šmihelski gospod župnik. Na žalost pa so morali poročno veselje prekiniti in hiteti na pomoč, ker je ravno tisti večer nastal požar pri Zdovcu.
Novoporočenemu paru, ki ga je vozil Wank. čestitamo in želimo mnogo sreče!
V NAJEM
Srednjo kmetijo (8 ha) dam pod ugodnimi pogoji v najem.
Naslov pri upravi Slov. vestnika.
ki je bil strahopetne narave, ,,zdaj vem, to je tista starinska slika v sobi gospe Uršule. Pri-mojverl, resnico je govoril Ivan Sabov. Urejali smo sobo, slika je padla in gospa se je prestrašila. Res je padla. Vidiš. Nisem vedel ali je to Mara ali Dora, sploh nisem nič vedel o teh strahotah. Bog nas vari!"
„Amen,“ je dodal stari sodnik. „Nisem vedel tega, kar nam je zdaj pravil Jurko, nekakšno prekletstvo pa je v tem gradu. Nikob ni miru, večne zdrahe in nadloge, tako da bi človek najrajši položil svoje stare kosti v zemljo. Tako živimo in štejemo dneve, pa je drug hujši od drugega. Sin vpraša očeta: .Kako je bilo za vašega časa?* Oče odgovori; ,Hudo kakor danes.* Oče vpraša deda: ,Kako pa se je godilo tebi?* Ded odgovori: ,Zanič.‘ Vprašam, ali moremo mi svojim otrokom kaj boljšega povedati, ali bodo naši otroci našim vnukom bajali o srečnih časih, ki so jih oni doživeli? Res, zdi se, da je Jurko govoril resnico, ker brez prekletstva ta stvar ni. Varuj nas Bog!"
Kmet Gušetič je vse to govorjenje poslušal mirno. Samo nekaterikrat se je na njegovem obrazu pokazal porogljiv nasmeh. Naposled seže po vrču, krepko iz njega potegne in udari z dlanjo po mizi, glasno rekoč:
„Bedaki! Kakšna Dora! Kakšno strašilo! Kakšni vragi! Kakšni agenti! Prazne babje marnje. Vse to so babjeverske štorije, Jurko pa jc bil pijan, ko je sanjal. Zla nam ne prinaša nobeno strašilo, zlo prinašajo živi ljudje, naša gospoda. Milostljivi gospodje in milostljive
\J
Kmet in pesnik Andrej Suster-Drabosnjak
Dne 6. maja 1768 se je porodil Petru Šusterju p. d. Zvrhnjemu Draboznjaku in njegovi ženi Magdaleni rojeni Karpnik v sedanji šenLjurski fari sin, kateremu so dali pri krstu ime Andrej.
Bil je šesti otrok svojih staršev. O njegovi mladosti nam nič ni znanega, samo to vemo, da je moral nekje obiskovati šolo, kjer se je dobro priučil tudi nemškemu jeziku, kajti pozneje je prestavljal nemške knjige v slovenščino. Mogoče je hodil v Vrbo v šolo, ako se je ta še pred letom 1780 ustanovila.
Ko je prevzel od očeta zvrhnjo Draboznjakovo kmetijo, poročil se je dne 23. septembra leta 1793 z Nežo Weiss, zak. hčerko Mariina Weissa, bivšega posestnika Kamnikove kajže v Jezercih in njegove žene Marije rojene Herman v Peščah v šentjurski fari. Nevesta je bila stara 21 let.
Njegov oče Peter je umrl 19. septembra 1797. Naš Andrej je imel 11 otrok, od katerih jih je leta 1810 še živelo 9, namreč 6 dečkov in 3 deklice.
Bil je zelo nadarjen človek in bi bil lahko dosegel v svetu veliko. A ostal je na očetovi grudi, oral, „Tajmal“ in pisal:
»Lubi moj periatou Jaz sim an paver gratou."
(Iz Slovenjega Obaceja.)
