LETO XVII. — številka 62 Ustanovitelji: občinski odbori S/.Oi Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofji Loka »» Trtic. Izdaja CP •Gorenjski tisk«. Ureluje u red nitki odbor — odgovorni urednik KAREL MAK U C GLASILO SOCIALISTIČNE mmMg JL mm* ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, 14. AVGUSTA 1965 SOBOTA — CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 194? kol tednik. UU L januarja 195« kot pollednlk. 'M 1. januarja l>»60 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pollednlk, in sicer ob siedab in sobotah ZA GORENJSKO R©f0riH3 lil OSCbnl dohođkl Odločni in dosledni ukrepi proti špekulantom s cenami Pri izvajanju gospodarske reforme bomo morali biti zelo odločni in nepopustljivi, če hočemo vztrajati pri ciljih, ki jih z njo hočemo in moramo doseči: sanirati naše gospodarstvo, preiti na intenzivno proizvodnjo, uskladiti . odnose med posameznimi panogami gospodarstva in med kupnimi ter blagovnimi jondi, uvesti ekonomske odnose v proizvodnjo in potrošnjo vseh dobrin in — kot posledica in edini cilj vseh teh ukrepov — izboljšati življenjski standard ljudi, te takoj v začetku izvajanja takih zares korenitih in zares že zelo nujnih sprememb v našem gospodarskem sistemu pa se je (ali pa se v kratkem bo) reforma srečala v posameznih delovnih organizacijah" z vrednostjo človekovega dela, z denarnim nadomestilom za njegovo delo, Z osebnimi dohodki, preko njih pa z ekonomiko proizvodnje. Tu bo prišto do naj bolj bolečih konfliktov prav zato, ker z novimi ukrepi administrativno zman jšn jemo življenjski standard oziroma zvišujemo življenjske stroške, adekvatno nadomestilo pa bomo morali iskati in poiskati le v večji proiz vodnii in boljši produktivnosti dela, to pa bo nekoliko daljši in zahtevnejši proces. Čim hitreje pa bo vsak posameznik in vsak delovni kolektiv^ razumel in osvojil kot nujno in edino možno to zlo prehodnega obdobja iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje, tem krajše bo to obdobje. Realni standard ljudi se bo zmanjšal kljub temu, da v ' delovnih organizacijah in tudi v vseh družbenih službah in ustanovah že iščejo možnosti, kako uresničiti priporočila, naj povišanje živ- ljenjskih stroškov kompenzirajo vsaj približno sorazmerno z višjimi osebnimi dohodki, ki pa naj bodo rezultat aktiviranja notranjih rezerv, boljše organizacije dela, boljše produktivnosti in večje proizvodnje. Takšno poviševanje osebnih dohodkov pa bo, nekaj časa nujno le nominalno, torej bo capljalo za cenami, kajti proizvodnje in produktivnosti ni mogoče povečati čez noč kot cene, rezultate boljšega dela pokaže in prizna šele tržišče. Realno bomo začeli povečevati osebne dohodke in s tem izboljševati standard šele takrat, ko bomo v sebi in v svojih delovnih organizacijah povsem osvojili načela, ki naj jih uveljavi reforma, poprej pa bomo morali temeljito razčistiti z marsičem, na kar smo se že tako zelo privadili, da si drugače socializma sploh predstavljati ne znamo (ali pa nočemo). Nagrajevanje po delu pa je ena izmed bistvenih značilnosti socialističnih družbenih odnosov in eden izmed pogojev za take odnose. Neposredno pred nami je zelo odgovorna in zelo zahtevna naloga, da v vsakt delovni organizaciji posebej z vsestransko prest udiranimi sistemi delitve osebnih dohodkov preko valorizacije osebnih dohodkov vzpostavimo kar najbolj skladen odnos med posameznimi kategorijami zaposlenih, s sistemi delitve dohodka pa spet povsem individualno kar najbolj pravilen in za vsako delovno organizacijo seveda specifičen odnos med osebnimi dohodki in skladi, da preveč in predolgo ne bo trpel standard in da bomo zagotovili sredstva za razširjeno reprodukcijo. Ne bo šlo (Nadaljev. na 12. strani) V Kranju do včeraj 19 prijav Kranj, 13. avgusta. — Od srede pa do danes je Okrožno javno tožilstvo v Kranju dobilo 19 prijav neodgovornega in nesorazmernega povečevanja cen in s tem kršenja tako odlokov občinskih skupščin, ki so bili sprejeti v zadnjih dneh, in nekaterih starejših zakonskih predpisov, kot tudi veljavnih trgovskih poslovn?h običajev. Odločni ukrepi tržnih inšpekcij, občinskih skupščin, javnih tožilstev in družbeno-po-iitičnih organizacij proti takim špekulacijam s cenami in ne nazadnje tudi odpor potrošnikov do takih ekscesov, ki skušajo izmaličiti in razvrednotiti reformo v našem gospodarskem sistemu in cilje, ki jih z njo hočemo doseči, vse to je že vplivalo tudi na same delovne kolektive, ki so začeli drugje, ne le v nesorazmerno visokih cenah svojih proizvodov, iskati rezerve za povečanje osebnih dohodkov. Na Jesenicah je npr. mesarsko podjetje že takoj po sprejetju odloka občinske skupščine določilo za 100 din nižjo ceno mesa, v škof-ji Loki pa zdaj razmišljajo o še večji pocenitvi. Okrožno javno tožilstvo v Kranju je trgovsko podjetje Delikatesa na Jesenicah že obtožilo pred okrožnim gospodarskim sodiščem, ker je preveč podražilo sladkor. Štiri kršitelje zakona o poslovnih razmerjih na trgu in drugih zakonskih predpisov so že prepustili javnemu tožilstvu SR Slovenije zaradi obtožbe pred višjim gospodarskim sodiščem. Ta podjetja so: Slaščičarna-kavarna Kranj, Zanimanje tujcev za Gorenjski sejem Opažamo da je zanimanje inozemcev za Gorenjski sejem iz leta v leto večje. K dobremu obisku je pripomogel tudi članek v Karntner Landes Zeitung. Napisal ga je zastopnik koroške deželne vlade novinar Blatnik, ki kot predsednik društva za povezavo z Jugoslavijo redno obišče Gorenjski sejem. V članku poudarja gospodarski napredek sejma in njegov pomen v turizmu. — sj Kranjske opekarne, Kmetij-sko-živilski kombinat Kranj in hotel Pošta Jesenice. Takoj bodo tudi ukrepali proti trgovsko-gostinskemu podjet- ju Gorenjka na Jesenicah, pa zoper mesarsko podjetje Bled, ki je od 120 do 150 din nad določili odloka občinske skupščine zvišalo cene mesu. V tem podjetju skušajo tako pretirano podražitev upravičiti s pakiranjem mesa, svoje kalkulacije pa skušata direktor in tudi delavski svet zagovarjati celo z grožnjami o ostavki. Tudi trgovsko podjetje Špecerija na Bledu je prekoračilo nekatere cene osnovnim življenjskim artiklom (moka, meso) in se bo zato tudi moralo zagovarjati pred sodiščem. V postopku sta tudi že prijavi zoper kmetijsko zadrugo Cerklje, ki je prekoračila marže pri živini ,in zoper (Nadaljev. na 12. strani) Rezultati letošnje kmetijske proizvodnje Slabši pridelek krompirja Družbeni sektor kranjske občine ima 1264 ha kmetijskih po. vršin, od tega odpade na krmne rastline 412 ha površin. Posejane površine so bile letos naslednje: pšenice je bilo 185 ha, rži 46 ha, ječmena 210 ha, ovsa 178 ha in krompirja 233 ha. Povprečni hektarski donos pri žitih v. družbenem sektorju cenijo na 25 stotov, pri zasebnikih pa na 22 stotov na ha. Za pridelek krompirja menijo, da bo nižji kot lani, in sicer za okrog 155 stotov na ha. Cena še ni znana, odkupna cena zgodnjega krompirja pri kmetijskih zadrugah pa je od 52 do 54 dinarjev. Pri KŽK Kranj — obrat Kmetijstvo so nam povedali, da točnih podatkov o žetvi še nimajo, ker z njo še niso zaključili, razen tega pa pridelke pošiljajo na več strani, in sicer krušna žita podjetju Žito, krmna žita vskladiščijo v Oljarici v Britofu, del proizvodnje pa gre kot semensko blago v semenarno. Žetev je približno za teden dni Po dosedanjih oodatklh bo oddelek krompirja na Gorenjskem leto« nekoliko slabši kot prejšnja leta — Foto: Perdan zakasnila zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi. Poželi so okrog 43 ha rži, 138 ha pšenice in 120 ha ječmena. Od rži je dala najboljši pridelek uvožena tetra-ploidna rž, in sicer okrog 32 stotov na ha, posejana pa je bila na Zlatem polju, v Šenčurju in v Hrastju. Na Sorskem polju so imeli posejano domačo rž, ki je dala nekoliko slabši pridelek (okrog 25 stotov). Od pesnice je bila v pretežni meri zastopana sorta bel« korn, ki je dala zelo različne pridelke na posameznih površinah. Najboljši pridelek je bil na Zlatem polju (okrog 30 stotov), v Šenčurju 25, La-hovčah 26, na Sorskem polju pa nekoliko slabši, od 20 do 22 stotov. Posejano so imeli tudi rusko sorto bezostaja, ki se odlikuje predvsem po kvaliteti zrna. Na 25 ha posejanih površin v Cerkljah je bil pridelek okrog 28 stotov na ha. To je edina vrsta pšenice, s katero kombinat dosega najvišjo ceno — približno 10 din več kot pri ostalih sortah. Pri ječmenu prevladuje jari, ker je setev ozimnega ječmena tvegana. Sorta kočevski je dala letos zelo zadovolji-(Nadaljev. na 12. strani) GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA 14. AVGUST 1965 * GLAS Izjavi dveh direktorjev Govorjenja o porastu cen, ki ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi, je v jeseniški občini vse več. Razlogov za to je dovolj. Gostinska in trgovska podjetja so neupravičeno dvignila cene in med ljddmi povzročila pravo zmedo. Takšna dejanja pa nekateri celo zagovarjajo in seveda po svoje utemeljujejo ter odločno nasprotujejo družbeni kontroli. »Motel* v Kranjski gori je kar čez noč zvišal penzion od 3100 na 5250 dinarjev. Vino so podražili za 200 in še več dinarjev. Slivovko celo za 1000 din. Steklenico piva pa sedaj prodajajo po 250 din. Prava zmeda cen je v gostinskem podjetju »Pošta« Jesenice. Radensko vodo zaračunavajo kar po 150 din. Visoke so tudi cene vin in sadnih sokov. Enaka ugotovitev velja tudi za gostinsko podjetje »Gorenjka«. Tržna inšpekcija je vso zadevo že raziskala in predložila javnemu tožilstvu. Zanimiva pa je izjava oz. zagovor pri tržni inšpekciji, ki ga je podal direktor hotela ♦Pošta- IZIDOR KOROŠEC, ko so mu očitali neupravičeno visoke cene. Tole je povedal: »Obtožba tržnega Inšpektorja, da je podjetje špekuliralo pri formiranju novih cen, je absolutni nesmisel. Prav tako je nesmisel trditev tržnega inšpektorja, da smo povprečno zvišali cene » 42 Vo. Smatramo, da tržni inšpektor ni upošteval novih nabavnih cen, povečanje režijskih stroškov itd. Trdim samo to, da so naše nove cene manjše od kalkulacij-skih, vendar namerava podjetje to pokriti z večjim fizičnim prometom. Sicer pa je o revidiranju cen danes razpravljal delavski svet podjetja in priporočilo direktorja podjetja glede znižanja cen nekaterim artiklom tudi spre- jel. Še enkrat poudarjam, da so ugotovitve tržnega inšpektorja nestrokovne, nepopolne, potencirane in tendenciozne, povrhu pa še brezpredmetne, ker smatram, da je politika cen v gostinskih podjetjih poslovna politika vsakega delovnega kolektiva zase, seveda upoštevaje sedanje razmere na tržišču v zvezi z uvajanjem novih gospodarskih razmer. Smatram pač, da v podjetju pozna razmere najbolj kolektiv sam in zaradi tega želim, da ga pri njegovem delu ne motite, ker je sam dovolj sposoben, da se bo uspešno vključil v boljše gospodarjenje.