Pogosto so ga obiskovali ob nedeljah in praznikih ljudje, ki so iskali pri njem sveta in zabave: „Radi pridajo kinen unediu ludi Da prad nicmi pokoja ni.“
Znal je vsakemu svoje povedati in zbadal ter zopet hvalil kmeta in gospoda, kakor je pač kdo* zaslužil. Ker je spisal stvari in jih skrivaj dal tiskati, ki se ne bi smele tiskati radi«vsebine, so ga začeli preganjati in bil je kaznovan.. Kako, kje in kdaj, se ne ve. Prišel je naposled na kant, kar se je zgodilo po letu 1818.
Kje in kdaj je umrl, ni točno dognano, a na Strmcu, v Kostanjah, v Dvoru Osojah in Skočidolu ga.mi med mrtvimi.
Doba Draboznjakovega delovanja je jako živahna: Francoske vojske itd. Neštevilne množice vojaštva marširajo v Italijo in večinoma skozi Koroško. Avstriji ni 'bila ugodna vojna sreča na Laškem, zato je od leta 1809 do 1814 zgornja Koroška pod Francozom. Draboznjakovo posestvo je bilo že v Iliriji.
Vojaške množice so za časa vojsk živele od dežele in kmetje so morali za te skrbeti in jih zalagati s proviantom. Zato so bili slabi č*si, o ka-' terih toži tudi Šuster v knjigi „Svovenji OBaC". — Toda tudi pred temi vojskami ni bilo boljše. Povsodi je manjkalo poslov. Nastala je draginja. Pred francoskimi revolucijskimi vojskami je stal kilogram govejega mesa 3 do 3 in pol krajcarja, po vojskah pa 8 do 8 in pol krajcarjev.
Manjkalo je živine. — Bila je tudi takrat navada, da so neomožene dekle rajši bile »gostije" ali kakor jim pravimo v Podjuni „oferce“ v kočah (paštubah), ker niso marale delati. O teh piše tudi Draboznjak.
Iz tega razvidimo, da Draboznjakovemu slabemu gospodarjenju ni bilo krivo samo njegovo književno delovanje, ampak tudi slabe časovne razmere sploh.
Knjige in rokopisi.
1.	Pasion tu je popisvanie od terplenia Jesusa Kristusa inu njegove shalostne matare Marie Devize. Tae pasion je venka ufet is tajstih Bukou, katere se jemenujejo Kristusaua sohiulenja ali Christi Leben-Buch inu u druk dane u tem lete od Andreja Shusterja Drabosnika, eniga poredni-ga Paura u Koratane. MDCCCXI.— 72 strani. Kje je bila knjiga tiskana, ni navedeno.
2.	Druga tiskana znana knjiga je „S v o v e n j i OBaC e“. Obsega eno polo in je brez naslovnega lista. Deloma sta Obace objavila Filip Ilader-lap v ..Koroških bukvicah" ter Janko Mahrhofer
„Miru“. Za znanstveno rabo pa se mora objaviti
kot akrostihon, to se pravi, da so vsak odstavek prične z novo črko abecede. Abecedni akrostihon je jako star. Srečamo ga že v bizantinski književnosti ter v latinski in nemški srednjeveški. Iz bizantinske je prišel v staroslovensko, odtod v rusko in srbsko.
3.	Tretja knjiga se je zasledila v Draboznjako-vi ožji domovini. Vsebina: Predgovor (str. 1—2), Latania (2—7), Spet ena nova ozhitna spued Sap-šanze ino savinske bratre (7—8), Ena nova pesem od napitah bratrov (9—11), Raimi od mlinariov (12—14). Že iz naslovov sc razvidi, da so ti verzi šaljivi in zbadljivi.
4., 5. Prof. Ivan Grafenauer pripisuje (Časopis za zgod. in nar. 1907) Draboznjaku tudi slov. prevod »Kolomonovega žegna" in »Delavo", ki je bila objavljena v »Časopisu za zgodovino in narodopisje", Maribor, 1906. Toda o tem bo še treba govoriti kje drugje. Danes samo toliko lahko povemo, da je Šuster spisal te stvari, in tudi Gra-fenauerjevi dokazi so verjetni.
Lastnoročno pisanih rokopisov našega kmeta in poeta nimamo. Bila pa jih je cela vrsta. Toda ohranili so se nam prepisi.