« Bralcem prepuščamo odločitev, koliko gornja izjava resnično prispeva k uresničitvi naše gospodarske reforme. Mesarsko podjetje na Jesenicah ni v najbolj zavidljivem gospodarskem položaju, saj nujno potrebujejo hladilnico, razen tega imajo v delavnici za predelavo mesnih izdelkov že dotrajane in zastarele stroje, pa tudi prevozni park je dobesedno na1 psu. Vendar je edino podjetje v občini, ki se je odločilo za nižje cene, kot jim to dovoljuje občinski odlok. Direktor podjetja Leopold ZON1K je v zvezi s tem izjavil: »Novi gospodarski ukrepi so nas prisilili, da tudi v našem kolektivu razmišljamo o novih pogojih gospodarjenja. Predvsem pa smo se vsi zavedali, da v teh trenutkih ne smemo razočarati potrošnike. Zaradi tega tudi nismo izkoristili možnosti višjih dovoljenih prodajnih cen. Raje smo se odločili poiskati vse notranje rezerve, ki nedvomno obstojajo tudi v našem podjetju in se odločili za nižje prodajne cene, kot nam jih dovoljuje odlok občinske skupščine.« Drago Kastelic Direktor Gorenjskega sejma Alojz Okom: Dober promet in veliko obiskovalcev - •..................... V torek zvečer so zaprli jubilejni XV. Gorenjski sejem, ki l bil odprt do 30. julija. Zaprosili smo direk orja sejma Alojza OKORNA, da nam kaj več pove o tej letošnji prt-reditvi. Na vprašanje, kako je sejem uspel, nam je odgovoril, da je tudi tokrat izpolnil vsa pričakovanja. Prireditev je obiskalo nekaj manj kot 100.000 ljudi, medtem ko jih je bilo lani okrog 80.000. Končni uspeh sejma se je izpolnil tako, kot so predvidevali, saj je bilo prodanega vsega blaga za 830 milijonov dinarjev, lani pa je promet znašal le 561 milijonov din. Številka sama po sebi pa ne pove toliko, ker je treba upoštevati tudi propagandno vlogo sejma, ki bo pripomogla, da se bo promet v prodajalnah precej povečal. V tej številki tudi ni upoštevan komercialni in akontirani promet, ker podjetja na sejmu niso imela zadostnih količin blaga. Nadalje nam je direktor sejma Alojz Okorn povedal, da so od razstavljenih predmetov največ prodali pohištva in tehničnih predmetov, med obiskovalci pa je bilo zelo veliko zanimanje za šotore, ki jih je na sejmu razstavljalo podjetje Planica šport iz Ljubljane. Največji trgovski uspeh so dosegla podjetja Murka Lesce, Lesni-na Ljubljana. Kokra Kranj. Slovenija-avto Ljubljana (ki je prodalo samo koles v vrednosti 20 miljionov dinariev). nadalje podjetje Elita Kranj in še nekatera druga. Med gorenjskimi kmeti pa tudi med tistimi, ki so prišli iz drugih krajev Slovenije, je vzbujala posebno pozornost razstava kmetijskih strojev avstrijskega podjetja »Karn-ten masehinen fabriken« iz Beljaka. Zal razstavljeni stroji niso bili v prodaji, če- prav bi samo kosilnic lahko prodali preko 100. Zastopnik podjetja je o Gorenjskem sejmu povedal: »Gorenjski sejem je ugledna razstava, ki presega okvir ALOJZ OKORN razstav v manjših mestih. Odlična je organizacija in tudi razdelitev razstavnega prostora. Presenetljivo dobro in skrbno so izdelani razstavljeni predmeti, namenjeni za prodajo. Dobro obiskane večerne prireditve kažejo, da mladina potrebuje moderno glasbo, s katero pa se ne strinjajo vedno zreli in starejši ljudje. Morda bi bilo pra^ da v času sejma koncertira v Kranju tudi kakšna mestna godba ali orkester z operno in operetno glasbo. Želim, da se posreči mestu Kranju in vodstvu razstave Gorenjski sejem še mnogo tako uspelih razstav.« Direktorja sejma smo še povprašali, kako je bil zadovoljen z večernim programom. Povedal nam je, da je bil ta dovolj bogat in je bila tudi udeležba dobra, le slabo vreme je včasih pokvarilo razpoloženje. Zelo lep uspeh je doživela bohinjska folklorna skupina, ansambel Mag-nifico, Štirje kovači in Trio Lojzeta Slaka. Ob koncu razgovora nam je Alojz Okorn povedal še, da je precej podjetij že sedaj rezerviralo prostore za prihodnje leto, med njimi Lesnina Ljubljana, Murka Lesce, Zarja Jesenice, Kokra Kranj in nekatera druga večja podjetja. Letošnji Gorenjski sejem je brez dvoma dosegel svoj namen. Skozi vseh 15 let nazaj se je že izoblikoval njegov potrošniški karakter. Velik promet na letošnji prireditvi priča, da je ta trditev točna in da je taka usmeritev pravilna. Na letošnjem sejmu pa so trgovska podjetja lahko nabrala tudi že precej izkušenj glede potreb in zahtev potrošnikov in upajmo, da bodo v prihodnje s teh stališč poskušala usmerjati proizvodnjo in se s tem vključiti v nove razmere jugoslovanskega gospodarstva. Ce je številni obisk in velik promet na XV. jubilejnem Gorenjskem sejmu karkoli prispeval k taki preusmeritvi naših trgovskih podjetij, je sejem brez dvoma uspel. S. S. Zapiski s poti po Koroški Iz Kozentaverja smo se odpeljali ob reki Dravi naprej po Rožni dolini. Med Cvetno vasjo in Sv. Jakobom je znana graščina graščaka Ra-čehe. Površina graščine meri nad 3 ha in je obzidana z okoli dva metra visokim zidom. V njem je na desetine jelenov, srnjakov, gamsov, košut in drugih živali. Večina se te živali zadržujejo v lepih gozdovih omenjene graščine. To pot pa smo jih imeli priliko videti tik ob zidu. V neposredno bližino ceste (obzidje je samo nekaj metrov od ceste) pridejo samo takrat, ko je slabo vreme. Kljub temu, da je Koroška geografsko podobna Gorenjski, nisem nikjer videl nobenega kozolca. Živinsko krmo (L nadaljevanje) in žito sušijo na žicah ali na nekoliko močnejših drogovih. Čeprav je tudi pri nas letos žetev zakasnela, je na Koroškem še veliko bolj. V tem času pri nas že mlatijo žito, medtem ko pa pri njih šele žanjejo. Pot nas' je vodila dalje skozi Bistrico proti Beljaku. V bližini Podraveij Je tudi slovenska kmetijska šola. V bližini Beljaka bodo v kratkem izročili v promet nov moderni betonski most čez Dravo. Sedanji stari leseni most je dotrajan. Nekoliko dalje od tega mostu bodo kmalu pričeli z gradnjo nove velike elektrarne. Predvidevajo, da bo pri tej gradnji sodelovalo tudi okoli 600 delavcev Iz Bosne. V Beljak smo prispeli skozi nekakšen predor oz. podvoz. Ta dan je bil v tem mestu ravno mestni sejem. Mesto je bilo verjetno bolj okrasno kot pa pri nas Kranj za novqletne praznike. Na mestih, kjer so izvajali razne njihove narodne običaje in obrede, so celotni promet enostavno zaprli. Ta sejem je vsako leto prvo nedeljo v avgustu. Zaradi izredno slabega vremena se v Beljaku nismo dlje* zadrževali. Pot nas je vodila dalje proti Celovcu. Peljali smo ae ob levi strani velikega in rolo lepega Vrb-skega jezera. Obala tega jezera vodi vec- kilometrov dolgo ob glavni cesti, vseskozi pa so hoteli in campingi. Samo na enem campingu sem videl dva tisoč šotorov. Bil je šotor pri šotoru, vendar zato niso pozabili na sanitarne in komunalne naprave. Pogled na vse te hotele in šotore .v katerih prebivajo potujoči nomadi, človeka kar prevzame in ga zamika, da bi nekaj dni ostal kar tam. Vendar smo šli dalje proti Celovcu. To mesto je že od nekdaj zanimivo za naše ljudi, zaradi tega sem se tudi dlje zadržal v njem. Kot v Ljubljani je tudi v Celovcu mestni simbol zmaj. Sicer je nekoliko drugačen, vendar pa » je precej podoben ljubljanskemu. Stoji ograjen na Novem trgu sredi mesta; dolg je okoli deset metrov, širok pa skoraj dva metra in je vlit iz brona. Stara ljudska legenda pravi, da so temu zmaju nekoč darovali vsako leto devet nedolžnih deklet. On pa jim je v zahvalo pomigal i svojim dolgim zavitim repom. To se dogaja še danes. Nekateri iz naše skupine so mi. kasneje pripovedovali, da je tudi trem dekletom, ki so z nami potovale po Koroški, tisti dan po- m'Ba'" Jože Jarc (Nadaljevanje v prihodnji sobotni številki) POPRAVEK V prvem nadaljevanju naših zapiskov nam jo je tiskarski škrat kar dvakrat zagodel. Najprej je pri Šoferjevem imenu namesto Jiv-ko napisal Zivko, nafem pa še pri boroveljskih izdelovalcih orožja. Začetki izdelovanja orožja segajo tja v petnajsto stoletje ali točneje v leto 1473. Nekaj let kasneje je cesar Ferdinand I. poklical iz Lige v Belgiji več puškar j ev z •namenom, da izvei-bajo boroveljske železarske obrtnike v izdelavi strelnega orožja. 14. AVGUTJST 1565 # GLAS GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA Polletno gospodarjenje v tržiški občini $111^ Te dni je oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Tržič izdal sedmo številko statističnih informacij, jci prinašajo podatke za mesec junij. Zaposlenih je bilo konec junija 4254, kar je 36 več kot so jih delovne organizacije predvidevale s planom. Največ jih je zaposlenih v industriji (3369), sledi bbrt z 282 zaposlenimi jtcj Vrednost industrijske proizvodnje je bija realizirana v višini 6648 milijonov 712 tisoč dinarjev, kar predstavlja 49,9 % letnega plana; v primerjavi z lanskim letom je vrednost višja za 12,6%. Mesečno dinamiko plana so presegle Tovarna kos in srpov, Tovarna pil, ZLIT in tovarna usnja Runo, ostala podjetja pa nekoliko zaostajajo za dinamiko. V šestih mesecih letos so tržiška industrijska podjetja izvozila za 1,716.550 dolarjev svojih izdelkov. Izvoz se je povečal za 5,6 % v primerjavi z enakim časovnim razdobjem lani. Največ je povečala izvoz tovarna obutve Peko (za 43,4 %>. Vse gospodarske organizacije imajo v tem času najetih 3.478,359.000 din kreditov, in sicer za trajna, obratna sredstva 1.230,826.000 din, ostalo pa odpade na kredite za prodajo in nabavo blaga ter druge. V juniju so bili povprečni osebni dohodki zaposlenih v industriji 51.653 din, v kmetijstvu 57267 din, gozdarstvu 45.986 din, gradbeništvu 50.144, prometu 54.833, gostinstvu 64.000, turizmu 68.7.22, trgovini 61.431, obrti 56.544 in ko- munali 45.342. V tem povprečju so zajeta vsa izplačila, tudi nadure, medtem ko so samo za redni delovni čas ta povprečja nekoliko nižja. Najvišje osebne dohodke sta v industriji izplačali tovarna pil Triglav (61.786 din) in Tovarna kos in srpov (61.376 din), v obrti pa Avtooprema (81.365 din). V drugem četrtletju so trgovine prodale za 605,713.000 din, od tega za gotovino 505,714.000 din, ostalo pa na jjosojila. Gostinska podjetja pa so prodala v dragem četrtletju 51.696 litrov piva, 44.159 litrov vina, 9018 žganja in žganih pijač, 2321 sadnih in vita sokov, Ročne motorne kosilnice »Bartolini« na razstavi v Ljubljani — Foto: F. Perdan Prejeli smo Zakaj tako delamo V zvezi z najrazličnejšimi komentarji glede izvajanja različnih agrotehničnih mer na obdelovalnih površinah Kmetij-sko živilskega kombinata Kranj smo prejeli dopis direktorja obrata Kmetijstvo, ki ga v celoti objavljamo. Vsak občan, ki stalno ali priložnostno opazuje delo KžK — delovne enote KMETIJSTVO, lahko namerno ali nenamerno kritizira posamezne ukrepe, ki jih taka proizvodnja zahteva. Vendar smatramo, da marsikdo ni dovolj seznanjen z vzroki za posamezne ukrepe in pa s posledicami, ki so nujne ob lakih ukrepih. Prvenstveno gre tu za intenzivnejše sorte kmetijskih rastlin; te naj bi dale večje pridelke od povprečnih. Tako sejemo nove sorte pšenice, rži in koruze. Vse te sorte pa so vzgojene ali bolj na severu ali pa bolj na jugu kot leži Slovenija nasploh. S seboj tedaj prinašajo daljšo TURISTIČNI PROMET V PRVEM POLLETJU Dotok vseh gostov v Jugoslaviji v letošnjih prvih šestih mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta dvignil za 24 %. Prenočitev Udih gostov je bilo v tem času za 16*/0 več kot v istem razdobju lani. vegetacijsko dobo, se pravi, dlje rastejo in kasneje dozore kot udomačene sorte. Zato pa dajo normalno večji pridelek. Za primer navajamo samo tetraploidno rž na Zlatem polju, ki je bila predmet kritike. Vsakdo, ki jo je bliže pogledal, bi lahko priznal, da še ni dozorela in smo jo žfili šele ia pšenico, čeprav smo navajeni, da jo žanjemo pred pšenico. Večino del, kolikor se pač dd in kolikor mehanizacije imamo, opravimo strojno. Ravno žetev pa je tista, ki zahteva, da ostane žito na njivi najmanj še 7 do 10 dni dlje kot pa, če bij ga ročno poželi in sušili v kozolcih ter pozneje omlatili. Vse to delo opravimo s kombajni v eni poleži, vendar toliko dni pozneje. Tretji vzrok za včasih kritično ocenjevanje dela pa so gotovo tudi velike površine; kompleksi po 10 do 15 ha, posejani z enbvrstnim posevkom, razumljivo zahtevajo dosti naporov ob spravilu posevkov (žito, krompir, silaža, slama) in to še zaradi majhnega števila delovne sile. Zato nam je razumljivo, da človeka, ki je vajen malih parcelic, kjer je žetev in spravilo opravljeno vse v nekaj urah, tako delo moti. Ne smemo pa pri tem mimo dejstev, da dela včasih na taki površini enako število delavcev kot na naši, vendar je 10 do 20-krat večja. Zato je razumljivo, da ne more biti fizično delo opravljeno v istem času kot na tolikokrat manjši par celici. Čeprav morda prevladuje laično mnenje, da kmetijska stroka res ni nič posebnega in se zato hoče ze vsakdo vtikati v ta posel, moramo poudariti, da je že čas sam neštetokrat dokazal, da tu nesporno delujejo tako biološki zakoni kot tudi ekonomski, zato pa je naša odgovornost še večja; na drugi strani pa naše delo ni tako skrito očem kot tam, kjer je že sama dejavnost od širše in dostikrat nepoklicane javnosti ločena z ograjo. Iz vseh teh razlogov se nam je zdelo potrebno opozoriti občane na upoštevanje nujnih dejstev ob bolj ali manj kritični presoji naše dejavnosti. ing. MARKO G LAZAR direktor obraortn;h stroškov.