Župnik Singer je nekdaj poročal, da je bila pred desetletji v njegovi župniji še ohranjena knjiga: „Ena liepa historia od le liepe Magdalonc in pa od ta F.delpetra v ani provinciji v Švajci, ■— spisal Drabosnjak." Ta »štorija" sega daleč nazaj. Izvor ji je v Orientu in se nahaja v glavnih potezah v arabski zbirki „Tisoč in ena noč". Prišla je v Evropo in v 15. stoletju jo že najdemo v Italiji in na Francoskem v Provansi. Razširil se je ta roman med vse evropske narode, in zadnji med njimi ga dobimo začetkom 13. stoletja tudi koroški Slovenci v Draboznjakovem prevodu. Na-
mesto Magdalona se bi moralo pravilno glasili Magelona. Glavno delo Šusterjevo je »Komedija od zeliga grenkiga terplenja ino smerti Jesusa Kristusa nashiga lubiga Gospuda. Popisano od Andreja Drabosnjaka eniga paura v Korantanc, is nemzhiga v koroško shprabo v rajme napraulano v letu 1818.
Prvi prepis igre je iz leta 1841., drugi iz leta 1854, tretji pa iz leta 1881. A to niso vsi prepisi. Ohranili so se tudi še drugi med igralci pasijonske igre, kajti še leta 1905 so jo predstavljali v Tmari vesi pri Lipi in v Maloščah. In tako sega delovanje našega kmeta in poeta še v našo dobo. Šu-
ster živi po sto letih še zmeraj s svojimi »komedijami" med nami.
Prestavo prav dobro ocenjuje Šuster v uvodu k igri sani:
„Jes sim naredov pet enej srednej meri Sato ker sim te shlahtejshi v tej katoshnej v verei."
Že sam je mislil na uprizoritev. V »predgovoru' pravi:
»Ker je Bog taku strashnu na krishi visou Sa ta vola je biua usa ta moja ntisou To liidern v raimah na snanic dati De bo mogop usakateri brati Sakai moi fraid bi tak biu De bi jest en takai bralrou dobiu De bi je k tej koinedijcj zuc sbirou,
Ino prou zue komandierou Ali sc bojo ani mauzhiti teli Bomo to sholostno komedijo imeli."
Ne vemo, ali je dobil .,cn takai bratrov", da jih je že on sam h komediji »zue zbirov" in »zue komandierou*, vemo pa, da se je ustanovila na Kostanjah družba, ki je igrala igro, nastali sta še dve drugi družbi, ena v Lipi nad Vrbo, druga v
R A Dl O-PROGRAM
RADIO CELOVEC
Sreda, 10. september:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
7.15	Pestre melodije — 9.05 Želje poslušalcev — 10.30 Mali koncert — 10.45 Iz ženskega sveta —
11.00	Friedl Althaller z njegovimi solisti .— 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Slovenske narodne pesmi — 15 00 Priljubljene melodije —
17.10	Popoldanski koncert — 17.55 »Potovanje zabava, če ... 1“ — 18.30 Vesele melodije —
20.15	Opera.
Četrtek, 11. september:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije — 9.05 Želje poslušalcev — 10.45 »Veliki možje, ne vedno veliki" — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Skladbe slovenskih skladateljev — 15.30 Za gospodinjo —
17.10	Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 Kriminalna uganka.
Petek, 12. september:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 9.05 Želje poslušalcev — 10.30 Mali koncert — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.30 Poročila. Objave. Komentarji. Mogoče vas zanima? — 15.00 Iz novih knjig — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Pevska ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 20.00 Avstrijski katoliški dan 1952.
različnih plateh o raznih stvareh — 13.20 Po Koroškem, po Kranjskem ... — 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Umetne in narodne pesmi pojo naši zbori in ansambli — 19.10 Partizanske pesmi in koračnice — 20.00 Koncertni valčki — 20.30 Radijska igra.