- Glavni dobavitelj je trgovsko podjetje »Agraria« Kranj, novi dobavitelj za izboljšanje in flopclnitev te vrste preskrbe pa veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane. Postrežba v trgovinah res ni najboljša in sta bila kolektiva s strani uprave in delovne skupnosti že opozorjena na to, vendar stanja trenutno ni mogoče izboljšati, ker dobrega irgovskeca kadra še vedno primanjkuje. Kaj bo s pokopališčem? VPRAŠANJE: Kdaj in kako namerava krajevna skupnost rešiti vprašanje pokopališča v Kropi? ODGOVOR: Predsednik krajevne skupnosti Kropa Av^ist MILJAVEC nam je pojasnil, da sedanje pokopališče ne ustreza in so pokopi zaradi talne vode zelo otežkočeni. Adaptacija pokopališča ne pride v poštev, zato namerava krajevna skupnost odkupiti sosednje zemljišče, ki ga bodo v jeseni najprej s sondami pregledali, če odgovarja za te namene. Takoj nato bodo pristopili k izdelavi načrta za pokopališče, seveda pod pogojem, če bodo tudi domačini zainteresirani in bodo pokopališki upravi poravnali vsaj minimalne obveznosti. Slabi eesli v nnscl'u Stoč!e in v Kamni gorici VPRAŠANJE: Cesta Kropa—Stočje je v zelo slabem stanju. Ali stanovalci novega naselja lahko pričakujejo, da bo cesta popravljena. Tudi javna razsvetljava v novem naselju ni urejena. Kdaj bo rešen problem ceste skozi Kam no gorico do mostu čez Savo na Sp. Lancovem? ODGOVOR: Predsednik krajevne skupnosti Avgust MILJAVEC je povedal, da je Radovljiška občina nima namreč v proračunu zagotovljenih niti sredstev za redno vzdrževanje cest, katerih je 119 kilometrov, zato bodo morali celo na nekaterih cestah, kot npr. Pokljuka—Rudno polje, Nemški rovt—Rovtarica opustiti zimsko vzdrževanje Spričo novega finančnega položaja v zvezi z gospodarsko reformo pa bodo skoraj vse postavke proračuna znižane, zato v letošnjem letu ni pričakovati, da bo cesta popwvljena. Osemletka brez telovadnice in garderobe VPRAŠANJE: Osemletka Staneta Žagarja v Lipnici je brez potrebne telovadnice in garderobe. Kljub večkratnim obljubam, da se bo to zgradilo, ostane le pri načrtih in obljubah. Ali bodo učenci v Lipnici lahko puščali brez skrbi svojo obleko, ker nimajo garderobe, in kdaj se bodo lahko razvedrili v telovadnici? Vsekakor so potrebne tudi telovadnice, saj ima od 6 matičnih šol svojo telovadnico samo osnovna šola Gorje, medtem ko učenci ostalih šol gostujejo bodisi v telovadnicah TVD Partizana oz. so brez njih, na primer v Lipnici, do aprila meseca pa so bili tudi v Radovljici. Zadeva je torej povsod kritična, posebno pa sedaj, ko so bila zaradi nove gospodarske situacije že tako majhna sredstva za investicije v šolstvu zreducirana na minimum. Ali bodo učenci v Lipnici lahko puščali brez skrbi svojo obleko, ker n!ma;o garderobe, in kdaj se bedo lahko razvedrili v telovadnici, je odvisno od sredstev, ki bodo na razpolago za investicije v šolstvu. Sklad za šolstvo bi potreboval za odpravo dveh izmen, za adaptacijo vseh šolskih stavb in za izgradnjo telovadnic ter igrišč s2 milijardi dinarjev lastnih sredstev, dobil pa jih je za te namene — razen sredstev za osnovno dejavnost šol — le skromnih 40 milijonov, kar Osemletka v Lipnici je brez potrebne telovadnice in garderobe — Foto: Perdan Stočje novo naselje, ki še ni dokončno urejeno. Krajevna skupnost je pripravljena prispevati določena sredstva za nabavo potrebnega materiala, nima pa zadostnih sredstev, da bi plačala tudi potrebno delovno silo. Kolikor bodo stanovalci naselja sami pripravljeni pomagati pri gradnji te ceste, potem bo ta še letos urejena. Javno razsvetljavo bo možno urediti šele tedaj, ko bo dokončno urejena tudi okolica novega naselja Stočje. Glede popravila ceste III. reda Kamna gorica do mostu čez Savo na Spodnjem Lancovem nam je načelnik oddelka za gospodarstvo prf skupščini občine Radovljica ing. Zvone VRECEK pojasnil, da zanjo v letošnjem letu nikakor ne bo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev. ODGOVOR: Načelnik oddelka za družbene službe pri skupščini občine Radovljica nam je posredoval naslednji odgovor: V občini Radovljica je stanje šolskih prostorov izredno kritično, saj odpade na enega učenca le 0,90 m2 čiste površine učnega prostora. Pouk je na vseh šolah v dveh izmenah, čeprav sedemletni načrt predvideva eno in pol izmene, če bo seveda na razpolago dovolj sredstev za negospodarske investicije. Po planu imajo prioritetni red objekti, ki bodo prvenstveno rešili to vprašanje. Ni skrivnost, da je potrebna nova šolska zgradba v Radovljici, kjer se stiska 1200 učencev v neodgovarjajočih življenjskih in učnih pogojih. Enako je stanje na Bledu in v Bohinju. ne zadošča niti za skrajno minimalne izdatke. Vsekakor bodo morali pri rešitvi problema telovadnice v Lipnici sodelovati vsi občani te krajevne skupnosti, zlasti pa tisti, ki jim je prvenstvena naloga skrb za mladino, in z lastno iniciativo in udeležbo javnosti odpreti razpravo, kje bi v lokalnem merilu našli sredstva za te potrebe. Prispevek za porabo električne energije VPRAŠANJE: Zakaj je prispevek na prostore za porabo električne energije tako velik in zakaj ni vračunan v ceno kilovatne ure? ODGOVOR: Direktor podjetja »£lektro-Kranj« Mil« VOZEL nam je dal naslednji odgovor« Cene za porabljeno kilovat-no uro niso vedno enake ia so različne v posameznih sezonah pa tudi preko dneva. Vzroki za to so v proizvodnih stroških elektrarn, po drugi strani pa imajo nizko cene v nočnem času namen, da se tudi ta čas, ko je po* raba manjša, ta poveča. Izkušnje kažejo, da je največja poraba le enkrat na dan in to največ eno uro, ali pa celo enkrat na teden in ta predvsem pri porabi v široki potrošnji. Za to maksimalno obremenitev, ki traja največ eno uro v tednu, je potrebno dimenzionirati vse energetska naprave od elektrarne da potrošnika. Te naprave pa zahtevajo na eni strani visoke investicijske stroške, poleg tega pa tudi visoke stroške vzdrževanja. Ti niso odvisni od prenesenih kilovat-nih ur, njih višino določa le maksimalna moč, za katera morajo biti elektroenerget-: ske naprave zgrajene. Stra>» kovnjaki trdijo, da je p* trebno za vsak instaliran kilovat, ki ga potrošnik uporablja, okrog 250.000 din investicij. Najbolj pravično bi bilo, da bi se največja moč, ki ja neki potrošnik uporablja, merila. Ta se pri vseh večjih potrošnikih meri s pomočja posebnih števcev. Take merilne naprave pa so žela drage in jih zaenkrat doma še ne izdelujemo. Distributivna podjetja, kj prodajajo električno energija, se zaenkrat poslužujejo merila za določanje obtežilnfij konice, kjer se upoštevaja stanovanjski ali poslovni prostori. To res ni točno, niti ni za vse potrošnike enaka pravično, vendar je ta način zaenkrat edino možen in ga uporabljajo tudi v drugih .deželah na zahodu. V prihodnje se pripravljal da bo meritev možna s pomočjo posebnih stikal, na katerih se bo nastavila največja moč za vsakega potrošnika. To moč si bo vsak potrošnik z ozirom na svoja potrebe sam izbral in jo tudi plačeval. S tem bo omogočeno, da si bo sam določal povprečno ceno norabljene električne energije. Takih stikal zaenkrat še nI na trgu, vendar jih bo naša industrija začela izdelovatu Tako je tudi od nje odvisno, kdaj bodo potrošniki lahko sami določali višino osnovnega prispevka, ki se zaenkrat določa po prostorih, ia bodo s tem imeli možnost, da električno" energijo bolj smotrno in s tem tudi cenejo uporabljajo. Priredila: Sonja šolar 80 let prostovoljnega gasilskega društva na Bledu Obvarovali so milijarde vrednosti Gasilstvo ima na Bledu ter v okolici že večdesctletno tradicijo. Te dni praznujejo na Bledu gasilci že 80-letni-co ustanovitve svojega društva. 1885. leta je bilo na pobudo ANTONA HUDOVER-NIKA in drugih na Bledu ustanovljena prva gasilska organizacija. Prvo vodstvo blejskega gasilskega društva je bilo v rokah nemškutar-jev, dokler ni zmagala slovenska smer v gasilstvu in leta 1891 se je blejsko društvo že včlanilo v takratno slovensko gasilsko zvezo v Ljubljani. V tem času je prav gasilska organizacija opravljala pomembno domoljubno vlogo, ko je nemški miselnosti in vplivu nudila močan odpor in končno tudi zmagala. Prvi zaslužni gasilci na Bledu so bili: Ivan Rus, Drago Repe. Danejev Tonej, Simon Pogačar, Jože Kokalj, Janez Kapus, Jože Hribar, Janez Legat, LeopoLd Lebar, Ropret Lavtar, Franc Žužek, Peter Rus, Janez Hudover-nik, Lovro Legat, Kolman, Peternel in drugi. Ze v jeseni 1895 je društvo kupilo v Ljubljani prvo brizgalko, naslednje leto pa je že razvilo društveni prapor, za katerega so zbrala zagoriška dekleta 176 forintov. 