Četrtek, 11. september:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Poslušajte znane zabavne melodije — 12.40 Zabavna glasba —• 13.15 Pester spored solistične in komorne glasbe — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 14.40 Skladbice za naše male —
15.10	Zabavna glasba — 18.30 Pol ure z Johannom Straussom — 19.00 Oddaja za žene —20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Slovenske narodne pesmi pojo zbori in solisti — 22.15 Igra študentski plesni sekstet.
Petek, 12. september:
5.00 Pester glasbeni spored
RADIO LJUBLJANA
ta knjiga doslovno. Prva knjiga jc pisana v prozi, druga v verzih. Obe imata v odstavkih abecedo
Sreda, 10. september:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba
13.00 Po
aciEissiiioaoaaasis
Velikovec
10. in 11. septembra:
Der letzle Siindenfall
Od 12. do 14. septembra:
Veronika dic Magd
Še dve igri se pripisujeta našemu Andreju, n*f
t „ - .. iU 1 :	« i * :	iv. rt j t o V S K 1
mreč »Izgubljeni si n" in „E g i p t o v s [ožel". Teh dveh pa še nismo videli v kak prepisu. Trstenjak »Slov. gledališče" mu PrlP* suje še »Bogatega moža" (Dcr reiche Prasser), ta najbrž ne bo njegova, ker je nemška.
Šaljivo vsebino, med drugim na primer P1S* knjiga: »Dohtar Kerbinar bo pouedou al bos u o triji kai srečen gratou", »Dohtar Krisenjak pouedou al se boš kai oženou", »Dohtar^ Lu basa bo pouedou al boš u ženitni kai srečen kar," »Dohtar Otrobnjak bo pouedou kai bos * no Žano dobiu‘, »Dohtar hindburm bo pouedo
.	.	-	...	■«	<<	i . tr/v7nii
- 12.00 Poje Komorni zbor Radia Ljubljana — 13.00 Za pionirje — 13.20 Z glasbo po svetu — 14.00 Kulturni pregled — 15.10 Zabayna glasba — 18.30 Lahka slovenska orkestralna glasba — 19.15 Narodne pesmi poje Božo Grošelj, s harmoniko spremlja A. Stanko — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Egon Tomc:	Tedenski zunanje politični pregled —
21.00	Svet v satiri in humorju — 21.20 Moderna plesna glasba.
Maloščah, ki sta negovali Draboznjakovo utn stveno zapuščino do današnjih dni.
Druga Draboznjakova igra je »Pastirci 4 1 rojstvo Kristusovo". To je združena n°' žična in trikratjevska igra.
al boš kai an šac dobiu al kar", »Dohtar Koz bo pouedou kaku se majo ščere zadržati daM) bogu noi ludem perjetne ’, »Dohtar Poperkumf bo pouedou per terah gatuanju bi ti nai bol sr. ‘ čen biu". Ljudstvo mu tudi te »rajme" pripis'1) ; toda sedaj ne moremo določiti, ali so res njeg° ali nc.
Žc iz teh suhih podatkov razvidimo, ka*^ mnogostransko je bilo delovanje našega slove" skega »Ilans Sachsa". V dobi, ko je na Kranjske, pel Vodnik svoje prvence, ko je pred njo n*L. Ožbolt Gutsman (1724—1790) pisal in izdaF1 knjige (kristjanske resnice 1770, slovnico 1'j? Evangelie ino Branje 1780, riemško-slovenski s® var 1789, Veliki katekizem 1790), ko je naš D ( ban Jarnik kot kaplan Foclkornosom in v CclovCl (1811 do 181S v »Carinthiji" objavljal svoje Pr°_ izvode, piše v lihi samoti med gozdovi v Df® boznjah naš Andrej knjige, prevaja igre, zbada, svojimi šaljivimi verzi v domačem narečju lj"°’ orje, seje, vozi gnoj in ,,rajma“. Ali je poznal s^0, je učene sodobnike, in ali so ti njega poznali? ga dosedaj nismo poznali, a ljudstvo ga je zna1 ceniti, ker je bil iz njegove srede. A tudi mi s'11, mu dolžni čast, katero zasluži v slovstvu imJii« nami. Ti pa, slovenski koroški oratar, smeš h' ponosen na svojega tovariša, ki je že pred vec * sto leti pisal bukve v slovenskem jeziku. Prip°v duj otrokom s ponosom o našem Andreju Suste ju-Drabpznjaku »enem porednem pauru v K°ra‘ ■tanel"	(Po virih dr. Fr. Kotnika)
Neka zakonska žena iz Essexa je v neke’1’ dopisu priporočala svojim sotrpinkam uČink°J vito vzgojno sredstvo za zakonce. »Moj n10' je imel običaj metati umazano perilo enosta' no po tleh spalnice. Ker sem ga nekajkrat Z® man prosila, da ga odloži v košaro za peri'°' sem si pomagala drugače. Ko je prihodnje?® jutra hotel iz desnega žepa suknjiča vzeti r0*® ček, je potegnil neko staro nogavico, iz lcvJ ga žepa pa zmečkano srajco. Bil je seve®5 besen, toda od takrat uporablja košaro za Pe rilo."