1901 so povečali gasilski dom in ga 1954 adaptirali. Iz leta v leto so s prihranjenim denar- Sklepi o delu krajevnih skupnosti Na prvem zboru delegatov vseh krajevnih skupnosti jeseniške občine, ki je bil na Hrušici, je bila imenovana komisija za sklepe. Ta je na podlagi razprave sestavila štirinajst zaključkov. Med drugim so priporočili, naj bi zavod za stanovanjsko izgradnjo sprejel nalogo popisa in revalorizacije stanovanjskega fonda. Na področju občine naj bi ustanovili le eno podjetje, ki bi izvajalo popravila družbenih pa tudi zasebnih stanovanjskih zgradb. Stavbe z enim ali z majhnim številom stanovanj naj bi prodali. Delovnim organizacijam priporočajo, da namenijo večja sredstva za vzdrževanje starih stanovanjskih hiš v družbeni lasti. Krajevnim skupnostim je potrebno še naprej zagotoviti sredstva za osnovno in komunalno dejavnost. V okviru osnovne dejavnosti krajevnih skupnosti je treba posvetiti posebno skrb reševanju problemov otroškega in socialnega varstva, vprašanju zdravstvene preventive ter vprašanju onemoglih in alkoholikov. Krajevna skupnost je poklicana in odgovorna, da skrbi za dobr^o počutje občanov s tem. da na svojem področju skrbi za kulturno in telcsnovzgojno dejavnost. Kmetijstvu, ki je močno zaostalo, je treba takoj in odločno pomagati s tem, da se reši vprašanje vzdrževanja pašnih objektov in površin. Skupščina občine naj bi čimprej uveljavila razmejitvene in dodolitvene odločbe, ki jih je sprejel bivši občinski ljudski odbor na Jesenicah. Kmetijske površine, ki so last SLP, naj se takoj dodelijo v upravljanje kmetijski zadru-ei. B. B. jem in s prispevki vaščanov nabavljali tudi tehnično opremo. Društvo se je tehnično kmalu precej opomoglo in spričo sodobnejše organizacije in načina gašenja požarov je kmalu doseglo lepe uspehe. Po zapiskih in ugotovitvah so blejski gasilci od ustanovitve do danes gasili več kot osemsto požarov. — Najbolj znan je velik požar na Bledu leta 1908, ko je pogorel del vasi Grad, in požari v letih 1928 in 1929, ko je na Bledu gorelo največkrat. S požrtvovalnim in s prostovoljnim delom so gasilci obvarovali milijarde vrednosti ljudskega premoženja, obenem pa so z organiziranim delom vzgajali ljudi za družbeno koristno delo, v letih nemškega pritiska pa so opravili posebno pomembno delo, ko so v ljudeh budili narodni duh in vzgajali v njih odpor do tujih nasilni-kov. Dandanes se društvo na Bledu prizadeva, da bi moderniziralo svojo tehnično in strojno opremo za današnjo, rabo hitre ter učinkovite intervencije pri požarih. Osnovni smoter v notranji organizaciji je prostovoljno gasilstvo. Posebno skrb pa posvečajo v društvu za strokovno in tehnično izobraževanje članstva. Prav v tem pa so dosegli že lepe uspehe. J. B. SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • ŠPORT • SPORT * ŠPORT • ŠPO ZA VSAKOGAR NEKAJ 0 ZA VSAKOGAR NEKAJ © ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA V Kraški »izvoznik« bo plačal davek V Sloveniji se oslanja turizem predvsem na štiri osnovne prirodne kvalitete: gore, kras, morje in termalne ter slatinske vrelce. Tem pa se pridružuje še peti element, ki ga prištevamo prav tako med pomembne činitelje turističnega razvoja pri nas: izredno ugodna prometna lega Slovenije v vedno eks-panzivnejših evropskih turističnih tokovih, ki so usmerjeni s severa proti jugu v sredozemska področja. Kras s svojimi kraškimi fenomeni in značilno pokrajino je povsod po svetu in tudi pri nas v vedno večji meri objekt turistične eksploatacije; pri nas pa izrazito izstopa Postojnska jama. Zadnja sobota v juliju je bila za Postojno in njeno turistično gospodarstvo praznik. Številne množice obiskovalcev so se ves dan zbirale in nestrpno čakale, da pridejo na vrsto za ogled tega čudovitega podzemeljskega sveta. Sloves Postojnske jame se v vrhuncu turistične sezone spremeni v pravo moro za kolektiv Zavoda Postojnske jame. Direktor Elo Garzarolli se že prijema za glavo, češ kaj bo naslednja leta, če se bo obisk tako stopnjeval "kot doslej. Očitno je, da so sedanje naprave v jami postale ozko grlo in če ne bodo nič ukrenili, se bo moral ta kraški »izvoznik«, kot v šali pravijo Postojnski jami, zadovoljiti z odslavljanjem presežka obi- skovalcev. Zapisali smo, da je Postojnska jama »izvoznik«; vedeti je namreč treba, da prevladujejo inozemski turisti. Tako je leta 1950 znašal njihov delež komaj 1,9%, leta 1962 prvič nad polovico (51,3 %), v lanskem letu pa jih je bilo od desetih obiskovalcev že domala 6 iz tujih držav. Kot kažejo statistične napovedi, bo čez pet let prišlo v Postojnsko jamo letno blizu 80.000 obiskovalcev, od tega več kot 70% inozemskih. Omenimo nekaj številk, ki kažejo strm vzpon obiskovalcev. Postojnska jama je sprejela prve obiskovalce 181«. leta in jih je v 100 letih avstro-ogrske oblasti zbrala le 525.407. 2e Italijani pa so znali za tedanje čase pravilno ceniti turistično pomembnost jame, saj so jo v tem času tudi primerno turistično uredili ter od leta 1919 do 31. marca 1945 zabeležili 1,401.652 obiskovalcev. Po osvoboditvi doživlja Postojnska jama pravi razcvet: prvi letni rekord je bil dosežen leta 1948 s 168.651 obiskovalci, predlanskim jih je bilo že precej nad 300.000, lani pa je bilo v jami že 407.826 obiskovalcev, kar je skoraj toliko kot v sto letih pod Av-stroogrsko. V zadnjih desetih letih se je obisk v jami letno povečeval za 8,3%, zadnjo soboto v juliju pa so slovesno proslavili obisk šestmilijonte obiskovalke — 25-letne Du-najčanke Elfriede VVielander. Nagradili pa so tudi 15-letno dijakinjo iz Bratislave Vero Baumovo kot zadnjo obiskovalko pred 6 milijoni, za 6 milijoni pa Mihaelo Spek — 12-letno kanadsko rojakinjo, ki je prišla z izseljensko skupino na počitnice k svojim starim staršem. Da ne bo treba odslavljati obiskovalcev, je treba jamo modernizirati, zlasti pa ures--niči ti program Zavoda Postojnske jame: izpeljavo krožne železnice in urediti zunanje objekte za predviden povečan tujski promet. S krožno progo bi odpadlo neprijetno manevriranje in vlaki bi lahko vozili v presledkih po pet minut in pol. Vsak obiskovalec bi si lahko uravnaval obisk po svoji volji, medtem ko je sedaj treba disciplinirano koracati za vodičem in se odpeljati s podzemsko železnico po voznem redu, ki *je točen kot zemeljski. Za predvideno investicijo je Zavod pripravljen prispevati 50% lastnih sredstev; iz lastnih sredstev je ta kolektiv že naročil glavni načrt za izdelavo II. faze krožne proge ter opravil 80% geodetskih del, tako da lahko z gotovostjo računamo, če ne bo hujših zaprek, da bodo pričeli z gradnjo krožne proge že letošnjo jesen. Prijatelji prirode in turistični delavci so malce v •flerbeh, da bi ne prišlo do prevelikega opustošenja, s čimer bi jami storili slabo uslugo; res pa je, da se kraški »izvoznik« ne bo več mogel upirati pritisku turističnega gospodarstva in še večji kornercializaciji. Gre pač za davek, ki ga mora plačati za svoj sloves v svetu. Stane Skrabar Pločnike urejajo V družbenem planu jeseniške občine je za ureditev pločnikov na Jesenicah predvidenih 24 milijonov din. Z deli pri urejanju pred Železarno so že končali. Popravili so tudi pločnike ob samopostrežni trgovini na Plavžu. Delavci komunalnega podjetja sedaj nadaljujejo z urejanjem pločnika od priključka na cesto Cirila Tavčarja do turistične poslovalnice »Ljubljana Transport«. Po ureditvi pločnika bodo na tem najožjem delu Jesenic pešci varnejši. B. B. OBVESTILO Zaradi, tehničnih razlogov je v današnji številki Glasa odpadel konee slikanice Buf-falo Bili. Objavili jo bomo v prihodnji številki Glasa. Uredništvo Zaloge koksa v železarni pošle Mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu Koper prvi - Triglav četrti Na visokih pečeh Zeleza--ne Jesenice imajo že dlje 9 zave s preskrbo s koksotf Ker ni bilo potrebnih sreč stev (dolžniki niso plač.; faktur) za nakup koksa, :■ zaloga v Hrenovici pošla, nato pa so še iz rezervnega skladišča na Blejski Dobrav porabili ves koks. Ko je biK koksa le še za nekaj dni, * ugotovili, da ga ni toliko, kolikor so kazale knjižne evidence. To so tudi že domne vali, saj so na tehtnici neprestano ugotavljaH, da j< teža v vagonih v glavne* manjša kot ie navedena v tovornih listih. To so tolerirali saj velja pravilo, da se * 2% nižje teže ne reklamira Ker je bilo skladišče koks vedno polno, je primanjklja: nastajal skozi več let pota* in neopazno, razen tega p* se je mnogo koksa, ki je bil slabše kvalitete in več let vskladiščen na Dobravi, spremenilo v neuporaben prah. Ker tudi pričakovanih količin koksa iz Poljske še ni, se je pomanjkanje še stopnjevalo, tako da so nekaj dni v juliju morali celo omejiti zaklada-nje plavžev. Da so lahko začeli spet normalno obratovati, Je Železarna Sisak odstopila del svojih količin. Tako so imeli konec julija zopet zalogo za nekajdnevno obratovanje, kar pa je daleč pod normalnim stanjem, saj mora biti na zalogi vsaj 10.000 ton koKsa. Zato kritično stanje še traja, saj prihaja iz kok-sarne v Lukavcu le sproti za vsak dan potrebna količina koksa. Upajo pa, da bodo v kratkem prispele večje količine koksa iz uvoza, tako da bodo še pred zimo pripravili nujn° Potrebno zalogo. B. B. Na kopališču v Kranju se je v četrtek končalo trodnevno slovensko mladinsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem je sodelovalo pet moštev, ekipa Triglav II. pa je nastopila izven konkurence. Mladi igralci iz Kopra so vse štiri nasprotnike gladko premagali in zasluženo osvojili naslov slovenskega prvaka. V borbi za drugo mesto med Ljubljano in Neptunom iz Celja pa so bili Ljubljančani boljši in jim je zaradi boljšega količnika v golih pripadlo drugo mesto. Kranjski Triglav je nekoliko zatajil, saj smo pričakovali več od mladih igralcev. Tako pa je premagal le Renče s 7:4, tri tekme pa je izgubil. Omeniti pa moramo, da so ekipo Triglav precej oškodovali sod- niki, še posebej pa v srečanju z Ljubljano in Koprom. Sploh pa so se nekateri sodniki na letošnjem prvenstvu pokazali v zelo slabi luči, sodili so pristransko ali pa so se »izkazali« z nepoznavanjem pravil vaterpolo igre. Kvaliteta iger je bila na dokajšnji ravni in so bili strokovnjaki zadovoljni s prikazanim mladinskim vaterpolom. Organizacija prvenstva v rokah PK Triglav je bila zelo dobra. Rezultati: Koper : Triglav 8:0, Neptun : Renče 4:3, Ljubljana : Renče 12:4. Koper : Neptun 8:4, Neptun : Triglav 10:3. Koper : Ljubljana 6:4, Ljubljana : Triglav 8:6 Koper : Renče 9:6, Neptun : Ljubljana 6:6 in Triglav : Renče 7:4. Lestvica: Koper Ljubljana Neptun Triglav Renče 31:14 8 30:22 5 24:20 5 1 0 3 16:30 2 0 0 4 17:32 0 4 0 2 1 2 1 r HOKEJ 66 ■ Misli |i toku reke ne iščimo odsev časa. r Nesmrtnost je nekaj, o čemer radi jtazglabljamo, a ne moremo razumeti. Ko iščemo ^-a , jSedanjost ni ničesar drugega, kot obo- naiv,StS? ? naJdem°. a ko najdem«,bten i*raz Preteklosti. s največkrat tega ne znamo ceniti. ., . \ Prav gotovo bi se linHi« cP»TikoU ne ^mkaimo nekaJ, česar mor- ; Kbolje. "razumeli.1 ko ie^bi «p«S> niSm° Še d°Umeli- { razmišljali o tem, zakaj neki se Cjutezen Je kit gugalnica; čim hitreje * razumejo. . zib]je, bolj ti je prijetno, toda ta- ; čim več možnosti ima človek te*1*1 Je tUjdi več*a možnost, da se gu- i manj jih zna izrabiti. ' telnica odtrga in se ponesrečiš. i Ljudje dostikrat zaničujemo neU^ nekoga sc zaljubiti, se še ne pravi, { samo zato, ker nam je nedosegljivo. N z njim dober- } Ljubezen je predaja, ki zahteva iT ljubezni je lepše biti velik otrok , vračilo. rit velik ljubimec. ' Pri Organizacijskem odboru za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu smo zvedeli nekaj podrobnosti o pripravah na ta veliki športni dogodek v mesecu marcu prihodnjega leta. Prvenstvo bo od 3. do 13. marca 1966 v Ljubljani, Zagrebu, Jesenicah in Celju. Tekme A in B skupine bodo v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah, tekme B in C skupine pa v Celju. V času svetovnega prvenstva bo v Ljubljani tudi kongres mednarodne hokejske zveze — LIHG. Za svetovno prvenstvo je veliko zanimanje seveda tudi med novinarji. Doslej je komisija za Press službo prejela že prijave iz 12 držav: Italije, Poljske, Kanade, SZ, Finske, Švice, Francije, Švedske, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, CSSR in Jugoslavije. Največ redakcij se je prijavilo iz SZ (13), sledijo pa CSSR (12), Poljska (10) itd. Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je že sedaj po vsej Evropi veliko zanimanje. Generalni turistični zastopnik za obisk svetovnega prvenstva je turistično podjetje Kompas iz Ljubljane. Doslej je Kompas prejel že naslednje prijave za turiste za obisk svetovnega prvenstva: iz SZ, CSSR, Madžarske, Bolgarije, Poljske — 3000 gledalcev, iz Švedske, Norveške in Danske — 1500, iz Kanade, ZDA 1500 itd. Prvenstvo v skokih v Kranju V torek bo na kranjskem kopališču letošnje pionirsko prvenstvo Slovenije v skokih v vodo. Nastopili bodo tekmovalci iz Ljubljane in Kranja. Najboljše rezultate vsekakor pričakujemo od mlade generacije skakalcev iz ljubljanske Ilirije. --\ Intervju tedna Trener in sodnik Ne bi bilo prav, če bi v naši rubriki »Intervju tedna« predstavljali samo naše športnike. V. naših telesno-kulturnih društvih in klubih je veliko požrtvovalnih športnih delavcev, trenerjev in sodnikov, ki bi morda še bolj zaslužili, da jih predstavimo naši javnosti. Mnogo je takih, ki domala ves prosti čas posvetijo vzgoji mladih športnikov za kvalitetni in množični napredek določene športne panoge. Res pa je tudi, da je v naših dru-■tvih v zadnjem času vedno manj pravih idealistov, ki bi delali iz ljubezni do športa. Mnogo jih je že zapustilo delo pri društvih zaradi donosnejših funkcij v drugih dejavnostih našega življenja. Dejana SINKA v Kranju poznajo domala vsi športniki. Poleti ga srečamo kot atletskega sodnika na stadionu, kot trenerja skakalcev v vodo in sodnika na plavalnih tekmah ter na tekmah v skokih v vodo, pozimi pa kot trenerja smučarskih skakalcev Triglava ter smučarskega sodnika na različnih tekmovanjih v skokih, alpskih disciplinah in tekih. — Katero delo najraje opravljate v športu? »Vsekakor me bolj veseli trenerski poklic. Letos sem opravil še izpit za trenerja smučarskih skokov, tako da imam sedaj že zvrhano mero najrazličnejših izpitov oziroma kvalifikacij za opravljanje dela v naših športnih društvih.« — Kako ste zadovoljni z uspehi Janeza Čuka v letošnji sezoni? »Dosegel je to, kar je realno, čeprav bi lahko več glede na njegove možnosti.« — Poletna sezona gre h koncu. Zanima nas, s čim se boste ukvarjali v tako-imenovani prehodni dobi? »Zdaj se bom spet bolj posvetil smučarskim skakalcem, čeprav sem ie sedaj v poletju skrbel za njihovo kondicijsko pripravo. Od prvega julija dalje se namreč že pripravljamo na novo zimsko setzono.« — J. J. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Torej mu ne verjame in ga ima z»^nCa avstriJskih socialistov? Ne, noben odposlanec ni Govoril1 "B""*10' Ko bl avstrijski socialisti nameravali koga poslati, bi rt* kakega funkcionarja in ne njega. On je samo navaden Člaft 01 imel P°Jma, kaj se pripravlja v glavnem mestu Ogrske. if* morajo izpustiti, saj naposled ni niti avstro-ogrski državljan, je Bavarec, državljan nemškega cesarstva'. O njegovi ar«^* »»rajo takoJ obvestiti nemško poslaništvo ali konzulat, orožni sta ga protizakonito aretirala in celo pretepala, pa mora ogr^^t poklicati na odgovor in ju kaznovati. Ali je ali ni tako? Govori, kakor da bo o tem odloČil ^^c- ki 5e v enakem ali še hujšem položaju. Prepričuje ga, *y navadno novi jetniki prepričujejo o svoji nedolžnosti stare j«r* h 0(1 nJih terjajo, da jim verjamejo. Branijo svojo nedolžno^86 razvnemajo kakor pred sodniki, ko dokazujejo strahotno kC1-w se jim Je zgodila. Jeze se, ker pri sojetnikih ne nalete n»3 razvnet odmev. Ne zavedajo se nesmisla, ki ga počno. Kako J Pomaga jetnik jetniku do p»vice? Oba sta človeka, ki ju Je obtočila iz družbe In ju sodila, kakor se ji bo zazdelo. V trend1? bkršen je, so sodbe nagle in ju lahko čaka najhujša. Na^jNišča ne zaslišujejo, marveč samo izrekajo obsodbe. In te se skoro vselej enako: obsojen na smrt z ustrelitvijo ali z obešenjem ali z obglavljenjem. Vseeno kako, končajo se vse enako, s smrtjo. Razlika je samo, kakšna usmrtitev je najmanj boleča in najbolj hitra. Toda p tem bi lahko povedali samo že postreljeni ali obešeni ali obglavljeni. Toda ti molče in ljudje z enako usodo lahko samo ugibamo. Obsojencem smrt ni več problem. Skrbi jih samo še to, kako jih bodo krogle zaskelele, kakšne bodo muke, ko jih bo dušila vrv, kako jih bo zabolel padajoči nabrušeni rez rabljeve sekire. Drugi vidijo v tej skrbi strah pred smrtjo. Samo ljudje, ki so že stali pred svojim koncem, vedo, da se z neizbežnostjo smrti človek naglo sprijazni. In sprijazni se vsak pred svojim poslednjim trenutkom, ne glede na to, ali umira v postelji ali nasilno. Zato poslednji trenutki niso strah, marveč skrb, kako jih bo človek prestal. Vse, česar se človek boji, je bolečina. In vse, kar si želi, je, da bi bila čim krajša. Človek, obsojen na nasilno smrt, razmišlja o rablju kakor človek, ki gre izruvat zob, o zobozdravniku. Tako pripoveduje neznanec, ki ve, kaj ga čaka. Toda Francu vzbujajo neznančeve besede grozo, kakršne še ni doživel. Kar tako brez zasliševanja in ugotovitve, ali je človek kriv ali ne, človeka ne smejo umoriti. To bi ne bila samo nezaslišana krivica, marveč v nebo vpijoč zločin. Da, zločin je. A ta zločin bo obsodila šele prihodnost, ki bo v vsaki smrtni kazni videla zločin. Toda takrat bo svet drugačen. Bo brez zločinske oblasti. Kdaj bo to, nihče ne ve. A bo. Nekoč bo. Moral bo biti ali pa ne bo nikoli sveta, ki naj bi bil v resnici človeški. Franc ne razume neznanca, prav tako kakor zdrav človek ne razume umirajočega. Neznanec je bil na barikadah. Ce je padel v roke oblasti, je v očeh oblasti kriv, ker se je upiral. Tega se zaveda tudi sam in zato ne računa na milost. Toda, kaj je storil on, da bi ga imela pravico ogrska oblast usmrtiti. Samo v Budimpešto se je pripeljal. Na vlaku sta ga orožnika protizakonito are'ti« rala. Protizakonito sta ga pripeljala v tukajšnje zapore. Protizakonito so mu vzeli pisma in osebne dokumente. Vse, kar so mu storili# je proti veljavnim zakonom ali pa so ga zamenjali s kom drugimj Najbrž gre za veliko pomoto. Ko jo bodo odkrili, ga bodo morali izpustiti in mu dati zadoščenje. Ali je tako ali ni? Neznanec mu ne utegne odgovoriti. V ključavnici je zaškripal ključ, vrata so se odprla, celico je osvetlila plamenica, ker elektrici na luč ni gorela; elektrarna je najbrž bila v rokah upornikov. Ob kr-J vavem plamenu bakle je Franc zagledal neznancev obraz in se sre>« čal z njegovimi očmi. To ga je zbegalo, da ni začel moledovati okrog stražarjev, naj ga vendar že peljejo k poveljniku ali h komerkoljjl ki lahko odloča o njegovi izpustitvi. Ob neznančevem pogledu iit nemi kljubovalnosti je onemel. Svojega molka se je zavedel šele, ko je v ključavnici zopet zaškrtal ključ. »Odprite! Slišite, odprite!« je zakričal. Toda za njegov krik se nihče ni zmenil. Votlo odmevajoči ko-i raki so se oddaljevali. Kovinska vrata na hodnikih so se odpirala in zapirala. Trikrat se je ponovil kovinski glas, vsakokrat slabotneje.' Potem je nastala tišina. Dolgo je prisluškoval in čakal, da bo zopet zaslišal korake. Res jih je. A ne na hodnikih, marveč na dvorišču; kjer je nastal čuden šum. Potem je slišal povelja, ki jih je nenadoma presekal vzklik: »Živela revolucija!« in se udušil v salvi, izstreljeni iz pušk. »Streljajo! Ljudi str-ljajo!« je kriknil. Ni slišal povelj, ob katerih se je izpraznilo dvorišče. Samo tišin* je še slišal, grobno, oprijemijivo tišino, ki se ga Je oklenila in ga začela daviti. . 1948054329153 91482323234823482348232348232348234848484848484823484800482323484800010202002348482300000000 Chaterine Spaak in Robert Hossein v Škofji Loki V četrtek (12. avgusta) so v Škofji Loki posneli nekaj kadrov za film »Madamoiselle de Mau-pin.« Film bo italijansko-jugoslovanska koprodukcija, režira pa ga znani italijanski režiser Bolog-ni. Njegova ekipa, ki se je pred tem nekaj časa r Levo zgoraj: Chaterine Spaak in Robert Hossein počivata med snemanjem; desno zgoraj: Chaterine odhaja na snemanje; levo spodaj: statisti iz Ljubljane, Zagreba in Škofje Loke so preoblečeni v stare vojaške uniforme; desno spodaj: -Pozor, snemanje!« mudila in snemala na Otočcu, je v četrtek zjutraj prispela v škofjo Loko, kjer so na Kapucinskem mostu in v okolici snemali množične vojaške prizore. V filmu »Madamoiselle de Maupin« igrata glavni vlogi Chaterina Spaak in znani francoski filmski igralec in režiser, »oče« slavne Brigitte Bardot — Robert Hossein. Režiser in igralec Hossein je odpotoval v Ljubljano konec julija, kjer je ostal le en dan v hotelu »Lev«, nato pa je odpotoval na Otočec. Bolognijeva ekipa je snemala tudi že v Ljubljani, -at —• foto F.Perdan Odločni koraki pri izvajanju gospodarske reforme Pomembne odločitve v Radovljici O problemih gospodarjenja v občini in o nekaterih pomanjkljivostih, ki so se pojavile pri uresničevanju gospodarske reforme, so v Radovljici odločno spregovorili na nedavni seji razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL in občin, skega komiteja ZKS. Hkrati pa so sprejeli kar 14 pomembnih sklepov, ki bodo nedvomno odločilno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov v občini. Ko je predsednik občinskega odbora SZDL Ljubo Meglic poročal o pripravah na gospodarsko reformo, je od- Razpisna komisija za razpis mesta direktorja podjetja pri OBRTNEM PODJETJU USLUGE POLJANE nad Šk. Loko '»zpisuje delovno mesto DIREKTORJA . PODJETJA Pogoji: srednja izobrazba z nekaj let prakse na vodilnih delovnih mestih ali VKV delavec z mojstrskim izpitom krojaške, mizarske ali zidarske stroke in s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo sedanje zaposlitve pošljite razpisni komisiji podjetja do vključno 30. avgusta 1965. leta. ločno nasprotoval neupravičenim povišanjem cen nekaterim proizvodom ter se zavzel za povišanje osebnih dohodkov, vendar naj bo to v skladu z boljšim gospodarjenjem in iskanjem notranjih rezerv. Opozoril je na štednjo tako v delovnih organizacijah kot v proračunskih ustanovah, družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini. V merilu občine se morajo namreč zmanjšati v petih mesecih proračunski izdatki za okoli 36% ali 207 milijonov dinarjev. Predsednik je predlagal, naj bi ponovno proučili proračun dohodkov in izdatkov v občini ter povsod zmanjšali administrativno osebje. Končno se je zavzel za dosledno izvajanje vseh gospodarskih ukrepov. Referat predsednika občinskega odbora SZDL so številni diskutantje v zanimivih in konstruktivnih razpravah podprli, občinski skupščini pa so priporočili, da ponovno obravnava že sprejete odloke o določitvi najvišjih maloprodajnih cen in marž nekaterim prehrambenim arti- Po sklepu kadrovske komisije Veletrgovine »LOKA« skorja Loka razpisujemo sledeča delovna mesta: POSLOVODIJ 1- v poslovalnico »Pri pošti« v Medvodah 2. v poslovalnico »Smlednik« v Smledniku 3. v poslovalnico »Trebija« v Trebiji Kandidati morajo imeti poslovodsko šolo oziroma izobrazbo VKV trgovinskega delavca z daljšo prakso na takih ali podobnih delovnih mestih. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. Ponudbe z obširnim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja. Podjetje »PUŠKARNA« KRANJ razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1 KVBRUSILEC za zunanje in votlinsko okroglo brušenje z najmanj 3-letno prakso za delo na dve izmeni. 4 KV STRUGARJI z najmanj 2-lemo prakso za delo na dve izmeni. 2 PK STRUGARJA z najmanj 3-letno prakso za delo na dve izmeni. VEČ KV ORODJARJEV s prakso od 1—5 let. Interesenti na; se zglasijo na upravi podjetja, Ješe-tova 3. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. klom in akontacije za nove stanovanjske najemnine ter jih vskladi z dogovorjenimi cenami v republiki. Razen tega naj bi organi občinske skupščine budno spremljali gibanje prosto formiranih cen ter zaostrili inšpekcijo. Delavskim svetom predlagajo naj bi povišanje osebnih dohodkov resnično temeljilo na odkrivanju notranjih rezerv in na povečanju produktivnosti dela. Oba plenuma predlagata sklicanje zborov volivcev, na katerih naj se obravnavajo intencije gospodarske reforme, gospodarski položaj v občini in vprašanje rebalansa občinskega proračuna. D. Kastelic Kljub strogemu zaporu se ni poboljšala Okrožno javno tožilstvo v Kranju je uvedlo postopek zoper Maro Uršič, rojeno 27. 9. 1932 v Kranju, kjer tudi stanuje, in sicer zaradi kaznivega dejanja grabeža, kaznivega dejanja poneverbe in kaznivega dejanja ponarejanja listin. Obtoženka si je z namenom, da pridobi premoženjsko korist, protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan ,pri delu v gospodarskih organizacijah, že v letih 1962 in 1963 si je kot blagaj-ničarka hišnih svetov pri servisni službi Stanovanjske skupnosti Kranj prilastila od pobrane stanarine 1,389.867 dinarjev, v času od 8. 10. do 13. 11. lani pa si je ponovno kot prodajalka v kiosku trgovskega podjetja Tobak Ljubljana v Šenčurju prilastila od izkupička 99.288 dinarjev. Ker je bila obtoženka že leta 1958 zaradi poneverbe in uničenja uradne listine obsojena na 2 leti in 8 mesecev strogega zapora in ker je zdaj ponovno v postopku zaradi enakih kaznivih dejanj, predlaga okrožno javno tožilstvo razen druge kazni tudi uporabo varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, s katerim e zvezano samostojno razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem ali pa hranjenje* družbenega premoženja. Predlog je utemelien. prav zaradi tega, ker je bila Mara Uršič zaradi enakih kaznivih dejanj že obsojena. KRANJ Študentje o štipendiranju in reformi Glavni odbor SZDL Slove-^nije je poslal vsem občinskim odborom SZDL poziv, v katerem pravi, da je nujno potrebno organizirati razgovore s študenti o novih gospodarskih ukrepih in o letošnji politiki štipendiranja. Tudi klub kranjskih študentov se bo skupno z občinskim odborom SZDL razgo-varjal o tej temi, ko bo treba študente informirati o novi reformi in seveda tudi o vplivu reforme na politiko štipendiranja. — J. K. O urbanističnem načrtu V ponedeljek (16. avgusta) dopoldan bo v Domu na Jezerskem seja sveta za urbanizem skupšč. občine Kranj, na kateri bodo obravnavali osnutek urbanističnega programa za območje Jezerskega. Na Jezerskem (kot tudi drugod) prebivalci zelo (in že dolgo) težko pričakujejo, kdaj bodo dobili urbanistični načrt kraja, kajti brez njega ni bilo dovoljeno in nemogoče kaj več narediti za razvoj in napredek kraja. Škoda zaradi vremenskih nezgod Pred dnevi je imela komisija za komunalne in gospodarske zadeve pri svetu krajevne skupnosti v Preddvoru svojo redno in zelo pestro sejo, na kateri so obravnavali nastalo gospodarsko škodo ob minulih poplavah in nevihtah. Za območje te krajevne skupnosti je škoda zlasti na cestah in poteh zelo velika predvsem zato, ker je bilo v kraju nekaj zelo hudih nalivov, večina cest in potov pa je v hribovitem področju. Tako bo treba samo na ceste Preddvor—Breg ob Kokri, Preddvor—Mače, Preddvor— Potočet Preddvor—Nova vas, Preddvor—Mož j anca in Preddvor—Tupaliče navoziti kar 115 kubičnih metrov peska. Ugotovili so tudi. da je v izredno slabem stanju cesta na klancu Pristava na cesti Preddvor—Tupaliče. Več sklepov pa je bilo sprejetih tudi v zvezi s škodo in ureditvijo kanalizacije, opornega zidu pri starem pokopališču in še o drugem. Ugotovili so tudi, da bi bilo potrebno omejiti hitrost vožnje z motornimi vozili skozi tamkajšnje naselje, ker je zaradi vedno večjega tujskega prometa in turizma čedalje več možnosti za nesreče, zlasti, ker nekateri vozniki motornih vozil pretirano hitro vozijo. č Neonska razsvetljava na Kokrici Na Kokirci pri Kranju je konec minulega tedna zagorela sodobna neonska javna razsvetljava. Svet krajevne skupnosti je poskrbel, da je vas dobila sodobno razsvetljavo ob glavni cesti Kran>— Brdo—Predoslje, kasneje pa jo bodo uredili tudi po neka. terih drugih središčih vasi. Kokrica kot predmetje Kranja je s tem dobila lepši, pravi predmestni videz. —C 1 Dvignite dobitke! Ker nas naši bralci vprašujejo, kdaj in kje lahko dvignejo dobitke z nagradnega žrebanja vstopnic za XV. jubilejni Gorenjski sejem, objavljamo pojasnilo uprave sejma: Dobitk lahko dvignete T upravi Gorenjskega sejma* Kranj, Staneta Žagarja 27, vsak dan od 7. do 14. ure, in sicer do 10. novembra letos. Neprevidnost voznikov V zadnjih dneh se je na cestah Gorenjske pripetilo večje število prometnih nesreč. Največkrat jim je botrovala nepazljivost ali prevelika hitrost. Manjše število ljudi se je pri tem težje telesno poškodovalo, veliko pa lažje. Materialna škoda znaša okoli deset milijonov dinarjev. Iz Kranja proti Lescam je pred dnevi vozil šofer. 30-let-ni Andrej Kokalj tovorni avtomobil znamke FAP, ki je last avtobusnega podjetja »Avtopromet Gorenjska« iz Kranja. Ko je pripeljal v vas Podbrezje, je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste I. reda. Tu se je avtomobil prevrnil dva metra niže in obstal na strehi. Na srečo se šofer telesno ni poškodoval, odpeljali pa so ga v ZD v Kranj na odvzem krvi. Prav tako pa so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Z avtomobila so sneli evidenčne tablice, ker ni bilo sposobno za nadaljno vožnjo. Materialna škoda na vozilu znači okoli milijon dinariov. Prevelika hitrost V ponedeljek popoldne okoli četrte ure se je v neposredni bližini kopališča v Bistrici pri Tržiču pripetila težja prometna nerseča. Mo-pedist 34-letni Marjan Jeraj iz Zadrage pri Dupljah je pripeljal od bencinske črpalke proti Tržiču. Ko je pripeljal v levi ovinek, ga zaradi velike hitrosti ni mogel izpeljati. Zaradi tega je zapeljal v levo in padel po tleh. Pri nesreči se je težje telesno poškodoval. Nezavestnega so pripeljali najprej v Z D Kranj, zatem pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. J. Jar« radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15., 6., 7., 8., 10., 12,. 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 14. avgusta 8.05 Domače .pesmi in na-pevi; 8.25 Iz koncertne literature za trobento, violino in klavir; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu; 10.15 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš pred. nosti: 12.05 Monologi iz oper Mojstri pevci in Parsifal; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Poljudna koncertna glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni in-termezzo; 15.30 Nastopajo /bor in solisti slovenskega izseljeniškega društva Koro-tan iz Clevclanda; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baleta Labodje jezero; 18.15 Melodije tega tedna; 18.43 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 do 22.00 Sobotni večer s plesom; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zabavni zvoki. NEDELJA - 15. avgusta 8-05 Mladinska radijska igra; 8.45 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I; 10.00 še pomnite tovariši; 10.20 Radovan Gobec: Svobodna zemlja — izvajajo IPPZ in orkester RTV Ljubljana; 11.00 — 11.15 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II; 13.30 Za našo vas; 14.00 Skladbe v pisani vrsti; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Deset minut z majhnimi zabavnimi ansambli; 16. — 19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 Športna poročila; 21. 10 Melodije raznih narodov; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Za lahko noč. PONEDELJEK — 16. avg. 8.05 Nastopajo Logarski fantje in Veseli vandrovčki; 8.30 Trideset mmut z majhnimi zabavnimi ansambli; 9.00 Za male radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli med šolskim letom; 9.30 Pika Nogavička, balet; 10.15 S sa-mospevi po Hrvatski, Bosni in Srbiji; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje gosf<.; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Slavna violinista Ychudi Menah!« iti Jean Fournier; UM Kmetijski na«vi.li: 12.40 S'oventVe RStrođat nesmi; 13 li. Obut.ila' in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 S poti po Poljski; 15.20 Zabavni inlcrmezzo; 15.30 Rado Simoniti dirigira Komornemu zboru RTV Ljubljana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17-05; 18.15 Plesna glasba; 18.45 Novo' v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo vam; 21.05 — 23.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb; 23.05 Po svetu jazza. TOREK — 17. avgusta 8.05 Od melodije do melodije; 8.37 Osem narodnih na-pevov; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Scene iz Thomasove opere Mignon; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Diverli-mento za godalni orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.15 Obvestila, in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 V delavnici skladatelja Mauricea Ravela; 14.35 Naši-poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital violinista Vla-dimirja Škerlaka; 20.20 Radijska igra: Limuzina mistra Sofronija; 21.01 Serenadni večer; 22.10 S popevkami po svetu; 23. Simfonija št. 2. SREDA — 18. avgusta 8.05 Lahka glasba; 8.25 Popularna domača in orkestralna glasba; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15 Pojo mladinski zbori; 9.30 Zabavali vas bodo domači ansambli in orkestri zabavne glasbe; 10.30 človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Ni. maš prednosti; ' 12.05 Zbor Roger Wagner na opernih deskah; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Nastopajo ansambli in solisti p.v. Milana Stanteta; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje Akademski zbor iz Gdanska; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene raz. glednice; 20.00 Tosca, opera v t rej dejanjih; 22.10 Od popevke do'popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. ČETRTEK - 19. avgusta 8.05 Dopoldanski domači pele-mele; 8.25 Lahka glasba; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Pet-naist minut za najmlajše; 9.30 Zabavni zvok'; 10.15 Spored znamenitih arij z ljubljanskimi opernimi nevci; 11. Turi- stični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Simfonija št. 7 v C-duru; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez zelene trate; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Kratke koncertne skladbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21. Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Iz sodobne glasbe. PETEK — 20. avgusta 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 Slovenske instrumentalne skladbe; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Lahka glasba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Slovenski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.15 Obvestil.-} in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Planšarska svatba; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe; 18.15 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Mojster Polifonije Jacobus Gallus; 21. Petnajst minut z ansamblom VVeekend; 21.15 Oddaja o morju in pomor-ščakiji; 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz opusa Slavka Osterca televizija SOBOTA — 14. avgusta 18.40 —-Poročila, 18.45 — Zgode in nezgode, oddaja za otroke, 19.30 — Vsako soboto, 19.45 — Cik cak, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Jazz scena, 20.40 — Sprehod skozi čas, 21.10 — Mednarodni juke box v Kopru — zabavno-glas-bena oddaja, 22.15 — TV obzornik, 22.30 Zgodbe za vas— serijski film. NEDELJA — 15. avgusta 9.00 — Kljukec kot dreser — lutkovna predstava za otroke, 9.30 — Kmetijska oddaja, 14.20 — Športno popoldne in drugi prenosi, 19.00 — V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Melodije Jadrana — prenos zabavno glasbene prireditve iz Spli'ta, Rečna ladja — serijski film, Poročila. PONEDELJEK — 16. avg. 18.40 - Poročila, 18.45 Filmi za otroke: Duško-dolgo-uško, 19.15 — Tedensk' športni pregled, 19.45 — Svet na zaslonu — zainimivosti na tujem, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Glasbeni kotiček, 20.40 — Danilo švara: »NINA« balet, 22.05 — TV obzornik, 22.20 — VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu — ameriški jazz pevec Big Joe Turner. TOREK — 17. avgusta Ni sporeda! SREDA — 18. avgusta 18.40 — Poročila, 18.45 — Pogumno in veselo — oddaja za otroke, 19.15 — Dubrov-niške poletne igre — glasbena oddaja, 19.45 — Cik-cak, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — »Ljubezen in kes« — oddaja studia Sarajevo, 20.40 — 37 stopinj Celzija v senci — oddaja o naših krajih in ljudeh — Idrijski kot, 21.40 — TV obzornik, 21.55 — Dannv Kav vam predstavlja — serijski film. ČETRTEK — 19. avgusta 18.40 — Poročila, 18.45 — »Velika družina« in »Mladi prijatelji«, dve reportaži Do-rice Makuc, 19.15 — Prome-nadni koncert, 19.45 — TV pošta — pogovor z gledalci, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Narodna glasba — glasbeni kotiček, 20.40 — Studio 13 — kutlurne aktualnosti, 21.40 — TV obzornik. PETEK — 20. avgusta 18.40 — Poročila, 18.45 — Male garaže — oddaja malo za vsakogar in nekaj za vse, 19.00 — Britanska enciklopedija — zračna blazina, 19.15 — Pesmi o poljskih delih — oddaja narodne glasbe studia Sarajevo, 19.45 — T V akcija, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — celovečerni film, 22.00 — TV obzornik. k i no Kranj »CENTER« 14. avgusta amer. barv. film LEGENDA O VOLKU ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. filma RAZBITO ZRCALO ob •22. uri 15. avgusta amer. barv. film LEGENDA O VOLKU ob 15., 17. in 19. uri, prem. bolg. barv. filmr CESAR IVAJLO ob 21. uri 16. avgusta amer. film RAZBITO ZRCALO ob 16. 18. in 20. uri 17. avgusta amer. film RAZBITO ZRCALO ob 16. 18. in 20. uri 18. avgusta italij. barvni CS film SIGFRID ob 16. uri, amer. film RAZBITO ZRCALO ob 18. in 20. uri 19. avgusta amer. film SRCE ARIZONE ob 16., 18. in 20. uri 20. avgusta prem. franc. filma ALARM NA JEZU ob 16. 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 15. avgusta amer. film RAZBITO ZRCALO ob 14. uri, franc. film SKRIVNOSTI KABARETA ob 16. in 20. uri. 17. avgusta nem. barv. film NA SVIDENJE FRANČIŠKA ob 16., 18. in 20. uri 17. avgusta franc. barv. CS film ŽENSKA JE ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri 18. avgusta bolg. barv. film CESAR IVAJLO ob 16. uri, italijanski barvni CS film SIGFRID ob 18. in 20. uri 19. - avgusta, ameriški CS film KRVAVI KAPETAN ob 16„ 18. in 20. uri 20. avgusta amer. CS film MLADI LEVI ob 16. in 19. uri. Vstopnina zvišana. Cerklje »KRVAVEC« 14. avgusta amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 20.30 uri 15. avgusta amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 17. uri, nem. barv. film FREDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 20. uri Kropa 14. avgusta amer barv CS film HELEONI ob 20. uri 15. avgusta amer. barv CS film HELEONI ob 17. uri, nem barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 20. uri Jesenice »RADIO« _ 14. in 15. avgusta franc-italij. CS film MEč IN PRAVICA 16. avgusta angleški film S. O. S. PACIFIK 17. in 18. avgusta franc. CS film MELODIJE V KLETI 19. avgusta amer. barv. CS film OVČAR Jesenice »PLAVŽ« 14. in 15. avgusta franc. cinem. film MELODIJE V KLETI 16. in 17. avgusta franc- VICA CS iilm IN PRA~ 18. avgusta amer. barv. CS film OVČAR 19. in 20. avgusta francoski film ZADNJIH 15 MINUT Dovje-Mojstrana 14. avgusta jugosl. f,lm NIKOLETINA BURSAC 15. avgusta franc. film NEPOZNANA VOJNA 19. avgusta franc.-italij CS film MEČ IN PRAVICA Koroška Bela 14. avgusta francoski film ZADNJIH 15 MINUT 15. avgusta angl. barv. film DRUGI ČLOVEK 16. avgusta franc. CS film MELODIJE V KLETI Kranjska gora 13. in 14. avgusta angleški barvni film DRUGI ČLOVEK 15. avgusta francoski fikn ZADNJIH 15 MINUT 19. avgusta franc. cinem. film MELODIJE V KLETI 20. avgusta franc.-italijan-ski cinem. fikn MEČ IN PRAVICA 14. AVGUUST 1965 * GLAS OGLASI — OBJAVE 11 Prodam dve postelji z omaricami, mizici in dva stola. Naslov v oglasnem odd. 3519 Prodam super avtomatic pralni stroj »REX« 4—5 kg, Naklo 105 3521 Prodam prosto stoječ desni Štedilnik, otroško posteljico in več rabljenega pohištva. Sp. Duplje 50 3537 Prodam kmečki mlin za žito ali zamenjam za šrotar. Sp. Brnik 68, Cerklje 3538 Prodam deske za zidavo. Marija Grašič, Strahinj 33, Naklo 3539 Fiat 1100 letnik 1960, odlično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 3540 Prodam električno kitaro in kompletno ozvočenje 35-VV. Naslov v ogl. odd. 3541 Prodam globok otroški voziček. Sajovic, Huje 11, Kranj 3542 Prodam moped Colibri, Zalog 75, Cerklje 3543 Prodam klavirsko harmoniko, 120-basno. Kranj, Luz-narjeva 30 3544 1 Prodam kravo s teletom. Hudo 1 pri Kovorju — Križe 3545 Prodam' prašiča za rejo. Češnjevk 5, Cerklje 3546 Prodam konja, dve leti starega. Zalog 42, Cerklje 3547 Prodam heraklitne plošče po stari ceni. Rupa 34, Kranj 3548 Prodam ventilator. Suha 33, Kranj 3549 Prodam kravo, s teletom. Možjanca 1, Preddvor 3550 Prodam sune smrekove plohe, surove borove in smrekove plohe, ter kupim kombiniran mizarski skobelni stroj, rezkalni stroj in mizarsko stiskalnico. Naslov v oglanem oddelku 3551 Prodam kravo s teletom in suhe deske. žiganja vas 45, Križe 3568 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček »Jadran«. Informacije telefon 22-419 do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3569 Prodam 20 kom. novih gaj-bic. Smledniška 110, Kranj 3570 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Informacije, Kranj, Rotarjeva 1 3571 Prodam monta opeko. Sp. Duplje 74 357Ž Prodam diro na železnih tečajih, za sušenje prosa in koruze. Novak, Trboje 61, Smlednik 3573 Prodam dobro ohranjen fiat 600, italijanska karoserija. Miha Burgar, Hraše 11, Smlednik 3574 Prodam konja po izbiri ali zamenjam za kravo ali bika. Virmaše 42, šk. Loka 3575 Ogrodje za večji štedilnik s kotlom 50 1, zelo dobro ohranjen, prodam. Cerne, Radovljica Linhartov trg 12 3576 Zahvala Ob hudi izgubi naše drage žene in mame HELENE JOŠT, roj. POKLUKAR cestarjeve mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako polnoštevilno spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala zdravniškemu osebju Aseptike v Ljubljanu dr. Hriberniku in ženi za požrtvovalno zdravljenje, častiti duhovščini za poslednje spremstvo, g. svetniku Filipiču za ganljive poslovilne besede, vsem mnogoštevilnim darovalcem cvetja, posebno vsem sorodnikom, sosedom ter kolektivom cestnega podjetja, Elektro Kranj, Vektor Ljubljana in poslovalnici Kranj, Iskri Lipnica, Merkur Kranj, ter vsem tistim, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in lajšali bolečino ob nenadomestljivi izgubi. Vsem za vse iskrena zahvala. Žalujoči: mož Franc, sinovi: Franc, Ivan, Ciril in Lojze z družinami, hčerka Helena z družino, hčerka Minka in Anica ter ostalo sorodstvo Naklo, 11. avgusta 1965 Sredi aktivnega družbeno političnega dela nas Je nepričakovano zapustil naš sodelavec FRANC KONČAN BOREC NOV Poslednjič ga bomo spremili v nedeljo, dne 15. avgusta 1965 ob 16. uri izpred hiše Kranj, Tro-jarjeva št. 31, ob 16. 30 uri pa izpred križišča na pokopališče v Kranju. Osnovna organizacija ZK Krajevni odbor SZDL Predsedstvo ZB NOV Krajevni odbor RK Krajevna skupnost St razišče Prodam stoječo otavo v Goricah in žensko kolo znamke »Diamant«. Poizve se Golnik 19 3577 Prodam odlično ohranjeno dvodelno omaro, Jelenčeva 27, Kranj 3580 Kupim kopalno peč na drva in električno gretje (kombinirana). Banič, Zbilje 4, Medvode 3552 Kupim hišo, lahko staro, okolica Kranja ali šk. Loke. Ponudbe z navedbo cene in kraja poslati Nadi Primožič, Medvode 83/a 3553 Kupim rabljene deske za betoniranje (colarce). Franc Perčič, Cerklje 82 3554 Kupim otroško posteljico. Porenta, Naklo 63 3555 Kupim konja, srednje težkega, primernega za vsa, kmečka dela. Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 3556 Kupim dva prašiča od 25 do 50 kg težka. Janko šolar, Ljubno 4, Podnart 3557 Kupim moped. Markun, Kokrca 26/a, Kranj 3578 Dva ali tri prašiče 50 do 100 kg kupim. Cerne, Pod-brezje 54, Duplje 3581 Prodam 8 tednov stare prašičke. Zalog 11, Cerklje 3582 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v oglasnem oddelku pod bližina Radovljice 3527 Iščem fanta za pomoč na mali kmetiji (vojaščine prost). Naslov v ogl. odd. 3558 Iščem hišno pomočnico k tričlanski družini. Mitrovič, Valjavčeva 7, Kranj 3559 Iščem osebo za varstvo 16-mesečne deklice za 5 ur dopoldne. Avsec, nebotičnik, Kranj 3560 Preklicujem avtobusno legitimacijo št. 3560 relacija Cerklje — Kovinsko obrtno podjetje na ime Andrej Ro-pret 3561 Nudim nagrado za enosob-no stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Nagrada« 3562 Ločenec ne po svoji krivdi, se želi poročiti z ločenko ali vdovo. Otrok ni ovira. Slika zaželjena. Ponudbe poslati pod »Ločenec« 3563 Gospodinjsko pomočnico, tudi začetnico, iščem k dvema odraslima osebama. Zdravnica dr.Vela Turna, Kranj, c. 1. maja 7 3564 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 000471, relacija Kranj—Trstenik na ime Al-> fonz Zupan 3565 Izgubil sem 3 ključe od Preddvora do Brega. Pnroti nagradi vrniti. Preddvor 72 3566 Oddam sobo s souporabo kuhinje. Poizve se Stareto-va 1, Kranj, čirče 3567 Dentist Franc Holchaker, Kranj, obvešča cenjene paciente, da se je preselil iz Titovega trga 13 v Gregorčičevo ulico 6 v Kranju, tik tovarne gumijevih izdelkov »Sava«. Ordinacija je oddaljena eno minuto od avtobusne postaje. Stranke sprejemam vsak dan od 8. do 12. ure in popoldan od' 3. do 5. ure razen sobote. FRANC HOLCHAKER 3579 OBJAVE Lesna industrija JELOVICA ŠKOFJA LOKA PRODAJA na javni dražbi RAZNI GRADBENI MATERIAL pridobljen pri rušenju gradbenega objekta. Dražba bo v ponedeljek, dne 16.8.1965 ob 8. uri ta družbeni sektor. _ Jelovica Sk. Loka Podjetje za PTT promet v Kranju razpisuje prosta delovna mesta USMERJEVALCEV PISEMSKIH POŠILJK pri pošti Kranj 1. Pogoji za sprejem so: uspešno končana osemletka, odslužitev vojaškega roka in dobro zdravstveno stanje. V poštev pridejo le moški kandidati. Zaželjeno je, da imajo preskrbljeno stanovanje v Kranju. Kandidati naj vložijo prošnje v 8 dneh po objavi razpisa na PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ — Splošni oddelek. Osrednji filmski klub Kranj vabi vse člane, člane ostalih filmskih klubov in ljubitelje filma na IZREDNI SESTANEK ki bo v sredo, 18. avgusta ob 19.30 v prostorih občinskega komiteja ZMS Kranj. (Občinska skupščina, II. nadstropje, novi trakt, soba 210). Dnevni red: 1. Načrt dela za sezono 1965/66, 2. Izbor filmov za klubsko informativno sekcijo,, 8. klubsko glasilo Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri trgovskem podjetju ELITA Kranj razpisuje delovni mesti 1. šoferja 2. aranžer j a Pogoji: pod 1. poklicni šofer B kategorije, vešč manjših popravil, s prakso na kombiju IMV, s stanovanjem v Kranju; pod 2. kvalificiran trgov, delavec s prakso v aran-žerstvu ali oseba z ustrezno strokovno izobrazbo in veseljem do aranžerskega dela. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni na razpolago. Pismene vloge s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema trg. podjetje ELITA, Kranj, Prešernova 14/1. do 28. avgusta 1965. Šiviljski tečaj Dne 16. avgusta pričnemo z novim šiviljskim tečajem. Prijave sprejemamo v naši pisarni, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 212-43. Delavska univerza Kranj Svet za šolstvo skupščine občine Tržič razpisuje: 1 ŠTIPENDIJO za študij knjižničarstva t — slavistike na filozofski fakulteti. Prijave kolkovane s 50 din državne takse in s priloženim zadnjim šolskim spričevalom se sprejemajo 15 dni po izidu razpisa. Slabši pridelek krompirja Reforma in osebni dohodki (Nadaljev. s 1. strani) brez težav predvsem ne v začetni fazi uvajanja novih odnosov, kajti reforma je nekaterim panogam gospodarstva »dala«, drugim pa »vzeta«,, čeprav to ni povsem res; reforma le skuša uskladiti pogoje gospodarjenja, odpraviti skuša dosedanje neenake pogoje. Z revizijo sistemov za delitev osebnih dohodkov moramo doseči predvsem to, da ogromne rezerve, ki pa jih doslej nismo znali, nismo hoteli ali nismo mogli aktivirati. Ta naloga je torej pred nami v prihodnjih letih, zahtevala pa bo znatno več strokovno in orgnizacijsko usposobljenega kadra. Skrajna štednja, ki jo zahteva čimprejšnja sanacija našega gospodarstva, zato ne bi smela biti vodena od kratkovidne politike iskanja rezerv v sredstvih za šolstvo; prej kot DOHODKI CENI *4 bodo osebni dohodki postali stimulans proizvodnje, kar pomeni, da bo večja proizvodnja na zaposlenega edini kriterij za povečanje njegovih osebnih dohodkov. Ob enaki produktivnosti pa noben delovni kolektiv nima nobene moralne pravice zvišati realne osebne dohodke, čeprav morda v trenutni situaciji ima (ali bo imel) možnosti za to. Produktivnost je sicer zaradi različnih metodologij ugotavljanja in zaradi različnih pogojev gospodarjenja posameznih kolektivov težko primerljiva, vendarle kljub temu ne moremo povsem mimo podatkov, ki jih je zbral in posredoval jugoslovanski zavod za produktivnost dela, da v naši državi izkoriščamo komaj le dobro polovico kapacitet, da imamo torej še tu je treba iskati rezerve v vseh drugih oblikah investicijske, splošne in devizne potrošnje. Izobrazba je sicer res lahko le formalna zadeva; žal imamo dovolj dokazov za to pri naši tehnični inteligenci, ki ali nima nobene zveze s prakso ali pa je organizacijsko povsem nesposobna; toda človek brez ustrezne izobrazbe (pa čeprav le formalno) ima še dosti manj pogojev za to, da bi ali kot neposredni proizvajalec ali kot organizator proizvodnje prispeval svoj delež k boljši produktivnosti deta in k večji proizvodnji, to pa bo v prihodnje edini kriterij za določanje vrednosti prizadevanj vsakega posameznika in preko adekvatnega nagrajevanja tudi edino merilo za njegovo eksistenco. A. Triler (Nadaljev. s 1. strani) ve rezultate, in sicer v pov prečju okrog 26 stotov na ha. S prodajo žit na drobno se ne bavijo, ker niso registrirani za promet s semenskim blagom. Kmetovalci lahko razna semena dobe pri kmetijskih zadrugah, ki takšen posel lahko opravljajo. Pri žetvi nimajo posebnih težav, ker imajo na razpolaga vso potrebno mehanizacijo (15 velikih kombajnov, ki požanjejo 3 ha na uro). Na nekaterih požetih površinah so tudi že posejali ajdo in krmni ohrovt, slabše njive pa so pustili prazne in so jih le sprašili, kar je za zatiranje plevela zelo koristno. Posejane površine so bile približno enako velike kot lani, le da se je povečala površina žit, zmanjšala pa površina ovsa in ječmena. Pri krompirju se je kombinat specializiral za proizvodnjo semenskega krompirja, od jedilnih sort pa podeljujejo le pozne sorte, namenjene za ozimnico. Pri semenskem krompirju so letos pridelki razmeroma nizki, pod dolgoletnim povprečjem. Vzrok za to so zelo neugodni pogoji za rane sorte in semensko proizvodnjo, pričakujejo pa kvalitetno zelo dobro seme. Posebno prizadeti so pridelki sorte bintje, do-čim je sorta urganta, ki so jo začeli uvajati šele lani, kljub slabim pogojem dala zelo dobre pridelke. Semenski krompir je bil posajen na 73 ha površin in je tudi že ves izkopan ter pripravljen za sortiranje. V celoti so imeli posajenega krompirja 20 ha več kot lani oz. za okrog 12% več. Zelo dobre ^ rezultate je kombinat dosegel pri selekciji in večji del potreb zadovoljujejo že z lastno selekcijo. Tudi Kmetijska zadruga Naklo je z žetvijo v glavnem zaključila in je proizvodnja sorazmerno dobra. Hektarski donos pšenice v lastni proizvodnji znaša okrog 28 do 30 stotov na ha, pri ječmenu pa od 27 do 28 stotov; pri zasebnikih cenijo pridelek pšenice na 20 stotov na ha in pri ječmenu 23 do 24 stotov. Posejane površine so v primerjavi 7. lanskim letom za približno 20 % večje. Pridelek krompirja pa je slab in precej nižji kot lani. V Kmetijski zadrugi Cerklje je znašal pridelek pšenice 26 stotov na ha, pri ječmenu 23 stolov in oljni repici 14 stotov na ha. Posejane površine so bile za 20 % manjše kot lani. Kmetijska zadruga Škofja Loka lastnih žetvenih povr- šin nima. Pridelek krompirja bo za približno 20 % manjši kot lani. Odkupna cena zgodnjega krompirja je 55 din, semenskega A razred pa 65 din. Letina za seno in krmo je zadovoljiva; pri prvi ko?-nji so dobili 4 tone sena na hektar. S. S. V Kranju 19 prijav (Nadaljev. s 1. strani) Oljarico Britof (obrat KZK), kjer so povišali cene olju na prikrit način, s spremembo prodajnih pogojev; ukinili so namreč rabat in spremenili pogoje prevoza. Okrožno javno tožilstvo je nekaj prijav odstopilo tudi drugim pristojnim javnim tožilstvom v Sloveniji in v drugih republikah, ker so ugotovili, da so tamkajšnja podjetja kršila predpise. Gre za prijave o špekulacijah s cenami podjetij Fructal Ajdovščina, Dela-maris Izola, Podravka Koprivnica, Saponia Osijek in Zlatorog Osijek. Prav pri teh večjih podjetjih prihaja v zadnjem času do tihega dogovarjanja o enakih cenah, čemer botrujejo spet le spekulativne težnje in želja po monopolnem položaju na trgu. Zanimivo je na primer, da podjetji Podravka in De-lamaris prej sploh nista sodelovali, zdaj pa sta se zmenili za enake cene svojih proizvodov. Prav tako sodelovanje s špekulantskimi nameni In prikrito zviševanje cen z odpravljanjem rabatov, s spremembo prodajnih pogojev itd. pa bo treba v interesu potrošnikov in v interesu zadovoljive izvedbe gospodarske reforme nnistrožje kaznovati. A. Triler Danes srečanje v Lepeni V Lepeni pod Krnom, kjer se bo danes pričela proslava 20-letnice osvoboditve in 20-letnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, je vse pripravljeno, da sprejme tisoče ljubiteljev planin in narave, ki bodo prišli iz vseh krajev Primorske in Gorenjske ter Furlanije — Julij- Avstrijski kaneler na Triglavu V torek m sredo (10. in 11. avgusta) je bil avstrijski kancler dr. Josef Klaus na zasebnem obisku v Sloveniji. Obiskal je Julijske Alpe; bil je na Rudnem polju na Pokljuki, v Vodnikovi koči, v Planiki in na Triglavu. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je zdaj na oddihu na Velem polju pod Triglavom, je priredil dr. Klausu kosilo, pri katerem so bili med drugim navzoči sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, sekretar CK ZK Srbije Jovan Vesel inov in generalni sekretar SZDL Jugoslavije Milentije Popovič. ske krajine In sosednje Avstrije. Kakor smo že poročali, pripravljajo proslavo planinska društva Gorenjske in Primorske skupno z družbeno-poli-tičnimi organizacijami in PZ Slovenije. V tem tednu so pri planinskem domu dr. Klemena Juga, kjer bo v nedeljo (15. avgusta) ob 10. uri osrednja slovesnost, že postavili številne paviljone za prehrano in pijačo, prodajo spominkov in posebnih znakov, razglednic in drugo. Pošta pa je postavila poseben paviljon, kjer bo uradno poslovala s specialnim spominskim žigom. Za udeležence je vse pripravjleno tudi za prenočišča. Posebni avtobusi bodo vozili iz Mosta na Soči, Tolmina, Bovca, Jesenic, Radovljice in Kranja. Iz Kranja bodo odpeljali ob 4.30 uri izpred kina Center. Še o novih cenah v jeseniški občini Skupščina občine Jesenice je na četrtkovem zasedanju obeh zborov ponovno razpravljala o novih cenah in s sprejetjem odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najvišjih maloprodajnih cen in marž spremenila nekatere cene in marže. Dosedanje najvišje maloprodajne cene za moko so znižali povprečno za 2 din za kg, kruhu prav tako za 2 din, odprtemu olju za 7 din pri litru, olju v steklenicah pa za 10 din. Cene mesu ostanejo do nadaljnega nespremenjene, ker je podjetje že samo znižalo prvotno določene cene za 100 din za kg. Maloprodajna cena za drva in premog je oblikovana tako, da sme podjetje zaslužiti pri eni toni premoga največ 880 din in pri kubičnem metru drv največ 550 din. Odlok predvideva dalje znižanje marže pri rižu za 3%, pri je- dilnih maščobah za 2%, pri kavi za 3% in pri mlečnih izdelkih za 2%. Pri južnem sadju je določena najvišja marža za 24%, le pri bananah znaša 30%. Marže kmetijskim pridelkom, namenjenim za ozimnico, bo skupščina občine Jesenice ponovno pregledala v septembru in jih po potrebi z ozirom na ponudbo in povpraešvanje znova določila. Zbora sta sprejela tudi odlok o družbeni kontroli v nekaterih obrtnih strokah, ker do sedaj veljavna odredba o evidenci in kontroli določenih izdelkov in storitev ne zajema vseh obrtnih storitev, ki so pomembne za občane. Dopolnili so tudi odlok oydoločitvi in plačevanju akontacije za nove stanarine in najemnine z odstavkom, ki glasi: Nosilec stanovanjske pravice lahko od 1.8.1965 do 1. 1. 1966 plača 50% določene akontacije na novo stanarino, nastalo razliko do revalorizirane stanarine pa mora poravnati do 90. 6. 1966. U. Izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk- Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo C%** 1M