Britanska »žveza za duševno zdravstvo' e predlagala parlamentu, da sprejme zakon, P° katerem bi naj bili zakoni, v katerih moŽ 11 ® vsa ženina vprašanja vztrajno molči, ločeni P° moževi krivdi. Zveza smatra, da „poiuc' vztrajno molčanje moža ali žene v zakonske111 življenju trpinčenje zakonskega soproga.'
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fr<*0<: Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: CeloveC’ Gasometcrgasse 10. Telefon 1624/4. Za vseh'®0 odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Dtuc^ und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt-Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt. *' PostschlieBfach 17.
gospe, ki jih je nosila žena, kakor nas, ki jih je pop krstil kakor nas, in ki jih bo naposled vzel hudič!"
»Kakor tudi tebe," je nejevoljno rekel stari Jurko.	(
»Kar naj me," je srdito odvrnil Matija in lica so mu zardela, »hujše se mi ne bo godilo, kakor se mi na tem svetu. Če bi ne vedel, da me je krstil pop, da smem poslušati orgle in popovske bilje, bi mislil, da sem slabši ko žival, zakaj živini daje gospoda obrok sena, a mi“ — pri tem potegne Gušetič spet iz vrča — »moremo glodati onile goli kamen, ki kraj ceste leži. Mar je Dora, ki nas tepe, mrcvari, tepta in obeša? Naše suženjstvo je tega krivo. Kranjci, da, to so ljudje, ti so dali že večkrat popra svoji Dori. Ko jim je začela nemška gospoda zabijati žeblje za nohte, so se oprijeli svoje stare pravde — debelih batin, pa udri po gosposkih plečih in kadar so se po sreči namerili na kakšno gosposko gnezdo, so gospodi podkurili, da se je še pozimi potila! To so ljudje 1“
»Mate, Mate," reče nato Andrejc, »vino je napravilo strašne mehurje po tvoji buči. Zadrži svoj jezik, ker ti vražje skače. Jaz te, Bog mi je priča, ne bom izdal, pa tudi nobeden od nas ne. ali če bi gosposkemu sinu prišlo na ušesa, kaj bajaš o stari pravdi, bi lahko izkusil, čemu služi konopljeni bič.
»Kaj to!“ se odreže Gušetič. »Boljše je umreti kot človek, ko pa živeti kot živina. Re-
kel sem že, da mi ni nič za to, če me vzame vrag. Zdaj pa zbogom tovariši!"
Matija skoči na noge, si natakne na glavo širokokrajni klobuk in jo ubere nekoliko gu-gaje se v vas.
»Gremo še mi,“ pravi sodnik, »bog daj, • da bi vse dobro bilo! Zbogom, kum Ilija!" To rekoč, poda gospodarju roko in krene z Andrejcem v vas, kmalu zatem pa povede Jana pojoč slepega očeta domov počivat.
Otroci se spravijo v hišo, mačka leže pod peč, pes pa pod stopnice. Vse se umiri in ko večerna zarja zatrepeče po belem cvetju sadovnjaka, zapre Ilija hišna vrata.
IV.
Lepa noč je, majska noč, tiha ko sen. Ne slišiš cvrčka v travi in ne čutiš vetriča na licu; na jasnem nebu trepečejo zvezde. Ob robu obzorja je videli črne gomile, mračne griče, a izza vrtov gora se polagoma plaho dviga žolti mesec, kakor da je tudi njemu žal, da mora s svojo svetlobo motiti tajinstveni nočni mir, ki kakor orjaška črna pajčevina lega na gore in doline, na graj in kolibe, in če se ne bi zdaj pa zdaj zabliskala tu in tam svetla kresnica, bi človeK rekel: »Svet je zamrl."
Na cesti od Zagreba do Susjcda škriplje kmečki koleselj. Konje poganja kmet. Na vozu sedi močan možak, črno oblečen; na glavi ima
klobuk s črnimi krajci. Zdi se, da dremlje, kmet pa zdaj nekaj pripeva, zdaj tlesne z jezikom, zdaj poganja konje — nato umolkne in prisluškuje, kako Sava šumi skozi mrak. Voz je privozil do mesta, kjer se pod Susjedom cesta začenja vzpenjati, in se potem spušča do brega. Kmet je zavrl kolo. Zdajci se možak na vozu zbudi in vpraša:
»Kaj je, Ilija? Kje smo?"
„Na bregu pod gradom, gospod župnik, tu gre pot močno nizdol. Treba paziti, da nas konji ne potegnejo v Savo. Mladi so še in se radi plaše. vsakega grma se ustrašijo."
»Dobro. Ilija, zavri in pazi."
Ilija stori, kakor mu veli brdovski župnik, sede na voz, pritegne k sebi uzdi in tako sta se polagoma spuščala nizdol, vtem ko so kolesa škripala. Župniku se ni ljubilo več dremati, in ko sta konjiča pod gričem spet začela teči, se je spustil duhovnik s kmetom v pogovor.
»Hvala ti, Ilija, da si me peljal; imel sem opravka na Kaptolu, največ pa mi je bilo do tega, da sem kupil v gradu lekarstev. Vse sem že porabil, na vasi pa je bolnih veliko ljudi. Pretekle nedelje sem po večernicah obiskal deset bolnih župljanov. Naj ti Bog poplača!"
»Eh, zakaj, pa ne bi dal voza, gospod župnik?" odgovori krnet veselo, »gospoda ni ničesar odredila, delo na polju sem kolikor toliko opravil, zakaj bi vam ne ustregel ko ste
nam kmetom prijatelj, pa nas tolažite in rane celite!"*
»Kako je pri tvoji hiši, kako se imajo že11® in deca?" vpraša brdovski župnik Ivan Bab1 ' »Kar je krščenega drobiža pod streho. ie hvala bogu vse zdravo in, kar se tiče nenie živine, se tudi ne smem nič pritoževati. St111 kaže dobro in tudi trsje obeta dobro. Ce 0 bo suše ali toče, bo dosti blagoslova; mraz® P se ni bati. Okoli Stubice pa je letos bog1*1^ slabo. Davi se je moj kum Matija Gubec poti v Mokrice, kjer je imel opravka pri goSf,C' df, pri meni oglasil. Pravi, da jih je mraz 11 do oplazil, vsi vinogradi so črni. Pri ®°*’ ’ gospa Heningova se je preselila na slabo. ^ zamere gospod župnik, ali vam je znano, kaj se je stara umaknila iz Susjeda?"	^
»Ne vem, dragi Ilija, ne menim se velik0 take gosposke muhe. Človek je mirnejši, cC ma opravka z gospodo."
»Res je," potrdi kmet in spet jjožene ko11 Vtem sta prevozila vas pod Susjedgr®0 • Psi so izza ograd ljuto lajali, v bajtah P® bilo videti nikjer luči. Kmet poreče:
»Nobene luči v vsej vasi. Pravi jazbeci.. poleti čepe v temi. Po mojem ura ne kaze ko deset. Vsaj zvezde kažejo tako."
* Nižja duhovščina je bila po večjem de v strani ljudstva, medtem ko je bila višja, m l0t-fcvdalni dobi uživala velike predpravice 1,1 Ajdal na ugodja in je tudi nižjo duhovščino Prl z majhnimi izjemami za gospodo.	|